ambo Gro-; c po-vanje el ak-iže in OKTOBER 1982 LETNIK Vlil., ŠTEVILKA 8 ša skupnost iojan ( • KOMUNISTI O GOSPODARJENJU VELIKO STORJENEGA ŠE VEČ NALOG PA JE PRED NAMI Prvi razpravljalec je bil. Janez 'Odenšek iz Livarja, ki je dejal, I ® Sre zavzetosti celotnega ko-i 1'va zahvala za uspešen po-ovni rezultat v letošnjem prvem P°. etju. Le četrtino sredstev Pridobljenih z izvozom porabijo ..a 'asten uvoz. Težav z zagotav-janjem surovin nimajo, saj so se °bro organizirali. V kolektivu P., penijo, da so izvozne stimula-f- vcdno premajhne. V na-rrjjevanju pa je pojasnil neka-ere Pojave nesoglasijh med kra- J Nekateri se lahko pohvalijo z velikimi uspehi — Obsodba tistih, ki so porabili več, kot pa so naredili — O setvenem planu — Nujno več pojasnil — Tisti, ki so vlagali več lastnih sredstev, plačujejo sedaj manj dolgov; tu pa je občina Grosuplje med najuspešnejšimi v SRS r »Partijska knjižica ni in nikoli ni bila merilo, temveč aktivno delo v organizaciji,« je med drugim dejal v vodnih besedah Andrej Ambr.ožič, sekretar občinske konference ZKS Grosuplje, ko je govoril o odgo-ornosti v Zvezi komunistov na seji občinske konference Zveze komunistov Slovenije v Grosupljem, ki je ,a 17. septembra. Člani so spregovorili o gospodarjenju v občini. i jani Ivančne gorice in delavci IMP glede gradnje tovarne barvnih kovin v njihovem kraju. Med drugim je omenil, da je vprašljiva zaposlitev okoli 100 dijakov, ki bodo do 1985. leta končali šolanje v Šolskem centru v domačem kraju. Jože Perko iz Motvoz in platna je ugotovil, da je bil zaradi pomanjkanja surovin iz uvoza fizični obseg proizvodnje pri njih manjši za 25 odstotkov. Odločili rikr 0t0: • AKCIJSKI PROGRAM OK ZKS GROSUP-1.1E ZA URESNIČEVANJE SKLEPOV 3. SEJE CK ZKS IN 3. SEJE CK ZKJ KOMUNISTI ODLOČNO V AKCIJO ' Na podlagi seje občinske konference ZKS so se sekretarji osnovnih organizacij ZK v občini 5. oktobra dogovorili, da .0do izvedli naslednje sklepe: ‘ J^° 15. 10. 1982 se morajo sestati OO ZK v vseh sredinah ajer naj se obravnavajo sklepi 3. seje CK ZKS in 3. seje CK ^KJ in pripravi ocena dela osnovne organizacije oziroma sredine kjer OO delujejo. Ocena naj vsebuje: D ^“sedanje uspehe, ki smo jih dosegli na gospodarskem in P®Htičnem delu, opozori naj na težave s katerimi se pri delu sre-ujenio in predlog ukrepov za odpravo le—teh; |. kako v posamezni DO oziroma KS uresničujemo zastav-Kne programe oziroma plane; T' kakšne uspehe smo dosegli na področju izvoza, kje so 're, da ne izvažamo več oziroma sploh ne izvažamo; opozorite a težave pri izvozu katere moramo razrešiti v občini oziroma ,Zvi‘n nje; ra .aJ'. 'ma|no še rezerve za dvig produktivnosti in kakšna so h Z!,."slia.ni1, ° boljši organiziranosti proizvodnje in boljši do-o kovni povezavi pri pridobivanju surovin znotraj jugoslovanskega trga; Sp-^° zmanjšati rast vseh vrst porabe osebne, skupne in s ~~ kakšen je odnos do dela, do gospodarjenja z družbenimi * s,v* 'n izvajanje sprejetih dogovorov in samoupravnih spo- •azuinov; kako in kje so angažirani člani ZK, kje je vzrok, da člani __nis° angažirani, oceniti delo vodstva OO ZK; or knkšno je vključevanje članov ZK v delo samoupravnih rRanov, delegacij KK SZDL, ZSMS, društvih; kako gledajo na delo DPO vodilni delavci; ~ kakšno pomoč nudijo vodilni in strokovni delavci samou-*Vn,m organizacijam, delegacijam in DPO. a..': e,etarji OO ZK so osebno odgovorni, da bo ocena odraz 'Janškega stanja v vsaki OO ZK. v ie*<'vna skupina CK ZKS bo v prvi polovici no-enibra obiskala naslednje OO ZK: KS Ivančna gorica, OŠ _-ouis Adamič Grosuplje, Stolarna Dobrepolje, KZ Slična pa so se za sovlaganje v Odžacih in tako bodo postopoma zmanjšali odvisnost od uvoza. Malči Šturm iz Black and Dec-kerja je s ponosom povedala, da so pri njih s 3 odstotki manj zaposlenih ustvarili 50 odstotkov večji prihodek glede na lani. Povečali so tudi izvoz in zmanjšali uvoz, vse bolj pa se naslanjajo na lastno znanje. t- Bogdan Korošec iz. SGP Grosuplje je spregovoril o problematiki cen v stanovanjski gradnji. Planirani izvoz so izpolnili le 80 odstotno, trenutno imajo v tu jini 150 dehv.cev, do kojtea leta pa jih bo še 70 več. Janez Lesjak, predsednik skupščine občine je poudaril, da hi v zadnjem obdobju lahko dosegli še več, čeprav beležimo dobre rezultate pri povečevanju izvoza, preusmerjanju in na kadrovskem področju. V razširjeno reprodukcijo smo vlagali predvsem lastna sredstva. V Sloveniji je povprečje 52 odstotkov, v naši občini pa 62 odstotkov. Posledica tega je, da OZD odplačujejo precej manj dolgov kakor pa v večini slovenskih občin. Kritično je tudi spregovoril o nekaterih pojavih, ki mečejo slabo luč na prizadevanja večine OZD v občini. Oh zaključku je spregovoril tudi o odkupu pšenice. V celoti je bil plan sicer presežen, vendar pa svojega dela niso izpolnili v TZO Grosuplje. Ljudje na njihovem področju pravijo, da so jim obljubili menjavo kilogram za kilogram. obljubili so pospeševalca obljubili so kombanj, pa iz vsega tega ni bilo nič. O tem hi morali razmisliti komunisti v TZO Grosuplje. Bernard Kode iz Mlačevega je spregovorit o osebnih dohodkih. Menil je, da smo preveč denarja, ki ni bil pokrit z delom spustili na trg. Izvozimo ravno toliko, da lahko odplačamo dolgove, se pa vedno znova zadolžu jemo.! Kdo bo pa to plačal? se je vprašal. Nujno bi bilo tudi več odkritih pojasnjevanj, zakaj je prišlo do nekaterih situacij. Franc Gruden, predsednik občinskega izvršnega sveta je razpravljal o izvozu in delitvi osebnih dohodkov. Ne smemo se zavajati, kako uspešno izvažamo, saj predstavlja izvoz le 6 odstot- Konkretni sklepi Liani konference so sklenili. da pooblaščajo komite OK ZKS Grosuplje, da na podlagi razprav na konferenci in sklepov 3. seje CK ZKS pripravi akcijski program in ga posreduje v vse sredine. Osnovne ugotovitve pa 'O, da morajo komunisti v OZD in vodstvih družbenopolitičnih organizacij spremljati izvajanje stabilizacijskih programov. V ta namen naj bodo sestanki v vseh osnovnih organizacijah ZK. Občinska konferenca je pobudnik, da se v TOZD in obratih, ki imajo sedež izven občine (Rašica Šentvid in Ambrus. Iskra Dobrepolje, Višnja gora in Zmaj) organizirajo sestanki s predstavniki OZD. liste OZD, ki so neupravičeno povečale osebne dohodke morajo takoj upoštevati sklep izvršnega sveta po katerem morajo vse uskladiti sredstva za OD z rastjo primerljivega dohodka. To pa naj ne bi izvedli z zmanjševanjem sredstev, ampak z dvigom produktivnosti, torej boljšim delom. Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 29. oktobru — prazniku občine Grosuplje Skupščina občine, družbenopolitične organizacije, SIS občine Grosuplje in uredništvo »Naše skupnosti« U263997 Volitve v organe KS uesto.GLASILu SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE kov prihodka v občini, v Slov niji pa je ta odstotek še enkra' večji. To pomeni, da nas tu čaka še veliko dela. Vedno bolj se navajamo dejstva, da se da vse opravičevati. Še vedno smo v evforiji, da moramo povečevati osebne dohodke. Zadeve pa se bodo do konca leta morale uokviriti brez vsakršnih opravičil. Ob zaključku burne in konkretne razprave sta se na govorniškem odru zvrstila še Ludvik Zajc, sekretar medobčinskega sveta ZKS Ljubljana okolica in Ivan Godec, član CK ZKS. Spregovorila sta o nujnosti zaostren nega obravnavanja nezdravih pojavov v prizadevanjih za stabilizacijo. »Situacija namreč drugo leto ne^bo. nič boljša, ampak kvečjemu tež,j;:ra- sli11 Skupščina občine Grosuplje je na predlog Komisije za odlikovanja sklenila, da nagrade in priznanje »Louisa Adamiča« v letu 1982 prejmejo: l' ABC POMURKA — DO TABOR GROSUPLJE DO Tabor je v letu 1981 slavila 30—letnico svojega obstoja. DO Tabor reJ že polnih 30 let neprekinjeno skrbi za zadovoljevanje potreb občanov 0bčine Grosuplje in je v tem času napravila relativno dober vsestranski ra-zv°j. na kar kaže nekaj podatkov: . DO ob nastanku ni imela nobenega lastnega lokala, ampak je le-te •tlela v najemu od SLP, zasebnikov, KZ itd., danes ima DO: T samostojnih trgovskih lokalov (novo zgrajeno) v jzmeri 1.733 m2 protonih in 1.171 m2 skladiščnih površin, 4 lokhle kupila v poslovno stanovanjskih blokih ali zasebnih hišah in s tem Pndobila 381 m2 prodajnih in 108 m2 skladiščnih površin; Ogradila novo centralno skladišče v izmeri 3200 m2 skladiščnih površin; ttkttpila večino lokalov SLP in tako pridobila nadaljnjih 1.740 m2 lastnih Prodajnih in skladiščnih površin tako, da ima danes od vseh 9.620 m2 pro-tajnih in skladiščnih površin le še 1.290 m2 ali. 14'T v najemu. ‘a je pridobila 860ž lastnih prodajnih kapacitet, katerih ocenjena vred-n°Is' znaša 106 mio din. DO je v preteklih letih namenil« več pozornosti preskrbi občanov v dru-8'h krajevnih skupnostih izven naselja Grosuplja. Tako je zgradila nove tr-Sovine: v Ivančni gorici, Šentvidu pri Stični, Krki, Dobrepolju, Šmarju; od-uPila del stanovanjske hiše ter preuredila v trgovino na Grosupljem, Poniklih izven občine pa v Strugah na Dolenjskem, Igu pri Ljubljani, Iški vasi in v rti jan ju. Sedaj pa pričenja z gradnjo dveh samopostrežnih trgovin v Gro-suPljem v predvideni izmeri 1100 m2 in v predračunski vrednosti 441niodin. Podobno skladišče v izmeri 4000 m2 zagotavlja nemoteno oskrbo ne samo Poslovnih enot v delovni organizaciji ampak vedno več tudi izven nje. Delovna organizacija si že vrsto let prizadeva manjkajoča obratna sred-va, ki jih neusmiljeno požira inflacija, nadomestiti z lastno akumulacijo, 0^ l,a ji je delno le uspelo to pa ho vedno bolj pomembno zaradi visokih Iz analize poslovnih rezultatov SOZD ABC Pomurka v letu 1981 je dose-8 a najboljše rezultate glede na mesečni promet na zaposlenega v višini . '8.000 din — prvo mesto od osmih delovnih organizacij, ravno tako tudi Uohodek na zaposlenega. j Lot nosilka preskrbe (80%) v občini ima vpeljane dobre poslovne, bav'0 -a dohodkovne odnose z več kot 400 proizvajalci — do-lire'i Širom Jugoslavije, kar dokazujejo številna priznanja le-teh, ^jelu pa je tudi srebrno priznanje za modernizacijo trgovske mreže Sploš-nega združenja SRS. 2- OSNOVNA ŠOLA L SPUB »TONETA TOMŠIČA« DOBREPOLJE ^ red tremi leti so se preselili iz stare šolske zgradbe v novo sodobno stav-Sr-j*1 ?