Leto toni. oran m. v UdMianu o sotofo i. lama WZ5. cena Din rso *ha]a vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — InseraU: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — bisera ni davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnistvo: Enaflova ulica štev. 5f pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enaflova ulica it. 5, X. nadstropje. — Telefon štev. 34. MT PoStnlna plaiana v gotovini. Razlika Ko bi SLS zopet zagospodovala v Sloveniji, kaj bi se zgodilo? Na to naivno vprašanje ni težko najti odgovora. Povrnili bi se doslovno Časi izpred vojne, ko je veljala znana borba na moč in ko se je teptala napredna duševna svoboda. Slovenski učitelj bi zopet padel na nivo Cankarjevih hlapcev, v vseh uradih bi se namestili klerikalni partizani, državna uprava bi se »očistila brezvercev«. V imenu najvišjih »katoliškihrosesorji bi kmalu dobili predpisane skriote v roke, po katerih bi morali predavati o srednjeveški zgodovini, zamolčavati dejstva verskega razvoja narodov ter moderno filozofüo. Vse stvari so jasne kot beli dan. Nihče ne more garantirati, da bi vse to ne prišlo na vrsto in da bi se natanko ne povrnili Časi nekdanjega klerikalnega terorja in duševne diktature. Stranka je ista. voditelji so isti, praksa je ista »program je isti in bistveno klerikalna stranka ne more drugače ravnati. Svoboda v taki stranki niti interno niti ekstemo ni dovoljena! Saj je Še zadnjič izjavil poslanec SLS, da ne priznava dogmatične tolerance to se pravi tolerance in enakopravnosti ver, temveč samo praktično, taktično toleranco, to je samovoljno toleriranje drugih verskih nazorov* in opravil. Če in v kolikor prilike nanese jo. V klerikalni državi pa ne sme biti splošne zakonske enakopravnosti verskih izpove d an j. Mesto enakopravnosti in zakonito priznane verske strpnosti, osebna ali strankarska ali politična samovolja tistih, ki vodijo klerikalno državo ali pokrajino! Kar velja za veroizpoved an j a. drži še v večji meri za svobodno prepričanje učiteljstva. književnikov, znanstvenikov in vsega javnega življenja. V imenu »nezmotljivih in večjih resnic^ bi se drugo, nasprotno, -vobodno mišljenje kratkomalo zabra--*I]o. Bistvo političnega klerikalizma obstoja ravno v tem, da potom oolttične ~>oči v državi ali nokraiin! družbo krat-'omalo prisili, da mHi na klerikalni ^ačin in da izloči iz sebe vsako drugo, svobodno mišljenje. Kier popuščajo individualna sredstva prepričevanja, tre-h& uporabiti socijalne. nrisilne mere. To je stara klerikalna praksa, ki se pri nas zopet uvede, čim pride klerikalna stranka na oblast. Te stvari so dobro znane slovenski favnosti. Ob^plovati pa treba, da se nevarnost klerikalizma premalo upošteva in da se verjame njegovim novim programom, odnosno sladkim besedam in vabam, s katerimi nastopa sedaj, ko nima več oblasti v rokah in ko mu prede sTaba... Nikoli bi pred vojno ne doživeli slučaja, da se klerikalna stranka lice-mersko obrne na napredni svet in da mu skuša dopovedati, kako da se bori za — napredna načela! Tedaj je napredni svet pridno pobijala in mu suvala nož v srce. Zatirala je napredno književnost, napredno javno živi en je, omejevala vsak polet idealnega nacionalizma. Danes pa doživljamo, kot rečeno, žalostno dejstvo, da se obrača ta stranka, ker fi primanjkuje lastnih argumentov in lastnih programov, na napredne Slovence in da jih mami z moderno šolo, z demokracijo, s socijalnim napredkom .samo da jih preslepi in da zakrite eventualnost povratka jrroznih političnih in duševnih razmer izpred vojne v Sloveniji. Stranka se zaveda, da s tem razkraja napredne Slovence in da jim ubija zavest in potrebo enotne napredne fronte v Sloveniji. Tu tiči najgloblje ozadje današnje razcepkanosti naprednih Slovencev. Vse drugačno pa je pomovanje svobode od strani zdravega, modernega demokratizma od strani jugosloven-skega nacijonalizma. Vse vere so v javnem življenju enakopravne, vsem nrosta pot svobodnega udejstvovanja! Z versko toleranco je seve nezdružljiva zahteva klerikalizma, ki mesto svobode za vse ljudi brez razlike mišljenja, svetovnega nazora in verskega 'zpovedanja hoče upeljati diktaturo ter nostransko nasilje. Vnaši državi uživa učiteljski stan ^opolno svobodo. Ni ga modernega pedagoškega nauka, ki bi ga ne smel zagovarjati ter oraktično izvrševati. Dr- Pogajanja za razširjenje Radikali za razširjenje sedanje koalicije, — Radičevci sprejemajo sedanji program Narodnega bloka? — Komunike o prvem sestanku delegatov — Posvetovanje ministra Pribičeviča s Pa-šičem. — Kraljev povratek v Beograd« — Beograd, 3. julija. (Izv.) Včeraj |e bil izdan o prvem sestanku delegatov radikalne stranke HSS nastopni komunike: Danes ob 10. dopoldne so se sestali v kabinetu ministra za socijalno politiko zastopniki narodno radikalne stranke gg. Marko Trilkovič, Marko Gjuričič" in Ljuba Zivko-viC z zastopniki fI55 gg. Pavlom Radičem, dr. Benjaminom Šuperinom in dr. Nikom NHcičem ter so na tem sestanku obrazložili svoja naziranja in misli, na kak način bi moglo priti do popolnega sporazuma o skupnem delu teh obeh najjačjih parlamentarnih skupin. Pogajanja se nadaljujejo jutri dopoldne v isti smeri in na istem mestu. — Beograd, 3. julija. (Izv.) Včeraj dopoldne se ie prosvetni minister, Pribičevid sestal z Aco Stanojevicem. nato pa posetil ministrskega predsednika Pašiča. Na to ie sprejel Pašič direktorij radikalne stranke, kateremu je dal potrebna navodila za pogajanja z radičevci. Popoldne sta delegata Trifkovič in Gjurieic" poročala PaSiču o zahtevah radičevcev, na kar je Pačic" pozval k sebi ministra Pribičeviča in se posvetoval ž njim do pol 20. zvečer. Kakor poročajo, sta oba voditelja Narodnega bloka mnenja, da je treba zaenkrat počakati na nadaljnj razvoj političnega položaja. Minister Pribičevič je včeraj zvečer poročal klubu poslancev SDS o svojem razgovoru z ministrskim predsednikom. Beograd, 3. julija. (Izv.) *Samoupra-va« poroča, da se kralj vrne jutri v soboto v Beograd, kjer ostane nekoliko dni, na kar bd se vrnil zopet na Bled. Tekom meseca julija bo kralj s kraljico prvič oficijelno posetil Dalmacijo. Za ta pose t se vrše v Dalmaciji velike priprave. — Beograd, 3. julija. O včerajšnjem sestanku delegatov radikalne In radičevskc stranke se širijo najrazličnejše vesti, ki pa si silno nasprotujejo. Ker delegati čuvajo o pregovorih najstrožjo tajnost, so vse te vesti zgolj kombinacije, gotovo je samo to. da se je na sestanku našel ves kompleks načelnih vprašanj, ki se morajo razčistiti, ako se naj doseže sporazum. Predvsem so delegati razpravljali o sestavi nove eventualne vlade, zlasti pa o spremembi režima na Hrvatskem. Veliki župan dr. Zuccon bi naj odstopil in njega bi naj zamenjala oseba, ki bi bila pogodu radičevcem. Tudi nekateri zakoni, ki se nahajajo že pred skupščino, bi se imeli spremeniti. V političnih krogih zatrjujejo, da vztrajajo radikali na stališču, da se morajo radičevci sporazumeti s celokupnim narodnim blokom. Zdi se, da se radičevci prila-gode tej zahtevi. V tem slučaju se pritegne k pogajanjem tudi delegat samostojnih demokratov. Naglašati je treba, da • je popolnoma izmišljena vest opozicijonalnih listov, kakor da bi bil PaŠič nasvetoval Pribičeviču, naj se umakne. Kdor pozna prijateljsko razmerje med obema voditeljema, ve, da je ta vest zlobno zlagana. Uspeh pogajanj Soglasje med Pašičem in Pribičevičem, - Ugotovitev radikalne ponudbe o razširjenju Narodnega bloka. - Ovira pogajanj oseba Stjepana Radiča, — Beograd, 3. julija. (Izv.) V vseh političnih krogih, zlasti pa v vrstah opozicije, se opaža velika nervoznost radi pogajanj med radičevci in radikali. Ob pol 11. dopoldne so se sestali k nadaljevanju pogajanj delegati radikalne stranke in radičevcev. O poteku samih pogajanj niso znane še nobene podrobnosti. Kakor doznava vaš doois-nik, vlada med obema voditelj ima Narodnega