06(>J : II1 LETO mm ^ m YEAR 42 ■ 1 ■ misli THOUGHTS JUNIJ 1993 Naslovna slika: V Kofevskem Rogu edinstveni križ označuje pristop k glavnemu mnoiifcnemu grobu povojnih irtev rdeče revolucije. + + + Ne mine mesec,da bi upravnik MISLI ne dobil pisma, s katerim nekdo odpoveduje na$ mesetnik. "Mama je umrla, mi pa žal ne znamo slovenskega jezika . . — “OČe je mrvouden in ne more vet brati." — "Že dve leti družina ne živi vet tukaj. Ne pohiljajte vet lista!" — "Odhajamo domov . . ."In podobno. Za upravo ima vsako tako pismo žalostno vsebino. Z vsakim takim pismom je enega naročnika manj. A življenje mora dalje. Dokler bo šlo, bo Ho. Z novimi naročniki ma-'&im vrzeli in ne morem reči, da pri tem ravno lenarim. Lansko leto sem vpisal 23 novih plačilnih naročnikov, letos do danes že 18, kar ni ravno slabo za izseljensko revijo. Menim, da gre vsa izseljenska periodika po isti poti,saj drugače ni mogoče. Z dodanimi novimi naročniki se podaljšuje življenje in od nas vseh zavisi. Skušajmo biti most ter posredujmo list prijatelju, ki ga Še nima! Druga pomoČ, Življenjska injekcija MISLIM pa so darovi v Sklad in v tem - moram reči - ste naročniki zelo darežljivi. Vesel sem vas in hvaležen sem vam. S prihodnjim letom bo A vstralija prenehala z "Register-ed Mail". Še bo nekaj popusta z ozirom na Število izvodov, a poštni strohki se bodo vsekakor občutno dvignili. Kako tolažilna je zavest, da ob razumevanju naročnikov list ne bo shiral zaradi financ. — Urednik in upravnik C* KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih šol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS - A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M-Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja-Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsefno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje. PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v fivo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev. JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika - Legiša. Ves dobiček je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev. mis li (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versk0 in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franriscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr-Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic-3101 + Tel.: (3)853 7787 — Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10,— dolarjev, izven Avstralije 18.— dolarjev, le tal' sko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinctio” Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 21^* Di Leto I' ) la 42 ■ v^tl<>vtA(ue, JUNIJ 1993 Mesec dveh obletnic — stran 129 Rodnemu bratu — pesem — Marjan Jakopič — stran 130 Govorica materinega jezika —K.M./Kat glas/— stran131 Kaj mi tu manjka — pesem — Tone Kuntner — stran 131 Visoki gost med nami — Spored obiska dr. P. Venclja — stran 132 Sem DragoLegiša . ..— Tone Švigelj — zapisal Tine Velikonja v reviji Zaveza — stran 134 Naš studijski Sklad in Trust ~ Marija A. Senčar — stran 137 Kaj je ta veter pomenil meni ~ pesem—Z. Fideriek — stran 138 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P. Bazi lij— stran 139 Izpod Triglava — stran 142 Edinost, sreča, sprava .. . Sprava s samim seboj — P. Tone — stran 144 Središče svetega Rafaela,Sydney — P. Valerijan — stran 146 Moj prvi greh — Črtica — Jelica Čokova — stran 148 Moje celice — zapiski iz zaporov — Jožko Kragelj — stran 149 Na&e nabirke — stran 149 Trdoživost S. I.M. — TD v Sv. Slov.— stran 150 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez - stran 152 Ministru sem pisal... — Ignac Ahlin — stran 153 Z vseh vetrov — stran 154 Kotiček naših mladih—stran 156 Križem avstralske Slovenije — stran 157 sPet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 128 Mesec dveh obletnic MESEC JUNIJ imamo že od tistega nesrečnega junija leta 1945, ko so začele v tisočih padati nedolžne žrtve komunistične zmage nad slovenskim narodom, za mesec spomina. V izseljenstvu seveda — doma so začeli obhajati ta spomin iele zdaj po zmagi demokracije. Pa Še v izseljenstvu je bilo vsa leta ob tem spominu Čutiti pritisk od doma, ki je hotel sleherno misel na ir tv e revolucije in povojnega tasa utišiti in zatreti. Kakor da bi se oglašala vest, ki so jo hoteli odgovorni s silo zadušiti, pa jo je mesec junij leto za letom znova oživil. Spomin je preprečil, da bi Sel zločin genocida v pozabo, kar so hoteli njegovi krvniki. Kočevski rog in Teharje, pa krimski in ostali množični grobovi po slovenski zemlji naj bi bili pozabljeni za vselej. . . Junij pa je tudi postal mesec praznovanja obletnice naSe proglasitve narodne NEODVISNOSTI: datum 25. junija 1991 je z zlatimi črkami za vselej zapisan v zgodovino slovenskega naroda in proslavili ga bomo sleherno leto, dokler bo v debeli pod Triglavom iivel slovenski rod svobodnjakov. Narod je odločil, njegovo vodstvo je le sledilo želji ljudstva. In le v naslednjih dneh, ob prvem napadu na slovensko neodvisnost, je narod pokazal tako enotnost v 'obrambi svojega, da se je čudil ves svet in so morali odpovedati v dobrem tednu tudi napadalci naše samostojnosti. Junij — mesec trajnih spominob. Spomina irtev stalinistične revolucije na Slovenskem in spomina narodne osamosvojitve. So med Slovenci taki, ki upajo, da bo oklic samostojnosti v juniju prevladal ter zameglil spomin mnohčmh pokolov. In so drugi, ki se tega morda boje. Osebno pa sem prepričan, da oba spomina lepo soutiadata v junij. Ne verjamem v slučaje,kajti pri Bogu slučajev ni. Bog se poslužuje človeških odločitev, da končno pnde do izraza prav tisto, kar hoČe doseči On. Zgodovina je polna teh dejstev, če le imamo odprte oii in trohico vere v božjo Previdnost. Pri junijskih obletnicah vidim božji prst. Prav lepo se da uskladiti vsakoletni spomin irtev revolucije, zlasti vrnjenih in množično pobitih borcev proti predaji Slovenije komunizmu, ter spomin oklica samostojnosti dežele pod Triglavom. Naj simpatizerji bivše rdeče diktature — m teh je žal ie nekaj med narodom — očitajo tem žrtvam “izdajalstvo ”, “sodelovanje z okupatorjem”in ne vem kaj še vse -zgodovina bo končno prišla do dna in povedala resnico, da so se borile RODNEMU BRATU /Enemu izmed dvanajsttisoČ zaznamovanih/ Prišla pomlad je lepa, z njo večeri, ko zadišijo lipe pod vasjo; zato tem sanjam, domovina, ne zameri, saj mi nocoj, kot ono je pomlad, hudo. IMa tujem pragu ta večer postajam in štejem leta, njih obraze znane; tam od Vetrinja, Kranja do Ljubljane sledim krvavim, križevim postajam .. . Gorijo zvezde, lepe kot planike, ki takrat krvavele so z nočjo, ko umirajočih so nosile krike, molitve zadnje Stvarniku v nebo, ko padali ste, fantje, v kraŠke jame, umirali za narod, zate, zame . . . Marjan Jakopič in padle ze takrat prav za to, kar si je zdaj narod izvolil: odklon od enoumja komunistične diktature v svobodo zdrave demokracije, v samo odločanje naroda, ki naj bo samostojen na svoji zemlji. Vsak odpor je bil borba proti komunističnemu sistemu, ki je izrabil najtežjo dobo naroda — okupacijo, da je z masko OF in z mitom NOB-a lovil v kalnem ter ujel tisove v svoje mreie. Za svoje spoznanje, da je komunizem zlo, ki ne bo prinesel narodu nil dobrega, so ti borci dah svoja livljenja narodu na oltar. Vedno sem bil prepričan, da je mutenilka kri tolikih nagemu narodu izprosila, da je kljub vsem pritiskom in krivicam Cerkev na Slovenskem obstala. “Kri mučencev — seme novih kristjanov!” Tertulijanov izrek, ki se je uresničil tudi pri nas. Enako pa sem prepričan, da nam je muteniška kri tisotev zdaj izprosila tudi pot v samostojnost. A boi ji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Treba je bilo pol stoletja trpljenja in irtev pod diktaturo, da je narod končno prišel do spoznanja in se odločil prav za to, za kar so padli protikomunistični borci. Zato bo junij ostal mesec njihovega spomina — poleg spomina mejnika naie narodne samostojnosti. Tudi Triglav, najvišji vrh Slovenije, je v juniju 1991 oznanil njeno samostojnost 2./0 ^ M Naj je Soča nas zibala, F J Dravski ali Savski tok, f vendar le v Slovenji stala . zibka vseh je nje otrok! /Simon Gregorčič/ "Najbolj me boli, da se ne bom nikoli mogel do konca pogovoriti s svojima otrokoma. Drug jezik govorimo in različnima deželama pripadamo .. GOVORICA MATERINEGA JEZIKA KAKO čudno, da sem šele na drugem koncu sveta, gornjem stavku, izgovorjenem pod vročim avstralskim soncem, spoznala bistvo jezika, ki ti je bil ob r°jstvu dan: samo v tem jeziku lahko izpoveš sebe Prav do dna. Šele tako daleč od samoumevnosti slovenske besede, prek usod tistih, ki so se ji izneverili, č od slovenskega sveta, sem se poglobila vanjo. Materin jezik je danost, pa vendar posebna milost, Pogojena z ljubeznijo. Že apostol Pavel v prvem pis-01 ^ Korinčanom pravi:“Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, sem brneč zvon '1 zveneče cimbale.” Prav tako lahko jezik, v katerem z ogujemo prve besede, v njem premišljamo in moli-rri0> brez ljubezni iz nas zazveni razglašeno, popače-n°> brez melodije. Samoumevno se nam zdi, da govorimo slovensko, anjkrat pa se vprašamo — kako govorimo? Koliko casa posvetimo svojemu jeziku, pa naj bo to branje, Pisanje, govorjenje. Kakšen je naš besedni zaklad in Se dovolj trudimo bogatiti ga. Katerim tujkam smo Podlegli in katere fraze, vljudnostne ali kar tako, so Pas že zasužnjile. Ali kdaj prisluhnemo, kako govori-ljudje — z nami in okrog nas? to r ve^no ostaja zavito v skrivnost, kaj nam vcepi ljubezen do materinega jezika. Morda še največ l^ispeva vzgoja, vse pravljice, ki so nam jih starši pre-, Pesmice, ki so nam jih zapeli, opažnja, ki sojih delili z nami, ko smo bili majhni, še danes odslikavajo v našem govorjenju. Izobrazba v tej skrivnosti ne igra posebne vloge. Koliko je povsem neukih, preprostih ljudi, ki nas očarajo, ko spregovorijo, in koliko takšnih z doktorskim imenovanjem, za katere bi bilo bolje, da nikoli ne bi odprli ust. In spet koliko onih, ki “govorijo” kar nekaj svetovnih jezikov,zmrdujoč se nad majhnostjo slovenskega jezika in skromnostjo njegovega izražanja, ki jim prav zato nikoli ne bo razodel svoje veličine. Tudi na okolje se ne moremo zanesti. So ljudje, ki po dolgih letih življenja v tujini govorijo slovensko ne le tekoče, marveč s pravcatim žarom. In v tem jeziku vzgajajo tudi svoje otroke. In oni drugi, ki iz želje postati eno s tistim narodom, povsem zavestno izrinejo iz spomina materino besedo. Ampak to ni nič novega, to se v milejši obliki dogaja tudi pri nas, v veliki želji razumeti se z Evropo in svetom. Govoriti “isti” jezik, ki