° jo z velikim samoodppvedovanjem zgradili s samoprispevkom in lic p1’ k' ^ se združevala pri Občinski izobraževalni skupnosti Grosup-živl •°sn' 'n srci'n' *>. ker jim je omogočen povsem nov način organizacije nai Jcnia in dela v novi šolski stavbi. Tako delavci kot učenci imajo možnosti Ra?lifnej4ega vzgajanja in izobraževanja Mavci m učenci Osnovne šole so se izredno angažirali v času priprav na • ^'Unjo nove šole. Z najrazličnejšimi akcijami in dobro voljo so zbirali Potr h ka,erim M1 odkupili kar 3 ha zemljišč, plačali vrsto soglasij, ki so bila Del n‘' Za 'zdajo gradbenega dovoljenja v0t a.Vc!,n učenci osnovne sole pri vseh aktivnostih prevzemajo najodgo-špo-f1'’ m zahtevne nalogt Osnovna sola je postala center kulturnega, svC|. nc8a 'n političnega dcl‘ revolucije. Tekst in foK’;, Bojan Ambri Iz glasil: NOVE BRAZDE C STALEŽ KONJ NARAŠČA 1 KONJI ZA IZVOZ Že več let je bilo na tujem tržišču, predvsem pa v Italiji, prisotno veliko zanimanje /a nakup naših konj. Predvsem zato so pred letom in pol v 1)0 KIT Storitve, /.unanja trgovina, organizirano pristopili k izvozu konj s strani članic našega sozda. V začetku so pri odkupih po zadrugah naleteli na vrsto težav, saj je bila trgovina s konji desetletja prepuščena raznim prekupčevalcem, ki so spravljali naše konje predvsem v sosednjo republiko Hrvaško. Položaj se sedaj že nekoliko boljša, kmetje so dobili zaupanje v svoje zadruge, že sami prijavljajo konje, primerne za izvoz, za odkup, po potrebi pa tudi organizirajo do-gone. Eno najbolj uspešnih odkupnih mest je v Radohovi vasi, kamor prihajajo konji iz območja K/. Stična in K/. Trebnje, delno pa tudi iz drugih naših zadrug. Vrsto zaslug za dober odkup ima tov. Grabnar, ki organizira dogon vseh vrst govedi, prašičev in konj, s tega področja Dolenjske. Rezultati odkupa in izvoza seveda komaj po eno in polletnem organiziranem delu seveda še niso taki kot bi morali hiti. Res je, da je bilo v letu 1981 odkupljenih približno 370 konj in da je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta odkupljenih približno 175 konj, vendar pa velja povedati, da žal nekatere naše članice GROSUPLJE BO DOBILO DOM ZA VARSTVO ODRASLIH 1’riprave za gradnjo doma v naši občini se bližajo koncu. Že v mesecu oktobru bo SGP Grosuplje, ki je bil izbran za izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, pričel z gradnjo po načrtih Projektivnega podjetja Emona projekt iz Ljubljane. Investitor — Samoupravna stanovanjska skupndst Grosuplje — bo gradil dom iz sredstev sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence evidentiranih za občino Grosuplje in ljubljanske občine, ki so odobrile dotacijo v višini 70.000.000 din. Komunalno oprepiljeno zemljišče je zagotovil investitor. Dom bo stal v Jc-rovi vasi, v njem bo dobilo svoj novi dom 127 oskrbovancev, od tega polovica nepokretnih. Dom bo imel eno, dvo, tro in štiripostel jnc sobe. Njegova naloga bvvzagotoviti primerne življenjske razmere tistim, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini. Oblike skrbi in varstva, ki jih bo organizirano nudil dom so: nastanitev, sobnostim oskrbovancev. Dom bo organiziral tudi druge obliktp dejavnosti za potrebe bolnih in starejših občanov, ki živijo izven doma (pranje in likanje, prehrana, dnevno varstvo, ipd.). Dom bo predvidoma dograjen v oktobru 1983. Razglasitev samostana Stična za kulturni in zgodovinski spomenik V občini Grosuplje imamo precej pomembnih zgodovinskih, kulturnih in naravnih spomenikov, pri katerih je potrebna družbena skrb za njihovo ohranitev in varovanje. Po zakonu o naravni in kulturni dediščini, ki je bil sprejet leta 1981, so občine dolžne z ustreznim aktom opredelili stopnjo varo- ■ vanja spomenikov in njihovo namembnost. Eden najpomembnejših kulturnih in zgodovinskih spomenikov je v občini prav gotovo samostan v Stični. Stična, ustanovljena leta 1136 kot naš najstarejši samostan, je bila pomembno umetnostnoih kulturno središče Dolenjske. Središče celotne samostanske zasnove je cerkev s križnim hodnikom okrog katerega so bili razporejeni vsi najpomembnejši skupni prostori. Okoli tega jedra so kasneje nastale še nove zgradbe, tako da je danes Stična obsežen stavbni kompleks z arhitekturami od 12. do 18. stoletju. Skoraj v vsakem stilnem obdobju je dobil samostan pomembne dopolnitve s freskami, štukaturami, plastičnim okrasom, nagiohniki ter/ drugo opremo. V' stoletjih svojega razvoja se je javni razpravi, ho ta izjemna Kimuma uti*- ,r tudi formalno zavarovana in sicer s točno doh^ tvijo dejavnosti, prepovedmi in omejitvarrf1 ukrepi, katerih namen je: ohranjevati naravno ■, oovesje, neokrnjeno in izvirnost kulturnih sesl8(,, dediščine, ustvarjati ugodne okoliščine za njeU obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost, prepf p vic delovnih ljudi in občanov do uživanja njeg1' vrednot. Nevenka Zavl na programu konj še vedno neS^ delujejo. Za sedaj izvoz konj tudi še "l predstavlja nobenega dobička-Italiji je sicer sedaj veliko p°' praševanje po naših konjih, vei1 dar pa plačajo italijanski kup^ proti našim odkupnim cenam liko premalo. Toda gre seveda** devize, ki jih še kako potrebuj1' Se eno pozitivno posledico u( ganiziranega odkopa konj izvoz je čutiti na terenu. Namo ta izjemna kulturna dedt^- .j, vati posege s katerimi bi sc utegnila spremenit' j-gova lastnost, vsebina, oblika, narava ali r,cllj sredna okolica ter /i^otavljanjc uresničevanju I KOVINASTROJ Grosuplje Delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK —29. OKTOBER ETERINARSKI ZAVOD ”KRIM” GROSUPLJE DELOVNE ENOfE LJUBLJANA . . AJDNIK GROSUPLJE CERKNICA VRHNIKA. RIBNICA ČESTITAMO ob občinskem prazniku vsem proizvajalcem hrane, drugim delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje Delavci tovarne MOTVOZ IN PLATNO Grosuplje ČESTITAMO vsem delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje ob njihovem OBČINSKEM PRAZNIKU 29. oktobru . in priporočamo svoje izdelke Iskra Industrija za avtomatiko Ljubljana, o. o. TOZD Tovarna stikalnih in zaščitnih elementov DOBREPOLJE, o. sub. o. Dobrepolje, Predstmge 29 Vsem delovnim ljudem in občanom ISKRENE ČESTITKE ob 29. oktobru PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE UNIŠ TOS TOVARNA OPREME SAVLJE n sol o. 61000 LJUBLJANA SAVLJE 89 JUGOSLAVIJA tozd elektro in kovinska oprema o. sub. a Ob prazniku občine GROSUPLJE ČESTITAMO delavci, ki združujemo delo v UNIŠ TOS vsem občanom in delovnim ljudem še večje uspehe Pri razvoju naše skupnosti lesnizia. TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SPIOSKO MIZARSTVO B.O. GROSUPLJE, Cesta na Krko 38 Ob občinskem prazniku ISKRENO ČESTITAMO vsem delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje UUI l v uELUSkiA Ak am 8. STRAN C* Stanje vzgoje in izobraževanja ob prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo 3 Zmanjševanje interesnih dejavnosti Izobešanje zastav naj bo odraz naše zavesti Smo v času zaostrenih gospodarskih pogojev, vsled česar se večina sklepov in priporočil zveznih in republiških organov kot družbenopolitičnih organizacij na vseh ravneh glasi, da je potrebno zmanjšati skupno in splošno porabo. V okviril skupne porabe se nahaja tudi področje vzgoje in izobraževanja, ki je financirano preko samoupravnih interesnih skupnosti iz prispevkov od osebnih dohodkov delavcev, delovnih ljudi in občanov. V prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo je iz vseh priporočil razvidno, da je potrebno zmanjševati programe samoupravnih interesnih skupnosti, s čimer bi pripomogli k razbremenitvi