bloka pepolen sporazum in soglasno naziranje o političnih dogodkih. Ministrski predsednik Pašič je povabil za danes popoldne ministra Pribičeviča na posvetovanje. — Beograd, 3. julija. (Izv. ob 12.) Danes dopoldne je bilo posebno živahno v vseh političnih krogih. Kakor doznava vaš dopisnik, ni točna vest listov, da se kralj vrne v Beograd. Na Bledu se mudi minister Maksimovič, ki poroča kralju o notranjem položaju. — Beograd, 3. julija. (Izv. ob 12.) Ugledna oseba iz Pašičeve okolice je izjavila vašemu dopisniku, da nikakor ne veruje v možnost sporazuma z radičevci. Kakor se doznava, bodo na današnjem sestanku z radičevskimi delegati zahtevali radikalni delegati, naj se protokolarno ugotovi, da so oni ponudili pogajanja na_ podlagi razširjenja Narodnega bloka. Še le po tej ugotovitvi se ima preiti na razpravo o drugih vprašanjih. V političnih krogih se naglasa jo velike težkoce, ki jih tvori za pogajanja oseba Stjepana Radtča. — Beograd, 3. julija. (Izv.) Včerajšnja konferenca ministra Pribičeviča s prvakom radikalne stranke Aco Stanojevičem je pokazala, da radikali sproti obveščajo samostojne demokrate o poteku pogajanj z radičevci, da se radikalna stranka zaveda svoje odgovornosti za razvoj političnih dogodkov v državi ter da vlada v njej prepričanje, da ne more pustiti ob strani samostojnih demokratov. Pol. krogi v Beogradu dvomijo, da bi došlo pri pogajanjih do uspeha, d asi so radičevci popustili v toliko, da priznavajo delegate radikalne stranke kot zastopnike Narodnega bloka. — Beograd, 3. julija. (Izv.) Prvi ofict-jelni sestanek med delegati radikalne stranke in fTSS je izzavl ogromno senzacijo v Beogradu. Temu sestanku pripisujejo politični krogi velik pomen in vlada zanj splošno zanimanje. Zanimivo je, da so vodilni politični krogi v svojih izjavah popolnoma rezervirani. Kljub temu se doznava, da včerajšnji sestanek še n! prinese! nobenega sporazuma. Kakor je izvedel vaš dopisnik na poučenem mestu, so radikalni delegati izjavili radičevcem, da jim ponujajo pogajanja za sporazum na podlagi razširjenja Narodnega bloka. Radičevci so to odklonil. Na včerajšnjem sestanku se ie razpravljalo v splošnem samo o tem vprašanju. Današnja »PoKtika« piše, da so radičevci izjavili radikalom, da so pripravljeni sprejeti tak sporazum z radikali, ki bi pomeniš! ustvaritev novega Narodnega bloka s sedanjim programom. »Politika« pravi, da so radikali izjavili, da se tudi oni strinjajo s tem, da je treba ustvariti večino, radi Česar se izrekajo za razširjenje že obstoječega Narodnega bloka. Vsi Usti pripisujejo pogajanjem med radikali in radičevci veliko važnost, vendar pa ne prinašajo nobenih podrobnosti. Danes ob 9. dopoldne je imel radikalni poslanski klub sejo, na kateri so poročali delegati o pogajanjih z radičevci, ob 10. pa so se pogajanja med radikalnimi in radičevskimi delegati nadaljevala. Seja min. svefa pri Pašicu Notranji minister na Bledu« — Beograd, 3. julija. (Tzv.) Snoči se ie vršila v stanovanju ministrskega predsednika Pašiča seja ministrskega sveta, na kateri so se razpravljala vsa polrtiona vprašanja, zlasti pa vprašanje sporazuma z radičevci. Notranji minister Boža Maksimovič je odpotoval na Bled, da poroča kralju o političnem položaju in potzve za kraljevo mnenje o sporazumu. žava bo celo srečna, če tako učiteljstvo samo od sebe prevzame čim več modernega vzgojeslovnega duha in Če moderne vzgojeslovne ideje uresničuje v našem narodu, med mladino. Isto velja za vse druge panoge našega življenja. Klerikalne diktature pa je pri nas konec. V javnem življenju naj vlada princip svobode za vse, ne pa princip klerikalne strahovlade, ka-koršno bi radi potom svoie stranko vpeljali v klerikalno zaokroženi Sloveniji. To nevarnost, ki preti od strani nanovo po javljajočega se klerikalizma, ki si celo upa te ideje javno zagovarjati sedaj o priliki novega ljudskošol-skega zakona. Je treba zopet in zopet pribiti ter jo predočiti naši javnosti, da temu primerno reagira in da klerikali-zem v skupni fronti odkloniL Dvanajstine v finančnem odboru 2 % davek na ročno delo izpremenjen. —- Draginjske doklade za duhovnike« — Varčevanje v ministrstvih. — Beograd, 3. julija. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila seja finančnega odbora, na kateri so bile sprejete proračunske dvanajstine. Razpravljalo se je o drugem poglavju zakonskega načrta o dvanajstinah, ki vsebuje odredbe finančnega zakona. Govorili so dr. L o r ko v i č, dr. V e 1 j k o-v i č, dr. K u m a n u d i in dr. Sečcrov, za klerikalni klub dr. Kulovec in P u -š e n j a k, za zemljoradnike Vu j i d, za radikale pa Ljuba N e š i c. Na zahtevo o uki-njenju 2% davka na ročno delo je izjavil finančni minister dr. Stojadiuovič, da se bo ta davek preuredil. Večina je določila za svojega poročevalca radika Otona Fischer - öa vrilovica, manjŠma pa dr. Šečerova. — Beograd. 3. julija (izv. ob* 12.) Finančni odbor ie na svoji plenarni seji sprejel tudi v podrobnostih dvanajstine. V teku so sedaj priprave za poročila na plenarni seji narodne skupščine. Za debato o dvanajstinah v skupščini le določenih samo 24 ur. Današnji seji večine finančnega odbora so prisostvovali skoraj vsi člani vlade, ki so podali potrebna pojasnila o raznih pooblastilih finančnega zakona. Na tci seji je bilo tudi definitrvno reSeno vprašanje draginjskih doklad za duhovnike. Duhovniki se dele v štiri kategorije. V prvo kategorijo spadajo duhovniki Dalmacije in gomjekarlovaske earhije, za katere znaša draginjska doklada 2S Din dnevno. Razpravljalo se je tudi a omejitvi uporabe avtomobilov in cigaret za reprezentativne svrhe v ministrstvih radi varčevanja. Sklenjeno je, d<$ smejo imeti avtomobile samo člani vlade in največ dva ali trije višji dostojanstveniki. Cigarete za reprezentanco se bodo ministrstvom bržkone popolnoma odvzele. Odobreno ie bilo nadalje, da sme prosvetno ministrstvo prihranke od štipendij uporabiti za zdrad-be učiteljišč v Kninu, Korenici, Sara-< jevu in v Prilepu ter za medicinsko ffci kulteto v Beogradu. s Reško vprašanje Upravo bazena Thaon di Revel organizira naša vlada. — Zaključni podpisi konvencij z Italijo« — Sušak, 3. julija. (Izv.) Po informacijah, došlih iz Rima, je rešeno v konvend-jafi, ki so bile sklenjene v Flerenzi, vpra-šanie bazena Thaon di Revel na ta način, da se bo vse blago, namenjeno v jugoslo-venske luke, prevažalo na ju g o slovenskih ladjah. Upravo bazena organizira jugoslo-venska vlada, ki bo upravljala tudi vsa skladišča ob tem bazenu. Rešena so tudi mnoga druga vprašanja, kf so posebne važnosti za jugoslovenske mornarje in s čimer je zagotvovljeno izplačilo odikoihnV ne in položnlne pri raznih društvih ter osi* guran položaj pri italijanskih parobrodnlh družbah. Dr. Rybar, ki se mudi že nekaj dni v Rimu, v kratkem odpotuje v Beograd; da predloži vladi sklenjene konveneüe v potrditev. V Rimu bo dr. Rvbaf z general«, ■nlm tajnikom zunanjega ministrstva Con* tarinijem in s predsednikom' italijanske delegacije Quartier!jem parifiral vse dosed^l zaključene konvencije. Pobijanje draginje v Zagrebu — Zagreb, 3. julija. (Izv.) Cene, ki jih je določil občinski odbor za pobijanje draginje živilom v gostilnah in kavarnah, so naletele na odpor pri gostilničarjih in kavarnarjih. Izjavljajo namreč, da zakon za pobijanje draginje določa 25% dobiček, ki ga pa ne zaslužijo pri cenah, določenih od občinskega odbora za pobijanje draginje. Kakor se doznava na pristojnem mestu, so oblast-va pripravljena izvesti najstrožje korake proti vsem onim gostilničarjem in kavarnarjem. ki bi se ne hoteli držati uradno določenih cen, ki so stopile danes v veljavo. Pričakuje se tudi, da bo v tem pogledu posredoval veliki žu^n dr. Zuccon in uveljavil popolno avtoriteto odredb zagrebške mestne občine. Avstrija zahteva nrfnravo iwrinskih nmpiitpy — Dunaf, 3. julija. (Izv.) Včeraj sta oba eksperta