nas bo z izgubljanjem lastnega vedno puščal na pol poti. Skrivnosti, zakaj imeti rad, zakaj ljubiti svoj jezik, še dolgo ne bomo odkrili. Vsaj skupaj ne. Morda se bo razkrila posameznikom, vsakemu drugače, a skoraj gotovo ob težkih ali že zamujenih trenutkih. Kot tistemu očetu, ki se na začetku tega sestavka žalostno izpoveduje:“Najbolj me boli, da se ne bom nikoli mogel do konca pogovoriti s svojima otrokoma.” KM. KAJ Ml TU MANJKA Kaj mi tu manjka v tuji prsti! Ukoreninile so se korenine in udomačil sem se med drugimi v vrsti. Le diham težko in vedno teže, kot da mi vsako leto nekdo novo, zdravo vejo poreže. TONE KUNTNER m® d m® m S KO boste brali te vrstice, bo naš visoki gost zelo verjetno že med nami; vsaj upam, da ne bo Že konec njegovega obiska. Vsekakor ga iskreno pozdravljamo v naši sredi in tudi MISLI mu želijo, da bi se med avstralskimi Slovenci dobro počutil ter se vrnil v deželo pod Triglavom v najboljšimi vtisi. Kdo je dr. PETER VENCELJ? V prvi slovenski demokratični vladi je bil minister za šolstvo in šport, sedaj pa je državni tajnik v zunanjem ministrstvu, zadolžen za Slovence po svetu in za manjšine. V tej važni in odgovorni službi prihaja zdaj med nas. Rodil se je 28. maja 1939 v Stražišču pri Kranju, v delavski družini, kot prvi od Štirih otrok. Osnovno 'šolo in nižjo gimnazijo je končal v Stražišču, višjo gimnazijo pa v Kranja. Po maturi leta 1958 se je vpisal na Univerzo v Ljubljani. Diplomiral je iz tehnične fizike leta 1963. Po odsluženi vojaški obveznosti je bil pet let zaposlen v razvojnem oddelku ISKRE. Leta 1969 je postal asistent za mehaniko na Naravoslovno matematičnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Magisterij je prejel iz področja fizike snovi, doktorsko delo pa je opravil na področju mehanike tekočin in turbinskih strojev. Po osmih letih asistent-stva je bil izvoljen za predavatelja, nato pa v normalnih periodah za docenta in izrednega profesorja za mehaniko in osnove tehnike. Končno je postal redni profesor za mehaniko in tehnično matematiko ter vodja podiplomskega študija iz mehanike na Oddelku za matematiko in mehaniko Univerze v Ljubljani. Dr. Vencelj je opravljal se celo vrsto dolžnosti na Oddelku za matematiko na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil med drugim tudi namestnik predstojnika, namestnik predsednika sveta, predsednik izvršilnega odbora, namestnik predsednika na Oddelku za matematiko in mehaniko. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo pa je bil več let predsednik izvršilnega odbora, na Univerzi pa član več odborov univerzitetnega sveta. Tako se je neprestano srečaval s problemi visokega Šolstva in-se boril za drugačen položaj Univerze v slovenski družbi. Kot takšen je bil predlagan leta 1986 za predsednika Odbora za usmerjal no izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. Prizadeval si je, v okviru možnega, za omilitev reformskih in političnih posledic za slovensko Šolstvo. Prepričan sem, da bo tudi kot državni tajnik za Slovence po svetu in manjšine dokazal, da so izbrali pravo osebo, ki bo kos novim dolžnostim ter v korist Slovencem izven domačih meja. Tu je v grobih obrisih spored obiska dr. Petra Venclja med nami. Pripravilo ga je Veleposlaništvo RS ob predlogih tukajšnjih slovenskih organizacij. Prepričan pa sem, da bo Se marsikaj spremenjenega in dodanega. Veleposlaništvo se že zdaj opravičuje in prosi za razumevanje tistih organizacij, katerih predlogov zaradi prekratkega Časa ni moglo vključiti v spored. Četrtek, 17. junija: Ob enih prihod v Perth, W.A-Namestitev v Park Royal Hotelu. Ob Šestih zvečer obisk Slovenskega kluba Perth. Petek, 18. junija: Odhod iz Pertha opoldne (TN41) in prihod v Adelaide, S. A. ob štirih.Namestitev v Park Royal Hotelu. Razgovor s predstavniki Slovenskega Narodnega Sveta, obisk Slovenskega Kluba Adelaide. Sobota, 19. junija: Ob devetih obisk Verskega središča sv. Družine. Ob 12.50 odhod v Sydney(TN007). Prihod v i>ydney, NSW, ob 4.10, namestitev v Park Royal Hotelu. Ob osmih obisk na "Triglavu". Nedelja 20. junija: Dopoldne obisk Verskega središča sv. Rafaela, popoldne razgovor s predstavniki Slovenskega Narodnega Sveta, nato obisk v Slovenskem društvu Sydney. Ponedeljek, 21. j unij a: Ob devetih obisk Univerze NSW, kosilo s predstavniki slovenskih podjetij, razgovori. Torek, 22. junija: Ob pol desetih obisk Univerze Macquarie, ob enajstih razgovor z novinarko, opoldne sPrejem Častnega konzula RS Alfreda Breznika. Ob 5 10 odhod v Brisbane (TN 426). Prihod v Brisbane, Qld. ob 7.35 p. m. in takoj obisk društva "Planinka". Sreda, 23. junija: Dopoldne razgovor s Slovensko-Avstralsko skupnostjo Gold Coast. Ob 3.35 odhod v Canberro (TN 207). Prihod v Canberro ob 5.35 p. m., namestitev v hotelu. Ob sedmih z veter obisk Slovensko-A vstralskega ruštva Canberra, razgovor s predstavniki SNS. četrtek, 24. junija: Dopoldne razgovori v Mlnistr-S*vu za zunanje zadeve, popoldne razgovori v Mini-strstVu za etnične zadeve. Ob 6.40 p.m. odhod v Melbourne (TN 38). Ob 7.35 p. m. prihod v Melbourne, namestitev v ark Royal hotelu. Predvečer dneva Slovenske državnosti. Ob devetih 0 Veleposlaništvo RS priredilo v čast obiska dr. Ven-c/ia sPrejem za vse predsednike slovenskih organizacij v Viktoriji, slovenska duhovnika, urednike slovenskih radijskih oddaj in slovenskega tiska ter nekatere u9ledne Slovence s področja kulture, izobraževanja in gospodarstva. Park Royal, Edinburgh Room. Petek, 25. junija: Dopoldne ob 8.30 uri dviganje slovenske zastave pri slovenski cerkvi v Kew. Razgovori za radio in televizijo. Popoldne obisk slovenskih društev v okviru Sveta Slovenskih Organizacij. Sobota, 26. junija: Sprejem g. Baraga (EURO), razgovor z gospo Čeferinovo (slov. šolstvo) in g. Rizmalom (Slovensko poslovno združenje Vic.). Obisk Verskega središča si/. Cirila in Metoda. Popoldne razgovor s Člani Društva prijateljev SKD. Obisk Slovenskega Narodnega Sveta. Zvečer gost na proslavi slovenske neodvisnosti SNS v cerkveni dvorani v Kew. Nedelja 27. junija: Dopoldne obisk Verskega središča sv. Cirila in Metoda ter po maši srečanje z rojaki. Ob treh popoldne odhod v Slovenijo. Dr. Petra Venclja bo spremljal odpravnik poslov veleposlaništva RS g. Aljaž Gosnar (nudil bo povsod istočasno tudi konzularno pomoč prosilcem) in pa ga. Tarjana Kovačič, svetovalka v Ministrstvu za zunanje zadeve Slovenije. Bodočnost naroda je mladina, ki bo znala spoštovati in ohraniti narodno dediščino Po pripovedi TONETA ŠVIGLJA zapisal Tine Velikonja v reviji “Zaveza”, glasilu Nove slovenske zaveze 31. maja 1945 - Teharje “Sem Drago Legiša, rojen 18. I. 1925. doma iz Devina pri Trstu. Na gimnazijo sem hodil v Gorici. Lani poleti sem bil na počitnicah kot že večkrat poprej pri stricu Ivam Bičku v Ilirski Bistrici, pa so me mobilizirali k domobrancem. ” “V skupino C!” 21. junij - Teharje Prebudili so me koraki straže. Prva nočna izmena. Ura je torej deset. Že nekaj dni ni transportov, kot da so na nas pozabili. Ostalo ms je še kakih 500. Končno imamo dovolj prostora, da ni treba paziti, kam z nogami. Polna luna na jasnem nebu. Videti smo kot črke neznane pisave, razmetane in razkrečene vsaka po svoje, z višine pa kot sivozelena lisa sredi barak, izgubljena v temno zelenem luninem morju. Tri tedne že ležimo na tem šodru, z močmi smo pri koncu. Doslej smo pobirali zjutraj le tiste, ki so umrli zaradi u-darcev ali strelov, zdaj pa tudi take, ki jih zmanjka kar tako, nenapovedano, predvsem hruste. Svet je neresničen, menjavata se vroča dnevna in hladna nočna mora. H kotlu nas ženejo dvakrat na dan Zjutraj dobivamo rjavo tekočino brez okusa, kavo, popoldne pa brele rumenkaste pomije, v katerih plavajo trakovi suhega zelja, juho. Lakote ne čutimo več. Zadnje dni so nam dali celo nekaj kruha, ki se nam zatika v grlu. Žeja je hujša. To noč bomo bežali. Dan smo preživeli kot izgubljenci. Sonce je zlohotno žgalo, vodo smo dobili šele zvečer. Spet so iskali oficirje. Pri vratih na severnem koncu naše ječe na prostem že preži Ivan Korošec s svojo peterico. Ure so nam začeli pobirati že Angleži in nimamo nobene. Ravnali se bomo po straži. Napadli bomo po drugi menjavi nočne straže, takoj po drugi uri. Do takrat mora naša skupina, zbrana na južnem robu, priti na drugo stran mreže. Ne bo nam treba plezati čez, v mreži bomo napravili luknjo. V žepu ima trioglato pilo. Popoldne so nam jo vrgle ženske iz barake. Nekaj so izvedele. Pred nami so trije stražarji. Vidimo samo enega. Sedi desno pod poveljniško barako pod slepečo svetilko. Drugi mora biti nekje na levi pri stranišču za civiliste, tretji pa na stražnem stolpu v jugovzhodnem kotu taborišča. Stražar pred nami je oddaljen največ 20 metrov. Ni starejši od 17 let. Gotovo je skojevec, mobiliziran po 1. maju. Ti so najhujši. Nekaj si žvižga, poseda, vstaja, hodi sem in tja ob baraki. Pripravljamo se na pot. Nekateri se sezuvajo, da jih ne bo slišati. Šli bodo naprej. Nase navlečemo vse. kar imamo. Roke morajo biti proste. Pavlič mi namigne, naj začnem. Plazim se k mreži. Bolščim v stražarja, Id ki raste in postaja vedno večji. Prehajam m prepovedano ozemlje, na enometrski pas ob mreži. Prve dni so se zabavali s tem, da so streljali po tistih, ki jih je množica izrinila m rob. Zdaj raje hodijo kar med nas in si izbirajo žrtve za svoje nove igre. Danes so si privoščili kaplana Poldo. Vseeno gre z nami, čeprav je ves v modricah. Pri mreži se obrnem, ovijem s cunjo prvo žico čisto pri tleh in pilim. Luna je v zenitu in zdi se mi, da je svetlo kot podnevi. Stražar sedi in je obrnjen proti meni. Luč ga slepi in sem zanj neviden. Ko prepilim žico do polovice, z zvijanjem lomim ostanek, trgam, razmaknem robova. “Zzzzzzz . . .” zapoje žica. Preveč hitim. Stražar vstaja, lovi glasove, se spet vsede in nasloni na brzostrelko. Čakam, morda bo zaspal. Zavijem v krpo naslednjo žico, pilim, zvijam, razpletam-Bojim se, da gre prepočasi. Ob dveh moramo biti čez. Za mano šepet. Kaj išče tukaj Ivan? Nadaljujem pomirjen, saj se ne mudi. Zdaj vem, da bo počakal Stražar se prebuja, vstane in se oddaljuje ob baraki proti taboriščni cesti. Razpletam zadnje žice, zavijem konce navzven Dovolj bo. Zlezem nazaj k skupim-Ivan je povedal, da se na njihovi strani stražar divje sprehaja in opreza, kot da nekaj sumi. Ne bo se ga da- lo presenetiti. Zaslišimo ostale. Vračajo se preko spečih. ki onemoglo stokajo, zakaj ni miru. V pol ure smo vsi nared. Luna zahaja za hribom, smo že v senci. Vsak čas se bo zamenjala straža. Eden za drugim zlezemo skozi odprtino. Otipavamo kamenje. Stražar se sprehaja, se nenadoma obrne