gospodarstva. Tako komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine in služba družbenega knjigovodstva sprotno spremljata prilive sredstev v samou- pravnih interesnih skupnostih ter ugotavljata nastale presežke. Na osnovi tega so v letu 1982 že dvakrat bile spremenjene prispevne stopnje za družbene dejavnosti. In kakšna prizadevanja in premiki so bili storjeni na področju vzgoje in izobraževanja v občini? Novo šolsko leto se je pričelo kot običajno vsako leto, vendar pa je organizacija dela oz. razporejanje dela v naših šolah potekalo nekoliko drugače. Po pristopu k samoupravnemu sporazumu o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah, kateri ne predvideva več klasične učne obveznosti pedagoških delavcev, pač pa določene normative in faktorje, po katerih naj vsak delavec opravi na leto 2184 delovnih ur, so šole Grosuplje, Dobrepolje in Stična že pričele dela razporejati po tem sporazumu. s čemer bodo \ precejšnji meri odpravili sedanje veliko število nadur. Vsega nadurnega dela pa šole ne bodo mogle odpraviti, kajti glede na predmetnik, strokovnost pedagoškega kadra in število zaposlenih to preprosto ni mogoče. Te organizacijske novosti ne pomenijo zmanjšanja potrebnih sredstev za osebner dohodke, ampak le racionalnejšo in enakomernejšo Vazporeditev dela. Seveda pa na osnovi te organizacije dela dobivajo drugačno obliko tudi programi vzgojnoi-zobraževalnega in drugega dela v osnovnih šolah, predvsem se zmanjšuje obseg dogovorjenega programa (interesnih dejavnosti). Kljub temu, da šoli^organizi-rajo delo na novih osrrovah, da vlagajo precejšnje napore v či-mracionalnejšo porabo sredstev za materialne stroške, pa je finančno stanje naših šol v precej resnem položaju. Sredstva, ki jih šolam zagotavlja občinska izobraževalna skupnost za materialne stroške, že dlje časa ne zadoščajo več za potrebe materialnega poslovanja in vzdrževanja šol. Prav tako ne zadoščajo tudi sredstva za OD delavcev in so ti v zadnjem času precej zaostali za osebnimi dohodki delavcev v vzgoji in izobraževanju v sosednjih občinah. Izhajajoč iz opisanega stanja v vzgoji in izobraževanju v naši občini, nadalje zmanjševanje programa občinske izobraževalne skupnosti ni več mogoče, ampak bo potrebno najti trajnejših rešitev za ureditev finančnega stanja za materialne stroške šol in osebne dohodke delavcev v vzgoji in izobraževanju. Bogomir Sušič /aradi pojavov nekaterih grobih kršitev predpisov o uporabi oz. izobešanju zastav, ponovno seznanjamo družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delov ne ljudi in občane o dolžnostih v zvezi z izobešanjem državne oz. republiške zastave. Izobešanje zastav urejata zvezni zakon o uporabi grba, zastave in himne SRFJ ter o uporabi podobe in imena predsednika republike Josipa Broza Tita (Uradni list SR1J, št. 21/77) in občinski odlok o izobešanju zastav v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 24/73). Grb, zastava in himna predstavljajo SFRJ in se z njimi izraža pripadnost Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Zato je uporaba teh simbolov obvezna in dopustna ob prilikah in na način kot določata zvezni zakon in občinski odlok. Delovne organizacije, hišni sveti ter lastniki in upravljale! zgradb na območju občine Grosuplje so dolžni poskrbeti, da so na dan državnih in republiških praznikov ter na dan občinskega praznika, ob posebnih prilikah pa le na splošen poziv Občinske konfereneve SZDL ali pristojnega občinskega upravnega organa — oddelka za notranje zadeve, na poslovnih in stanovanjskih zgradbah izobešene zastave. Ob dneh splošne žalosti ali na poseben poziv pristojnega organa se izobesijo žalne zastave ali državne oz. republiške zastave na pol droga, dokler traja žalovanje. Zastave tujih držav se smejo izobesiti le na splošen poziv Občinske konference SZDL ali občinskega upravnega organa. Zastave se izobesijo v posebej nameščene vtičnice (konzole) na vidnih mestih poslovnih in stanovanjskih zgradb, pred visokimi poslovnimi in javnimi zgradbami pa lahko tudi na jambore. Po občinskem odloku o izobešanju zastav je bilo treba vtičnice za izobešanje zastav namestiti na zgradbe že do konca 1973, pri novogradnjah pa je to eden izmed pogojev za pridobitev vse-litvenega dovoljenja. Nedopustno, žaljivo in kaznivo je izobešanje zastav s privezovanjem na balkonske ograje ali pripiranjem z okenskimi okviri. Izobešana zastava mora biti izdelana v skladu z zakonom in ne sme biti raztrgana, umazana, obledela ali sicer neprimerna. Zastavo je treba izobesiti na dan pred praznikom oz. dnevom splošne žalosti,odstranitipa najpozneje v 24 urah, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Hkrati je treba odstraniti Vabilo na začetni tečaj za radioamaterje Vse ljubitelje radioamaterstva obveščamo, da se bo v petek, 5. novembra 1982 v Grosupljem, ob 18.00 uri v Gasilskem centru pričel ZAČETNI TEČAJ radiotelegrafije ter osnove elektronike in telekomunikacij. Po zaključnem tečaju bo možno opraviti izpit za samostojnega operaterja C ali D razreda in pridobiti svoj pozivni znak. Prijave sprejemajo vsak petek med 18.00 in 20.00 uro v BARAKI pri nogometnem igrišču, oziroma na dan pričetka tečaja v Gasilskem centru. Vsa ostala pojasnila lahko dobite na telefonskih številkah 772—437 (Davorin Tomažin) ali 772 — 895 (Lojze) ter radijskih valovnih frekvencah 114 MHz na pozivnem znaku YU 3HSG oziroma na klubski postaji YU 3DRG (KV frekvenca 3,5 — 7 MHz). Radioklub »Franc Rode« Grosuplje /\W7 1 ETERINARSKI ZAVOD ”KRIM ” GROSUPLJE \ \ V / J DELOVNE ENOTE: UUBUANA-VIČ-RtlDNIK. GROSUPLJE. CERKNICA. VRHNIKA. RIBNICA RAZPORED - službe stalne pripravljenosti veterinarjev v oktobru in novembru 1982 Za nujne veterinarske intervencije na območju občine Grosuplje je v stalni pripravljenosti od 14. do 7. ure naslednjega dne 1 dipl. veterinar, z izjemo nedelj in praznikov, ko stalna pripravljenost traja od 14. ure od sobote oz. predprazničnega dne do 7. ure v ponedeljek oz. dne po prazniku: 22. 10. 1982 od 14. ure do 29. 10. 1982 do 7. ure vet. Pangerc tel. 771—111 29. 10. 1982 od 14. ure do 5. 11. 1982 do 7. ure vet. Vukelič tel 771—188 5. 11. od 14. ure do 12.11. do 7. ure vet. Žitnik tel. 772—991 12.11. od 14. ure do 19. 11. do 7. ure vet. Pangerc tel. 783—111 19. 11. od 14. ure do 26. 11. do 7. ure vet. Žitnik tel. 772—991 26. 11 od 14. ure do 3. 12. do 7. ure vet. Vukelič tel. 771—188 ff 61290 GROSUPLJE Adamičeva 14 delovna organizacija ff TRGOVINA, GOSTINSTVO in TURIZEM TELEFON 061 771-164, 772-120, Čestita ob 29. oktobru — PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE vsem svojim potrošnikom in drugim občanom 0KT< >zlz] TABOR ff 61290 GROSUPLJE Adamičeva 14 delovno organizacija ff TRGOVINA. GOSTINSTVO in TURIZEM n sol o TELEFON 061 771-164, 772-120 Komisiji za delovna razmerja TOZD Maloprodaja in TOZD Polževo objavljata naslednja prosta dela in naloge v TOZD Maloprodaja: 1. POSLOVODJA PE MODA GROSUPLJE pogoj: končana poslovodska šola in 3 leta delovnih izkušenj 2. RAČUNOVODJA TOZD MALOPRODAJA pogoj: Višješolska izobrazba ekonomskofinančne smeri in eno leto delovnih izkušenj ali srednja šola ustrezne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. 3. MESAR — SEKAČ v PE Market Ivančna gorica pogoj: končana živilska šola, 1 leto delovnih izkušenj in odslužen vojaškv«ipk. TOZD Polževo: 1. POSLOVODJA PE RUBIN GROSUPLJE pogoj: končana poslovodska šola ali srednja hotelska šola, ter najmanj 3 leta delovnih izkušeni 2. POSLOVODJA PE PENSION Ivančna gorica Pogoji enaki kot pod 1 , 3. NATAKARICA ZA HOTEL POLŽEVO pogoj: Končana gostinska šola ali najmanj 2 leti delovnih izkušenj v strežbi 4. NATAKARICA ZA PE BRDAVS Videm Dobrepolje Pogoji enaki kot pod 3. Ponudbe z. dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejme kadrovska služba 8 dni po objavi. pn mi uči mi de di fal otr r morebitne transparente ali druge priložnostne okraske. Ker smo urejena samoupravna socialistična družba, s spoštljivim odnosom do simbolov, ki izražajo našo pripadnost tej družbi in domovini, bomo prav gotovo poskrbeli za dosledno spoštovanje predpisov o izobešanju zastav in bomo odpravili vse pomanjkljivosti, ki so se doslej še pojavljale v /vezi z izobešanjem zastav, včasih iz nevednosti, včasih pa tudi zaradi malomarnega odnosa do tega simbola. Za nespoštovanje odloka o izobešanju zastav so zoper pravne osebe in njihove odgO' vome osebe, kakor tudi zoper posameznike — lastnike oz. upO' rabnike zgradb ob regionalnih cestah ter v naseljih Šmarje Sap, Grosuplje, Višnja gori)' Ivančna gorica, Stična, Šentvid pri Stični, Krka, Fužina, Zagne dec in Videm—Dobrepolje z*' grožene tudi kazenske sankcij* Visoka zavest naših delovnih ljudi in občanov pa je jamstvo, d* uporaba kazenskih sankcij ne N potrebna. Vsal P<'letn Prejo klopi i samov lastni! žav je Za so lete Prag, sebno zgodn je čas lepih znanj; Prašal vtisi o novo nove ODDEI 1> ZA NOTRANJE ZADEV® PROGRAM KINEMATOGRAFOV ZA MESEC OKTOBER Datum Kinematograf Naslov in vsebina filma C 21. Grosuplje Ameriški barvni pustolovski film P 22. Ivančna gorica S 23. Grosuplje LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM N 24. Dobrepolje P 22. Dobrepolje Ameriški barvni glasbeni film N 24. Grosuplje Ivančna gorica GLASBA NIMA MEJA C 28. Grosuplje Ameriška barvna srhljivka p S 29. 