Zveze narodov prof. Rist in glavni urednik Layton imela v Osrednji zvezi fcidnstrijcev konferenco, nakar sta odšla v gremij dunajskih trgovcev. Avstrijski trgovci so obema ekspertoma Zveze narodov predložili posebno poročilo o razvoju avstrijske trgovine. V tem poročilu se naglasa, da je prva zahteva Avstrije zboljšanje izvoza, s čimer je v zvezi odprava visokih uvoznih carin sosednih držav. Avstrijsko tigovstvo opozarja predvsem na najnovejše zvišanje uvoznih carin v Jugoslaviji, ki je bilo uveljavljeno preko noči. Nadalje zahteva v mednarodnem prometu popolnoma svobodno gibanje in dovolitev svobodnega naseljevanja. OBOROŽEVANJE GRŠKE — Atene, 3. julija. Ministrski predsednik general Pangaios je baje sklenil, da naroči v inozemstvu 100.000 pušk Mannlicher-ievega sistema in večje število letal, ker hoče, da bi Grška že tekom enega leta imela aajnočuejše zračno brodovje na Balkanu, Francoski dolgovi — Pariz, 3. julija. (Izv.) Angleška nota, ki je bila snoči izročena francoski vladi radi ureditve vprašanja med zavezniških dolgov, je vzbudila v francoskih krogih mučen vtis. Na Quai d'Orsayu potrjujejo, da je angleški poslanik izročil noto, v kateri izraža Anglija željo, naj bi francoska vlada predložila svoje predloge glede ureditve medzavezniških dolgov. POVODNJI V GALICIJI — Krakov, 3. julija, (Izv.) Nevarnosti radi povoden j so se tekom zadnjih 24 ur znatno zmanjšale Borzna porodita. Dinar v Curihu 8.95^*. Ljubljanska borza.; ŽITNI TRG Pšenica Rosafe freo. Postojna trs. iaia-go 400. koruza sremska freo. neki. posi^^ blago 185, koruza defektna po vzorcu par; Ljubljana, blago 170. krompir novi froo/ Staj. postaja blago 135. LESNI TRG Zaboji za slive 22^'. blago 5.50, 25 Ha«, go 7.50, 30 blago 11, 33 blago 11.50, fco. nakladna postaja Slov., deske 30 mm m 25 mm monk freo. meja blago -.30. ogiie Is .i vilano freo. meja blago 96, eksekutivna prodaja tramov, IS vagonov, denar 245, blago 260, zuključ. 245. EFEKTI* — Efck'tl. 7^o in ves t. p o s, 1£21 65»4 2>a% dr2. renta za ratrtu štetu 238, Ljubljanska kreditna 235—255, Centralna banka 8—9, Hrv. ekspomtna banka 103—104, Kre-i ditna banka Zgb. 104—105, Hipotekama banka 56—57, Jugobanka 98—100, Prašte-Če bi hotela«. V četrtek 2. julija se uprizori Nicodemijev »Scampolo« z gdčno Bobičevo v naslovni vlogi. Dama je igrala to vlogo tudi v Zagrebu, kjer ji je priznala kritika izredne igralske sposobnosti. Zopetna otvoritev Volk s opere na Dunaju. Po dosedanjih izgledih se otvori dunajska Volksopera dne 15. avgusta. Novi di-rektorij gledališča bo stal ped nadzorstvom Gruder-Guntramsa, umetniško vodstvo zavoda pa prevzame skladatelj in dirigent Leo Blech. Volksopera se bo najbrže združila s Carlthearrom v eno podjetje. Čemu je izpostavljen Revmont? Varšavski »Ilustrovani Tednik« poroča iz oko- lice pisatelja VI. Reymonta, ki Je bil letos odlikovan z Nobelovo -nagrado, da je pisatelj prejel doslej -toliko prošenj za podpore, da je skupna vsota denarja, za katerega se obračajo nanj posamezniki in zavodi, že davno prekoračila dvakratno višino Nobelove nagrade. Revmont je bil do zadnjega v svoji domovini takorefcoč nepriznan in so ga poznali boljše kakor doma, v inozemstvu. Zdaj je seveda baš obratno. — Ktzan, Voljču pes. Spisal James Oliver Curwood. Poslovenil P. V. B. Ljudska knjižnica, 19. zvezek. Založila Juga* slovenska knjigama v Ljubljani. Cena brošuri izv. Din 17, trdo vezanemu v platno Din 30. Ta kanadski roman je eno najveličastnejših del ameriškega slovstva in je vzbudil velikansko senzacijo. Preveden Je bil iakoj skoro v vse civilizirane jezike in je povsod imel nenavaden uspeh. To ie živalski roman, a pusti daleč za seboj živalske pripovedke Anpleža Setona Thompsons ali pa Ruyard Kipplin^ove povesti iz indijske džungle. Kazan ni samo povest iz življenja volkov in lovcev v severnih kanadskih pustinjah, temveč je obenem tako napet roman, da ga oni, ki ga je začel črtati, ne more odložiti predno ga ni prečita! do konca. Kar se tiče napetosti, se more kosati z vsakim modernim detektivskim romanom. Opozarjamo bralce na izredni užitek, ki jim jra bo nudil ta roman. Sokol — Sokolske tekme v Beogradu. Na včerajšnji seji Saveznega tehničnega odbora je večina odločila, da prizna prvo mesto moškemu višjemu oddelku ljubljanskega Sokola, prvo mesto ženskiK tekmovalk v višjem oddelku pa Sokolu I. — Prizivu prednjaškega zbora Sokola I. glede rezultata v moškem višjem oddelku se ni ugodilo. Različne zunanje okolnosti in vremenske neprilike so namreč tekmovalno postopanje silno otežkočile in odtod izhajajo tudi razni dvomi In ugovori glede doslednega in enotnega ocenjevanja. Sport Olimpia (Reka) : Ilirija. V soboto in nedeljo 4. in 5. t. m .igra Ilirija dve nogometni tekmi z reškim prvakom Olimpio, kvalitativno prvorazrednim moštvom, ki beleži baš letos izvrstne uspehe tako v prvenstvenem tekmovanju italijanskega sa-veza kakor v internacijonalnih" tekmah. Nekatere rezultate smo navedli že včeraj, 28. in 29. p. m. pa je dokazala Olimpia z izidoma 1:2 in 2:2 proti splitskemu Hajduku vnovič svojo jakost. Ilirija s! stavi tedaj zelo težko nalogo, ako stremi po tem, da se na domačih tleh" revanžira za negativni rezultat na Reki v mesecu marcu. Gostovanje Olimpie obeta prinesti v zaključek pomladanske nogometne sezone dve izredno napeti mečlnarocinl tekmi, ki bosta gotovo zbudili nadpovprečno zanimanje naše publike. Obe tekmi pričneta ob 18. 1330/n — Plavalna tekma na Sušaku. O praznikih' se je vršila na Sušaku plavalna tekma, katere rezultati so razmeroma srednji, ker je bila voda zelo mrzla in plavači do sedaj vsled deževnega vremena niso imeli 'dovoli prilike. *da trenirajo. Rezultati so bili sledeči: 1. 200 m svob stih I. Ljubo Smok-vina v 2:40.5; TI. Arčanin: III. Matkovič. 2. 100 m prsa juniori: T. Vlado Smokvina 1:29.1; II. Bakarčič: ITT. Pavešič. 3. 50 m svob. stil: I. Mautner M. v 34.2 ; II. Mile-ta; ITT. Ačaj II. 4. 50 m svob. stil junicrke: I. Andjelka Vrhovec 53:2; II. Radonič: III. Manestar. 5. Skoki juniori: L Venturin! 32.5; II. Stejič J. 26. 6. 50 m svob. stil: I. Smokvina Vla'do 31.1; TT. Arčanin; III. Ve tur ml. 7. 100 m hrbtno: T. Kauten Leo v 1:29.8; II. Mautner; TIT. Jotič A. S. 100 m prsa 'dame: L E. Podhorskv v 1:49.2. 9. Skoki s 3 metrov: Grilc, 43.3 točk. 10. Skoki s 5 In 10 m: Grilc, 57 točk. tf. Mešana štafeta 4X100: Bakarčič, Pavešič prsa, Mautner Hrbtno, Margreitner stransko, V. Smokvina v 6:3. druga štafeta v 6:17.8. — Turnej« Haška Po Bosni in Dalmaciji!. Haškovo prvo moštvo je odpotovalo na 15dnevno turnejo po Bosni in Dalmaciji. Gostovalo bo v Sarajevu. Mostarju In Gružit. Prve tekme igra v Sarajevu s Saškom in Slavijo, v Mostarju z Ju&oslovenskem športnim klubom, v Dubrovniku z Goškom. ODLIČEN AMERIŠKI DIPLOMAT. Med ameriškim! diplomati zavzema odlična mesto veleposlanik v Berlinu SHURMAN, ki je bil poslan kot zastopnik Združenih držav v Nemčijo baš radi svojih odličnih sposobnosti. — Nedavno tega je bil Shurman odpoklican in je že odpotoval v Ameriko. — Slika kaže poslanika na krovu parnika aGeorge Washington, ko zapušča pristanišče. Julijski — Ponočni napad na župnika v Vipavi. V noči na l. t. m. je udri doslej še neznan ropar v župnišče v Vipavi in prišel neopazen v sobo gospoda župnika Breitenber-gerja. Udaril ga je močno po glavi in zav-pil nanj, da mora molčati in da sme odgovarjati samo na njegova vprašanja. Potem ga je še udaril parkrat, da je pričel župnik krvaveti. Rgpar je v sobi vse preobrnil in zahteval denar. Župnik mu je rekel, da naj vzame, kar je v suknji in uro. Ropar je to storil, potem pa je odšel. V listnici je bilo 100 lir, ura je vredna 260 lir. Po odhodu roparja si je župnik pomagal, kolikor si je mogel, zjutraj pa je naznanil napad orožnikom in poklical zdravnika. — Rane na glavi bodo imele lahko še težke posledice. Orožniki sedaj iščejo napadalca. Župnik