Paštnina plačana t gotovini.
ŠTEV. 162.
V LJUBLJANI, četrtek, 21. julija 1927.
Posamezna številka Bin l.~ LETO 1%
NARODNI D
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neotnissn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. OvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa«
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Zakaj ne odnehamo.
Kakor velika večina poštene javnosti odobrava naš neizprosen boj proti metodam SDS, tako pa se na drugi strani najdejo tudi ljudje, ki bi hoteli naše brezkompromisno stališče označiti kot enostranost in pomanjkanje objektivno-sti. Tem ljudem malo pojasnila, če so voljni poskušati pameten nasvet.
Vsled tradicije, vsled različnosti kulturnih in svetovnih naziranj bo vedno obstojala v Sloveniji tudi takozvana napredna skupina, ki ima torej svojo obstojno upravičenost. A ne samo upravičenost, temveč bi moral postati naravnost večinska organizacija slovenskega naroda, če bi dejansko ostala zvesta svojim načelom in korakala z duhom časa.
nasprotnem slučaju pa je jasno, da ji ne more pomagati prav nobena stvar in naj se tako apelira na stara gesla ali pa »e tako žonglira s pojmi. Zakon narave je dosegla SLS tako dominanten položaj, mora tudi slabo vodena stranka propasti
In ta zakon že par let govori v Sloveniji svojo mogočno besedo. Kljub vladni pomoči, kljub bogatim fondom, kljub dominantnemu tisku je pozicija naprednjakov v Sloveniji, vedno slabejša in danes je dosegla SDS tako dominanten položaj, kakor ga še ni nikdar imela. Nazadovanje naprednjakov pa mora nujno trajati tako dolgo, dokler bodo tlačanih SDS, M je vsled svojih napak in grehov kompromitirala napredno misel samo. Dokler oni, ki se ponašajo s svojim napred-njaštvom, niso tako močni in tako samozavestni, da nared© red in obračunajo z onimi, ki so kompromitirali napredno misel, tako dolgo ta ne more zmagati, temveč mora še nadalje hoditi žalostno pot navzdol. Ni in ni drugače!
Ni pa to edini vzrok, da ne moremo odnehati v boju s SDS, temveč tudi napredek slovenskega naroda je nemogoč, dokler ne bo obračun s krivimi metodami SDS izvršen.
Kak ar je na eni strani gotovo, da je strankarstvo potrebno, tako pa je na drugi strani jasno, da to nikdar ne sme iti tako daleč, da bi bili ogroženi skupni Orodni interesi. Prav je, da se stranke v Medsebojni in plemeniti tekmi bore e°a proti drugi, ne gre pa, da se razvije ta borba tako daleč, da je vsako sodelo-Vanje strank nejnogoče.
SDS pa je to zagrešila. V tistem hipu, ko je zaradi mandata postala besedolom-na, je tudi onemogočila vsak sporazum z njo, ker kdor je bil enkrat besedolo-men, ta more biti tudi drugič. Če bi SDS obračunala z onimi, ki so zagrešili to besedolomstvo, potem bi bila stvar dru-Ra, ker bi ostala SDS čista in bi padel greh s^io na nekatere posameznike. Ker pa SDS tega ni storila, temveč narobe greh posameznikov krila, je greh njej ostal in danes ji nihče več ne izbriše storjenega besedolomstva.
Če pa že SDS sama tega ni mogla storiti, potem bi morali to storiti vsaj njeni člani. Vendar je med njimi dosti takih, ki so proti vsakemu besedolomstvu in nad vse žalostno je, da ti ljudje nimajo toliko poguma, da bi tudi kot možje nastopili.
Kakor z besedolomstvom, tako je s persekucijami, tako je z vsemi ostalimi grehi SDS. Dokler niso poklicani krivci vseh teh grehov na odgovornost, tako dolgo je boj proti SDS moralna dolžnost vsakega naprednjaka. Slab princip je treba zlomiti, s slabim principom ni mogoč sporazum in o tem ne more biti dvoma. Če bi ostala SDS v Davidovičevi stranki in ostala zvesta političnim idejam in metodam Davidoviča, bi tudi mi ne vodili | nobenega boja z njo. Ker pa se je SDS izneverila demokraciji, je boj proti njej
Spor med Davidovifem in Marinkovičem poostren.