in zavpije :“Stoj!” Grabimo kamenje in se poženemo proti njemu z nečloveškim tuljenjem:"Juriš, huraaa!”Pred letečim kamenjem beži za barako. Obrnemo se v levo proti ogradi. Zagledamo tudi drugega stražarja in Sa napademo s kamenjem. Komaj nam uide in se skrije za stranišče. Naskakujemo kolobarje bodeče žice in plezamo čez mrežo. Padam in se zvpenjam, trgam se °d žice, ki me grabi in zadržuje. Bodeče žice na vrhu Mreže ne čutim, čeprav se mi zadira v dlani. Omahnem v globino, spet na kolobarje, ki omilijo padec, pa neusmiljeno oklenejo. Taborišče je oživelo. Stre-jajo vsevprek. Za nas ne vedo, od kod smo se vzeli in am spadamo. Zdi se jim, da gre za napad od zunaj. Bežimo v hrib in po pobočju proti vzhodu. V začetku smo bili vsi, zdaj pa nas je samo osem. Kje so o-stali? Ko nam zmanjka moči, brez sape obstanemo. Opeko je zadelo v prsi in si tišči krvavečo rano. Stresanje in rakete z vsem strani. Smo že nekaj kilometrov vzhodno od cerkvice, ki nas je vabila vsak večer. v‘ta se. Skrijemo se po grmovju, počivamo ves dan in čakamo noči. 27. junij — Savinja Včeraj smo padli v zasedo in se razbežali. Z Nikom Korošcem sva ostala sama. V temi se spuščava proti re-■ Preoblečen sem v civilno obleko, ki jo kot urezana zome. Odkril sem jo v prazni kmečki hiši. Niko je še v u ni formi. Postala sva si kot brata, čeprav vem, da bi raje bežal z Ivanom. Savinja je ozka in deroča. Na desni je večje osvetljeno naselje. Mora biti Laško. Prebijava se med grmičevjem po ozkem levem bregu nad Zeleznico proti jugu. Rimske Toplice. Nekje za njimi struga razširi. Sezujeva se in slečeva hlače. Bredeva 'rez strahu. Voda je hladna, a ne ledena. Nikjer nama sega nad kolena. Na suhem se oblečeva in obujeva. uPrezno prečkava cesto in v breg. Strmina je skoraj Prepadna. Iščeva prehode, se oprijemava grmičevja in Pritlehnih dreves. Ljubeče si podajava roke in si požugava. Proti jutru prideva do osamljene hiše. Starejša žen-s*a nekaj brklja po štedilniku Dobro jutro, mamca. Imate kaj za jesti? ” Da nima, pač pa je dovolj hrane v sosednji hiši. Nadaljujeva hojo v breg. Druga hiša je oddaljena otnaj 50 metrov. Kako, da je nisva prej opazila? Ta-°i za vogalom moški z nastavljeno puško:“Stoj!” Kaj vendar počenjate! Vračava se iz internacije. Z aka sva izstopila, da si poiščeva hrane. ” Postrani opazujem Nika. kako se odmika. Moža še naprej prepričujem, da nisva v Celju dobila nič. Niko s °či, se utopi v strmini in izgine v gozdu. Možak me f^rsto zagrabi, kliče, v tem že streli za beguncem. Pri-aže se jih več, vsi so oboroženi. Povežejo mi roke na r^tu in me ženejo v Zidani most. Sem Drago Legiša, star 20 let. doma iz Devina pri /s}u- ” Pripravljeno imam še ostalo: “Pogosto sem za-tfal na počitnice k stricu Ivanu Bičku v Ilirsko Bistrico. Tam so me lani poleti pobrali Nemci in odpe-iali m prisilno delo v Avstrijo, Volkermarkt — Veli- tEHARSKI KRIŽ na kraju, kjer je stalo zloglasno taborišče. V spomin tisočev, ki so šli od tu v smrt kovec, Fischerstrasse 6. Tega človeka ne poznam. Srečala sva se na vlaku. Ne razumem, zakaj je zbežal. ” 7. julij -Celje Že peti dan me imajo v Starem piskru skupaj s kriminalci. Ves dan si pripovedujejo šale. ali pa se sporečejo za nič. Ob včeraj sta v celici tudi dva mladoletna domobranca. Slišal sem ju šepetati med seboj, kako so v Teharjah domobranski oficirji jurišali in pobegnili. Ne izdam se. Sumljivo se mi zdi, ker me še niso zaslišali. Ali preverjajo podatke? Postaja nevarno. Odločim se, da grem z igro do konca. Protestiram pri stražarju, čemu me zadržujejo in naj že vendar nekaj ukrenejo. “Zakaj me imate zaprtega? Kaj ni dovolj leto prisilnega dela pri Nemcih? ” Zaleže. Vodijo me po hodnikih in stopnicah m poveljstvo mesta. Komandant, uglajen partizanski stotnik, mi nakaže z roko, naj se usedem za mizo njemu nasproti. “No, kaj je tvoja zgodba? ” “Sem Drago Legiša ...” pripovedujem počasi in prepričljivo. Končam, kako sem svojega spremljevalca spoznal šele na vlaku. “Hm, zakaj pa govoriš v dolenjsko-notranjskem narečju? ” “Povedal sem vam že, da sem pogosto zahajal k stricu v Ilirsko Bistrico. Tam govorijo tako. ” Opravičuje se, naj mu oprostim. Pač moram priznati, da sem bil sumljiv, posebno, ker je oni drugi pobegnil. Še danes bom prost, dali mi bodo prepustnico in pravico do brezplačne vožnje do Ilirske Bistrice. V Devin ne morem, ker so tam Angleži. 10. junij - Ilirska Bistrica Skozi Ljubljano in Rakek ne smem. V Zidanem mostu pomagam nositi oficirju prtljago na vlak proti Zagrebu. Na Reki jih komaj prepričam, da je moja prepustnica v redu. Izstopim postajo prej v Jelšanah in nadaljujem peš. V Trnovem se bližam hiši zobozdravnika Ivana Bička, domoljuba in komunista. Pri njem sem stanoval lani skoraj pol leta, ko sem bil tam v Mehletovem bataljonu. Potrkam. Odpre gospa: “Moj Bog, odkod ste se pa vzeli vi? ” Povabi me v hišo. Sediva v kuhinji. Bleda in razdvojena prihaja k sebi. Klicat gre bratovo ženo. Brat je advokat Milan Zajc. Skrijeta me v sobico. Sočutno me poslušata in ne moreta verjeti, da je kaj takega mogoče. Jočeta. Preoblečeta me, prekuhata perilo, vse skrbno zlikata. 16. julij - Lokev O meni nista črhnili nikomur, gospa niti hčerkama, še manj možu. Tretji dan sta me založili s hrano. Gospa me je pospremila do konca vasi, kjer sva se v pogovoru sprehodila mimo stražarja, in mi pokazala pot proti Divači in Lokvam. Tam je meja, ni pa jasno, kdo je v sami vasi, partizani ali Angleži. Čez Brkine izbiram najbolj poraščena pobočja gostega grmičevja. Pravih dreves ni. Pot se vleče, drugič bi se jo dalo prehoditi v enem dnevu. Pred Lokvami na travnatem pobočju čreda govedi. Starejši pastir ždi v senci. Naredim ovinek, kot da prihajam od ceste. “Sem Drago Legiša . . . Imam prepustnico naših. Bojim pa se, da me Angleži ne bodo pustili v Devin Ali je v vasi varno? ” “Le brez skrbi, tu so samo partizani. Blok je naprej na cesti proti Bazovici. ” Torej partizani! Počakam, da se zmrači. Vstopim skozi odprta vrata v cerkev. Prazna je. Svetijo vse luči. Le pri oltarju stoji duhovnik in nekaj ureja. Začnem kar naravnost .“Prihajam iz Teharij in potrebujem vašo pomoč. Želel bi naprej v Italijo. Kje je najbolj varna pot? ” Župnik v zadregi razmišlja, potem pa se zravna. “Kot kristjan ti moram pomagati in ti bom. Pojdi do ceste proti Bazovici in obidi blok Na drugi strani boš zagledal angleške kamione, ki stalno v.ozijo proti Trstu. Ustavi enega, da želiš v mesto. Tudi drugi delajo tako. Ampak Rožman ni imel prav!" 19. julij - Devin Ponoči sem se skozi borovce na daleč izognil bloku,naprej pa je šlo gladko kot je napovedal. Kasneje sem zvedel, da se piše Tone Požar. Devin dobro poznam. Lani spomladi sem bil tu na trimesečnem oficirskem tečaju. Pri starem gradu imajo trgovino Legiševi, kamor smo pogosto zahajali. Pina me od daleč zagleda skozi vrata in mi zgrožena stopi naproti. V obraz je bela, kot da vidi prikazen Vsa trepeta in se kar ne more zbrati. “Takoj moraš bežati naprej. Tu gospodarijo partizani. Pa tudi Angleži bi te takoj izročili njim, če te dobijo. Hitro domov k očetu!” Legiševi so premožni kmetje. Poslopja stojijo da-daleč od vasi. Pino držim za drhtečo roko in ji prigovarjam. Med potjo zvem, da je brat Drago pristopil nekaj mesecev pred koncem k primorskim domobrancem in da je m varnem. Doma preverjamo vizni red. Ko napoči ura, napre-že oče lojstrski voz, dobim cajno in sem napravljen kot da se peljem na njivo. Železniška postaja je skoraj prazna. Vlak pripelje v četrt ure brez zamude. 22. julija - Trevizo - Monigo Vstop v taborišče je prost, tudi v barako, kjer je u-prava. “Sem Tone Švigelj, doma iz Bezuljaka pri Cerknici, poročnik v borovniški četi Rupnikovega bataljona ...” Epilog Skozi prvo mrežo so se splazili blizu mesta, kjer stoji danes teharski križ. Čez drugo oviro so zlezli kakih 30 metrov vzhodno od križa, kjer se ravnica preveša v strmino. Poleg Šviglja so se rešili še poročnik Ivan Korošec, Lojze Debevc in Janez Zdešar. Že zjutraj so ujeli Toneta Opeko in Tineta Mehleta, ju privezali na sramotni steber in javno mučili ves dan. zvečer pa ustrelili. Niko Korošec je bil ujet in ubit blozu Ljubljane, ko je poskušal čez Savo. Kaplana Toneta Poldo so ujeli pod Mrzlico skupaj z Ivanom Korošcem . drugi beg mu je spodletel. Poročnika Andreja Mehleta, ki je bežal z Zdešarjem, so ustrelili pred kmetijo v Zasavskih hribih. Za nadporočnikom Rodom Pavličem in Grmekom se je izgubila vsaka sled že prve dni ob vpadu v zasedo. Letno poročilo predsednice Marije a. senčar NaS študijski SKLADinTRUST DELO našega Sklada in Trusta je precej naporno m časovno neprenehoma zahtevno. Kot veste, smo vsi Prostovoljci in vsak po svoje za to delo da vse iz sebe, vendar brez članov in darovalcev ne bi bilo ne Sklada, ne Trusta, ne slovenskega lektorata na univerzi. Vsi srno za vse poplačani z vsakoletnim naraščajočim številom študentov, kar nam daje posebno moč, da nada-Jujemo. Letos imamo 36 študentov, bilo bi jih še nekaj več, pa so na žalost zamudili vpis. Verjetno ste opazili, da od od lanskega do letošnjega občnega zbora ni bilo mnogo videti ne slišati o na-finančnih dejavnostih. S tem pa ni rečeno, da ni-Srtl° delali. Nasprotno, delaje bilo zelo veliko, toda to J6 bilo delo notranjega značaja, administrativno delo, 0 na zunaj nimaš kaj pokazati, je pa veliko narejenega oziroma urejenega, lahko rečemo tudi izboljšanega. Izborili smo si vsestranskih ugodnosti kreditnih ai*’ S katerimi se lahko plača Članarina, kupujejo srečke in vse ostalo. Kar precej članov in odbornikov je obiskalo domo-Vlno> kjer smo se udeležili vseh mogočih praznovanj Osamosvojitve Slovenije. Sodelovali smo na tiskovnih °nferencah, dajali izjave za časopise, radijske hiše, se Pogovarjali z ministri, skratka opozaijali smo na Av-s ralijo oziroma na Slovence, ki tu živimo. Pripovedo-aii smo o svojem delu, želji po ohranitvi in seveda v vrsti o gojenju slovenskega jezika na vseh treh opnjah šolanja. Povsod smo bili lepo sprejeti in koali so se veliki načrti za medsebojno sodelovanje. Se-aJ je potrebna samo dobra volja in pozitivna misel-*j°st. Možnosti je izredno veliko.Izmenjava misli, idej, nevnega tiska, revij, knjig, otrok, odraslih na vseh °drocjih, je možna in nujna, Če samo hočemo. Organizirali smo loterijo St. 2 s sedmimi izredno le-Plr>ii dobitki v skupni vrednosti 17,026.