Breitenberger je rodom Idrijčan. — Tržaški trgovinski promet do junija tega leta. Meseca maja je bilo uvoza po kopnem in po morju 2,604.776 kvmtalov, lani 3.069.S55; izvoza 1,794.831. lan! 2.452.002; torej skupno 4,399.607, lani 5,521.557. Promet prvih petih mesecev letos: uvoz po kopnem in morju 14,367.578, lani 14,891.451, izvoz 10,033.177, lani 12,120.816, skupno 24,400.755, lani 27,012.267. Razvidno je znatno padanje tržaškega prometa, katero bo pa še večje, ko se razmere na severju ustalijo in konsolidirajo. Svojo sokrivdo ima pri tem tudi italijanska zunanja politika in brezbrižnost rimske vlade za Trst. — Jamo v Skodlami na Krasu je pose tilo v nedeljo kljub neugodnemu vremenu okoli tisoč oseb. Razsvetljava je bila krasna. — Nevihta Je divjala v soboto popoldne nad Gorico, okolico in zlasti nad Brdi. škoda je velika. Poročajo, da je strela v Brdih ubila štiri osebe. — Oblak se je utrgal nad PuJo 29. pr. meseca hi napravil v mestu, posebno pa v okolici po polju velikansko škodo. Vihar in naliv je trajal dve uri. — Tisoč novih stanovanj v Trstu. V počaščenje kraljeve 25-letnice se je nabralo doslej nad 3 milijone lir, kr se porabilo za zgradbo tisoč stanovanj za priproste družine. — Romanje v Rim. Tržaški škof pelje romarje svoje škofije v Rim začetkom septembra. Razdele se po narodnosti v dve sekciji. — V Baču pri Knežaku so otvorili novo gledališko dvorano z vprizoritvijo burke »Oj ta maček« in s sodelovanjem tam-burašev iz Št. Petra. Dante za sokolski Tabor! TAKSE NA HUDE JEZIKE. Martin Vrhovnik, gostilničar v Kamniku, je bil pomotoma osumljen tatvine in dne 22. aprila t. 1. aretiran. To je moža, ki je baš isti dan čez mero pil, tako raz-kačilo, da je kričal nad orožnikoma: »Taki otroci me ne bodo gonili. Jaz vas bom učil zakone in službo delati!« Ker je bil že zaradi sličnega čina enkrat kaznovan, se obsodi na 14 dni zapora. Zagovornik prijavi ničnost. Viktor Batič, ključavničarski pomočnik v Ljubljani, se je dne 15. marca t. 1. med vožnjo iz Celja nemirno obnašal, vsled Česar ga je sprevodnik Jančigaj posvaril. To pa je Batiča, ki je bil precej »okrajen«, tako razkačilo, da je začel kričati: »To vas nič ne briga, zgini osel stari!- Posledica: 100 dinarjev globe z ozirom na dosedanje nekaznovanje in popolno priznanje. ZA SINA. Fran A n d o 1 j š e k, vpokojeni železničar v Boh. Bistrici, je obtožen, da je dne 1. februarja prišel v hišo vpokojenega preglednika finančne straže Ferdinanda Sivca ter grozil lSIetnermi sinu Ferdinandu z odprtim nožem, ker je ta njegovega sina po snega valjal. Iz istega vzroka je tudi udaril po glavi loletnega Kaiola tako močno, da je odletel v zid ter se poškodoval. Sodišče je obtoženca oprostilo dudodelstva po § 99., pač pa ga je obsodilo zaradi lahke telesne poškodbe na 50 Din. Po svetu. — Mednarodni kongres za radiologije je bil otvorjen dne 1. t. m. v Londonu. Udeležuje se ga okoli 600 izvedencev iz raznih krajev sveta: dve tretjini tvorijo zdravniki, ostalo fiziki. Kongres je otvoril vojvoda Cormaught. — Stoletnica železnice. V proslavo sto* letnice obstoja železnice pridejo tekom tega tedna železničarji iz 32 držav, ki se mu-de sedaj povodom mednarodne železniške konference v Londonu, v Darlington, kjer je na 32 km dolgi progi med Stocktonom in Darlingtonom leta 1825. George Stephen-son spravil v obrat prvi železniški vlak, ki je imel stroj in 34 osebnih in tovornih vozov. * Gledališče zgorelo. V Stockholmu je izbruhnil v torek požar v gledališču Sven* ska, zajel vse dele poslopja in se razširil tako naglo, da ni bilo več misliti na rešitev. Govori se, da je bil ogenj podložen. * Berlin šteje 4 mit jone prebivalcev. Pred par dnevi izvršeno ljudsko štetje kaže, da ima Berlin 3,902.730 prebivalcev. K temu bo treba prišteti še one, ki niso bili ta Čas navzoči na svojih domovih v Berlinu, in tako se lahko reče, da šteje Beri!:] danes prebivalstva 4 milijone. OSKAR H. 88 (0^a%pad carsioa Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Cesar se je smejal tej pristno ženski malen-koštnosti in pripomnil: »Groiu se imam zahvaljevati za marsikaj. On je moj najbolj odkritosrčni in najbolj nesebični prijatelj ,ki sem ga kdaj imel. Pri tem je velik talent, poln odločnosti in previdnosti. Mnenja sem, da bi storila prav, ako se ravnava po njegovih nasvetih.« Cesarica je pritrdila. »Res je, da je treba preskrbeti denarna sredstva, da pridobimo vojaške poveljnike in politike iz Horthyjeve okolice. Odtujiti je treba fiorthyju posamne vplivne osebe. Kdo pa naj vodi pogajanja? Brezpogojno mora to biti zaupanjavredna in brezpogojno zanesljiva posredovalna oseba.« »Mislil sem že na Wolkensteina, toda najbrže ne bo hotel sprejeti te kolikortoliko dvomljive in nehvaležne naloge.« Cesarica je odločila: »Wolken stein je edini človek, ki je vreden zaupanja. On mora to storiti! »Da, pa denarna sredstva? Od kot naj vzamemo gmotna sredstva?* »Med svojo prtljago še Imamo zaboje s kodeksi in drugimi znamenitostmi, ki jih lahko prodamo. Imamo tudi se nekaj diamantov in briljan-tnih draguljev, na katere lahko dobimo znatna posojila.« Cesar je živahno pripomnil: »Najbolje bi bilo, da bi Wolkensteiii prevzel tudi trgovsko stran vsega podjetja. Pri njem serri vsaj siguren, da me ne prevari!« Cesarica je pritrdila. »V Prangisu bi se on trajno gotovo ne počutil dobro. Podjetje stavlja na njegovo Čast in zvestobo nove zahteve. Ono ga bo odvračalo, da bi razmišljal o načmu svojega delovanja in nam ohranilo njegovo službo, ki bi jo lahko nam odtegnil, ako bi ostal brez posebnega posla. Sama ga hočem prositi, da prevzame misijo, ki smo ju namenili. Meni prošnje ne odreče.« Cesar je ves navdušen objel vitko postavo svoje žene. »Našla si pot, Zita, ki vodi k uspehu! Z božjo pomočjo doseževa svoj cilj.« Smehljaje je cesarica sklenila nežnookrogle svoje lepe roke ob njegovem vratu. »Doba izkušenj je za naju, Karel. Težko je te izkušnje prenašati, toda najine ljubezni se ne «^"ftjo dotakniti.,« »Ne, Zita, najina ljubezen bodi nad vsem!« Mala družb* v Prainginsu ni imela pnlike, da bi se čudila ob nenavadnem zopetnera pojavu grofa Wolkenstema. Nepričakovano, kakor ie priScl ic zopet izginil in samo oni, ki so bili o stvari poučeni, so vedeli, da se je napotil v tajni misiji v Pariz. Zdelo se je, kakor da bi bilo njegovo bivanje v francoski prestolici trajno, ker so potekli meseci, ne da bi se bil vrnil. Karel in Zita sta bila vedno v boljšem razpoloženju in sta očividno z največjim zaupanjem zrla v bodočnost. Tajna sporočila, ki sta jih dobivala, so se vsekakor glasila zelo ugod.no. Leto 1921. ni povzročilo nobenega zunanjega pre-okreta v življenju izgnane vladarske dvojice. Prve dni meseca marca tega leta je dobil cesar obisk. Posernika je takoj sprejel. Sprejel ga je v velikem salonu, kjer je cesar najraje bival s svojo rodbino. Ko je posetnik vstopil, mu je Karel šel nasproti in mu radostno ponudil roko, rekoč: »Ljubi Erdödy, iskreno me veseli, da me pose-tite v mojem izgnanstvu. V Vas pozdravljam kralju zvesto ogrsko plemstvo!« Grof Erdödy je poljubil cesarici roko, ki mu je milostno ponudila. »Znam ceniti visoko odlikovanje, da sem bil sprejet v najožjem rodbinskem krogu, Ptoročila, ki jih prinašam, bodo morda povračilo za visoko naklonjenost in milost.« »Vaš prihod sam, gnof Erdödy, je jamstvo dobrih vesti. Ne verjamem, da bi Vam lahko izkazal kakšno milost, ki bi poplačala Vaša poročila.« Grof se je nasmehnil, ker mu je laskalo uvaže-vanje, ki ga je našel pri cesarju. »Prinašam Vašemu veličanstvu poziv, da se vr- nete na Ogrsko in zopet prevzamete vladarsko že. zlo.« Cesar je bil radostno presenečen. Ves zidano volje je vzkliknil: »Ali je Horthy pokazal svojo zvestobo in m* dal poklicati?« »Horthy? Ne, veličanstvo! S Horthyjem se ne da" ničesar napraviti. Ta se dobro vol j.10 ne odpove državnemu upraviteljstvu.