Beograd, 21. julija. Po govoru Ljube Davidoviča in po izjavah ter postopanju dr. Voje Marinkoviča se smatra v političnih krogih, da je prišlo do odkrite borbe med Davidovičem in Vojo Marinkovičem. Bati se je, da se bo spor med obema prenesel tudi v demokratsko stranko.
Ljuba Davidotvič je pričel borbo proti Vel ji Vukičevičem radi tega, ker Vuki-čevič s svoje strani še vedno ni izpolnil svojih obljub, ki jih je dal Davidovičev-cem ob nastanku današnje radikalno-demokratske vladne koalicije.
Dr. Voja Marinkovič se strinja s stališčem Vel je Vukičeviča, radi česar je prišlo do spora med Marinkovičem in Ljubo Davidovičem. Davidovič bo — kakor se trdi v njegovi najbližji okolici — v najkrajšem času sklical sejo glavnega odbora demokratske stranke, na kateri naj se vzamejo v pretres vsa sporna vprašanja med njim in Marinkovičem. Politični krogi smatrajo, da ima Davidovič v demokratski stranki boljše pozi-
cije kot dr. Voja Marinkovič. Izjava zunanjega ministra dr. Marinkoviča, proti sodelovanju z Ljubo Davidovičem se v političnih krogih živahno komentira.
Dr. Voja Marinkovič se je v svojem govoru v Skoplju izrazil proti Ljubi Da-vidoviču za to, da onemogoči vsako sum-njo g. Velja Vukičevič o svoji lojalnosti napram vladi. Marinkovič se je tudi odločil, da ne popusti v boju s šefom demokratske stranke in da bo sodeloval tudi v Vukičevič-Koroščevem vladnem bloku.
V	tem slučaju je čisto naravno, da bi se proti vladnemu bloku ustanovil nov blok, ki bi ga v glavnem tvorila Ljuba Davidovič in Marko Trifkovič. Po vsej verjetnosti bi stopil v ta blok tudi Št. Radič. Tako bi dobili tudi v Jugoslaviji dvostrankarski sistem.
Zaenkrat pa seveda razvoj še ni prišel tako daleč in prav verjetno je, da bo edinstvo demokratske stranke ohranjeno.	i	^
DAVIDOVIČ BO ODGOVORIL VUKIČEVIČU V SKOPLJU.
Beograd, 21. julija. Borba med predsednikom vlade g. Veljo Vukičevičem in šefom demokratske stranke Ljubo Davidovičem se z vso ostrostjo nadaljuje. Predvčerajšnjim je imel v Skoplju, kamor je dospel tudi dr. Voja Marinkovič, g. Velja Vukičevič velik političen govor, v katerem je izjavil, da se govori Ljuba Davidoviča njega absolutno ne tičejo, da on sodeluje z demokrati, ki so v vladi in kateri so za njega.
Ta govor se zelo komentira v političnih krogih, ker se po njem jasno kaže, da ima Velja Vukičevič demokratsko frakcijo, ki jo postavljajo dr. Voja Marinkovič in demokratski ministri, za seboj. Demokratski ministri so poslali te dni Davidoviču neko pismo, v katerem izrekajo svojo nezadovoljnost napram Davidoviču in njegovemu postopanju.
Včeraj se je vršila konferenca ožjih pristašev Lj. Davidoviča v demokratskem mestnem klubu, na kateri so bili Voja Veljkovič, Kosta Timotijevič, Milo-jevič in drugi. Na tej konferenci je Lju-
ba Davidovič pojasnil politični položaj z ozirom na nastale odnošaje v demokratski stranki.
Ko je Davidovič odšel iz mestnega kluba demokratske stranke, so ga počakali novinarji in mu stavili več vprašanj, na katera pa Davidovič ni hotel odgovoriti. Videlo pa se je, da je borbeno razpoložen.
Na vprašanje novinarjev, kaj misli o izjavah Velje Vukičeviča in dr. Voje Marinkoviča v Skoplju, je Davidovič odgovoril:
»Jaz bom javno odgovoril Velji Vuki-čeviču in zato nimam Vam ničesar izjaviti.«
»Kaj je s pismom, ki ste ga sprejeli od dr. Voje Marinkoviča?«
»Nič ni. Prejel sem privatno pismo, ki ni za javnost.«
»Ali nam morete pojasniti kaj o izjavah Velje Vukičeviča v Skoplju?«
>0 tem se bom razgovarjal z Vukičevičem v Skoplju, kot se je on z menoj in kjer je on govoril.«
KONFERENCA DEMOKRATSKIH MINISTROV.