- dolarjev, arovalci so Euro International Pty. Ltd., Euro Fur- 1 Ure Pty. Ltd., Franc Mikel — BuUder (Project Man-pgements), Anton Kraft — 777 Engineering, Gorenje ^aciflc Pty. Ltd., Kompas International Tours, Slove- a turist in Mladinska knjiga iz Ljubljane. G. in ga. J. K. Cvetkovič, lastnika tiskarne^ Neo-graphic Print-ng Co. Pty. Ltd. sta poklonila tiskanje srečk in vstop-c’ g- Dušan Lajovic (Impact International) nam je lonil tisoč dolarjev, Gospodarska zbornica Slove-. Je Pa nam je dala veliko propagandnega gradiva, ki Vsem na razpolago, posebno na naših prireditvah. Natiskanih je 10.000 srečk. Cena srečke je pet dolarjev. Žrebanje bo na Slovenskem društvu Sydney dne 26. junija 1993 ob enajsti uri zvečer, ko bomo proslavljali obletnico rojstva naše Republike Slovenije. Iz Slovenije smo poleg Slovenijaturista, Mladinske knjige in Gospodarske zbornice prejeli knjige in predmete Že od Etnografskega muzeja v Ljubljani ter od Maona Tourist Agency iz Pirana. Ga. Dragica Motik iz Zavoda za šolstvo je tudi pripravila nekaj knjig. Učence osnovne in srednje šole vabi na posebno brezplačno poletno šolo v naravi, ki bo v Škofji Loki. Vsi prijavljena naj bi stanovali privatno, po družinah. Namen tega je izmenjava otrok Avstralija — Slovenija, Slovenija — Avstralija, seveda če. bo zadosti zanimanja. Podjetje Euro Furniture Prt. Ltd. je vse knjjge in prdmete brezplačno prepeljalo v Avstralijo in se moramo zato še posebej zahvaliti g. Jožetu Šavlu. Vzpostavljeni so bili tudi prvi.stiki z Mariborsko ter Koprsko univerzo, ki si obe želita tesnega sodelovanja z univerzo Macquarie. Head of Modern Lan-guages, prof. K. Goesch in rektorica UM prof. Di Yerbury sta na obisku v Evropi proti koncu letošnjega maja poleg Univerze v Ljubljani obiskala tudi ostali dve slovenski univerzi. Pred odhodom sta izjavila, da se veselita srečanja. Mariborska univerza je že poslala sto knjig kot darilo knjižnici univerze Macquarie. Novi izbor knjig ponovno pripravlja Mladinska knjiga, Slovenski P.E.N., najbolj aktivna pri vsem tem pa je urednica Vesele šole Pisanega Lista (PIL-a), ga. Darja Butina. Težko je našteti imena vseh ljudi, ki razumejo naše delo in nam nesebično pomagajo. Preveč jih je. Toda s tem nam dvigajo moralo, kadar nam je najtežje. Moramo ponovno povedati, da čeprav že peto leto potekajo predavanja iz slovenskega jezika na Macquarie univerzi v Sydneyu, imamo med slovensko skupnostjo Se vedno ljudi, ki s prstom kažejo na nas kot na nekaj negativnega in nekaj nebodigatreba. Take ljudi je težko razumeti, posebno še v našem dvajsetem stoletju. Napredek človeštva je v znanju, tudi v znanju jezikov in različnih kultur. Slovenski narod in slovenski jezik sta stara in kot taka zelo zanimiva. Znanstveniki se sprašujejo, kdo smo; vedeti hočejo, kako to, da smo Se kljub vsem pritiskom različnih okupatorjev z imperialističnimi težnjami, še vedno ohranili na tako majhnem ozemlju. Pravi Slovenec je ponosen na vse to. Ob naših dejavnostih bi omenili tudi dobrodelno večerjo v dvorani sydneyskega slovenskega Verskega središča v Merrylandsu dne 13. februarja 1993, kije bila pripravljena s pomočjo Youth Production, Župnijskega pastoralnega sveta, kuharja Petra Botrosa, tiskarja g. FriŠčiča in Se in Se mnogo drugih. Potrebno je omembe, da smo 1. marca 1993, ko so se predavanja na univerzi uradno začela, ostali brez lektorice gdČ. Aleksandre Bizjak. V začetku januarja letos je namreč na hitro s svojo Študentsko vizo odšla v Slovenijo. Sestra ji je namreč sporočila, da je mama zelo bolna. Pred odhodom si ni uredila potrebnih dokumentov za ponovno vstopno delovno vizo. Na našo veliko srečo je delo lektorja začasno prevzel g. Leon Krek, ki se ga še vsi dobro spominjamo kot prvega predsednika Slovenskega Študijskega Sklada. Tudi prof. K. Goesch ga je z veseljem sprejel. Ne smemo pozabiti, da je prav g. Leon Krek prvi s svojim izrednim navdu&enjem in prepričanjem v slovenski lektorat začel resna pogajanja z univerzo Macquarie. Delo lektorja opravlja zelo vestno. Vsi, Študentje in univerza, so zelo zadovoljni z njim. Naj ?e povem,, da smo se udeleževali in aktivno sodelovali tudi na vseh sestankih sydneyskega Šolskega odbora ter Slovenskega Narodnega Sveta za NSW. Udeležili smo se kot delegati celo Avstralsko slovenske konference v Canberri in se predstavili z referatom o Šolstvu. V odbor smo tudi pridobili izredno delovne Člane, kot so Edda in Ivan Frank, Edith Pupaher, Anton Kraft ter Franc Mikel. Vsem posebna zahvala in želela bi, da Še naprej ostanejo v našem odboru. Slovensko druStvo Sydney (SDS) je podelilo tri štipendije v skupni vsoti 2,050.— dolarjev, naš Trust pa eno v vrednosti 450.— dolarjev. Vsem štipendistom smo čestitali in jim Želimo veliko uspeha pri študiju. Ne morem se zahvaliti vsakomur posebej, vendar moram kot predsednica Sklada in Trusta poudariti Še enkrat, da brez klanov in darovalcev in brez tako po-žrtovalnih ter delovnih Banov odbora ne bi nikdar zmogla vsega tega dela. Vsi skupaj smo lahko ponosni na izredne uspehe. Dela je bilo in ga Se bo zelo veliko, zato je moja prošnja, da živo sodelujemo med seboj in da si vedno pomagamo. Občni zbori in razni sestanki naj ne bodo naŠa obveznost, temveč naša dobra volja in želja, da pridemo skupaj in da skupno tudi nekaj naredimo-In to ne, ker moramo, pač pa, ker to hočemo, ker zares verjamemo v to, kar delamo. Nobena prisiljena stvar ni dobra. Tako je tudi z nami in našo mladino-Ko so otroci majhni, jih s svojim zgledom in ljubeznijo vodimo na pravo pot, po kateri bodo Sli, ko odrastejo. Takrat se odločajo sami. Nekateri še hočejo dobrih nasvetov, drugi vzamejo resničnost življenja v svoje roke. Taki smo bili tudi mi sami. MARIJA A. SENČAR predsednica Sklada in Trusta Kaj je ta večer pomenil meni? Pomenil je sonce, travnik zeleni.. . Pomenil je stari most nad reko Dravo, in Lent, kjer smo včasih sedli na kavo. Pričaral je vsako drobno cesto, ki pelje izpod Pohorja v mesto. Pričaral spomin je na prvi sneg, ko otroci drveli s sanmi smo v breg .. . KAJ JE TA VEČER POMENIL MENI /Ob nastopu Alfija NipiCa, Melbourne, 14. 5. 93/ Kaj je ta veder pomenil meni? Pomenil je nagelj, rožmarin zeleni. Ta večer so lipe cvetele, misli so z dragimi spet se objele. Ta večer je slovenska pesem donela, bila je kot sreča, ki srce je objela. Kaj je ta večer pomenil meni? EN SAM MARIBOR ZELENI! ZDENKA FIDERŠEK PATRU Valerijami sem topot Čestital, da mu ni bi-0 treba zabeležiti nobene smrti. Žal ne morem čestitati sebi: s pogrebi pri nas kar ne znamo končati. Naj se najprej ustavim pri pokojnih! V nedeljo dne 23. maja je v St.Vincent Hospitalu zaključil svoje zemsko potovanje VIUEM JANIČ, ro-Jen 10. februarja 1935, Nuskova v Prekmurju. V Avstralijo je prišel preko Avstrije leta 1959. Tri leta kasneje (1962) se je poročil v farni cerkvi Srca Jezusovega v Kew z Emo Klemenčič z Mute ob Dravi. Dom sta S1 uredila v Doncastru, delal pa je Viljem preko trideset let pri SEC. Kot inštruktor je poučeval vajence v eJektričarski stroki. Njegov predmet je bil o podzemskih kablih visoke napetosti. Viljem je bil mirnega Zr>ačaja in se je zato hitro priljubil vsakemu, ki ga je srečal. Poleg žene ga bosta pogrešala oba sinova, John ln biljem, Četudi že poročena. Pred nekaj leti je bil pokojni na operaciji srca. Napravili so mu “by-pass”. Zdaj bi moral na operacijo, a mu del zamenjajo, a je žal bil komaj nekaj dni prepozen. Rožni venec ob krsti smo zmolili v nasi cerkvi četrtek 27. maja, naslednji dan po pogrebni maši pa smo njegove zemske ostanke spremili na keilorsko po-’0paliScV Poleg žene in sinov z družinama žaluje tudi rat Janez, ki živi poročen v St. Albansu. Nepričakovano nas je zapustil komaj 32-letni VINCI ŠKRABA, ki je livel v enem domačih stanovanj v ew, ne daleč od staršev. Oče Janez je zdaj v Sloveni-J1’ mama Anica (Zinka) pa je v nedeljo 6. junija po °srni maši našla sina v krvi mrtvega v stanovanju. Že ekaj dni je kj-vavel iz ust, a ni hotel zdravniške po-°ci. p0 vsem videzu sodeč je bruhal kri in izkrvavel, inko je bil rojen 27. septembra 1960 v Melbournu. Vso stra svojo mladost je preživel med nami. Sestra Silve-, ga je učila harmoniko, bil je gojenec Slomškove ,°e in nastopal na našem odru, več let je ministriral Pel pri Glasnikih. Med mladino svojih let je bil pri-Jubljen. Bil je študent St. Xavier College-a v Kew in nat° Svvinbume univerze v Auburnu ter je začel delati v elektronski industriji (Design Draftsman).Leta 1968 Je v naši cerkvi poročil z Margaret Frančič, a zakon a ni uspel. Vinko je postajal bolan: vedno bolj vase Prt> 'zgubil je zanimanje za delo in pri tem je tudi klanjal zdravniško pomoČ.Vse to je privedlo do pre-ra"e smrti v najlepŠih letih življenja, ko je imel tako-^ °č še vse pred seboj. — Rožni venec ob krsti smo molili v na^i cerkvi v četrtek 10. junija, na predvečer P°grebne maše, po kateri smo pokojnikovo truplo na pokopališče v Kew. Poleg staršev zapu-a se brata Florjana z družino, za njim žaluje Marga- ret^n sorodniki. d x 3r takrat je tokrat smrt obiskala tudi naše po-e elje, najprej Milduro, nato še Wodongo. 1 SV. CIRIL in METOD MELBOURNE Fr. Tone Gorjup, O.F.M., Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kevv, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787 Fax : (03) 853 6176 Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home 11 - 15 A'Beckett St., Kevv, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 1054 V Milduri je dne 8. maja letos umrl rojak OTO KASTELIC. Rojen je bil v Ljubljani 10. decembra 1916. V Avstralijo se je zelo verjetno priselil leta 1954, ali pa v bližini tega leta. Njegova žena Frančiška, s katero sta imela pet otrok, je avstrijskega rodu. Oto je delj časa bolehal za pljučnim rakom, ki je končno zahteval svojo žrtev. Bog ga je rešil trpljenja. Pokopali so ga 14. maja iz župne cerkve, zadnji domek na zemlji pa je dobil na pokopališču v Milduri. Naj mu bo lahka avstralska zemlja! V Wodongi pa sem na četrto majsko nedeljo, ko smo imeli redno slovensko mašo, zaman iskal na domu MARIJO ČANČER. Zvedel sem, da je bolna, da je bila že nekaj časa pri svoji hčerki Martini v Albury, NSW, zdaj pa je pri Partlovih v Wodongi. Res sem jo po večerni maši dobil tam. Potožila mi je, da je noge nočejo več nositi. Partlovi so mi povedali, kar so zvedeli od doktorja, da so ugotovili tumor v glavi. Marija je umrla prej kot smo pričakovali: iz tega se je preselila v boljši svet 4. junija na domu hčerke Martine v Alburyju. Pogrebno mašo smo imeli v torek 8. junija v cerkvi sv. Avguština v Wodongi, nato smo njene zemske ostanke spremili na krajevno pokopališče, v grob njenega moža Luka, kjer bo čakala vstajenja. Blaga pokojnica je bila rojena 28. oktobra 1922 v Ščavnici (hčerka mi ni vedela povedati ali v Spodnji ali v Zgornji) v Slovenskih goricah . Njeno dekliško ime je Lorbek. Leta 1946 se je pri Sv. Ani v Slovenskih