30. Ivančna gorica Grosuplje KO POKLICE TUJEC . Podtabor N 31. Dobrepolje P 29. Dobrepolje Francoska barvna melodrama N 31. Grosuplje BEG S PLOČNIKA Ivančna gorica (Prostitutka iz Marseilla) Zvišane cene vstopnic za film »Lov za izgubljenim zakladom« po 40 in 50 din. Otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma »Beg s pločnika«. K1NOPREDST AVE: Grosuplje četrtek ob 20. uri Dobrepolje Ivančna gorica sobota ob 20. uri in nedelja ob 16. uri petek ob 19,30 in nedelja ob 15. in 19,30 petek ob 19,30 nedelja ob 18,30 1 Zbornik PE . velik1 : '’ajN 'kater Tova iem gran Mo- nauči k u: . N soli šem Pa ti eam ^jer 'ftie m ■W IZŠLA JE NOVA, XII. ŠTEVILKA ZBORNIKA OB-INE GROSUPLJE, ki jo lahko kupite v Splošnoizobraže-ilni knjižnici Grosuplje, Adamičeva 15. ('ena izvoda je 150 In. Na zalogi so tudi vse ostale številke Zbornika. Protestni zbori učencev Tako kot v drugih šolah naše občine so se na protestnem zboru zbrali tudi v OŠ Louis Adamič. Člani novinarskega krožka so-napisali: »Na protestnem zborovanju smo učenci in učitelji osnovne šole izrazili svoje ogorčenje nad morilskim pohodom Izraelcev in libanonskih desničarjev, ki ima vsa obeležja nacističnega divjanja. Obsodili smo predvsem grozodejstva falangistov in izraelske vojske nad nedolžnimi otroki, starci, ženami. Izrazili smo vso podporo Palestincem, obsodili vse zločine, posebno pa morilca Begina. Kupi trupel v begunskih taboriščih SABRA in ŠATILA niso samo grozota, temveč tudi obtožba. Pokol nedolžnih ljudi je zverinsko dejanje, kakršnega je bil sposoben samo še nacizem v I I. svetovni vojni. Ni znano in nemara ne bo nikoli mogoče zvedeti, koliko ljudi je bilo ubitih v nezavarovanih palestinskih taboriščih.« r v ANKETA J Rad imam šolo Vsako leto septembra, se po Poletnih počitnicah zopet od-Prejo šolska vrata. Razredi in 'lopi v njih, so po dvomesečnem Umovanju, zopet dobili svoje lastnike. Brezskrbni otroški živ-*av je napolnil šolo in okolico. Za učence prvih razredov, ki 50 letos prvikrat prestopili šolski Prag, je bil prvi šolski dan še posebno doživetje. Prerasli so Zgodnjo otroško dobo in pričel se je čas šolanja, ki prinese veliko 'epih trenutkov in veliko, veliko Znanja. Tri izmed njih smo pov-Ptašali; kakšni so njihovi prvi v,isi o šoli, kako so se privadili na novo okolje, tovarišico in na n°ve prijatelje. . Tekst in foto: BOJAN AMBROŽ Petra LJUBIČ 7 let: »VSoli el*ko pišemo in rišemo. Moja ] ^boljša prijateljica je Tina, s J^ero tudi sediva v isti klopi. i. Ovarišico imamo radi. Obisku-j 111 Pravljični krožek, kjer se j gtamo in poslušamo pravljice. V L? °. rada hodim, ker se veliko I Ucim in potem več znam.« JATASA HREN, 7 let: »V . i mi je zelo všeč, sedaj že pi-I p 1110 Posamezne besede, veliko tudi rišemo z vodenimi barvi-Popoldne sem v vastvu, lj*r platno naloge in se igramo. en smo tudi že športni dan. Po gobah diši Gobarska sekcija Grosuplje je s pomočjo Gobarske družine Ljubljana priredila 3. in 4. oktobra razstavo gob v OŠ »Louis Adamič«, katere namen je bil, da se občani bolje seznanijo z.različnimi vrstami gob, ki rastejo po naših gozdovih. To je predvsem pomembno s preventivnega stališča, saj je v zadnjem času prišlo do množičnih zastrupitev z neužitnimi gobami, katere nav- dušeni gobarji v dobri veri da so prave, dajejo v isti koš z užitnimi. Razstavljeno je bilo 207 vrst svežih in 13 vrst lesnih gob, katere so bile nabrane v okolici Grosupljega, od teh je bilo dve tretjini užitnih. Razstavo je obiskalo okoli 2000 ljudi, kar je lep uspeh in priznanje prizadevnim gobarjem. Tekst in foto: Bojan Ambrož G TEDEN OTROKA: OD 4. DO 11. OKTOBRA ) V začetku septembra je tako kot že prejšnja leta na osnovni šoli Louis Adamič začela delovati pionirska prometna služba. Vsak dan od 7.30 do 8. ure zjutraj ter od 11.30 do 12. so pionirji prometniki, ki so večinoma učenci četrtih razredov, ob pomoči in nadzoru miličnikov usmerjali ter ustavljali promet in s tem omogočali svojim mlajšim sošolcem varen prehod čez »zebro«. (Foto: Milan Žurman) C 29. SEPTEMBER — DAN PIONIRJEV J V delovnem vzdušju Ali smo pri nas v naši občini vse storili za naše najmlajše? Ne živimo v pravih mestih, a je še marsikje edino igrišče najmlajših cesta, čeprav je bilo v naših krajevnih skupnostih mnogo narejenega za varstvo otrok. Vendar bo potrebno storiti še več. In naši najmlajši, ki obiskujejo osnovne šole, kako so se ti pripravili za ta teden? Ob koncu septembra, ob dnevu pionirjev so bile v vseh šolah pionirske konference. Pregledali so delo minulega leta in sprejeli smernice za leto 1982/83. Nalog ni malo: dobri učni uspehi, delovanje v svobodnih aktivnostih, vključevanje v akcijo stabilizacije z zbiranjem starega papirja in steklenic, ter še bi lahko naštevali. Svoj jubilej — 40. letnico pionirske organizacije bodo proslavili s tem, da se vključijo v 13. jugoslovanske pionirske igre z,motom » Rasli smo pod Titovo zastavo«, obenem pa bodo napeli vse sile za zbiranje sredstev za izgr&dnjo doma pionirjev Slovenije v Dolenjskih Toplicah. Smo edina republika brez svojega pionirskega doma. V mesecu oktobru bomo zbirali sredstva za ta dom. Zbrali naj bi po 40,00 din na pionirja v občini. To je veliko, vendar smo prepričani, da bomo uspeli. Nekaj sredstev bo šlo iz nabiralnih akcij, nekaj nam boste priskočili na pomoč starejši, tako kot vedno. Pridružili se boste tako paši delovni organizaciji IMP Livar iz Ivančne gorice, ki je že namenila material za izgradnjo doma pionirjev. Berislava Križanič predsednica občin, odbora DPM Pionirji vseh naših osnovnih šol so tudi letos proslavili svoj praznik. Povsod je vladalo delovno vzdušje. Kot primer poglejmo, kako je bilo v OŠ Louis Adamič v Grosupljem. »Letos v letu stabilizacije smo hoteli ta dan preživeti delavno. Želeli smo organizirati delovno akcijo pobiranje koruze. Dogovarjali smo se s Kmetijskim kombinatom, ki je v začetku naš predlog z navdušenjem sprejel, vendar nam izvedbe ni omogočil. Žal nam je bilo, ker le z delom lahko vzgajamo našo mladino v delovnem duhu. Kljub temu smo dan pionirjev preživeli na šoli v delovnem vzdušju. Izvedli smo letne delovne konference šolskih organizacij in društev. Na konferencah so sodelovali delagati vseh razrednih skupnosti in mentorji. Ostali učenci pa so dan preživeli na pohodih, in v delovnih organizacijah. Učenci nižje stopnje in učenci oddelkov s prilagojenim pro- 4. oktobra je bilo v Gro-suplju srečanje delegatov za 11. kongres ZSMS iz obljubi janskih občin. Na srečanju so izmenjali mnenja in se dogovorili za konkretne razprave na 11. kongresu, ki bo novembra v Novem mestu. ^TJAŽ ŠNEBERGER, b Sli, nem bil še vrtcu, sem mi-. 41 Je tam najlepše, vendar pa Vv TdaJ v šoli še bolj všeč. lelje\'' SCm ve*'k° Novih prija Mav0’,Skupai smo šli gledat razve ni, v ”nov'i šoli Od vsega 'di \ šoli se najtežje pisati Takoj po poletnih počitnicah, seje sestalo tudi predsedstvo OK /.SMS Grosuplje in pripravilo posv et predsednikov in mentorjev osnovnih organizacij ZSMS v občini. Udeleženci so spregov orili o dosedanjem delov anju osnovnih organizacij in o priprav ah nalog za prihodnost, o kadrovskih spremembah in izvedbi volilno—programskih konferenc v osnovnih organizacijah in občinski konferenci ZSMS. Najvččjo pozornost pa so posvetili kritični razpravi o osnutku statuta ZSMS in kongresnim pripravam, ki se približujejo koncu, kajti 11. kongres ZSMS je pred durmi. (Bojan Ambroži gramom so obiskali spominski obeležji na Perovem in Zagradcu. Uredili so okolico spomenikov in izvedli kratek kulturni program. Učenci 5. in 6. razredov so si ogledali prvi slovenski film na temo NOB — Na svoji zemlji. Kot nagrado za delo so si ogledali omenjeni film tudi delegati vseh organizacij in društev. Učenci 7. in 8. razredov so obiskali delovne organizacije našega kraja. Seznanili so se s proizvodnim delom, kar jim bo lahko v veliki meri koristilo pri izbiri poklica. Letos so se učenci osnovne šole »Louis Adamič« takoj po pričetku novega šolskega leta, vključili v zbiralno akcijo starega papirja. Vsako popoldne križarijo s svojimi vozički od hiše do hiše in kontejner Unije papir servisa se z dneva v dan bolj polni. Miloš, Jani, Miki in Tadej, učenci 2.a razreda, (na sliki) so povedali, da bodo z denarjem, ki ga dobijo zanj, ob koncu šolskega leta organizirali nagradni izlet. (Bojan Ambrož) September v šolskem centru »Josipa Jurčiča« Spet smo veseli in razigrani v Šolskem centru Josipa Jurčiča Ivančna gorica — Stična. Počitnice so prešle, nas pa še ne mika učenje. A vemo, da bo letos v šoli lepo, še lepše kot lani. Kot smo bili srečni ob otvoritvi nove šole, tako smo te dni / navdušenjem sprejeli novo šolsko igrišče. 