Beograd, 21. julija. Včeraj popoldne je prispel v Beograd zunanji minister dr. Voja Marinkovič. V svojem kabinetu se je takoj isešel z demokratskimi ministri Šumenkovičem, Miovičem in Kumanudi-jem. Na tem sestanku, ki mu politični krogi pripisujejo velike važnosti, je dr. Marinkovič obvestil svoje tovariše ministre o svojih razgovorih s predsednikom vlade Veljo Vukičevičem.
1>R. NINČIČ KOT KANDIDAT — PROPADEL.
Beograd, 21. julija. Včeraj je bila v Velikem Bečkereku okrožna konferenca •adikalne stranke, na kateri je bil z ll proti 5 glasovom izbran za nosilca liste v zgornjem Banatu kmetijski minister Stankovič. Za dr. Momčila Ninčiča je bilo samo 5 glasov in s tem je on propal. Dr. Ninčič je izjavil, da je bolan in da ne prizna te kandidacije, ker okrožni odbor ni pravilno sestavljen. Ker dr. Ninčič sploh nikjer drugje ni kandidiral kakor v zgornjem Banatu, se utegne zgoditi, da ostane brez mandata.
nujen, ker drugače bo demokratična misel v Sloveniji tako na tleh, kakor je na tleh SDS.
Naj pa obleži SDS sama, in zato je boj proti njej edina dosledna pot, ki jo morajo hoditi naprednjaki.
JUTRI ODLOČILNA SEJA VLADE.
Beograd, 21. julija. Kabinet predsed-s va vlade je prejel včeraj brzojavko od je Vukičeviča iz Južne Srbije, s katero naroča predsednik vlade, da se v petek sestanejo vsi ministri v Beogradu, ker se bo ob 5. popoldne vršila seja , ministrskega sveta, ki se je morajo udeležiti brezpogojno vsi ministri. Seja' bo imela odločilen značaj.
TRI RADIKALNE LISTE V OSIJEKU.
Osijek, 21. julija. Po vsem izgleda, da bodo v Osijeku postavljene tri radikalne liste, ker bo tudi glavni tajnik stranke dr. Momčilo Ivkovič postavil svojo listo.
POGREB DUNAJSKIH ŽRTEV.
Dunaj, 21. julija. Včeraj ob 2. popoldne je bil pogreb žrtev revolucije. Veliko število avtomobilov je vozilo vence, okrašene s komunističnimi trakovi. Policista ni bilo nobenega blizu. Red je vzdrževala nova občinska straža. Na centralno pokopališče so pripeljali 75 trupel. Slišal se je silen jok rodbin padlih. Mestnega župana Seitza ni bilo pri pogrebu. Opravičil se je z boleznijo. V imenu mesta je govoril mestni svetovalec Seifert, ki je izjavil, da bo rodbinam padlih pomagalo mesto. Pogreb je bil zelo priprost, tako da so nekateri udeleženci zabavljali. Ob 2. popoldne je bil ves promet za 15 minut ustavljen. Ob istem času je bil ustavljen promet tudi v Pragi.
Po smiti kralla Ferdinanda.
Bukarešta, 21. julija. Včeraj zjutraj ob 2.15 je v dvorcu Pelašu v Sinai v naročju kraljice Marije umrl rumunski kralj Ferdinand. Kraljevo truplo je imelo biti davi ob 6. prenešeno v kraljevski dvorec Con-troceni, kjer bo položeno na mrtvaški oder. Ker je kraljeva palača v Bukarešti lani v decembru pogorela, bo kraljevo truplo ostalo do sobote izpostavljeno, v soboto pa bo prenešeno v Curtea Arges, kjer so pokopani dosedanji rumunski kralji.
PRINC MIHAEL PROGLAŠEN ZA RU-MUNSKEGA KRALJA.
Bukarešta, 21. julija. Včeraj popoldne je velika narodna skupščina proglasila princa Mihajla za rumunskega kralja. Ob 5. popoldne je regentski svet prisegel na ustavo in prevzel izvrševanje kraljevske funkcije, ki jo bo imel v svojih rokah do kraljeve polnoletnosti, to je polnih 12 let. Velika narodna skupščina, ki je princa Mihajla proglasila za kralja, sestoji iz članov poslanske zbornice in senata..