goricah poročila z Lukom Čančerjem iz Savinjske doline. Po sili povojnih razmer se je mož umaknil v Avstrijo, kamor je po nekaj letih šla tudi Marija z obema otrokoma. Leta' 1955 je cela Čančerjeva družina emigrirala v Avstralijo in končala svoje potovanje v Bonegilli, od koder so se kmalu preselili v bližnjo Wodongo in si tam ustvarili prijeten domek. Pokojnica je bila vsa leta znana po svoji gostoljubnosti. Rada je postregla vsakemu, ki je prišel v hišo in teh je bilo veliko. Tudi nas slovenske duhovnike je rada sprejemala. Vedela je, da prihajamo s preko 300 kilometrov dolge poti, da nas je vožnja izmučila in je želodec prazen. Pa Še popotnico je pripravila vedno, “da ne boste lačni na poti domov,” kot je rekla. Od moževe smrti v februarju 1989 je živela sama, saj sta otroka, Martina in Filip, ie poročena. Računala je, da bo lahko že nekaj let skrbela za hišfo in vrt, a prišlo je drugače. Naj ji dobri Bog poplača za vse, kar je zaslužnega storila v življenju! Vsem žalujočim za pokojnimi iskreno sožalje. Naj jih tolaži zavest, da prinese smrt le začasno ločitev. Pokojne priporočam vsem v spomin pred Gospodom. + Krst morem tokrat omeniti v naši cerkvi en sam: dne 29. maja je krstna voda oblila glavico dečka, novega člana istrske družine Mira ŽužiSa in Effemije r. Peteh. Ime mu bo Matej (Mathew). Prinesli so ga h krstu iz Eppinga. Čestitke družini, dečku pa obilo bofcjih milosti na življenjsko pot! + In poroke? Tri moram omeniti. Prva je bila v nasi cerkvi, ostali dve drugje. Dne 29. maja sta se srečala pred našim oltaijem Števen Alexander Robertson in Kristina Vidovič. Ženina po priimku sodeč lahko daste med Avstralce (rojen v Melbournu, okraj Ivanhoe), nevesta pa je zrasla med nami in je hči bivšega Baragovca Janeza Vidoviča in Hilde r. Buček. Pogrešali jo bomo pri nedeljski osmi mali, katero je obiskovala s starši in bratom Johnnyjem redno dolga leta. Rada je prinesla k oltarju mašne darove kruh in vino, na nedeljo pred poroko je pa celo namesto brata pobirala po cerkvi. Kristina je bila rojena v Carltonu, krščena pa pri nas. Lepo, da je ostala slovenski cerkvi zvesta tudi ob poroki. Dne 12. junija sem v cerkvi sv. Monike. Moonee Ponds, poročil mladi slovenski par, ki bi se moral poročiti že prejšnji mesec, a je zaradi požara ostal brez strehe za poročni obed. No, sta pa ta dan prav tako glasno in odločno izrekla svoj “Da!” Ženin je bil Johnny Iskra, rojen v Prestonu. krtčen v Northcote, zdaj pa živeč v Reservoirju. Oče Ivan Iskra je že pokojni, mama pa je Isabella Vita, italijanskega rodu. Nevesta je Irena Kalčič, rojena v Footscrayu in krščena pri nas, živela pa je doslej pri starših Emilu Kalčič in Mariji r. Valenčič v East Keilorju. Teden prej, na nedeljo 6. junija, pa sta si v cerkvi sv. Brigite, North Fitzroy, obljubila zakonsko zvestobo Frank Fekonja in Daniela Leda Bisicchia.'Ženin nam je dobro poznan, saj je sin znane družine Franca in Tereze Fekonja, krščen v kapeli Baragovega doma (takrat še nismo imeli cerkve) in pred leti mnogo med našo mladino. Vsem trem parom na življenjsko pot naše molitve in najboljše želje! Božji blagoslov naj bo z njimi! + Materinska proslava je bila letos bolj preprosta, ker imamo Žal premalo otrok v Slomškovi soli. Tudi Glasnikov trenutno ni, folklorna skupina Rožmarin pa je po odhodu dosedanje voditeljice Ivanke Kropich komaj spet začela z vajami pod vodstvom učiteljice Viki Mrakove. Alenka in Paul Paddle pa nas na odru vedno znova presenetita s svojim odličnim nastopom petja in glasbe. Prostovoljni prispevki pri vhodu so prinesli 175.— dolarjev, sreČolov s torto Ivana Mejača (Hvala, Ivan, bila je odlična!) pa 149.— dolarjev Ti vsoti smo namenili za dodatne omare v Baragovi knjižnici. Naj povem, da jih je Brnetov Tone že prebarval. Ta teden jih bo Še enkrat, potem gredo na svoje mesto. Tonetu hvala za lepo delo! + Za kosilo upokojencev na tretjo v maju smo skleni- li, da bo v obednici Baragovega doma namesto v zdaj dokaj mrzli dvorani. Doslej je pripravljala ta kosila Antonija Plesničar s pomočnicami, a je bilo preveč za ena ramena. Za maj je prevzela kuho Angela Povh s pomočnicami in Bog povrni vsem! Za junijsko kosilo upokojencev pa je obljubil prevzem kuhinje Ivan Mejač. + Med mašo binkoštne nedelje (30. maja) so se na^i skupnosti predstavili letošnji prvoobhajanci. P. Tone jih pripravlja na prejem prvega obhajila. Ob koncu maše so prinesli svoje duhovne šopke pred podobo Marije Pomagaj. — Po praznični maši smo zapeli litanije majniški Kraljici v čast. + Vsako prvo nedeljo v mesecu je deseta maša mladinska. Trenutno ni mladinskega petja, a mladina bere berila (v lepi slovenščini) in pripravi ter predstavi prošnje za vse potrebe. Posebna mladinska maša bo 25. julija ob desetih-Naša mladina je povabila geelongške mladince, da se ji pridružijo. Bog daj, da bi srečanje lepo uspelo. + Presenetila me je omemba v Oznanilu, da je naša SYG (Slovenian Youth Group) “začela novo sezono v nogometu”. Oprostite mojemu slabemu poročanju, ker nisem več na tekočem, kaj se pri nas dogaja. Fantom želim tudi na Športnem polju obilo uspehov. Kako so doslej zmagovali ali prinašali domov poraze, pa vam ne znam povedati. O pikniku mladinske skupine lahko berete v Kotičku mladih. P. Tonije vodil mladinsko skupino tudi na planinsko turo: plezali so na Sugarloaf Peak. In & imajo v načrtu izlete v naravo v julijskih počitnicah, kakor tudi na sneg. + Na Telovo, 13. junija, smo imeli procesijo okrog cerkve z Najsvetejšim in nato na vrhu stopnišča blagoslov. Tako delamo že vsa leta, odkar imamo cerkev. Vsaj majhen spomin na procesije, ki smo jih bili vajeni v domovini. Letos je nosil Naj svetejše pri procesiji in ‘niel praznično mašo p. Toni. Jaz sem bil, ker je bila ■^ga nedelja, v Geelongu in St. Albansu. + P- Valerijan vedno sproti spominja, kje in kdaj so IZven Sydneya redne slovenske mak. Mi tega ne dela-ni0> pa morda bi bilo dobro vsaj od časa do časa tudi 0 omeniti. Geelong ima slovensko mašo redno na vsa- 0 drugo nedeljo v mesecu ob 11.30. Cerkev sv. Dru-Ine, Bellpark. St. Albans pa isto (drugo) nedeljo v niesecu popoldne ob petih v cerkvi Srca Jezusovega. ako lepo bi bilo, ko bi se okoliški rojaki tega bolj zavedali. Lahko ni napolnili cerkev. Redna slovenska maša v Wodongi je vsaki drugi |^esec na četrto (ne zadnjo, kadar je pet nedelj!) ne-e'j° (januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra) ob sedmih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega. nlika za slovensko spoved posebej pred veliko noč-J° >n bo£i£em. — Enako v Morwellu (v februarju, app-> juniju, avgustu, oktobru in decembru, v decembru na tretjo nedeljo namesto Četrto, skupno z božičnim Spovedovanjem). Vselej ob sedmih zvečer v cerkvi Sr-'_a Jezusovega. Slovence v Morwellu moram pohvaliti: malo jih je, a so redni. V Wodongi pa bi ielel boljšo udeležbo. Duhovnik napravi preko 300 kilometrov — ni lepo, da mnogi tega ne znajo ceniti. + Na prvo nedeljo v juliju, 4. julija, bomo praznovali na"sa cerkvena zavetnika sv. brata Cirila in Metoda. ViktorijČani boste prejeli pred praznikom posebno pismo z vabilom. Gospodinje pa spet naprošamo za dobrote na skupno mizo, saj imamo že vsa leta po cerkveni slovesnosti tudi zakusko v dvorani za vse. + Letos nas Čaka se eno praznovanje v zvezi z našo cerkvijo: 25-letnica njene blagoslovitve, srebrni jubilej, ki ne sme mimo nas. Slavili ga bomo na tretjo nedeljo v oktobru. Več o tem bomo poročali kasneje. + Kot omenja tudi p. Valerijan, bo letošnji devetnajsti MLADINSKI KONCERT v priredbi verskih središč v soboto 25. septembra v Sydneyu. Naj spomnim našo mladino, da prične misliti, kaj bo predstavila na letošnjem koncertu. Čas hitro teče — ne sme nas prehiteti! Drugje berete lahko spored obiska dr. Petra Venclja, vladnega tajnika za Slovence po svetu. Med nami v verskem središču bo ob dviganju zastave na dan obletnice oklica samostojnosti Slovenije (petek 25. junija), na soboto 26. junija in v nedeljo dopoldne, ko ga bo mogoče po deseti maši osebno srečati. Dobrodošel v verskem središču! — P. BAZI LIJ ^ februarju smo obdali Je prvo obletno DOMA MATE-KE ROMANE ter jo Proslavili z rezanjem ,°rte in petjem. Po-0yica sob pa Že ved-čaka stanovalca, enkrat bo Dom ^Prejel pet oseb dru- 1 narodnosti, ker 1 ne smemo vet pri-iti, da bi lezli v °8- Dom nam dru-^ narodnosti zavi-n3j0 ~~ mi pa ga kar e znamo ceniti in uPorabiti L ***} IZPOD TRIGLAVA ________________________________________________I V ZARJI NOVIH MAŠ je Slovenija tudi letos. Ima dvajset novomašnikov. Dva sta bila že posvečena: frančiškan br. Pashal Gorjup, bratranec našega p. Toneta, je bil posvečen v ŠiŠki 8. aprila letos, Janez Bo-kavfcek pa je bil posvečen v Rimu 2. maja letos. Od ostalih jih je devet iz ljubljanske nadškofije, trije so iz mariborske, dva pa iz koprske 'škofije, dva sta frančiškana, dva pa lazarista. Iz ljubljanske nadškofije so Matjaž Ambrožič (župnija Breznica), Marko Avsenik (Župnija Jesenice—Koroška Bela), Jože Brilej (Krško), Igor Dolinšek (Brdo), Matjaž Knific (Šenčur pri Kranju), Pavel Okoliš (Stari trg pri Ložu), Bogdan Orafem (Sodražica), Janez Šimenc (Dol pri Ljubljani) in Jurij Zadnik (župnija Čatež ob Savi). Iz mariborske Škofije so JoŽe JevSnik (župnija Planina pri Sevnici), Zoran Koren (Spodnja Polskava), Edvard Vajda (Gornja sv. Kungota) Iz koprske škofije sta Aleš Rupnik (Idrija) in David Taljat (Tolmin). Člana frančiškanskega reda sta br. Miha Kramli (iz župnije Mošnje) ter br.Robert Bahčid (župnija Velika Dolina). Lazarista pa sta Pavle Novak (Buenos Aires, Argentina) in Peter Žakelj (župnija Žiri). Posvečenja bodo na praznik svetih apostolov Petra in Pavla (29. junija) v ljubljanski stolnici, v mariborski stolnici in na Sveti Gori za koprsko škofijo. Poleg tega bo deset 'škofijskih bogoslovcev prejelo diakonat, iz redovnih skupnosti pa pet. To so novo-mašniki prihodnjega leta. Vsem želimo božjega blagoslova, da bi stanovitno vztrajali na začeti poti, ki gotovo ni lahka. Dvajset novomašnikov! Za našo dobo in malo Slovenijo kar lepo Število, ki poseka mnoge večje dežele. ................................ v DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela 164 Victori* Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488 VSTOP BREZ VIZUMOV dopuŠČa Republika Slovenija državljanom naslednjih držav: Alžirija, Argentina, Avstrija, Belgija, Bocvana, Bolgarija, Bolivija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Češka, Čile, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Iran, Irak, Irska, Islandija, Italija, Japonska, Kostarika, Kuba, Liechtenstein, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Maroko, Mehika, Monako, Nemčija, Niger, Nizozemska, Norveška, OZN, Poljska, Portugalska, Romunija, San Marino, Sejselski otoki, Singapur, Slovaška, Španija, Švedska, Tunizija, Turčija, Vatikan, Velika Britanija s severno Irsko, Zimbabve in Zambija. VIZUMOV NE ZAHTEVAJO slovenskim državljanom na slovenske potne liste sledeče dr/ave: Alžirija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Bolivija, Bosna in Hercegovina, Čfiška, Danska, Dominikanska republika, Ekvador, Finska, Francija, Hrvaška, Iran, Islandija, Italija, Japonska, Kolumbija, Liechtenstein, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Maledivi, Malezija, Malta, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Estonija in Skupnost neodvisnih držav, San Marino, Singapur, Slovanka, Sri Lanka, Španija, Švedska, Švica, Tunizija, Turčija, Vatikan in Velika Britanija s severno Irsko. TAKSE NA VIZUME pa so odpravljene med Republiko Slovenijo in naslednjimi državami: Avstralija, Egipt, Estonija, Izrael, Jordanija, Kanada, Kitajska, Latvija, Litva, Mali, Mongolija, Pakistan, Sirija, ZDA, Ruska federacija in Skupnost neodvisnih držav. V CELOVŠKEM ‘ ‘Na!šem tedniku” smo brali, daje avstrijsko ministrstvo za znanost izvedlo študijo, kakšno je znanje tujih jezikov v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem ter med Čehi in Slovaki. Zanima nas seveda predvsem Slovenija in slika je sledeča: Slovenija med omenjenimi državami zavzema prvo mesto. Kar 93% Slovencev govori vsaj en tuj jezik poleg materinega. Nemški jezik govori 75% Slovencev, ena tretjina Slovencev pa ta jezik obvlada zelo dobro. Tudi po slovenskih srednjih šolah prevladuje med tujimi jeziki nemščina. Med to raziskavo je prišlo na dan tudi to, daje doslej devet od desetih Slovencev najmanj enkrat obiskal našo sosedo Avstrijo. DOSLEJ NAJVEČJA LADJA je raztovarjala v ko-krskem pristanišču. “Chrishirokwa Maru” je dolga 315 metrov, široka 50 metrov in visoka 57 metrov. V naše pristanišče je pripeljala 180 tisoč ton železne rude, ki jo bo iz Kopra 90 vlakov odpeljalo v Vaesto-ve livarne, ki so v avstrijskem Linzu. Ker je v vodah koprskega pristanišča možen in dovoljen le vgrez do 16,50 metrov, ladja ni mogla naložiti celotnega tovora 220 tisoč ton, kar bi povzročilo njen vgrez 19 metrov. PROGO KOZINA-TRST so hoteli po vojni obnoviti, zato so leta 1956 zgradili nov železniški most, k' pa ni nikoli služil svojemu namenu. Predstavljal pa Je veliko oviro za magistralno cesto Kozina—Kastelec, ker po njej niso mogli prevažati visokih tovorov. Zaradi tega mostu so jih morali pretovarjati, ali pa se posluževati velikega ovinka preko Trsta. Letos v marcu Pa so bile dolgoletne neizpolnjene prošnje raznih prometnih podjetij končno le uslišane: most so minirali ln prometna zapreka je padla. OKVARA je spet za en mesec ustavila krško jedrsko elektrarno. Po dvanajstih letih delovanja nuklearke se zdaj prvič srečujejo s takšnimi okvarami. Jedrska elektrarna Krško pri polnem delovanju prispeva 21% vse elektrike, potrebne Sloveniji. Polovica nJene proizvodnje pa gre na Hrvaško Je pa ob tem zadnji Jas še drug problem: kam z radioaktivnimi odpadki. Ker se teh nevarnih odpadkov Vsaka slovenska obEina brani ter jih odklanja, zdaj posebna agencija razglablja o tem in izbira najprimernejše kraje. Zaenkrat so izbrali tri odlagališča na ob-nio5ju zahodnih Haloz , obEina Ptuj (v krajih Nadole, Ročice in Sedlašek), dva pa na območju Gorenjega J-eskovca (Presladol v obEini Krško in Poklek nad “lanco v sevniski občini). Kako se pri vse tem počutijo prebivalci, pa pove tale dogodek: Vaščani Kališ-P°vca pri Gornjem Leskovcu so dva novinarja, ki sta snemala tam okrog za TV-dnevnik, enostavno vzeli za talca, dokler bi vlada ne podpisala izjavo, da v njihovem kraju ne bo odlagališča radioaktivnih odpadkov. zPustili so jih, ko je prišla druga TV-ekipa in posnela Za televizijske novice posebno izjavo občanov, da ne marajo v svojem kraju teh nevarnih odpadkov. V DEŽELI POD TRIGLAVOM so nedavno objavili okončne rezultate ljudskega štetja leta 1991. Takrat Je bilo vseh bivajočih v Sloveniji 1,965.986, torej ne-aj(manj kot dva milijona. Nad en milijon od teh je bi- 0 žensk, moških pa samo 952.000. Otrok pod enim etom starosti je bilo 21.700 — deset let prej pa jih je ilo 30,000. To potrjuje dejstvo, da se Slovenija stara. a bi se ne smela, ce hoče v bodočnost. . . HUDA SUŠA po Sloveniji že kaže posledice. Pone-°d zmanjkuje pitne vode, gladine rek se znižujejo in vedno večja je huda nevarnost požarov v naravi. Tudi reka Soča čuti pomanjkanje padavin. Celo pri njenem izviru jo je le še za vzorec. Med Trento in vas-k°i^0("a nJena stru8a povsem suha in v dolžini dveh 1 ometrov ni o reki ne duha ne sluha. Trentarji trdi-J0’ da se tudi sicer gladina Soče iz leta v leto malen- °stno a vztrajno niža. 0 IZSELJENSKI MATICI smo v aprilskih Mislih 0 Javili intervju z dr. Petrom Vencljem, tajnikom za Slovence po svetu. Vlada je sredi marca prenesla denar (29 milijonov tolarjev), namenjen Matici, iz finančnega na zunanje ministrstvo. In služil naj bi tudi drugim organizacijam, ki skrbe za izseljenstvo. SIM se je tega seveda branila in njeno dopolnilo je končno podprl državni zbor ter Matici vrnil odvzeta finančna sredstva. Dr. Jože Bernik, ameriški Član izvršnega odbora , je pri tem očital predsedniku in tajniku SIM “obrambo svete krave zaradi krave same in ne za vsebinska vpralanja”. Vsekakor hoče SIM ostati privilegirana organizacija v zvezi s slovenskim izseljenstvom po svetu, kakor je bila od vsega počet-ka. A čas enoumja je minil. V dobrobit vseh vrst izseljencev bi bilo dobro in pravično, da bi SIM pustila zadihati tudi drugim, ki delajo v službi Slovencev po svetu. DR. FRANCE BERNIK je bil izvoljen za rednega elana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Je priznani literarni zgodovinar. Že vrsto let zelo uspešno urejuje Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Je zelo dober poznavalec Simona Jenka in Ivana Cankarja. Od lani je tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. NAŠE ZAMEJSTVO, tako koroško kot primorsko, je utrpelo hudi izgubi. Na Koroškem so se 3. junija poslovili od zaslužnega rojaka dr. Pavla Zablatnika, duhovnika, kulturnega delavca, pedagoda in narodo-pisca. Rodil se je 1912 v bilčovski fari. Pomagal je pri ustanovitvi slovenske gimnazije, bil njen zaslužni profesor in od 1968 cfo 1977 tudi njen drugi ravnatelj.Bil je vrsto let predsednik Krščanske kulturne zveze in Mohorjeve družbe v Celovcu. Napisal je tudi veE narodopisnih knjig o koroških ljudskih običajih. Za svoje bogato delo je pred leti prejel Tischlerjevo nagrado, za 80-letnico pa ga je počastila tudi dežela Koroška s podelitvijo odličja. Grob je našel pod križem na bilčov-skem pokopališču, kamor ga je spremilo s celovškim škofom Kapcllarijem nad 80 duhovnikov, zastopnikov oblasti in raznih organizacij in mnogo ljudstva. Primorsko zamejstvo pa je izgubilo zavedno Slovenko in pesnico Ljubko Šorli, ki je umrla v Gorici v triinosemdesetem letu plodnega kulturnega dela in življenja. Pokojnica je bila po poklicu učiteljica in vsestranska kulturna delavka. Izdala je vet svojih pesni-skih zbirk.Pod fašizmom je mnogo pretrpela. Bila je vdova po Lojzetu Bratušu, pevovodji in skladatelju, ki so ga fašisti leta 1936 zastrupili, daje tri mesece kasneje v hudih bolečinah umrl. — Naj ji bo lahka domača zemljica! Z BEGUNCI iz Bosne — preko 70.000 — je v Slovr-niji poraslo Število muslimanov. Bodo ostali ali se vrnili domov? Razvili se bodo problemi,gotovo nc lahki. SPRA VA S SAMIM SEBOJ NA poti do sprave se morda največkrat zatakne pri človeku, ki je obtežen s krivdo. Ključ za rešitev je navsezadnje v njegovi roki. Ne Bog, ne bližnji ga v tem ne moreta nadomestiti. O božjem odpuščanju smo razmišljali zadnjič, o bližnjem še bomo. Daru odpuščanja Bog nikomur ne vsiljuje. Morda njegovo zadržanje najlepše opiše apostol Janez v knjigi razodetja: “Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj” (Raz 3, 20). Bog stoji in čaka pred vrati, človek pa ga ne sliši, ker ga ni doma. Pred vrati čakajo tudi drugi: žena, ki si želi pogovora; prijatelj, ki potrebuje nasvet; otrok s svojo radovednostjo; sosed s prošnjo za pomoč; znanec, ki bi se rad zahvalil. . . Skupina prijateljev je v planinski koči pričakovala novo leto. Med njimi sta bila tudi fant in dekle, ki sta se sporekla in proti jutru odšla spat, ne da bi se pobotala. Dekle ni mogla spati, zato se je zgodaj sama odpravila na vrh zasnežene gore. Nemir in želja, da bi bila sama, proč od ljudi, ki jih trenutno ni marala; vse to jo je pognalo na goro. Na vrhu je vpisala svoje ime na prvo stran nove knjige. Dobra dva tedna zatem sem stal na istem vrhu s knjigo podpisov v roki. Pred njenim imenom je nekdo napravil križec. Kot so pripovedovali, je pri sestopu zdrsnila v prepad. Trenutna nepazljivost, neprimerna obutev, zaledenela snežna skorja . .. In vrata so ostala zaprta za vedno. Kolikokrat se v našem življenju kaj zatakne. Najbolj enostavno je zbežati, se skriti; umakniti se ljudem, ki jih ne maramo. Lahko se zapremo vase, postanemo nezaupljivi. Želimo biti daleč proč od vsega, v samoti. Podobni smo lahko junaku Prešernove pesmi, ki “brez miru okrog{livja”. Takšna umikanja pred ljudmi lahko postanejo na- čin življenja. Človek še vedno srečuje ljudi, se z njimi pogovarja; navidez je vse kot je bilo. Zamere, nezaupanje, nemir pa se stopnjujejo. Končno se izkaže, da to ni nikakršna rešitev iz težav; navadno se stvari se bolj zapletejo. Človek ni več to, kar je, kar bi moral, biti. Drugi zaman čakajo pred vrati “njegovega srca > ker ga ni več tam. Umikanja in nerešene težave se kopičijo, pot nazaj pa je vedno težja in daljša. O takšni poti nazaj govon indijski pesnik Tagore v eni svojih Darovanjk: Čas, potreben za mojo pot, je dolg in cesta se vleče . . . Najdaljša je pot, ki te pripelje najbližje k sebi. . ■ Popotnik mora potrkati na vsa tuja vrata, preden pride do svojih, in preromati moraš vse zunanje svetove, da prideš nazadnje do najgloblje kamrice. Ta najgloblja kamrica je znana že od nekje. Cankar v svoji črtici Zaklenjena kamrica razmišlja prav o tem> kar je v človeku najgloblje, kjer se človek sreča s samim seboj. Takole pripoveduje: “Vsak človek, tudi najsiromašnejši, ima v hiši svo-jega življenja posebno kamrico, za katero nosi ključ zmerom s seboj in ga ne posodi nikomur . .. tesna }e' prazna in gola, ena sama podoba visi na sivi steni, pred njo gori večna luč. Gospodar odklene kamrico, stopi vanjo s trudnimi koraki, s povešeno