« Cesar je razočarano povprašal: »Kdo me pa potem poziva, naj se vrnem? S kakšnimi sredstvi in s kakšnimi nadami na uspeh naj se vrnem na Ogrsko?« »Ogrski narod Vas zove v domovino, veličanstvo. Ogrska je kraljestvo in v nji sme vladati samo kronani in maziljeni kralj. Ako nastopite proti Horthyju, zavedajoč se svoih pravic, sj ne bo upal se boriti z vami za vladarsko oblast.« »To je samo puhlo domnevanje, grof Erdödy!« je pripomnila Zita, »na tako slabe nade se ne sme zanašati njegovo veličanstvo ob svojem poskusu, da se zopet vrne v domovino.« »Veličanstvo, jaz, grof Hunyady, Rakovsky, Ostenburg in drugi jamčimo s svojim življenjem za varnost vašega veličanstva! Vse je pripravljeno. Vaše veličanstvo sprejme v Sombathelyju njegova milost škof Mikes. Častniki so večinoma kralju zvesti in vdani Vašemu veličanstvu. Poskrbeli smo ponarejene potne liste in jih dali vidirati, da torej ni nobene zapreke za odootovanie Vašega .veličanstva' štev 148, »SLOVENSKI NAROD« dne 4. julija 1925« Stran d. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 3. julija 1925. — Kaj Je s kovanim novcem? -red meseci so službeno razglašali, da .iobimo najkasneje meseca junija ko-\ ani denar, nakar se takoj vzemo iz prometa dosedanje pet, eno, pol in četrt dinarske novčanice, ki se nahajajo že v takem škandaloznem stanju, da je nas sram r>red vsem svetom. Toda mesec junij je potekel, nastopil je julij, a o kovanem denarju še ni ne duha ne sluha. Raztrgani, razcefrani in umazani dinarji so še vedno v prometu in zdi se, da je finančna uprava popolnoma pozabila na svoje napovedi in obljube, kakor da bi bile državnim organom obljube samo sredstvo za va-ranje javnosti. Pred meseci se je že zatrjevalo, da je kovani denar že toliko kakor izgotovljen in da se čaka samo na ugoden trenotek. da se ga izroči prometu. Ali je bilo to izmišljeno? Kakšen namen naj imajo takšne izmišljotine? Na i m ani. Kar lahko javnost zahteva od oblasti, je, da je ne vodijo za nos in da je ne varajo, a v tem slučaju se zdi, da je finančna uprava javnost prav grdo potegnila. Cemu, nam ni fasno. Ako nt finančni upravi nič ležeče na tem, da se že ves svet škandali-zlra nad našimi novčanicamf in da jih nihče več neče sprejemati y roke razen z rokavicami, naj ima to dvomljivo veselje, da pa vara javnost z na-povedbami. ki se potem ne uresničijo" fn izkažejo za izmišljene, to je neumestno In nedopustno, da ne rabimo ostrejšega izraza. Kakor za' privatnika, tako mora tudi za oblasti veljati načelo poštenosti m resnicoljubnosti, "da je treba dane obljube tud? izrx>lnjevati. Naj nam fmančna irpra se-Tjaki zadevo prijavili orožnikom. Trapi! Becheima in žene seljaka sta trftf obäncl-rani fn se je ugotovilo, da sta bita oba res zastrupljena. — Obsocflba razbojnika v Zagrebu. Včeraj je bil v Zagrebu obsojen na 15 let teče Ivan Jagatič, ki Je napade! branjevko Marijo Bumba, hoteč jo oropati. Bil je že enkrat obsojen na 10 Tet ječe m ima vsega skupaj presedeti 25 let ječe. — Sam svoj zdravnik. V seTu GrabovaG v Hercegovini je imel seljak Luka Rožič hud zobobol. Ker je zdravnik daleč, bolečine pa so bile neznosne, je Grabc*vac vzel klešče in si končno po hudih naporih fzdrl zob. Ves srečen ga je kazal sosedom. Toda njegovo veselje ni trajalo dolgo. Začutil je silne bolečine in obraz mu ie otekal. Nf minul dan in bil je mrtev. Zdravniška komisija je ugotovila, da je umrl vsled zastrup-ljenja krvi. — Eksplozija na Humu pri Sarajevu. V nedeljo opoldne je v pirotehničnem oddelku na Humu pri Saratevu eksplodiralo okoli 800 kmg dinamita in S00 komadov ročnih granat. Ker je bil praznik, v oddelka k sreči ni bil nihče zaposlen. Rarrjen Je bil samo neki vojak. Eksplozija je bfla tako sima, da so v Sarajevu popokale šipe. Vzrok eksplozije ni znan. — Iz sramote v smrt. Rodbina seljaka Luke Medala v Dervenfci 5e živela do nedavnega časa v sreči in slogi. Pred dvema mesecema pa se je ugotovilo, da je sin Luka izvršil zavraten umor. Na družino je padla veliko sramota in nesrečni oče se je iz sramu obesil. —> Bedna znanost. Pariška Aoademie des Sciences je razdelila onih 13 milijonov, katere ie nabrala na Pasteurjev dan. Nase pri tem razdeljevanju ni mislila fn tako je v zadnji seji sporočil predsednik, da se mora »Bulletin» odslej zelo omejiti. Člani priobčijo lahko na leto le še po 10 člankov, korespondentje k večjemu 8. Za športna pr. venstva j« vsak da» na raxpolago na tiaoč* frankov in v Parizu izgubljajo dame vsak dan dragocenosti v vrednosti etotteočev — v taki dobi se mora znanost omejevati in bedo trpsfti. Ali je drugje kaj boljše? — Slab lov na sardele. Kakor poročajo iz Korčule, se je tudi letos lov na sardele ponesrečil. S tem je zadan tamošnjemu ri-barstvu težak udarec, ker spada lov na sardele k njegovim glavnim dohokom. To je že tretje leto, kar v tistih vodah ni več sardel. — Najnovejše bluze, otroške fn dam-ske obleke priporoča Krištofič-Bučar. ' 80-L — Z britvijo al jo prerezala vraL Včeraj zjutraj so v Zagrebu pasantje naleteli na žensko, ki je hodila s krvavečim io prerezanim vratom po Primorski ulici. Ugotovilo se je, da se piše Ivana Grünschek in je služkinja. Ko so jo vprašali za vzrok samomora, se je nezavestna zgrudila. Prepeljali so jo takoj v bolnico. Njeno stanje je zelo resno. — Žrtev kupčevalcev z dekleti? Bivša pastarica v Beočinu, stara komaj 18 let, je odšla nedavno v Novi Sad in Subotico, da tam poišče službo. Vsaka sled za mladenko je sedaj zginila in se boje, da je padla v roke trgovcem z belim blagom. — Mlada Slovenka Izginila iz Zagreba. Na zagrebški policiji je včeraj prijavila Elizabeta Kranic, soproga železniškega uradnika iz Maribora, da je njena hčerka Kristina, rojena leta 1907., izginila iz Zagreba. Sumi se, da jo je odvedel neki moški. — Vlak povozil dete. Med postajama Srim in Jablanica na progi Mostar-Sara-jevo je včeraj vlak povozil neko triletno dete, igrajoče se ob progi. — Obsojena detoinorilka. Okrožno sodišče v Kotorju je obsodilo Heleno Vuko-savljevič radi detomora na tri leta težke ječe, njenega ljubimca pa istotako na tri leta ječe. — Samomor medicinke v Beogradu. V Beogradu je vzbudil splošno senzacijo samomor mlade študeutinje Milenke Mar-kovič, ki se je zastrupila. Baje je bil vzrok nesrečna ljubezen. Mladenka je bila izvo-I jenka medicinca L j. Ž., ki je zadnje čase grdo in surovo ž njo ravnal. Neposredni vzrok je bilo tudr dejstvo, da ljubezen ni ostala brez posledic, da pa je Ž. odklonil zahtevo, da skrbi za otroka. — Nemčija zgradi most na Donavi. Nemčija jc na temelju mirovne pogodbe obvezna, da zgradi v Srbiji več mostov, ki so bili med vojno porušeni. Jugoslovenska vlada je sedaj sklenila, da opusti zahtevo po zgraditvi manjših mostov, da pa zahteva zgraditev velikega mostu preko Donava ttied Beogradom in Pančevem na račun reparacij. —i Nemška prometna razstava v Mo-nakovem je imela tekom prvih treh tednov ogromen obisk. Razstavo je posetilo nad 350.000 domačinov in inozemcev. Močan je dotok" iz severne Nemčije. čnrLEirf kupite najugodneje pri - JOS. ROJ INA - Ljubljana c-iL Iz Ljubljane. — Promocija. Na ljubljanski univerzi je bila dne 1. julija promovirana summa cum laude za doktorico filozofije g'dč. Vera V a b i č e v a, hčerka šolskega ravnatelja Frana Vabiča v Mariboru in svakinja 'dr. Frana Tomšiča, odvetnika istotam. — Nov arhitekt. Gosp. Ivo § p i n č i č, absolvent višje stavbne šole v Ljubljani, je pri arhitektu dr. Petru Behrencu na Dunaju dovršil na akademiji lepih umetnosti, oddelek za arh'tektirro ter si pridobil diplomo rn naslov akad. arhitekta. — Poziv članom Ferijalnega Saveza! Uprava ljubljanskega svratista FS. poživlja vse svoie člane, ki imajo Čas m stalno bivališče v Ljubljani, da se v dneh od 4. do 7. julija zglasijo ob uradnih urah od 10. do 11. m od 14. do pol «. v OPFS., arena Narodnega doma. Neupoštevanje poziva bo odbor FS. kaznoval ob priliki vpisa v FS. v prihodnjem letu in z odtegnjenem ferifal-nih legitimacij. — Uprava svratista FS. — Šentjaboskl gledališki oder poživlja gospode m gospodične, ki imajo veselje do igranja, da javijo pismeno svoj pristop na gorenji naslov. — Ciril-Metodov kres bo gorel v ne-3eiio 5. julija zvečer na hribčku poleg vojaškega strelišča na Dolenjski cesti. Ob tej priliki priredita šentjakobsko-trnovski Ciril Metodovi podružnici na senčnatem vrtu sosednje Ciril-Metodove liiše popoldansko in večerno veselico brez vsake vstopnine. Sodeluje godba na pihala. Začetek ob 3. popoldne. 