NAŠ KRALJ SE UDELEŽI FERDINANDOVEGA POGREBA.
Beograd, 21. julija. Z Rumunijo je prekinjena vsaka telefonska zveza. Vzdržuje se edinole zveza med kraljevskim dvorcem v Sinai in med dvorcem Suvo-borom na Bledu. Glede na smrt rumunskega kralja bo na našem dvoru proglašeno dvoreno žalovanje. V vladnih krogih govore, da bo naš kralj takoj odpotoval v Bukarešto, kjer se udeleži pogreba. Zaraditega so se vse dopoldne vodili telefonski razgovori med Bledom in rumunskim dvorom.
Včeraj opoldne je v imenu vlade po-setil rumunskega poslanika šef kabineta g. Martinič in mu izrazil sožalje nade vlade. Za zunanje ministrstvo je izrazil sožalje pomočnik zunanjega ministra Ste-van Pavlovič skupaj s šefom protokola, g. Adamovičem.
V	VSEJ RUMUNIJI PROGLAŠENO OBSEDNO STANJE.
Braševo, 21. julija. Včeraj se je v vsej Rumuniji izvedelo za kraljevo smrt. Nastalo je veliko vznemirjenje, ker se ve, da pristaši princa Karla pripravljajo veliko akcijo, da bi se princ Karel vrnil v Rumunijo in stopil na prestol. Bratinu-. ova vlada je proglasila v vsej državi obsedno stanje. Razširile so se tudi vesti o spopadih, vendar za podrobnosti ni bilo mogoče nič izvedeti, ker so vse telefon-: ske zveze prekinjene.
PRINC KAROL SE HOČE POVRNITI DOMOV.
Bukarešta, 21. julija. Po vesteh iz zanesljivega vira se namerava princ Karel, ki se nahaja v Parizu, na prigovarjanje svojih prijateljev Jorge in Mas-sinna vrniti v domovino in tam stopiti v boj za svoje izgubljene pravice.
CHAMBERLAIN OBIŠČE STRBSE-MANNA.
London, 21. julija. Potrjujejo se vesti, da odpotuje angleški finančni minister Chamberlain v začetku septembra v Berlin, kjer bo ostal nekaj dni in potem odšel dalje v Ženevo. Njegov poset v Berlinu spravljajo v zvezo z akcijo angleške vlade, da se privede Nemčija v blok za-padnoevropskih držay in se otme defetistični propagandi iz Moskve. Po nedavnih izjavah Chamberlaina dela angleška vlada že dalje časa na to in si prizadeva doseči, da pride med Nemčijo in Francijo do sporazuma in čim tesnejšega sodelovanja. Stališče Stresemanna je bilo do pred kratkim še neodločeno, sedaj se pa on pričenja čimdalje prilagoditi stališču angleške vlade.
Romunski kralj Ferdinand'umrl.
Bukarešta, 20. julija. Nocoj ob 2. uri zjutraj je »mri kralj Ferdinand.
*
Romunski kralj Ferdinand je kljub izvrstni in vsestranski zdravniški pomoči danes zjutraj preminul. Njegova smrt je dale-kosežnega političnega pomena. Z ozirom na notranji razvoj romunske države, kajti kralj Ferdinand je bil tisti, ki je s svojo avtoriteto preprečil preveliki razkol v romunski notranji politiki. Ako bi njegova osebnost ne vplivala na razvoj notranjih dogodkov zadnja leta v Romuniji, bi se danes nahajala Romunija v težki notranji krizi in morda bi doživeli že državljansko vojno.
S smrtjo kralja Ferdinanda pa bodo nastopile zopet težke notranje komplikacije, ker bo prišlo na dnevni red kritično vprašanje prestolonasledstva. Znano je namreč, da je princ Karel zelo priljubljen med romunskih narodom in da je večina naroda za princa Karla in proti Bratianuu.
*
Pokojni kralj Ferdinand je bil rojen dne 24. avgusta 1865. leta v Sigmaringenu kot sin kneza Leopolda Hohenzollernskega. Bil je torej ožji sorodnik vladajoče pruske vladar-
ske hiše. Kralj Karol, prvi romunski kralj, je bil njegov stric, ki je umrl brez potomcev. Ker kralj Karol ni imel otrok, so slovesno preglasili 1. 1889 tedanjega princa Ferdinanda za prestolonaslednika. Prestol je zasedel j>o smrti kralja Karla, dne 10. oktobra 1914.