17. september, dan, ko se spominjamo Franceta Bevka. In kako smo počastili ta dan? Preprosto - bilo je lepo. Člani knjiž-ničarskega krožki smo opozorili učence in dijake na kulturni dogodek prek šolskega radia s krajšo oddajo, uredili vitrine in seznanjali bralce s privlačnimi knjigami i/ programa /a bralno značko. Da je bil dan še pestrejši, je poskrbel priznani slovenski lutkar Cveto Sever iz Kranja. Prvošolčki so žareli od navdušenja, a tudi mi smo predstavo »Zgodba o vremenu« lepo sprejeli, saj nas jo lutkar očaral že z uvodnim songom. brezhibno tehnično m igralsko izvedbo, iznajdljivostjo; skratka predstava,ki smo jo gledali s srcem, predstava, kakršno si še želimo. Borut Lampret 8.c. r. osnovne šole Stična UK ■ w \* ALKOHOLIZEM KOT KRIMINOGENI FAKTOR g Splošno o alkoholizmu Popiti kozarec vina ali Šilce žganja s prijatelji je za nas nekaj povsem običajnega. Vsa pomembna družabna srečanja, delovne.uspehe, družinske dogodke (rojstvo, poroka) zalijemo / alkoholom. Tudi ob neuspehu ali žalosti, ob razočaranju ali jezi, običajno se-žemo po alkoholu. Človek bi rekel, da ni pomembnejšega dogodka v našem življenju, ki ga ne bi spremljal alkohol. Pijemo iz navade, ker menimo, da je to za naše razmere nekaj normalnega, da sodi k našemu življenjskemu standardu. Pogosto pa pijemo tudi iz razvade ali odvisnosti od alkohola. V takem primeru ne zalivamo samo posebnih dogodkov, pač pa to pomeni, da ne znamo opravljati vsakodnevnih opravil brez alkohola. Postali smo sužnji alkohola. Takšs nemu sužnju alkohola pa pravimo alkoholik. Kadar slišimo govoriti o alkoholiku, si predstavljamo človeka, ki se povaljan in umazan potika od gostilne do gostilne in nadleguje mimoidoče. Navadno mu ne rečemo alkoholik, ampak po stari slo- venski navadi kar pijanec. Če imamo o alkoholiku takšne predstave, pomeni, da o njem razmišljamo z normalnimi predsodki .Tudi poma- gati mu ne znamo drugače kot z disciplinskim ukrepanjem. Pa bi mu lahko in morali pomagati, ker je to naša dolžnost in dolžnost vse družbe. Marsikdo se bo pri tem stavku vprašal, zakaj bi mu pa pomgali.saj ga ni nihče silil, da začne piti, ali pa »kar si je skuhal, naj tudi poje.« Tisti, ki tako govorrali misli se ne zaveda kakšne neumnosti govori, žal pa je še vedno veliko takih, ki tako mislijo. Ti nimajo niti kančka odgovornosti, kajti če bi se tako vprašali: »Kaj, če sem tudi jaz pripomogel k temu, da je ta človek, ki stoji tu pred mano postal alkoho- pravljanje alkoholnih napitkov in njihova uporaba v religijske, medicinske in hedonistične namene so poznali že v starem veku. Prve alkoholne pijače so pridobivali z vrenjem (fermentacijo). Destilacijo pa so odkrili mnogo pozneje. Šele v drugi polovici XVIII. stoletja, posebno pa v XIX. stoletju se začne boj, najprej proti pretirani potrošnji alkohola, potem pa še proti bolezni alkoholizma. Vse do pojava destilacije so bila v uporabi grozdna vina ali,fermentirani sokovi, ki sojih pridobivali iz osnovnih surovin in dodatnih, kot so: med, mleko, ječmen. Z fermentacijo se ne da pridobiti izrazito velike koncentracije alkohola v pijači, ker pri določeni koncentraciji alkohola pride do prenehanja fermentacije z delovanjem alkohola na glivice vrenja. Destilirane alkoholne pijače so se začele pojavljati v srednjem veku in v začetku so mislili, da je tako pridobljen alkohol zdravilo izrednega delovanja, ki so ga nekateri imenovali tudi »božji dar«. Zanimivo je, da se je šele v XX. stoletju pojavilo večje šlevilo psihiatrov, ki so se začeli ukvarjati s problemom alkoholizma. Pozneje so poskušali alkoholike tudi zdraviti, toda uspehi so bili majhni. Menili so, da je alkoholizem bolezen, ki nastane na temelju'svobodne odločitve in so podali mnenje, da nekateri alkoholiki nočejo, da se jim pomaga, nekaterim pa se ne more pomagati. I.eta 1935 so prišli v ZDA do spoznanja, da je treba tudi samega alkoholika vključiti v lastno zdravljenje in rehabilitacijo. Danes si je težko zamisliti uspešen program zdravljenja in rehabilitacije brez vključevanja v terapevtski proces aktivnega bolnika—alkoholika. Ijuje več let. Alkoholiki so nagnjeni k lažem. Motnja alkoholikove osebnosti poteka načeloma v dveh fazah: ? 1. faza uničevanja družine; 2. faza družbenega propadanja. Če alkoholik preneha uživati alkoholne pijače, se pojavljajo simptomi, abstinence, ki se kažejo kot drhtenje prstov na rokah, jutranje bruhanje, slabost, napetost, nemir, glavobol, bolečine v želodcu in drugih delih telesa. Alkoholik postane suženj alkohola, čeprav mu alkoholna pijača ne prija, je od nje postal povsem odvisen. V nadaljni fazi pride do razkrajanja jeter, travmatičnih (možganskih) poškodb, do vnetij in drugih možganskih poškodb. Če alkoholik preboli kakšno od teh poškodb, mu že uživanje najmanjše količine alkohola povzroči hude duševne motnje, v katerih utegne priti do kriminalnih zločinskih dejanj. Takšni posamezniki, ki bolezen prebolijo, bo najbolje, da se držijo popolne brezalkoholnosti. G tu tu * \ le m ki Alkoholike delimo v več različnih skupin. Če alkoholik preneha piti, navadno ni nikoli več zmožen, da bi se vrnil v isto družbeno skupino in na isto delo, ponavadi pa se mu tudi psihične sposobnosti ne povrnejo v celoti. Takrat govorimo o neozdravljivem alkoholizmu. Uničenih možganskih celic se namreč ne da več popraviti. Alkoholik si sam brez zdravljenja ne more pomagati. Poznamo tudi tako imenovano »normalno« družbeno pitje, čeprav je zelo težko sprejeti mnenje, da je prevelika uporaba alkoholnih pijač sploh kdaj normalna. Normalno pitje je le tisto pitje, ki ga štejemo za prehranske artikle (vino in pivo). Ui fx ci zt P' lik?« bi svoje mnenje spremenil. Zavedati se moramo, da ne bomo naleteli na alkoholika, ki je začel piti zato, ker je imel denai ca, ki je začel piti zato, ker je imel denar ali zato, ker ni imel drugega dela, ampak zato, ker. so to ponavadi šibke osebnosti, ki so jih problemi, na katere so naleteli strli. Ker v odločilnem trenutku niso našli opore in pomoči, na katero bi se lahko oprli, so začeli iskati rešitev v alkoholu. Najprej v manjhnih količinah, ko pa te niso več zadostovale, so začeli piti vse več in več, dokler niso postali kronični alkoholiki. • Alkoholizem je torej kompleksna bolezen, saj ne prizadene samo alkoholikovega zdravja, ampak povzroči tudi motnje v družinskem vzdušju. Alkoholik je tudi velik problem za svojo delovno organizacijo. Zaradi disciplinskih prekrškov, nezainteresiranosti z!t poklic, malomarnega opravljanja dolžnosti in kršenja ugleda delovne organizacije, ji postane y breme. Zato mora ta nekaj ukreniti, tako za zdravje alkoholika, kot za svoj ugled. Razvoj alkoholika Zgodovina alkoholizma O uporabi alkoholnih pijač, vinjenosti in stopnji, ki bi ga danes imenovali alkoholizem, se je pisalo že v prvih pisnih kronikah. Pri- V največ primerih se alkoholizem pojavlja na osnovi navade, ker se posameznik že od malega privaja na uživanje alkoholnih pijač. Če se temu pridružijo še kakšne druge težave, se alkoholizem razvija mnogo lažje. Takšen posameznik bo v alkoholu iskal sprostitev notranjih napetosti, ki jih izzovejo življenjske težave. Otroci iz družine alkoholikov dostikrat postanejo tudi sami alkoholiki. Skoraj SO '7r alkoholikov pride i/ družin, v katerih je eden od ožjih članov družine alkoholik. V naših krajih pride človek v stik z alkoholom že v prvih zgodnjih otroških letih, najkasneje pa v dobi pubertete. Znana je navada na kmetih, da novorojenčku dajo sesati krpico, namočeno v alkoholno pijačo, da bi se pomiril in nehal jokati. Mlad človek, ki uživa alkoholne pijače misli namreč, da bo s pitjem postal uglednejši, bolj odrasel in spoštovan, okolica pa ga še spodbuja pri uživanju. Tukaj ne moremo govoriti o alkoholizmu, ampak o predhodni fazi. Značilno za to fazo je, da toleranca (odpornost) proti alkoholu raste tako, da tak človek prenese čedalje večjo količino alkohola. Z nadaljevanjem preide to v bolezen — alkoholizem. Odpornost za alkohol se od takrat naprej več ne povečuje. To se nada- Kako deluje alkohol na delovno sposobnost? Namesto, da bi reševal življenjske probleme na kak drugačen, smotrnejši način, alkoholik z alkoholom v sebi ustvarja dozdevni občutek zadovoljstva in moči. Čeprav ima človek po uživanju pijače subjektiven občutek moči, je ravno nasprotno. Po pitju se zmanjša delovna sposobnost, pa tudi moč in razum. Alkoholik izgubi občutek za družinske dolžnosti. To je eden izmed dejavnikov, zaradi katerih so kazniva dejanja pri alkoholikih znatno pogostejša. Zaradi tega je alkoholizem vzrok mnogih kriminalnih in asocialnih dejanj. Tudi akutna pijanost je pogost vzrok asocialnega vedenja, agresivnih nastopov in sporov z družbo, ki pogosto privedejo do daljnosežnih negativnih posledic za alkoholika in njegovo družino. Alkoholizem skrajša človekovo življenje za povprečno 15 do 20 let. Alkoholiki umirajo povprečno med 50 in 55 letom starosti. Invalidnost,-ki jo povzroči alkoholizem je lahko primarna ali sekundarna (trajna ali zitčasna okvara). KRONIKA OBRAMBNO USPOSABLJANJE MLADIH, KI NE OBISKUJEJO ŠOL SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA ja si jat pc m de TATVINA GORIVA IZ OSEBNIH AVTOMOBILOV Vnočiiz 16. na 17.6. 