1337/n — Uprava Oficirskega doma vabi aktivne in rezervne oficirje ljubljanske garnizije m njih rodbine na »Drugarski večer«, ki ga priredi v soboto 4. t. m. ob 21. url v prostorih Oficirskega doma v kasarni Vojvode Mišica, Beljgijska vojašnica,. Igrala bo godba Dravske dtvizijske oblasti. Tudi plesalci pridejo na svoj račun. Za jelo in pilo poskrbljeno je. — Odbor. 1335n — Žrebanje 5. julija se bliža. Zato kupite srečke loterije v korist Razlagovega spomenika. Dobe se v trafiki, pri razproda-jalcih, v Ljubljani tudi pri prodajalki časopisja pred glavno pošto. Srečka stane samo 5 dinarjev. Glavni dobitek Din 5000 v gotovim. Z nakupom srečk zadostite tudi svoji narodni dolžnosti. — Odbor za postavitev Razlagovega spomenika. 1333 — Kdo je čutil potres 1. t. m.? Zavod za meteorologijo ii geodrnamiko v Ljubljani (dvorec) prosi vse one. ki so dne 1. julija 1 I. okrog 2.15 čutili potres, da to javijo omenjenemu zavodu. Vsako dopisovanje je poštnine prosto. Ta potres sta ljubljanska seizmografa zaznamovala na daljini 130 km. — Obilo zabave In zanimivosti Vam nudi velika družabna igra — tombola Sokola II. v nedeljo 'dne 5. t. m. Pridite vsi po lepe in številne dobitke! 1338/n Iz Maribora. 27 moške, 24 ženske dec« ter 19 moškega in 12 ženskega naraščaja g osmimi telovadnimi točkami. Izvajale so se predpisane žup-ne proste vaje, dočim nam je moška deca od 10^—14 let pokazala lepe skupinske vež-be, ter dijaki moški naraščaj vajo »U boj«. Lepo kritje, strumno brezhibno izvajanje teh vaj je izzvalo pri gledalcih navdušeno ploskanje. Ta dva oddelka naj bosta ostali deci in naraščaju kot vzor in bodrilo k nadaljnjemu delu. Končno pripomni, da se je udeležilo medzeltnih tekem v Beogradu 1Č članov in članic našega društva. —m Tat pisalnih strojev pod ključem. Poročali smo, da je bil 26. t. m. izvršen vlom v trgovino Petra MaidiČa v Spodnji Hudini pri Celju. Tatovi so odnesli tri pisalne stroje, vredne okoli 25.000 Din. O tatvini so bili takoj obveščeni vsi kriminalni uradi. Dne 27 junija pa je neka mariborska tvrdka javila policiji, da ji je bil v nakup ponude-n pisalni stroj sumljivega izvora. K tvrdki sta odšla takoj dva kriminalna agenta, ki sta ugotovila, da je stroj last Majdiča. Na podlagi točnega opisa prodajalca stroja sta agenta istega izsledila v restavraciji »HalbwikHc, kjer je zajtrkoval. Bi! je takoj prijet Rekel je, da se piše Kavčič. Pri njem so dobili 1200 Din. Kavčič je priznal, da je stroje ukradel. Ostala dva je shranil pri nekem Kotbauerju. —m Umor ali smrtna nesreča. Te d-nv je bila na pokopališču v Dravogradu izvršena obdukcija trupla pred kratkim ponesrečenega posestnika Blazonika s Kozjega vrha. Širile so se namreč vesti, da je bil Blazonik zavratno pahnjen v prepad, v katerem so ga našli. Na podlagi raznih sumljivih okolnosl je bila sedaj izvršena obdukcija trupla, ki pa je brezuspešno kon* Čala. S poizvedovanji se nadaljuje. Iz Gelja. —c Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Gaberje in okolico priredi v nedeljo 5. julija Ciril - Metodovo proslavo z ve« selico v Sokolskem domu. Prlčetek ob 4. uri popoldne. —c Mesečni živinski sejem se vrši v Celju v ponedeljek dne 6. julija. Interesenti se na obisk tega sejma opozarjajo. —c Na državni realni gimnaziji v Celju uraduje v počitniški dobi ravnatelj ali njegov namestnik za stranke samo ob sredah od 10. do 12. ure dopoldne. —c Cestno razsvetljavo dobi v prihod* njih dneh Klavna ulica in en del Zavodne. Inštalacijska dela se že opravljajo. —c Tržne cene v Celju 1. julija. (Din.) Meso: govedina T6—20, teletma 18—20, svinjina 20—25, slanina 28—30. mast domača 33, amerikanska 31, šunka 35, preka-jeno meso 30—35. Perutnina: piščanec 15 do 20, kokoš 40, petelin 40, raca 35, gos 70, puran 70, domač zajec 13—25. Mleko 3— 3.50, surovo maslo 50, čajno 75, maslo 40, jajce 1.25. — Špecerijsko blago: kava 52— 72, pražena 60—84, kristalni sladkor 15.50, v kockah 17.10, riž 11—14, namizno olje 28, bučno 30, testenine 12—16. Mlevski izdelki: moka »00« 7, »0« 7, »2« 6.80, »4« 6.50, v6« 5.S0, »73^« 3.10; kaša 6, ješprenj 6.60, koruzna moka 3, koruzni zdrob 3.80, pše-r.ičn! zdrob 7.40, ajdova moka 6.40. —c Inozemski zdravniki v Celju. Dne 30. junija se je mudilo v Celju 20 inozemskih zdravnikov. Ogledali so si celjske sociialno-frfgijenske naprave: protituberkulozni dispanzer, Pasteirrjev zavod, bakteriološko stanfeo i. dr. Goste so na kolodvoru sprejeli gg. vladni svetnik dr. 2užek. primaria dr. Raišp in dr. Rebemik. Ostali so čea noč v Celju in se nato odoeljali v Topol-Ščico pri Šoštanju in v Dobrno. —c V mestni klavnici se je zaklalo v tednu od 22. do 28. junija: 1 konia, 18 vo« lov, 19 krav, 6 telic, 2S telet in 23 svinj. Uvozilo sei je 317 kg govedine, 1963 kg te-letine, 21 kg svinjine in 16 kg slanine. —c CÜril - Metodov kres se žge, kakor vsako leto, jutri v soboto zvečer na Starem gradu. —m Izlet Ciril-Metodove podružnice v Ptuju. V nedeljo dne 21. junija t. 1. je ptujska podružnica Ciril-Metodove družbe priredila izlet v Rogoznico pri Ptuju, kjer se je ob sviranju mestne godbe nabralo obilo meščanstva pa tudi kmetskega prebivalstva. Temu Izletu so se pridružili tudi naraščaj In deca ptujskega Sokola, ki so z Javnim telovadnim nastopom zaključili telovadbo do prihodnjlega Šolskega leta. Nastopilq je Sven Hedinova raziskovanja z zrakoplovom ^ Znani raziskovalec neznanih pokrajin, Šved Sven Hedin, je izjavil te dni novinarjem, da namerava nastopiti prihodnje potovanie v neznane kraje Srednje Azije z zepelinom, ker ie ta vrsta vozil najpripravnejše sredstvo za ekspedici-je. Stopil ie že v stike z dr. Kckenerjem. Seveda je treba odstraniti še marsikaj težkoč, vendar se bo dalo, po njegovem trdnem prepričanju doseči popoln sporazum in uresničiti idejo. Sven Hedin misli, da bi bilo treba Ä zepelinom napraviti najprej nekaj manjših potovanj v polarne kraje, da se zrakoplov popolnoma preizkusi, potem pa naj bi se nastopila vožnja v Azijo, kar naj bi se zsrodilo pod Nansenovim nadzorstvom leta 1927. Hedinov glavni pogoj za uspeh te ekspedicije je, da vodi zrakoplov dr. Eckene-r. Iz te izjave Sven Hedina ne morerrto izvedeti nič natančnejšega, ali misli na zrakoplov na splošno, ali pa ima že kaj konkretnega v mislih. Vse kaže. da sre za isto stvar, s katero se sedaj bavi dr. Eckener v Berlinu, namreč za nov ze-pelin, ki naj bi se zgradil v Friedrichs« hafnu z izjemnim dovoljenjem veleoosla-niške konference. Znano je namreč, da po versaillski mirovni pogodbi ne sme graditi Nemčija večiih zrakoplovov kol do 30.000 kubičnih metrov plinske prostornine. S tem zepelinom naj bi se napravila v dveh letih nova ekspedicija na severni tečaj, ki bi se je udeležil tudi Amundsen. Zrakoplov bi vodil dr. Eckener. Po srečno prestani vožnji na sever naj bi se ta zepelin, kj naj bi bil zgrajen samo v znanstvene svrhe. uporabljal za slične ekspedicije. za Azijo, Afriko, Avstralijo itd., morda tudi za južne tečajne pokrajine. To akciy> ima vsekakor v misl^ Sven Hedin, kakor se da sklepati iz njegov zgornje iz&v? *nan 4. •SLÜVHNM^l NAROD« dnt 4 jUi Gospodarstvo Protestni shod davkoplačevalcev in finančni delegat Finančna delegacija objavlja uradno: Dohodninska prizivna komisija za Slovenijo se je 2. t m zopet sestal k zasedanju. Seje je otvoril fin. delegat