Romunija je pod njegovo vlado vstopila v svetovno vojno in se borila na strani entente. Tedaj so nemški bataljoni zasedli skoro vso Romunijo z glavnim mestom vred. Romunija je morala kapitulirati in skleniti premirje. Iz svetovno vojne pa je vseeno izšla zmagovita in dobila vse pokrajine, kjer žive Romu-■i, Sedmograško, Bukovino in Besarabijo. Povečala se je ne le po obsegu, temveč i po številu prebivalstva, tako, da spada dane,s med večje evropske države, kjer igra v mednarodni politiki precej važno vlogo.
Kralj Ferdinand se je že kot prestolonaslednik poročil z mlado princeso Marijo Ko-burg - Edinburgh ter s tem stopil v ožje sorodniške odnošaje z angleško kraljevsko dinastijo. Ta poroka mladega prestolonaslednika Ferdinanda, je imela za Romunijo vele-važen pomen, kajti Romunija je imela od tega velike koristi ter povzročila, da je izšla Romunija iz svetovne vojne kot zmagovalka.
Mestne hranilnice in SOS.
Ko še ni »reševala« slovenskega naroda stavna SDS, je veljalo v Sloveniji načelo, da nobena stranka ne zapleta v voliven boj naše gospodarske zavode. Koristno in dobro je bilo to načelo, ker vsi le predobro vemo, da so strankarski fanatiki slepi in da znajo mojstrsko porušiti kako stvar, ne pa tudi storjene škode popraviti.
Kakor vse kaže, pa hoče SDS tudi to zdravo načelo prelomiti in tako je objavil včerajšnji »Slovenski Narod« članek o mestnih hranilnicah. V tem članku pravi, kakor da prihajajo vse mestne hranilnice pod klerikalno komando in navaja v dokaz celjsko in mariborsko mestno hranilnico. Tendenca članka »Slov. Naroda« je jasna. Dopovedati bi hotel svojim lahkovernim bralcem, da niso mestne hranilnice več splošne hranilnice, temveč, da so postale samo klerikalne hranilnice. Ni treba posebne bistromnosti, da bi človek spoznal, kakšna škoda more nastati za naše mestne hranilnice, če bi napredna javnost verjela tem neresničnim trditvam »Slovenskega Naroda«.
Zato bodi pred vsem konstatirano, da so trditve »Slovenskega Naroda« čisto iz trte izvite, ker je n. pr. gerent mariborske Mestne hranilnice dr. Rudolf Ravnik, ki pa ni prav noben klerikalec. Res je, da je gerentu prideljen gerentski sosvet, ki« pa ima samo posvetovalno pravico. Res je pa nadalje tudi ■to, da sede v tem sosvetu trije esdeesarji in da so bili dosedaj vsi sklepi gerentskega sosveta storjeni soglasno. Med temi tudi oni ki «o bili prav neprijetni za SDS in vsled katerih je najbrže sploh nastal članek »Slov. Naroda.«
Stvar je namreč v tem, da so bili imenovani v razne mestne hranilnice gerenti iz prav nobenih političnih, temveč iz gospodarskih vzrokov, ker je pač bilo poslovanje nekaterih hranilnic tako, da se je morala oblast poslužiti svoje nadzorovalne pravice. Samo škoda, da se vlada te svoje pravice ni po-
■	služila že preje, ker bi bilo tako slovensko gospodarstvo obvarovano od marsikake škofje ne se ne bi bilo treba beliti danes nekaterim hranilnicam glave, kako da bodo nadomestile izgube, ki so jih utrpeli pod esde-esarskimi upravami.