glavo, tišine, samote in bridkosti željan. Prikloni se pobožno pred sveto podobo, prilije olja večni luči; njegov obraz ]e čisto drug, nego je bil zunaj, ves miren je, kakor ožarjen od božjega plamena, ki gori globoko v duše dnu-Ta tesna, ta gola kamrica je njegov pravi dom, ta podoba na njegovi sivi steni je njegovo pravo bogastvo! vse drugo, vse kar se bučno in pisano razmahuje tam zunaj, je praznota, je nečimrnost, je trenotek, ki mimo kakor bežen veter, brez oblike, brez duše, bre1 sledu in spomina.” Tagore in Cankar govorita v prispodobi o človeku. I ' • / , . \ . ./ c/ 'l' ^ r-L. o^ že s tem, ker ni poročen, oznaSen kot homo-?e^sualec. Vsak slab zgled med duhovniki pa posplo-JJ° in krivijo neporočenost za prestopek. Slepi so za ■soče duhovnikov, ki drže svoj celibat in jim neporo-[enost služi za res nedeljeno službo Bogu in verni-°m. Kljub vsem poskusom moderne družbe pa uži-Vaj° neporočeni duhovniki od večine ljudi zunaj in Zn°traj Cerkve le spoštovanje in pravilno oceno za Sv°j° ^rtev. Duhovništvo je mogofce razumeti in sPrejeti le v nadnaravni luči vere. Melbournskim Slovencem se priporočaj KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tel.: 359 1179 A.H.: 470 4095 Vsa dela so pod garancijo! ASTRONAVTA slovenskega rodu imamo med ameriškimi Slovenci. O tem je “Ameriška domovina’ že pisala, ko je bil pred dvema letoma izbran za to iz- redno in važno poslanstvo.Ron Šega je vse težave treninga astronavta srečno premostil in zdaj je bil določen, da bo kot izvedenec sodeloval pri rusko-ameri-^kem vesoljskem projektu. V letošnjem novembru bo s skupino drugih astronavtov poletel v vesolje. Naj mu £e zdaj zaželimo vso srečo: dobro pripravo zadnjih mesecev pred poletom v vesolje in srečno vrnitev na našo drago Zemljo! Je res zanimivo: kakor smo Slovenci maloštevilni, smo pa kar po vsem svetu. Slovenski priimek prijetno zazveni našim ušesom na vseh mogočih podrobjih. vIKTORIJSKIM SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral direetors Malvern 1382 High Street. 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway. 546 7860 FranKston 232 Cranbourne Road. 781 2115 N* USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 KOTIČEK NAŠIH MLADIH NAŠ PIKNIK Sonce nas je pozdravljalo in ptice so prepevale, ko smo se 17. aprila — skupina slovenske mladine iz Melbourna — s patrom Tonetom zbrali na pikniku pri Sugarloaf Reservoir-ju. Škoda, da nas ni bilo več, a vsaj mi smo z veseljem uživali v prelepem kraju ob vodi. Naš Mladinski odbor je organiziral prehrano: več izbir solate, meso in pijačo, pa še odlični doma-ži “štrudel”. Ker je bilo manj mladine, pa obenem toliko hrane, je vsak moral jesti za dva, da ne bi preveč ostalo.Uboga naša dieta! Tako smo se najedli, da je bil po jedi edini kraj za nas — trava. Leže smo se pogovarjali in zbijali šale. Pater Tone nas je zabaval, ko pa je pokazal svojo moč s stiskanjem roke, smo vsi bežali. Popoldne se jih je nekaj vrnilo domov, nekateri so se šli sprehajat ob vodi, drugi pa so zadremali v travi. Sprehajalci smo imeli priliko pokusiti čisto naravno vodo. Kako seje prilegla! Ob koncu krasnega sončnega dne smo se odpravili domov. Pripraviti smo se morali za drugo mladinsko zabavo, pri Slovenskem društvu Melbourne. Zelo lep dan smo imeli. Zahvala Mladinskemu odboru, ki nam je spet dal priliko, da se slovenska mladina sreča. — Barbara Smrdel MOJO SRČNO KRI ŠKROPITE MOJO SRČNO KRI ŠKROPITE PO PLANINSKIH SONČNIH TLEH, KAKOR SEME JO VRZITE PO DOLEH IN PO BREGEH. p6mlad IZ KRVI RODILA CVETKE TISOČERE BO, TER PRIJAZNO Ml GOJILA SVOJE NEŽNE HČERE BO. DEVE ZORNE, DEČKI ZALI BRALI BODO ROŽE TE, V KITE BODO JIH SPRAVLJALI, DEVALI JIH NA SRCE. IN SRCE JIM BO OGRELO, CVETJE ZRASLO IZ KRVI, DA ZA ROD IN DOM PLAMTELO BODE JIM DO KONCA DNI. SIMON GREGORČIČ Slovenska mladina! Dva datuma ti bom predstavil danes: Prvi je 25. JUNIJ 1991, drugi pa 16.JANUAP 1992. — AH veste, kaj se je zgodilo v teh dveh dnevih-Res bi rad dobil veliko vaših odgovorov. — Stritek Poglej no, devet kuščarjev se greje na soncu . -/ Lepše povedano: Skupina melbournski m ladincev s p. Tonije^1 pri SugarloaJ ReservoirjU' OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE S sklepom Vlade Republike Slovenije se z dnem S- junija 1993 ukinejo vizumi za državljane Avstralije v letu turizma 1993/94. S tem dnem avstralski državljani z veljavnimi potnimi listi za vstop v Republiko 'ovenijo v trajanju do 90 dni ne potrebujejo vizuma. r . „ ^ n_ ALJAŽ GOSNAR erra’ ' Odpravnik poslov To obvestilo izpoponjuje seznam driav, katerih dr-av|jani ne potrebujejo viz, na strani na strani 142 te ,evilke MISLI. Veseli smo odločitve, ki nam bo ob °dhodu na obisk Slovenije prihranila vsaj eno skrb. P°RT LINCOLN, S. A. —Najprvo lep pozdrav in hva- a za Misli, ki so vedno dobrodošel gost in jih vselej z Veseljem in težko pričakujemo. Pri nas v Port Lincolnu ni dosti Slovenskih novic, a vselej je vedno kaj, kar je vredno poročati. Več kot eno leto je plapolala slovenska zastava na ei!I glavnih cest našega mesteca. Dve naši glavni cesti sta °kraseni z zastavami raznih narodnosti. Slovensko zastavo je oskrbela Kristina Prašek in njej gre zahvala. Rstina je avstralskega rodu, mož Roman pa Slovenec. Vem, da Rotary Club ljudem ni dosti poznan. Za-e. ga je leta 1905 v Ameriki Paul Harris, ki je zbral Pfljatelje vseh vrst poklicev, danes pa je organizacija vsem svetu. Kot smo brali tudi v Mislih, je Rotary ub zdaj oŽivčl spet tudi v Sloveniji na treh krajih: jubljani, na Bledu in v Mariboru, kam ne more nihče postati Član Cluba, imenovati morajo elani. Izbran pa si, če si pošten in dober avec na svojem delovnem področju. V glavnem je °ien Cluba pomagati raznim humanim organizaci-.JJ1* kot “Australian Medic Alert”, “Polio Plus”, anip Quality”, pa tudi domačim krajevnim karija Ivnim ustanovam. Eden najbolj znanih projektov v.°*ary Cluba je “Exchange Program” in v tem za j. :ente “Rotary Exchange Študent” — izmenjava J entov raznih narodnosti za eno leto. Pred leti y omenila v Mislih, je bila tudi naša družina že s ^rat za tri mesece gostitelj študentu druge narodni in vere. ^°rda možu Branku ne bo všeč, a prav se mi zdi l9oe^at*> je dolgoteni član Rotary Cluba. Leta col Je bil izbran za predsednika v Port Lin- 0 nu; leta 1988 pa je prejel največje priznanje te te?an^zacije;“Paul Harris Fellovv” medaljo. Letos po-leJh ^vanaJst let> ^ar ima priznano stoodstotno ude-Ho d 03 ^^bskih srebanjih. (Vse to je omembe vred-’ Branku pa za njegove dejavnosti iskrene čestitke! KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE - P. Urednik) Rada bi vedela, ali je še kateri Slovenec v Avstraliji član Rotary Cluba in kako se udejstvuje. Naša najstarejša Slovanka v Port Lincolnu je Atilia Zuodar. Ima že 97 let. Se vedno je kar zdrava za svoja visoka leta. Lepo skrbita zanjo sin Danilo in njegova žena Ivanka. Menda bo p. Janez poročal, da je pri nas 15. maja preminul rojak ALBIN PAVLIC. Nastal je požar in se ni mogel rešiti pravočasno iz svojega stanovanja. Rojen je bil 13. decembra 1935 nekje blizu Ptuja ali Gornje Radgone. Naj počiva v božjem miru! Žal ne vem več o njem, niti leta prihoda v Avstralijo. .Še nekaj bi rada omenila: Te dni mi je sestra Marija iz Trsta poslala knjigo, ki meje resnično presenetila. in razveselila. Naslov ima “Ondile Čez stari vrh”, ter je zgodovina kraškega naselja, potrjena s starimi mapami, listinami in pričevanji. In vse to o moji rodni vasici z imenom BANE, v italijanščini BANNE, po najnovejšem pa je postala BANI. Delo je izdalo Slovensko kulturno društvo Grad — Bani, Trst. Knjiga mi vzbuja spomine na nekdanje čase. V njej je dosti znanih imen, med njimi Samo Pahor, nekdanji moj openski in gimnazijski sošolec. — Rada bi se tu zahvalila vsem, ki so kakor koli sodelovali pri uresničenju te zanimive knjige. Pa prav prisrčna hvala tudi za VaŠ trud, pater u-rednik! Lepe pozdrave Vam in vsem bralcem naših dragih Misli - Rožica Franco (rojena Ban). CARINA, QLD. - V Mislih velikokrat zasledim kako znano ime, ki me v mislih povede desetletja nazaj. Tako sem v aprilski številki v predelku “Z vseh vetrov” bral, da je 25. marca v Argentini umrl zasluži ni javni delavec, filozof dr. Vinko Brumen. Bila sva si dobra znanca, lahko bi rekel prijatelja. Imeli smo stanovanje v Ljubljani blizu univerze in moj oče je na-vadno dve sobi oddajal^ akademikom. ^Tako^ sva^si z Za ljubitelje slovenske glasbe in knjige SLO - IMPEX COMPANY 25 Reserve Rd„ BEAUMARIS 3193, Victoria Uvoz audio-video kaset in knjig založb "Mladinska knjiga", "Obzorja Maribor Suha roba in razni spominki Telefon: (03)589 6094 - Fax (03)589 6085 HELENA in IVO LEBER Vinkom postala zelo blizu. Doma je bil v Šalovcih, železniška postaja SrediŠČe ob Dravi, sin uglednih kmečkih staršev in - in če se ne motim, menda naj-starejŠi sin. A veselile so ga knjige in Študij ter je kljub filozofski izobrazbi ostal preprost in ponižen. Dve leti med Šolskimi počitnicami meje Vinko povabil s seboj na dom, da sem —ljubljanska srajca — spoznal kmečko delo. Bil je veliki Krekovec in ravno njemu se imamo zahvaliti za obsežni življenjepis za Slovence neumrljivega dr. Janeza Evangelista Kreka. Okoli leta 1930 me je povabil s seboj: prehodila sva Selško dolino in pečatila od Škofje Loke preko Ratitovca do Bohinja. Spominam sem, da so se najini pogovori spet in spet vračali h Kreku in da se je tudi med potjo razgovarjal z ljudmi, ki so Kreka poznali. Poročil se je dr. Brumen menda leta 1940, a zakon je ostal brez otrok. Njegova prva služba je bila na meščanski Šoli na Viču, po vojni pa se je umaknil v zamejsko Gorico ter nadaljeval s poučevanjem, saj je zamejstvo potrebovalo slovenskih vzgojiteljev. Iz člankov v argentinskem Zborniku Svobodne Slovenije sem spoznal, da je Vinko preko velike luže. Dostikrat sem hotel stopiti z njim v zvezo, pa je vedno prišlo kaj vmes. Žal sem bil prepozen, kajti v letošnjem februarskem pismu mi g. ing. Matičič sporoča, da je dr. Brumen nesrečno padel ter si nalomil kolk. Pri njegovih 84ih letih ni bilo dosti upanja na okrevanje in oznanilo njegove smrti me ni presenetilo, gotovo pa globoko užalostilo. Vesel pa sem dejstva, da je dr. Brumen pred smrtjo prejel zadoščenje, ki mu pripada: svobodna in demokratična Slovenija mu je dala mesto, ki mu po pravici ► ► .... Jenton IRNISHINGS . .1 1 Izdelujemo kuhinjsko Anthony Grl pohjšt'o po VaSj že|ji 20A Derreck Ave ter hišno in pisarniško Bulleen 3105 pohištvo vseh vrst ... 850 1836 Melbournskim Slovencem se priporota KAMNOSEŠKO PODJETJE GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. 85—87 Trawalla Ave., Thomastown, Vic. Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako naSe delo! ■————».M pripada. Vinko! Ob tej priliki se ti zahvaljujem za vso podporo in pomoč v letih mojega dijaštva. Počivajv miru božjem! Tako odhaja prva izseljenska generacija. Eden za drugim odhajajo možje, ki so emigraciji toliko pomenili. Med nami raste drugi in tretji rod, z mešanimi zakoni tudi že pomešan z drugimi narodnostmi- Al1 bo znal ceniti in sprejeti, kar je ustvarila prva genera-cija? Mnogi žal kaj malo mislijo na pokolenje svojih staršev .. . S slovenskimi pozdravi — Janez Primožič ASHWOOD, VIC. — S težkim srcem Vam sporočam smrt mojega brata OTONA, da ga vpišete v Mati' co naših pokojnih. Umrl je po dolgi bolezni na svojem domu v Para Hills (Adelaide), S. A. dne 6. maja letos. Poleg mene žalujejo po njem žena Tereza r.Moretti, hči Luciana, vnukinji Lidia in Vera s sinom Danielom in hčerkico Luciano. Pokojnik je bil rojen v Tolminu dne 1. junija 1918- S spoštovanjem — Justi Mrak. Ob težki izgubi prejmite Vi in ostali pokojnemu najbliiji tudi iskreno sožalje uredništva in uprave ri*' ših Misli. Naj bo Otonu lahka avstralska zemlja, duš» pa naj uživa večni mir pri Bogu! — P. Bazilij KEW, VIC. — Obisk Alfija Nipiča, Srečka Niedor-fetja in Veselih Gorenjcev iz Sydneya je že za nami-Zdi pa se nama, da bi vsi skupaj tudi od nas v Melbournu zaslužili vsaj drobno zahvalo za trud in vzdušje, ki so ga vnesli med nas v teh nekaj (pre)kratkih uricah med nami. Glede na to, da je Alfi Nipič vrhunski umetnik na-rodno-zabavne glasbe, naš sonarodnjak in — ne nazadnje — naš mariborski someščan, je najmanj, kar si za-služi: nekaj najinih vrstic v Mislih. Predvsem naj bodo te vrstice topla zahvala za vse, kar je s svojo prisotnostjo prinesel med nas. Zahval3 za lepo slovensko pesem. Večer nastopa je marsikoga izmed nas obogatil, razveselil hrepeneča srca in nam pričaral košček Slovenije in Štarejske v malem. Treba je dati roko na srce in priznati: ko zapoje Alfi, zaigra srce, zasrbe pete in človeka preplavi neka nepopisna sreča in nostalgija. Lahko bi se smejal in jokal hkrati; Njegove pesmi razveseljujejo in hkrati trgajo srce, ker so Čustvene, globoke in tako zelo naše. Večer z Al'1' jem Nipičem je bil nepozabno doživetje za mnoge iz' med nas. Bilo nam je v Čast spoznati ga, pokramljati z njim po domače. Prijetno je bilo spoznanje, kako pre' prost Človek je vsej slavi nakljub. In ta preprostost človeka se posebej razveseli. Pa da ne bo izzvenelo, kakor da nismo opazili tud drugih, prav tako zaslužnih nastopajočih na tem večeru! Brez njih bi večer ne bi to, kar je bil. Svoje je d°' prinesel in pripomogel tudi Srečko Niedorfer, Pre' taljeni “VeČerovec” iz Maribora, Alfijeva desna roka. Tildi ta se je trudil, da bi večer kakor tudi ves obisk med nami v Melbeurnu, ostal vsem v čim prijetnejšem sPominu. Lepo je bilo srečati starega znanca in bivšega sodelavca, ter obujati spomine na dni, ki smo jih skupaj preživeli v “totem našem Maribori”. Prav tako nas je navdušil ansambel “Veseli Gorenjci” iz Syd-^eya. Sami veseli, preprosti fantje s prav taksnim dekletom in kakor smo se imeli priliko prepričati, tudi odlični glasbeniki. Upava, da so se med nami vsaj polovico tako dobro počutili, kakor mi med njimi. In ^pamo tudi, da se bomo kmalu spet srečali ter preživeli kako urico v družbi teh veseljakov. Se in le bi lahko pisali, saj je v naju ostalo Že mno-8° prijetnih utrinkov tega obiska. Besede so preskromne v primerjavi s tem, koliko lepega in nepozabnega nama je obisk prinesel. Čas be&i, vse ima svoj k°nec. A ostaja spoznanje in zavest, da je naša Slovenja sicer daleč, a tesno objeta v naših srcih. In fcisto na koncu Še zahvala, ki bi pravzaprav sodila e v uvod tega sestavka: hvala vsem in vsakemu posedi ki so pripomogli k temu, da je Alfi prišel tudi rtled nas v Melbourne. V priprave za njegovo gosto-Vanje je bilo vloženega mnogo truda in tudi tveganja, Uspelo pa je, da je bil Alfi vsaj za nekaj ur “naV’. Ža-°stno je spoznanje, da bi nas nesoglasja med sionskimi organizacijami skoraj prikrajšala za ta enkratni ulitek. A kakor se ponavadi konca večina prav-da dobro zmaga nad zlom, se je tudi to srečno ončalo: Alfi je bil “naS”, mi smo bili “njegovi” in °bogatili smo drug drugega. To spoznanje in priznanje Pa je najlepše plačilo vsem, ki so se za obisk trudili. In morda bomo tudi mi, v naših klubih in predstav-n*stvih, v medsebojnih odnosih postali bolj složni in Pr°£ni, česar si prav vsi (bolj ali manj) želimo. Prisrčne pozdrave! — Zdenka Fideršek in Slavica Kolarifc u Zakaj ste streljali na svoje lovske tovariše?" — Ker sem jih imel za jelena." — Kdaj ste pa opazili 'v°/o zmoto?" — ",Ko je jelen ustrelil nazaj." Admiral Motor Inn Vaša gostitelja sta MURRAY in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena stanovanja,kopalni oazen.sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji . . . Samo par minut hoje do plaže in srediiča mesta. Vpraiajte za ostale informacijel 2965—2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS PARADIŠE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759 DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kew - Tel.: 817 3631 KDO BI VEDEL POVEDATI. .. ... kje v Avstraliji živi IVAN KOG LOT. Njegov zadnji naslov je bil v Melbournu. Po njem sprašuje sestra Roza, ki živi v Postojni. Kje je JANEZ NORČIČ, ki je svoj čas živel v Viktoriji. Doma je iz Bakovcev v Prekmuiju, kjer je bil rojen leta 1941. V Avstralji je od leta 1960. Po njem sprašuje sestra. Prav tako iz Bakovcev v Pekmurju je JOŽE TITAN, ki se tudi že dolgo ni oglasil domačim. Po njem sprašuje sestrična. V Avstraliji je od leta 1959 ter po vsej verjetnosti nekje v Canberri ali okolici. Domači v Beltincih sprašujejo za ZOFKO PODJA-VORŠEK, rojeno ŠTAVS. Živela je v Melbournu in se že nekaj let ne oglaša domačim. Uredništvo MISLI bo kot vedno doslej rade volje posredovalo domačim kakršnokoli novico o pogrešanih rojakih. Odstopamo samo v primerih, ko najdeni noče imeti zveze z osebo, ki ga išče. SLO VENI AN FUNERAL SERVICE Tel: 724 5408 A F D A Fax: 728 2253 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo, v velikem Sydneyu, na deželi, Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih NAROBE KRIŽANKA /Ivanka Žabkar/ Vse besede, kratice in crke vstavi v križanko, kamor pafc spadajo, te se besede pravilno križajo, si dobro izpolnil svojo nalogo. Po&lji izpolnjeno križanko na uredništvo do 10. julija, ko bomo žrebali nagrajenca. NEPOSREDNOST ABEL NETO NEPRIJAZNOST ALEŠ NOGA AMIL OGER LENOBA AKO ANIN OKEL MILOST ALI ATE K OPIJ AGATA DNO ATOM OPIS GOS ISTO OSEM LISTA KOS JELO OTEP ODNOS MOŽ KEPA OTOK OPEKI MRK KESA SOPE OSEKA SNG LITO STOL POKOJ AP LIZA ŠEMA POTEP ŽENO SLOKI EN SNEMA 1 1 OP STROP OA OS ŽGANO OD ŽP REŠITEV MAJSKE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. gruden; 5. sipam; 8. rana; 9. bratov; 11. Metka; 12. risalo; 14. bela; 16. astra; 18. ovire; 19. srna; 20. naloge; 24. briti; 25. amater; 26. kite; 27. omaka; 28. ananas. - Navpično: 1. goba; 2. urar; 3. Eros; 4. navada; 5. samotar; 6. potrata; 7. mračnat; 10. tiger; 13. sodobno; 14. biblija; 15. lesnika; 17. snaga; 19. solata; 21. omen; 22. etan; 23. kres. KRIŽANKO so pravilno rešili: Jože Grilj, Ivanka Študent, Ivan Podlesnik, Lidija ČuSin, Vinko Jager, Jožef Štritof, Ana Horvat. Izžrebana je bila Lidija Ču-* Pri psihiatru. “Gospou doktor, morate mi pomaga-ti.Vsako not sanjam, da se boksam.” — “In ste zjutraj listo zbiti?” - “Jaz ne, ampak moja Sena.” Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHN1CIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE.. BURVVOOD, Vic. Telefon: 808 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture service and repairs. “Kako so ti všeč cmoki?” je vprašala žena moža. “Prav taki so,” je odgovoril, “kot jih je delala moj3 mama tik preden jo je oče pustil.” + + + Župnik se je vrnil z duhovnih vaj ves prenovljen i*1 tako navdušen, da je na vrtu zasadil križ in nanj pritr' dil list z napisom:“Tu je pokopan stari (Jlovek!” nekaj dni pa je našel na listu pripis kuharice: “Zal je tretji dan spet od mrtvih vstal!” PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIŠ + Vsaka Sola nekaj stane. Našo plačujemo v devizah-+ Ne delajte novih neumnosti! Imamo Še veliko zai° go starih. + Krivce bi morali poiskati med spomeniki. + Vsi tisti, ki vedo za nepokrite naloibe, so ociffl0 dobro skriti. + Bolj ko izgorevamo v boju za napredek, bolj srn° premraženi. + Domovina ni krava, čeprav jo včasih molzejo. + Nesreča je, če ima majhna država preveč velik1 ljudi. . + Marsikdo, ki pravi, da je za demokracijo, ugot° pozneje, da demokracija ni zanj. + Kadar zapiha nov veter, se najprej upognejo prazne glave. ^ + Odločili smo se za postopne korake v našem t* voju in sedaj vsi lepo postopamo. HOJA ZA KRISTUSOM — Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaja Kempčana. Cena 5 dolarjev. kristjan moli je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Cena 5 dolaijev. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale ofci. Cena 10 dolaijev. VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom Počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolaijev. DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. 'VHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hlis. — Cena 10 dol. MEN WHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev. Casomer življenja — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolaijev. CELJSKE MOHORJEVKE 1993 so pošle, imamo pa Še CELOVŠKE (40 dolarjev) in GORIŠKE (40 dolarjev) MOHORJEVKE. Odlične knji-Že, vredne branja. Mohorjeva družba praznuje letos že 140 letnico. Imamo še več drugih knjig iz rodne domovine, zamejstva in zdomstva LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolaijev. PRATIKA 1993 Celjske Mohorjeve družbe je na razpolago za res skromnih pet dolaijev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. kadar se mudite v Canberri - dobrodošli v slovenskem domu! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. SLOVENIŠ AUSTRAUAN Naša telefonska številka: (062) 82 1083. Sinee 1982 DONVALE TRAVEL has been organising GROUPS FOR SLOVENIJA and now SLOVENIJA TRAVEL hasjoined DONVALETRAVEL to promote travel to Slovenia on 22-7-1993 DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE SKUPNO POTOVANJE 22-7- 1993 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta ... Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! DOHVA| tRAVEL Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOMI ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666