dr. Sav-nik osebno z daljšim nagovorom, v katerem je med drugim izvajal sledeče: > . . . Jasno mi je seveda, da delegacija ravno tako kot vsak drugi državni organ podlega javni kritiki. Zavedam se popolnoma — ako je treba to le posebej podčrtati — da ne vživam v tem oziru niti laz, niti moje uradništvo najmanjšega privilegija. Ali delegacija je bila od vsega po-četka samo podrejeni organ fin. ministrstva in nič več. Razlikovala se je v tem bistveno ne samo od Narodne vlade in njenega poverj eništva financ, ampak tudi od naslednice »Deželne vlade za Slovenijo«, k! je kolikortoliko tudi imela Še politični značaj. Da je morala delegacija v prehodni dobi večkrat, nego si je mogla želeti, via facti seči preko svojega delokroga, je njeno stališče bolj oteževalo, nego olajševalo, in kako zelo oteževalo, vedo le tisti prav ceniti, ki so takrat poslovali; ni pa najmanjšega spremenilo na njenem uprav-nb-pravnem in hierarhičnem položaju, kakor sem ga označil prej, in more danes tem manj spremeniti, čim bolj od dne do dne prehajamo v konsolidirane razmere. To stoji. Naravna in samoobsebi umevna posledica tega pa je, da sta delegacija in njen vodja za vse svoje poslovanje odgovorna edino le svojemu vrhovnemu šefu, to je, vsakokratnemu gospodu fin. ministra in nikomur drugemu. Ne naglašam tega samo iz razloga, ker se le to da spraviti v sklad z našim pozitivnim pravom, niti iz komoditere ali strahopetnosti, da bi se kril za avtoriteto svojega ministra, še manj radi tega, da bi njega izpostavljal kritiki — naglašam to, in sicer z vsem pov-'darkom, v pni vrsti zbog tega, ker ie s tem izraženo tudi moje zasebno in če hočete znanstveno prepričanje, ki je zastopam brezpogojno in z \-serni posledicami. Grem pa še dalje ln pravim: ne bo dobro za našo upravo v obče in za finančno še posebej, ako bi se kdaj črnila odvisno se nd kakega drugega faktorfa, pa bodi to tudi takozvano javno mnenje Smatram pa neodvisnost uprave v tem smislu, kakor sem bas obrazložil, za conditio sine qua non uspešnega poslovanja radi tega, ker je, kakor kaze skušnja vseh časov in vseh držav, začetek konca dobr<» uprave ali prvi simptom težke politične ali celo državne krize, ako s» j': glede svojega uradnega poslovanja v mejah zakona odpovedal svoji prostosti in jo oddal v roke svojih predstojnikov in tisti, ki naibolj glasno protestirajo proti temu načelu, so običajno baš prvi, ki ga uveljavijo z vre doslednostjo, ako sami enkrat ali zopet dobe politično moč v roke. A jaz sem zadnji, ki bi jim zameril to. Najmanj, kar gospodar sme zahtevati od svojih uslužbencev, je, da se more zanesti nanje in kar Vi gospodje od gospodarske prakse in zastopniki drugih stanov smatrate za samoobsebi umevno, morate tem bolj koncedirati državni upravi, ki regulira križajoče se privatne interese in ščiti javni interes, v kon-sekvenci tega pa tudi nam, njenim organom, da — težkega ali lahkega srca, to tu ne pride v poštev — izvršujemo dolžnosti, ki izvirajo iz tega načela. Ako grešimo, udarite po nas, — svobodno Vam! Ne zahtevajte pa, da zatajimo te svoje dolžnosti, dokler nimamo povoda domnevati, da ravnamo proti intencijam svojega vrhovnega organa. Ako pa mislite, da sem kršil te intencije, obrnite se vnovič na onega, ki ima edino pravico, pa tudi dolžnost, da me korigira. Znano je ravno tako Vam kot meni, da se je Slovenija napram meni tega sredstva že večkrat in v polni meri poslužila Ako torej reagiram na protestni shod, se to rudi pred visoko komisijo ob vsem respekru, ki ga imam pred njo, ne zgodi radi tega, ker bi se čutil obvezanega, da se razen svojemu ministru komurkoli upravičim, ampak ker želim spontano ravno s tem izkazati komisiji svoje spoštovanje, in kot dokaz tega spoštovanja blagovolite vzeti na znanje sledeča izvajanja: 1.) »Slovenec« je pisal v svojem poročilu o shodu, da je g. predsednik Frelih izjavil v svojem govoru, da Slovenija po •>nesrečni zmoti našega delegata plačuje 30% redni pribitek tudi od hišne najmari-ne«. To poročilo že radi tega ne more biti točno, ker bi bil g. Frelih kvečjemu mogel reči, da Slovenija po moji krivdi plačuje izredni pribitek tudi od takozvanega edinstvenega državnega pribltka k najmarini, ki predstavlja nekdanje in sedaj inkameri-rane deželne doklade. Ali tudi s to stvarno omejitvijo se mi je zdela »Slovenčevac vest ne glede na to, da imam nad seboj ne samo ministra, ampak tudi Upravno sodišče in Državni Svet, a priori pomotno. Z W> Frelihom sem imel sicer marsikatero prakso, ostala sva si pa lojalna nasprotnika, in nisem si mogel misliti, da bi baš g. Frelih vporabil več kot nelojalno orožje, ki jo vsebujejo besede, katere se pripisujejo njemu, Ker mu je bilo znano, da sem svoj čas ravno jaz odločno odsvetoval od uvedbe izrednega pribitka k najmarini v obče. Prosil sem torej g. Freliha še iz Beograda za pojasnilo, ker nji je samoobsebi umevno na tem, da ta gprostasna obdolži-tev ne obleži ca meoi Faktično je tudi g. Frelih takoj v prisotaaeti g. nadsv. dr. Rup-nika in še dveh drugih gospodov od delegacije brezpogojno demeniiral to poročilo in izrazil svojo pripravi j ivost, da stori to v katerikoli obliki tudi v javnosti. Prepuščam njemu in uredništvu Slovenca, da uredita to stvar, kakor se jim vidi prav in dobro v interesu objektivne presoje, do katere imam končno tudi jaz pravico . . .« To in ono Čegavo je letalo ? Na žel. postaji v Novem Sadu se v nekem vagonu že sedmi mesec nahaja tam shranjeno letalo, čigar lastnika ne morejo rzslediti. Letalo ie preko Trsta prispelo iz Francije. Francoska tvomlca, ki je letalo odposlala, je napotila nekega svojega uslužbenca v Novi Sad. Ta je letalo pregledal, rekel da je vse allright in nato odšel. Letalo je bilo treba zacarinitl, vendar je carinarnica ni hotela sprejeti, ker so vrata njenega sklad:šča preozka. Tako je aeroplan ostal tam, ki er je bil. Ležarina pa ie dnevno rasla in tako se je direkcija odločila, da letalo proda na dražbi. Stvar bi potekla v redu. da se ni vmešala vojska, ki je letalo proglasila za orožje, katero zasebnik ne sme imeti, še man! ž njim trgovati brez dovoljenja vojnega ministrstva. Končno je letalo zahtevalo vojno ministrstvo, ali železnica je neče izročiti, dokler ležarina ne bo plačana. Ležarina znaša 60.000 Din. Ministrstvo zopet ni voljno te vsote plačati in zahteva letalo brezplačno. In ako ^ždi« ubogo letalo še vedno v vagonu, čakajoč svoje nadaljne usode. Ležarina pa je vsak dan višja. X Kebotičnlk na čast Edisonu. Da se Američani nekoliko oddolže za velikanske uspehe na polju elektrike, ki jih zaznamuje največji izumitelj sedanjega časa, Thomas Alva Edison, mu hočejo postaviti Newyor« čani nebotičnik z 20 nadstropji. Ogromna stavba, ki ji položi temeljni kamen Edison sam, bodo sezidali v središču Kewyorka. Vhod bo krasilo impozantno stebrišče, ta* koj za vhodom bo pa velikanska dvorana z mnogimi stebri z velikim sedem metrov vis sokim bronastim kipom slavnega izumitelja v sredi. V nebotičniku bo nameščen razen mnogih uradov velik muzej najrazličnejših elektrotehničnih predmetov. V prvi vrsti bo do razstavljeni vsi modeli Edisonovih iz* najdb, ki jih je več sto, kakor tudi aparati drugih izumiteljev. Energičen avtor FrancoskS pisatelj Gasten Lerous Je routinler kriminalnega romana. Njegovi spisi ženejo tajinstveno na-petost do skrajnih meja, v katerih se družita logika in zmota na fantastične načine. Leroux je v nekem pogovoru z novinarji izjavil: Jaz izhajam Iz novinarstva, iz reportaže velikega stila in V3l deli sveta go pripomogli, da sem dobil gradivo za svoje delo. Na j prvo eem spisal dramo. To pa ni Imelo pravega uspeha, zato sem se lotil kriminalnih romanov. Mend je bilo do tega. da napravim »plausibel« najneverjetnejse in najbolj nemogoče reči. Za svoje probleme porabljam isto skrbnost, kakor drugi za lirske pesmi. Delam samo na določeno na-ročilo. Treba, da se čutim vspodbujenega z, datirano obveznostjo. Kakor hitro s končani dejanje romana in dam osebam ime, se pod vržem strogemu delovnemu programu, načrtu z določenimi urami, katerega se rigorozno držfm. Ta načrt nabijem po sobah moje žene in hčerke, ti ga respeTctira/ta v polni meri. Pred vojno eem bdval v neki vili nad Nizzo. Ko sem napisal zadnjo besedo v romanu, sem skočil na balkon in izprožil polno strelov iz revolverja v zrak. To je bil sSgnal za mojo ženo. hčerko žn moje mlajše, da so pograbfrJ kuhinjsko posodo, kolikor so je dobili. Kozarci in kroznrki so leteli Skozi okno na vrt. Ko ni bilo nfč več, da bi raz-bili, smo vzeli lonce iz pločevine in tolkli [ na nje. Neki pisatelj, ki je prisostvoval ta. ki orgiji, je s strahom pripovedoval, da smo vsi zblazneli. Tak jo tcrrej mož, k! piše ro. mane, ki se mnogo eitajo. Po naročilu Iz vrši delo in ko konča, podivja in se veseli, da je ustvaril nekaj, kar bo zopet nape njalo človeške živce. Kongres nasprotnike prohibicije Sesti mednarodni konjrres nasprotnikov prohibicije je združM v Parizu odposlane? 