Kakšne so bile te izgube, o tem moremo Sprožiti »Slovenskemu Narodu«, če to želi, prav interesantne in točne podatke in slovenska javnost bo potem spoznala, da je bil zadnji čas, da so v nekaterih mestnih hranilnicah bili imenovani gerenti. Tako n. pr. smo prepričani, da ni nikogar, ki bi odobraval, Se da hranilnica bre* vsake garancije, le na izjavo pravnega zastopnika tvrdke, parmilijon-ski kredit trgovcu in če nato izgubi hranilnica cele 3 milijone dinarjev, pravni zastopnik pa dobi za svoj »trud« 170.000 provizije. Tak slučaj pa se je dogodil in če »Slov. Na-
rod želi, mu postrežemo še s podrobnejšimi rezultati. Tudi smo mnenja, da se v nobenem denarnem zavodu ne nameščajo ljudje samo zato, da »včasih pomagajo blagajniku denar šteti« in jim potem hranilnica za to nepotrebno delo plačuje 3000 Din mesečne plače. Ali naj povemo, kje se je to zgodilo?	i
Takih in sličnih stvari pa je več in revi- j zija, ki bo v kratkem končana, bo tudi urad- I no ugotovila, kako nujno je bil potreben ge- I rent.	|
Stvar je namreč v tem, da tu sploh ne gre j za politiko, temveč samo za denar. Naj tisti gospodje, ki so povzročili izgube, te povrnejo, naj oni, ki imajo prevelike kredite, denar vrnejo, pa bo vse v redu in nobenega vzroka ne bo za razburjenje. Toda vsa žalostna resnica je v tem, ker nekateri ne morejo svojim obveznosti zadostiti in sedaj kriče, ker se je stara nerodnost nehala. Ti ljudje bi seveda hoteli, da bi vladali še vedno stari časi, ko je ^trankarska legitimacija več veljala ko pa vse garancije, ki jih je mogel kdo nuditi. Ker pa so se ti časi nehali, kriče, da hočejo klerikalci pojesti vse mestne hranilnice. Toda ne gre tu za klerikalce, pač pa je šlo za to, da ne bodo gotovi ljudje pojedli javen denar in zato se je morala vlada poslužiti svoje nadzorovalne pravice.
Naj samo pazi gotova gospoda, da ne bodo pričeli tudi drugi govoriti, kako je hotela SDS pospraviti vse mestne hranilnice in kako najbolj solidni trgovci niso mogli dobiti kredita v kreditnem društvu mestne hranilnice, ker so bili proti SDS. Sedaj se je ta krivica seveda nehala in odslej bodo dobivali kredite samo trgovci in obrtniki, ki nudijo dovolj jamstva za sigurnost kreditov, pa čeprav bi bili — klerikalci.
Niti ena mestna hranilnica ne bi imela danes gerenta, če bi se vedno korektno gospodarilo. Ker se pa tako ni godilo, je nastopila oblast in poskrbela za red, da so danes absolutno zaščiteni ne samo interesi vlagateljev, temveč tudi vseh mestnih davkoplačevalcev, ki jamčijo za sigurnost mestnih vlog.
Naj bi gospodje od SDS vedno vestno gospodarili, naj bi skrbeli, da ne bi imela ena hranilnica tretjino svojih .vlog pri »Slavenski banki«, naj ibi skrbeli, da bi tudi »Slavenska banika« bila obvarovana neareče, in niti enega gerenta ne bi bilo v nobeni hranilnic . Ti slabi gospodarji so postavili dejansko ge-rente in te slabe pospodarje nnj pokliče »Slovenski Narod« na odgovornost, ce mu je res pri srcu procvit mestnih hranilnic in
—	če se upa. Toda bojimo se, da je ljubezen »Slov. Naroda« do mestnih hranilnic zelo nepristna, zato pa tem bolj pristen strah pred posledicami, če ne bo več gospodar mestnih hranilnic — slavno SDS. In odtod vse bla-nanje!
prihaja iz Beograda, čegar mnenje so svoje dni edino upoštevali.
Najprej pozdravlja dr. Arangjelovič sporazum med SLS in NRS, ker je potrebno, da je največja slovenska stranka, ki more z vso pravico zastopati slovenski narod, tudi vladi zastopana. Bila je napaka, da niso Slovenci ob sestavi sedanje vlade ostali v vladi in ta napaka je popravljena.
Današnja vlada predstavlja samo Srbe, ker sta tako demokratska, ko radikalna stranka, samo srbski stranki. Bilo bi sicer bolje, če bi bile plemenske stranke manj močne in če bi imeli radikali in demokrati bolj krepke korenine v vsem narodu. Toda zaenkrat je tako in nobeno teoretiziranje ne pomaga. Potrebno je, da so z današnjo vlado zadovoljni tudi Slovenci in Hrvati, ti pa morejo biti zadovoljni le, če jih zastopajo v vladi tudi njihovi pravi zastopniki, to pa so njih večinske stranke.