1982 sta 5. V. in M. P. oba iz Velikega Mlačeva izvršila tatvini goriva na Adamičevi cesti v Grosupljem, ,ra škodo D. S. in M. D. Za tatvino goriva pa sta se £9.8.82 odločila tudi M. P. iz Velikega Mlačeva in J. H. iz Dol pri Polici. J. K. iz Gfosuplja sta »škodovala za 500 din. vanju vzela hranilnik ga razbila in iz njega vzela ves denar, ki ga je bilo za okoli 1.500 dinarjev, na škodo I. P. iz Šmarja Sap. Ker pa sta po-dejanju kršila javni red in mirsta bila spravljena na hladno. Šola s puško v roki ROMI NA DELU V času od 8. do 10.9.82 sta nladoletna Roma H. D. in H. M. vlomila v vikend na Gatini pri Grosupljem in odnesla hrano in pijačo v skupnem znesku 1.500 din na škodo Rudija T. iz Ljubljane. 23.9.82 sta ml. Roma H. D. in H. V. vlomila v osebni avlpmobil zastava 101, parkiran ob cesti Žalna—Luče. Gobarja Ivana R. iz Kamnika sta oškodovala za 3.500 dinarjev. fsta dva Roma pa sta v poletnih mesecih izvršila še tatvino žganih pijač pri skladišču ABC Tabor v Grosupljem ob Taborski cesti. Delovno organizaci jo ABC Tabor sta oškodovala za 4.908,15 din. TATVINA DENARJA Bogdan M. iz Litije se je septembra sprehajal po ulicah Gro-suplja, mimogrede zavil na Murnovi cesti v stanovanjsko hišo last D. Z., in na hodniku vzel iz košare denarnico s 3.000 dinarji. Ker s tem ni bil zadovoljen je vstopil še v spalnico, kjer je vzel še denarnico z 27.000 dinarji, nato pa odšel neznano kam. Ker je miličnikom znan kot brezdelnež je moral pojasniti od kod v žepu denar. Ker je imel na vesti več podobnih dejanj, so ga spravili za zapahe. NOČNA KRONIKA J. G. iz Grosuplja se je močno opil na šoferskem pikniku, nato pa doma v stanovanju pretepal očeta, mater in ostalo sorodstvo. Vrh (ega pa se je hotel odpeljati s tovornim avtomobilom, ki je družbena last. Namero so mu preprečili miličniki, ki so ga dali na hladno. A. E. iz Šmarje Sapa je 14.9.močno vinjen razbijal v gostinskem lokalu Pri mostu, večkrat si sam postregel s pijačo in grozil strežnemu osebju. Umirila sui ga miličnika z odvzemom prostosti. A. E. pa zadnja kazen ni zalegla, saj je 12.9. ponovno razbijal v gostilni Majolka v Šmarju Sap. Natakarici je grozil, da jo bo zabodel z nožem, če mu ne bo dala pijače. Natakarica se je umaknila v kuhinjo in poklicala miličnike, ki so razgretega odpeljali na . hladno. N. B. SO Tuzla je vinjen s steklenico v roki hotel izprazniti lokal Grosupeljčan, ker ni mogel spati. Ker se gosti niso umaknili iz lokala jih je pretepal. Za mirno noč N.B. So poskrbeli miličniki. TATVINA DENARJA Ljubo H. in Bogdan K. i/ Ljubljane sta vinjena nagovorila otroka, da jima odpre stanovanjsko hišo. Vstopila sta in v stano- HUDA PROMETNA NEZGODA Huda prometna nezgoda se je zgodila L 10. ob 19.12 uri na križišču Adamičeve ceste in ceste Pod gozdom. Voznik osebnega avtomobila zastava 101, LJ 2 H —367 Anton O., iz Ponove vasi je pripeljal po cesti Pod gozdom in zavijal levo na Adamičevo cesto v trenutku, ko je iz grosupeljske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila zastava 125, LJ 314—212, Anton Ci. iz Velikega Mlačeva. Prišlo je do si-lovitega trčenja v katerem sta bili dve osebi hudo ena pa lahko telesno poškodovani. Nastala je materialna škoda, ki znaša okott 190.000 dinarjev. Naselje MDA Suha Krajina v Žužemberku ni dolgo samevalo. Pod svojo streho je sprejelo 140 mladih, le-ti pa so mu dali svojo mladost, svoje delo... V naselju je 18 dni (od 1 I. do 29. septembra) živelo in delalo 140 mladih, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja in s tem pouka obrambe in zaščite iz občin Novo mesto in Grosuplje. Namen usposabljanja izven-šolske mladine je, da se tudi ona, ki je sestavni del zasnove SLO in DS enakopravno skupaj z drugimi družbenimi subjekti organizira, usposablja in se bori za ohranitev svobode,.neodvisnosti in neokrnjenosti svoje domovine. Torej ni bil namen samo ta, da se mladi naučijo pravilno ravnati z orožjem, temveč tudi, da začutijo svoje mesto in vlogo v naši družbi in zasnovi SLO in DS, da čimbolje spoznajo svojo domovino ter da z delom primaknejo še en kamenček v mozaik svojega življenja. V teh dneh so mladi, stari 16 in 17 let, poskušali kar največ izvedeti o mednarodnem in vojaško političnem položaju SFRJ, o zasnovi in sistemu SLO in DS, o lastnostih bojnih sredstev in možnosti obrambe pred njimi, o prvi pomoči, zaščiti in odstranjevanju posledic bojnih dejstvo-vanj. Del programa pa je zavzela tudi taktična vzgoja, kjer so mladinke in mladinci opravljali stra- . žarsko službo, se seznanjali z postopki ravnanja posameznika ali oddelka v napadu in obrambi... Delovni dan se je začel ob 5,30 so se tudi v streljanju in v metanju bomb. Informirali so se tudi preko stenskih časopisov, biltena in radio oddaj. Obiskali so kasarno v Novem mestu, si ogledali tovarno v Žužemberku,ter organizirali pogovor z borci. Usposabljanje je bilo letos prvič organiziranov Žužemberku, v naselju MDA Suha Krajina in starešine tabora so naselje occ- 1 nili koLzelo primerno, prav tako pa tudi okolico, ki nudi obilo možnosti za taktični pouk in končno tudi za šport in rekreacijo. Vzgoja je zajela tako dekleta kot fante in če ocenjujemo od- nose med njimi, jih lahko ocenimo kot tovariške, starešine pa so pohvalili dekleta, češ, da so v vlogi komandirjev oddelkov celo prekašale svoje tovariše. Tudi med mladinci obvezniki in starešinami v taboru ni prihajalo do konfliktov, tako da lahko tudi 22, ‘ctna Slivn Pred ! vašč;i kss j bi v Pitno V( 1979 drugo stran teh odnosov ugodflč ocenimo. _. j Usposabljanje so zaključil* ^livn 29.9. Mladinke in mladinci sosc vrnili v svoje delovne organi#*' cije in krajevne skupnosti. Lea Trontelj foto: Milan Žurmfl*1 26 Mdi Slivn in končal ob 21.30 ^ od tega je ‘bilo kar 9 ur pouka dnevno Torej je bil program precej napolnjen, tako da ni ostalo veliko časa za družbene aktivnosti. Kljub temu, so se odvijale popoldanske aktivnoti na področju kulture, športa, informiranja in idejnopolitičnega dela. Kulturno življenje se je odvijalo v okviru družabnih večerov in kulturnih programov, na področju športa so organizirali nogometne, rokometne.... tekme, pomerili pa Grosupeljska strelska družina je v počastitev 29. oktobra, prazniku občine (irosuplje, pripravila tradicionalno strelsko tekmovanje za prehodni pokal Skupščine občine (irosuplje. Tekmovanja v streljanju z vojaško puško M 48 ua Zavrhu pri Spodnji Slivnici se je udeležilo 5 ekip s po štirimi člani. Prehodni pokal in naslov najboljše je osvojila ekipa Strelske družine »29. oktober« iz Grosupljega z rezultatom 413 krogov pred strejft krajevne skupnosti Grosuplje s 370 krogi in strelci Strelske družine »Jo/e Kovačič« iz Šentvida pri Stični s 355 krogi. Po nastopu tekmovalcev pa so njihova mesta zasedli občani na trim tekmovanju, katerega poglavitni namen je bil, da občani preizkusijo sv oje znanje v rokovanju z. vojaškim orožjem, kar je predvsem pomembno s stališča splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Strelskega trim tekmovanja se je udeležilo 11J občanov, vsi so prejeli diplome za sodelovanje, prvi trije po rezultatu pa tudi medalje. (Bojan Ambrož) 4: •3 A SIK/VI\ il * g Dobitniki Jurčičeve \ plakete in nagrade \ za leto 1982 ‘J — Ana Čeferin, ravnateljica Osnovne šole Louis Adamič ? Grosuplje za dolgoletno aktivnost pri razvijanju telesnokul-f turne dejavnosti in njene množičnosti ter uspešnost na vzgoj-J noizohraževalnem področju \4 — Stane Habjan — kulturni delavec iz Mlačcvega za 34- J letno uspešno in aktivno delo na kulturnem področju (režiranje 4 množičnih iger, igranje, organiziranje kulturnega življenja v J kraju) 4 — Tatjana Lampret — knjižničarka in učiteljica v Šolskem J centru Ivančna gorica— Stična za dolgoletno. Vestno in t uspešno vzgojnoizobraževalno delo ter vodenje kulturne de-J javntrrti 4 — Božo Magajna — kulturni delavec iz Šmarja za 32-letno J uspešno in aktivno delo na kulturnem področju (režiranje, * petje v zboru, organiziranju kulturnega življenja v kraju) ^ — Lucija Kadi — vzgojiteljica Vzgojnovarstvene organiza- cije »Stojan Šuligoj« Grosuplje (vodja enote v Ivančni gorici) J za dolgoletno in vestno delo na področju družbenega varstva 4 predšolskih otrok. 