16 narodov. Prof. dr. Dolens, predsednik medicinske akademije v Parizu, je imel zanimivo predavanje o vlogi vina v človeški prehrani, o hig'iem in medicini. Izvajal Je, da ima vino v Človeškem življenju važno vlogo in da vrši kot zdravilno sredstvo dobro nalogo. Prohibiciio treba skoraj brezpogojno zavreči. Rezultat drugih predavanj in razprav je obsežen v soglasno spre}en resoluciji, VI. mednarodn' kongres nasprotnikov prohibicije se izreka ponovno proti vsaki omejitvi osebne svobode: kongres oznaca slabe stopnjevano, pretirano fiskalno obremenjevanje alkoholnih pijač za neupravičeno, to ie v praksi enako prohibiciji in pospešuje sleparijo: kongres opozarja interesirane vlade na važnost energičnega odstranjenih fabrikacije in trgovine s pijačami, ki ne odgovarjajo zakonodaji za zdrava ž;vila. — Koncem zborovanja sta govorila še francoski trgovski minister in lord Mayer lz Loi> dona. * * * * Izvoz ameriškega filma. Amerika dela s filmom veliko konkurenco Evropi. Lansko leto je od 26 evropskih dežel 11 podvojilo uvoz fi1'nskih poziiiv fz Zedinjenih držav; med temi Francija, Vemčila, Avstrija, Belgija in Švedska. Tako le naraste! uvoz Anglije, ki je najboljša filmska od]e-malka v Ameriki, o'd 11.066 milijonov čevljev na 22.5 milijonov. Angleška filmska Industrija išče sredstev za pobijanje amen", ške konkurence. Zedinjene države so izvozile lani 170,347.342 čevljev filmskih pozl-tiv in 8,110.264 čevljev negativ, kar stane 7.401.776 dolarjev. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOF Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namena občinstva, vsaka beseda 50 par« Rajmanjii znesek Din 8 mnn oglhsi Zenltve« dopisovanje ter oglasi stroqo trqov* skesa znaca'a, vsaka Beseda Din 1"—. sjajntanl si znesek Din 10 Male oglasi najcenejša fn najuspešnejša posredovalnica za službe, prodaje, nakup, stanovanja itd. itd. — V svojo lastno korist naj se jih vsakdo poslužuje I ŠSžbč I Prikrojevalka- directrice za izdelovalni* co perila (ženskega in moškega) — samo prvo* vrstno moč — se išče. — Ponudbe pod aPerilo 127/L» na upravo «Slov. "Karoda». Mladi pomočnik kolonijalne struke. vješt pakovanja i otpreme ro* pc, koj i je več bio zapo* slen u veletrgovinama — traži se za odmah. — Po* nude na: Breuer d. d. Bjelovar. 2110 Šofer, samec ali poročen, dobi takoj službo. Treznost predpogoj. Izničeni meha* niki imajo prednost. Sta« novanje v hiši. Ponudbe pod «Šofer/2134^ na upr. Slov. Naroda*. Namjestenici avjh struka mogu dobiti u najkrače vrijeme na* inještenja u Sloveniji, Hr* vatskoj i drugje, ako se odmah obrate pismeno nt Oglasno*Namjestbeni Odsjek Delta * Stan, .Za* greb Ilica 5. 2131 Skladiščnik špecerijske stroke z dol* golerno prakso žel* spre* meniti stdanje mesto. —~ Nastop po dogovoru. — Ponudbe pod aSkladiščs nik/2130» na upravo «S1. Naroda«. Brivski pomočnik, mlajši, dobi takoj stalno mesto pri — Albin Šin* kovcu, brivcu, Ljubljana« Vič. 2126 Vajei nec s primerno šolsko izob* razbo za špecerijsko tr* govino — se sprejme. — Naslov pove uprava «St. Naroda». 2125 Potnik, dobro vpeljan, išče slu ž* bo v Sloveniji. — Ponudbe pod Slovenija/2122 na upravo «rSlov. Nar.». Mladenič, Slovenec, bivajoč v Arne* riki, Seli znanstvo z go* spodično v starosti IS do 22 let v svrho ženitve. — Dopisi pod Amerika/2121 na upravo «Slov. Nar.». Mehanika, prvovrstnega, sprejmem. — Florjančič, Ljubljana, Šelenburgova ulica. 128/L Mladenič, vojaščine prost — išče službo za imetij stvo. — Ponudbe pod ^Mladenič 2106» na upravo «Sloven* skega Naroda*. | Stanovanla | Prazno sobo s kuhinjo išče s 15. ju* lijem zakonski par brez otrok; v mestu ali zunaj mesta. — Ponudbe pod «15. julij /2103». Stanovanje v Mostah (3 sobe in ku* hinja) — zamenjam z enakim v m-stu. — Po* ni'dbe pod «Zamenjava 2092» na upravo «Slov. Naroda». Na stanovanje in hrano se sprejme go* spod; isteti^ra se sprejme gospod samo na hrano. — Naslov pove uprava «Slov. Nar da». 2136 Iščem stanovanje 2—? sob s kuhinjo v me* stu. Plačam dobro Po« nudbe pod «Stanovanie 2124» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Drž« uradnik išče posojila Din 5000.— proti visokim obrestim; kot garancijo zastavi svo* jo mesečno plačo, ki jo lahko dviga do popolne vrnitve doticnik sam. — Ponudbe pod Nujno/2120 na upravo «Slov. Nar.» Spilnica, kompletna, se radi odpo* tovanja ceno proda. — Ponudbe na upravo «S1 Nar» pod «Takoj/2101». Divan, dobro ohranjen, fotelj in drugo pohištvo se takoj proda. — Ponudbe pod «Divan/2119» na upravo «Slov. Naroda». | total- 1 Otroški vozički dvokolesa, motorji, pneu matika — najceneje. — Sprejemajo se vsa popra« vila Prodaja na obroke: ceniki franko — «TRI* BUNA» F. B L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 107/L Iščem lokal v sredini mesta ali na prometni cesti. Plačam dobro. — Ponudbe pod «Lokal/2080» na upravo «Slov. Naroda». Gostilno v najem ali na račun iščerr za ta* koj, — Naslov pove upr. «Slov. N_ oda». 2128 | Xtn:m | Trgovski lokal s prostornim skladiščem v palači «Vzajemne po* sojilnice ob Miklošičevi cesti se za 1 avgust 1925 odda v naicn.. — Pojns* ; ila if dobiti pri ravnaš teljstvu posojilnice. 2123 Zapravljivček (voz), dobro oh-anjen — se kupi. — Dopisi pod «Zapravljivček/2l32» na upravo «Slov. Naroda». Opremo za špecerijsko trgovino v dobrem stanju — kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod «Oprema/21 J3» na upravo «Sl. Naroda». Pekarna s stanovanjem v mestu ali na deželi se išče v na= jem. — Dopise pod «Pe* karija/2127» :.3 upravo <^Slov Naroda-» 1 rH »fl -» -!! rf ÄMIll JTl^^ VSEH VRST suhe gobe, repno seme, huTDO. mravlfiCaa ai-ca in d*-* ae pr delke kucu'e SEVER A Komp., LJUBLJANA. — Cene s o- 1 Dopisovanj | Znanja želi mlad dobro situiran go* spod z istotako gospodič* no. — Ponudbe pod aRu* di/2118» na upravo «Slov. Za tiskarne in knjigoveznice. Prodam stroj za šivanje knjig s sukancem (Zwirn-Heftmaschine), stroj za zlat en Je (Vergolde-Presse), in druge knjigoveške stroje ter črke in linije Pismena vprašanja na: S. Balaš, ZAGREB, Duga ulica 24. 2129 L.Mikuš ti7 Vsaki paket je zaprt z državne monoDclsko banderolo. r Popolnoma varno naložite denar v I Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje naiugodnejea Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 l Telefon štev. 9 v^nmmm?mmmm^aSHXML*WmWKKmaKMMam\\ ■■«■■Hin Zaradi pozne sezije se proda vsa naloga damskih klobukov 63 L />-* znatno miizanUh r,e»"h. Stuch'11 »Maske LJZj BL.J AN A, Židovska ulica št. 3 Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovan ia vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomnt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. . . . . _; Brzoiatfke: Kredi*. Ljubljana • Telefon 40. 457.548. S05 ln 806 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.