4 X j X X X ! X X 5 X X X X X X X X X X X X X X X X X X I \ f---------- \ BOSTE SODELOVALI? Znova je zaživela komisija za kulturno dejavnost pri občinskem svetu ZSS Grosuplje ter si zastavila program dela. Želela bi, da pri izvajanju programa sodelujejo člani sindikata, ki jih Posamezna področja kulturne dejavnosti zanihajo, zato objavljamo kulturni program prire-delitev ob 10. kongresu: — likovna razstava Jožeta Sinjurja v sprejemnem prostoru na Muljavi, ■— razstava del likovne skupine pri KD Ivančna gorica v družbenem domu Grosuplje in nato v posameznih delovnih organizacijah, — skupen ogled gledališke predstave v sodobnem kulturnem hramu »CANKARJEV DOM« v Ljubljani in ogled kulturnega doma. — ureditev knjižnega kotička v splošno izobraževalni knjižnici Grosuplje, — razširitev vsebine predkongresnih dejavnosti na delovne organizacije. Delo s tem še ni zaključeno saj načrtujemo do konca leta še vrsto drugih prireditev, kot na primer: kulturne prireditve ob občinskem prazniku, 40 let AVNOJA, praznovanje Dedka mraza za najmlajše v krajevnih skupnostih, seminar za kulturne animatorje iz delovnih organizacij in , drugo. Vse delovne ljudi in občane vabimo na ogled organiziranih prireditev, istočasno pa pričakujemo od vseh nove predloge za poživitev kulturne dejavnosti in razširitev njenega obsega. Marija Skrjane predsednik komisije za kul. dejavnost pri OS ZSS Grosuplje ______________________________________J Vodovod na Zgornji Slivnici ~2. julija se je izpolnila dolgo-' |u!nu 2elja vaščanov Zgornje ■ phvnice po zdravi pitni vodi. 1 red več kakor petimi leti so se ''aščani resno začeli pogovarjati s Jj, Omarje in KS Lipoglav, kako J 1 v te kraje napeljali zdravo jsl Pltn» vodo. ju1 V°dovod so pričeli graditi H '9. leta. Pri prvi fazi je poma-„0 Sala tudi MDB iz občine oste—p0|je Vaščani Zgornje Ravnice pa so opravili 380 ur. - iVti aprila l98°- leta Pri51a * 1 Sr • '*0^e Kovačič v Zgornjo lj 'vnico Pričela je z izkopom 620 m dolge trase, ki je bila na zelo skalnatem terenu. Narediti so morali okoli 400 vrtin za miniranje. Celotne akcije so se udeležili tudi vaščani Zgornje Slivnice in naredili 20 delovnih ur na hišo. Akcija je bila končana v predvidenem roku. Zaradi finančnih težav je ostala še tretja faza gradnje in to od Lipoglava do Slivnice in Repč. To zadnjo fazo so končali v juniju 1982. Pri tej akciji so vaščani sodelovali s po 30 delovnimi urami. Že leta 1980 pa so prispevali po 14.000 din, druga sredstva pa je prispevala SO Moste—Polje in Grosuplje ter KS Šmarje Sap. Tako smo vaščani pomagali s 336.0(K) din ter 168.000 din za priključke. Opravili so 1200 obveznih in preko 700 prostovoljnih delovnih ur. Vaščani Zgornje Slivnice se ob tej pomembni pridobitvi za vas prav lepo in iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri zgraditvi tega vodovoda. ifl •TRIM-NOGOMET 0^'a 40 se tekmovanja > nogometni trim ligi občine Grosuplje. Letos sodeluje kar 16 ekip s < 'cine jn |t) pH,„enj občutno povečanje števila nastopajočih v primerjavi / minulim letom, ko je ^lovalo le 9 ekip. tekmovanje organizira telesno—kulturna skupnost Grosuplje, tekme pa so ob četrtkih po-s, ne 'n ob nedeljah dopoldne na igrišču pred osnovno šolo »Louisa Adamiča«, j " ,.0,0*r*fiji: s tekme med ekipo TRIM *82 in mladinci Grosuplja. ki so lanskoletni zmagovalci, tri l-P8 letos velike možnosti, da lanskoletni uspeh ponovijo. Povedali moramo še, da so prve alj* .P* ,a svoje rezultate ob koncu tekmovanja tudi nagrajene, /ato so boji toliko bolj zagrizeni in CT še bolj »bojno« razpoloženi. (Bojan Ambrož) cele so- Kolesarski praznik na Grosupljem Kolesarski delavci iz Grosupljega so ob pomoči delavcev kolesarskega kluba Rog iz Ljubljane, tudi letos pripravili dvodnevno kolesarsko prireditev, na kateri so se zbrali skoraj vsi, ki danes nekaj pomenijo v tem športu. Letošnja prireditev je prvi dan v soboto, 4. septembra obsegala dirko za veliko nagrado Roga, vozili pa so na progi Grosuplje — Kočevje in nazaj, dobil pa jo je Željko Pavlič (Metaiiacommer-ce, Zagreb). V nedeljo je sledila še krožna dirka okoli Grosupljega za vse kategorije in gledalci, ki se jih je ob progi zbralo okoli 2000. šo videli lepe boje. Kolesarstvo je med mladimi Šahistom v premislek Namen tega prispevka je vzpodbuditi privržence šahovske igre k resnejšemu in organiziranem šahovskemu udejstvovanju. Dandanes se le nekateri spominjajo, da je bil v začetku leta 1976 v Grosupljem ustanovljen ŠAHOVSKI KLUB. ' Načrti za delo kakor tudi sama dejavnost kluba je bila v začetku (v letih 1976—1978) zelo obetavna. Kasneje pa je začetno navdušenje nekako splahnelo, tako da je v naslednjih letih delo kluba zgolj stagniralo obrazov, ki bi poživili delovanje, ni bilo, posledica tega je bilo le organiziranje dveh ali treh, tekmovanj letno v počastitev različnih praznikov in nič več). Kaj je bilo vzrok temu? Preozek krog tistih, ki so vodili klubsko delo. nezainteresiranih ljudi za organizirano delovanje (še zdaleč pa ne za samo igro. saj je šah tudi v našem okolju zelo priljubljen — res pa je, da je omejen zgolj na igranje v zaprtih družinskih ali prijateljskih krogih, ali pa celo na kavarniško igranje). pa tudi odhodi posameznih članov v JLA. S tekočim ietom želimo zopet poživiti grosupeljski šah. Zato pozivamo vse, prijatelje krajeve igre, iz Grosuplja in okolice, da se (ne glede na starost!) vključijo v delo ŠAHOVSKEGA KLUBA. Z delom smo pričeli v začetku oktobra, igralni dan pa je vsak petek, s pričetkom ob 18. uri. v prostorih Osnovne šole »LOUIS ADAMIČ« (v jedilnici). Vse zainteresirane (in omahljivce) vabimo, da se nam pridružijo, skupaj se bomo lahko dogovorili za nadaljnje delo. V _______________ J z Grosupeljčani čedalje bolj pri- Vendar pa to ni naključje samp ljubljeno, veliko jih je že včla- med mladimi, tudi starejši so se njenih v domač kolesarski klub, množično oprijeli tega športa in kjer redno trenirajo. Vsakoletni na najboljši način dokazali, da za kolesarski vikendi so tudi s te šport in rekreacijo ni nikoli pre-strani opravili svoje poslanstvo pozno. (Tekst in foto: Bojan pri popularizaciji tega športa. Ambrož) ------- v • IZ NAŠIH KNJIŽNIC Splošnoizobraževalna knjižnica Grosuplje vam predstavlja knjižne novosti SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNA KNJIŽNICA GROSUPLJE VAM PREDSTAVLJA KNJIŽNE NOVOSTI V prejšnji številki Naše skupnosti smo vas seznanili kdaj je knjižnica odprta, kakšno vrsto literature imamo, nismo pa vam povedali, da ima knjižnica skoraj vse novosti, ki jih lahko vidite v izložbah naših založb. Zato smo se odločili, da vam naštejemo nekaj knjižnih novitet, ki smo jih prejeli od 1.7. do 30.8.1982. I. IZVIRNO SLOVENSKO LEPOSLOVJE — Zidar, P.: SOLVEIGINA PESEM (To je Zidarjeva petdeseta knjiga in sodi med izpovedne tekste. Avtor se je v romanu naslonilna stari mit o Solveig in Olafu, ki parabolizira ljubezen in smrt). — Sivec, L: TEDAJ SO CVETELE ČEŠNJE (Zgodba iz kmečkega življenja) — Zupan. V.: LEVITAN (Avtobiografski roman, ki je smiselno nadaljevanje romana »Komedija človeškega tkiva«) — Malenšek. M.: KAVATINA ZA ANGELA VREMENARJA (Upokojena lektorica, ki preživlja dopust v Piranu, premišljuje o svojem življenju). — Ingolič, A.: NEMIR MLADOSTNIKA (Spomini pisatelja na višješolska leta in na enoletni študij francoščine v Parizu). II. TUJE LEPOSLOVJE PREVEDENO V SLOVENŠČINO — Hibbert, E. B. — Holt. V.: HIŠA OB MOČVIRJU (Roman opisuje težko življenje deklice in nato mlade vdove Catherine). — Clavell, J.: ŠOGUN (Roman o srednjeveški Japonski 16. stoletja). — Burk. M.: VZEMi VSAJ LJUBEZEN (Zgodba o Stefanu, sinu nacističnega funkcionarja). — Konsalik: UGLEDNA DRUŽINA (Pisatelj prikazuje vzroke za razpadanje sodobne družine, vendar podaja tudi možnosti in poti za njeno rešitev). — Konsalik: POKLICNI LJUBIMEC (Zgodba o »ženitnem agentu«, ki poklicno opravlja ženitne in ločitve za denar). — Blair, J.: ZBOGOM REKA KWA1 (Dokumentarni roman o boju za življenje, v katerem so se znašli ameriški in avstralski vojaki, japonski vojni ujetniki, ko so ameriški podmorničarji torpedirali dve japonski ladji, ne da bi vedeli, da prevažat« njihove zaveznike). HI. ZEMLJEPIS. ZGODOVINA. BIOGRAFIJE — Cunliffe, R.: RIMLJANI (Avtor nas na preprost način popelje skozi rimsko zgodovino) — Plutarchus: ŽIVLJENJE VELIKIH RIMLJANOV — Han S.: MOJ DOM IMA DVOJE VRAT (Ena najbolj iskrenih knjig, ki jih je Han Su/inova napisala o sebi in o svoji veliki domovini Kitajski). — Štajner. K.: VRNITEV IZ GULAGA (Gulag se imenuje glavna uprava koncentracijskega taborišča. Knjiga je nadaljevanje znanega dela 7000 dni v Sibiriji. Pisatelj opisuje vrnitev iz sibirskega taborišča v Jugoslavijo) IV. DRUŽBENE VEDE — Gramsci. A.: IZBOR POLITIČNIH SPISOV 1914—1926 — Šinkovec, J.. DRUŽBENO IN SAMOUPRAVNO PLANIRANJE — Engels. F.: PROII ZAROTI MOLKA: spisi o Mantovem Kapitalu — Valentinčič, J.: NENEHNO IZOBRAŽEVANJE k 12. STRAN m fmmm k 'Am. K z—' 1 . - M iM " *' : NOVA TRGOVINA ELEKTROTEHNE — V ponedeljek, 4. oktobra so odprli novo trgovino Elektrotehne v središču Grosupljega. Le to je dlje časa potrebovalo podobno trgovino, kajti ves elektrotehniški material, gospodinjsko opremo, belo tehniko in podobno so morali krajani iskati v Ljubljani. Vrednost naložbe v prodajne prostore /naša prek 7 milijonov dinarjev. Površina skladišč in trgovine meri približno 300 kvadratnih metrov. Tako smo dobili že 65. prodajalno v občini. (Foto: Bojan Ambrož) Nelegalno opravljanje obrti — šušmarstvo. l ak je bil naslov članka v 7. septemberski številki Naše skupnosti. Zaradi nejasnosti je povzročil prceej hude krvi. Zato dodatno pojasnjujemo, da je bilo to le nadaljevanje članka iz 5. številke NS. V seznamu navajamo legalne obrtnike h katerim naj bi se zatekali občani po pomoč. Seznama šušmarjev pa iz razumljivih razlogov seveda ne moremo objaviti. Prizadetim samostojnim obrtnikom in bralcem se zaradi teh nejasnosti opravičujemo, obenem pa jih vabimo, da inšpekcijskim službam občine pomagajo pri odkrivanju šušmarjev. Odgovorni urednik m Nova glava 1 Na podlagi vabila,objavljenega v letošnji februarski številki je posebna'komisija izbrala med K) predlogi 4 avtorjev novo glavo Naše skupnosti. Predlog komisije je 14. oktobra potrdilo' predsedstvo OK SZDL Grosuplje in danes v številki, ki je posvečena občinskemu prazniku, že prvič objavljamo novo sprejeto likovno rešitev. V obrazložitvi je zapisano, da je glava preprosta, razumljiva, elegantna, barvno usklajena z rastrom, črke se ujemajo, ohranja tradicijo (zemljevid občine) in deluje harmonično. Oblikovala jo je Alenka Lotrič. z Podelitev domicila Zapadnodolenjskemu odredu Skupščina občine je na 4. seji zborov sklenila, da Zapadnodolenjskemu odredu podeli domicil v občini Grosuplje. Listina domicila v občini bo podeljena na skupni slavnostni seji zborov skupščine občine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij občine Grosuplje 29.oktobra. OPOZORILO OBČANOM! V zadnjem času se povečuje požarna ogroženost stanovanjskih hiš in drugih objektov, predvsem zaradi zalog motornega bencina in drugih goriv, ki jih posamezniki na nedovoljen oziroma na neustrezen način hranijo v neprimernih posodah v prostorih stanovanjskih hiš in drugih (neprimernih) objektih. Občinski štab za civilno zaščito je razpravljal o navedeni problematiki v občini Grosuplje in opozarja vse, da lahko vnetljive tekočine hranijo v predpisani kovinski embalaži ter v ustreznem prostoru. Glede na zgoraj navedene ugotovitve občinski štab za civilno zaščito opozarja občane, da s kopičenjem zalog lahko vnetljivih tekočin po stanovanjskih hišah in drugih objektih neposredno ogrožajo življenja oziroma varnost ljudi in imetja. občinski Štab za civilno zaščito GROSUPLJE ZADNJA NOVICA RAZDELITEV BONOV ZA GORIVO V naši občini bone in/cleljnjejo včeraj, danes (petek) in nedeljo (za mudnikO Obeani jil) bodo dobili za obdobje od oktobra do decembra 19KČ in sicer: lastniki osebnih avtomobilov 100 litrov, avtoprevozniki 1250 I, drugi lastniki tovornih vozil 750 I, lastniki motornih koles 25 I, koks s pomožnim motorjem (poni espresi itd) 12,5 I in registriranih traktorjev N75 I. Drugi (lastniki kosilnic, motornih zag. neregistriranih traktorjev. ) bodo bone za gorivo dobili kasneje in bodo o tem obveščeni po krajevno običajnih načinih obveščanja, I.astniki koles s pomožnim motorjem morajo prinesti dokaz o last ništv u (račun, kupoprodajna pogodba) ter številko okriv ja. Drugi morajo predložiti prometno dovoljenje. Občani lahko za dvig pooblastijo tudi druge osebe, /ato predlagamo, da se v krajevnih skupnostih ali vaseh občani organizirajo ter eden dv igne bone za več oseh. Tako se bomo izognili nepotrebnim gnečam I astniki tovornih vozil, tasijev in invalidne osebe bovlo bone dobili na razdelilnem mestu v (uosupljem. .Razdelilna mesta bodo odprta od 8. do 20: ure. /a vse nejasnosti kličite lelelon: 77 1-225.. Rone občan lahko uporablja šele ko mu zapadejo. Na primer: no-vemberske bone bo lahko uporabil v decembru, ne bo pa mogel uporn-, biti decemberskih v novembru. Občani bodo bone dvignili lahko le na najbližjih razdelilnih mestih. Razdeljevanje bo po sedežu registracije (torej le tisti, ki imajo vozila registrirana v občini (irosuplje). Predvsem pa: ne povzročajmo gneč, saj je bonov dovolj za vse. ŠMARJE—SAP — V počastitev krajevnega praznika so krajanke Šmarja in okolice, pripravile razstavo ročnih del (tapiserije, gobelini, vezenine), s katero so na svoj način prispevale delež k praznovanju krajevnega praznika. Razstavajebilaodprta za ogled tri dni in kar precejšnje število obiskovalcev, si je ogledalo razstavljene eksponate. O kvaliteti razstavljenih primerkov so se pohvalno izrazili tudi udeleženci svečanosti ob krajevnem prazniku. (Bojan Ambrož) Se/iiaiii razdelilnih mest: osnovna šola Ambrus (za KS Ambrus), oddele za notranje zadeve, taborska 7 (irosuplje (?a KS (irosuplje. Spodnja Slivnica, Mjačevo. Račna, Ilova gora del. žalna ih Polica, kulturni dom v SmarjČ-Sapu (za KS Šmarje Sap), pisarna krajevne skupnosti v Ivančni gorici (za KS< Iv. gorica, Stična in Muljav a del), pisdarna krajevne skupnosti Krka (za KS Metnaj), zadsružni dom v Podtaboru (za KS Podtabor in Staro apno), pisarna krajevne skupnosti .Šentvid pri Stični (za KS Šentv id, Dob, Temenica), matični urad v Vidmu (za KS Videm Dobrepolje, Ponikve in lloga gora del), pisarna KS v Zagrdcu (za KS Zagradec) C Dt Ivonti ■jali Mari in 8. Gros Nsta Zk Dobi kraje ca. N m s zacij Stičn Adai *aklj nega Oc 'klepi ZKJ. ievnil ntmaj Res. i malo kmah Jradc !ev n k-nisa času 'kih s c'jah mora krivd, tudi i drugj "rgan Jekat , Vmc l dose8 . ramo ; lasna I Pa na 'cen, ; mora: i Pa tut 1 l()van ! rence nleva **&. 't % |i. Ji -► " PRIZNANJE ZA PIT PODJETJE LJUBLJANA — Ob krajevnem prazniku krajevnih skupnosti Metnaj in Stična so 28. avgusta Podjetju za ptt promet Ljubljana podelili priznanje za pomoč pri gradnji telefonskega omrežja, ki bo vasem Metnaj, Pristava in Dobrova nad Stično omogočil petdeset novih telefonskih priključkov. Predsednik sveta KS Metnaj Franc Což je priznanje izročil sekretarju naše delovne organizacije Andreju Drmalu. Sicer je bila ob krajevnem prazniku krajša priložnostna slovesnost, na kateri je generalmajor Jože Feme obudil spomin na slavno Stiško četo in prebivalce tega dela Dolenjske, ki so se kot eden dvignili v boj proti okupatorjem že takoj na začetku vojne, (foto: Boris Ziherl) Trgoavto iz Kopra bo v letošnjem letu odprl v Grosuplju, v starem gasilskem domu na Adamičevi cesti, specializirano prodajalno za prodajo avtomo-bilskih rezervnih delov, koles in mopedov, pnevmatike itd.... V prodajalni bo tudi manjši oddelek za športni program, predvem za zimske športe. Trgoavto je delovna organizacija v sestavi SOZD Mercator, s štirimi TOZD in DSSS in približno 360 delavci. V TOZD Trgovina na drobno, ki se ukvarja z maloprodajo, je trideset prodajaln in sicer: tri prodajalne v Kopru, dve prodajalni v Ljubljani, dve prodajalni v Umagu, štiri prodajalne v Pulju, dve prodajalni na Reki, dve prodajalni v Postojni, prodajalne v Rasi. Rovinju. Beogradu. Zagrebu. Novi Gorici Portorožu, Izoli, Idri|i, Tolminu, Brežicah, Cerknici. Zadru in Logatcu. Z odpiranjem prodajalne v Grosuplju želimo potrošnikom ponuditi izbor blaga, ki ga doslej tu ni bilo mogoče nik jer kupiti in upamo, da bodo občani s ponudbo in postrežbo zadovoljni. Za novo prodajalno še ni ustreznih delavcev, to jg poslovodjo in dveh prodajalcev. Zainteresirane za delo v naši prodajalni zato vabijo, da se oglasijo na komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občinske skupščine, kjer lahko dobijo podrobnejše informacije. • KRAJEVNA PRAZNIKA IZ SUHE KRAJINE Krajani Zagradca in Ambrusa so sredi julija praznovali svoj krajevni praznik v spomin na ustanovitev I. bataljona VOS-OF z;i Dolenjsko, ki je bil jeseni 1942 ustanovljen v teh krajih. . Na slavnostni seji krajevne skupnosti str podelili priznanja ob krajevnem prazniku najzaslužnejšim domačinom, ob odkritju spominske plošče bataljonu VOS-a, pa so se poleg domačinov zbrali tudi bivši .borci vosovci in brigadirji iz Suhe krajine. Po kratkem kulturnem programu je predstavnik Sob (irosuplje podelil borcem vosovcem domicilni prapor, v njihovem imenu pa se je zahvalil tov. I ado Lapanja, predsednik odbora !• bataljona VOS- OF za Dolenjsko. (HA) Mrt., .banj,, konfaenca SZIJL Grosuplje, Kolod»o.*»2. »Mbn: 771-088. U^u,ri.Ma odbor (telefon: 7714)88), odgovorni urednik: Ivo Brečič (telefon: 323-841). Priprava za tisk. Dnevnik,IBM, tisk. fiskarna LjpUska pra ^ Ljubljana. Redakcija zaključena: 20. 10. 1982 Izhaja enkrat mesečno. Rokopisov m fotografij ne vračamo. Uradnih dopi 1Ck 'innenju ^epubtišk^kormt^ja za informiranje SRS št. 421-1/72 šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje teir#!i davek od prometa proizvodov. _________________