Sporazum med SLS in NRS je odkrito odklonil samo Pribičevič, kar je naravno. On pravi, da njegova stranka ni plemenska, temveč jugoslovenska. Pa čeprav so sam. demokrati tudi med Slovenci in Hrvati, vendar je v glavnem tudi SDS le srbska stranka. Oe tega ne bi bilo in Če bi bil Pribičevič na vladi, samo v tem primeru bi bilo mogoče ignorirati plemenske stranke pri sestavi vlade.
Potrebno pa je, da bo sporazum med SLS in vlado izpopolnjen s sporazumom s kako hrvatsko stranko. Pisalo se je, da se dela na sporazumu z Radičem. To je brezdvomno dobro, ker bo verjetno ostala HSS tudi po volitvah predstavnica večine Hrvatov. Nima sicer Radičeva stranka te konstruktivne sile ko stranka g. Korošca. Toda če je Hrvatom prav, da jih zastopa Radič, mora to biti prav tudi radikalom in zato ne gre da bi vlada uplivala, katere poslance naj bi si Hrvatje izbrali. Zato morajo biti volitve na Hrvat-skem absolutno svobodne.
Z ozirom na napad »Reči«, da je Vukičevi-čev sporazum s »papisti« naperjen proti slovenskim naprednjakom, ki so bili vedno za to našo državno zajednico, dočim so nekateri klerikalci za časa svetovne vojne peli »Srbe na vrbe«, pravi dr. Arangjelovič: »Jaz priznavam, da so nam napredni Slovenci zlasti* dragi in mili, ker so imeli tudi v najtežjih trenutkih ljubezen za srbski narod, toda ta naša ljubezen in priznanje ne sme v političnem življenju države tako daleč, da bi pozabili, da je večina slovenskega naroda zbrana okoli g. Korošca. Ljubezen je eno, državni interes pa je drugo. Ce Slovenci iz SLS niso želeli za časa vojne, da nastane ta država, iz tega ne sledi, da je ne bi hoteli sedaj, ko je ustvarjena. Če se hoče pridobiti Slovence za državo, potem se to ne doseže z večnim favoriziranjem naprednjakov, ki so le manjšina, temveč treba upoštevati tudi želje večine, ki je zbrana okoli g. Korošca. Ce so nekateri Slovenci iz stranke g. Korošca pisali v času vojne »Srbe na vrbe«, pa se ve tudi za pogumno ponašanje g. Korošca med vojno v dunajskem parlamentu v pogledu Srbije in srbskega naroda.
Sicer pa naj napredni Slovenci na svobodnih volitvah potisnejo SLS iz njenega dominantnega položaja, pa se bo tedaj sklepal političen sporazum z njimi...
Ni niti najmanje pametno iz sentimentalnih vzrokov večino Slovencev, ki je zbrani v SLS, smatrati za neprijateljsko razpoloženo do države SHS. Tem manj pa je pametno to, ker imamo polno vzrokov, da so v SLS zbrani Slovenci ravno tako za državo, ko oni v SDS.
Večine naroda se ne pridobiva za državno misel z večnimi očitki iz preteklosti, temveč če se na preteklost pozabi in misli le na prihodnjost in sedanjost...«
Bilo bi dobro, če bi si to zapomnili tudi iši krivi naprednjaki, ki še vedno zatne-• ’ napredno misel z žandarstvom.
naši njujejo
Politične vesti.
Srbska sodba o sporazumu med SLS in NRS
Dr. Arangjelovič je objavil v beograjskih »Novostih« zanimiv članek o sporazumu, sklenjenem med SLS in NRS. Ta članek dokazuje, da se je srbska javnost že oprostila
uplivov raznih žandarskih politikov. V članku pa je tudi dober nauk raznim našim hiper — in zato narobe naprednjakom in upamo, da bodo saj sedaj upoštevali ta nauk, ko pa
= Prepozno g. Žerjav. V zagrebških »Novostih« je izšel ontervietv g. dr. Žerjava z dopisnikom »Novosti«. V tem intervietvu pravi g. Žerjav, da žele tako davidovičevci ko tudi sam. demokr. da se vpostavi staro edin-stvo demokratske stranke. Ne bomo tu razpravljali, koliko je točna trditev glede take želje davidovičevcev, pač pa bi prav skromno pripomnili glede samostojno demokratske želje, da je prišla ta precej prepozno in da bi mogli biti SDS še danes v demokratski stranki, če se ne bi tako zelo zaljubili v ministrske stolčke. Ali se jim je morda iz iste zaljubljenosti tudi sedaj porodila želja po povrnitvi v matično stranko?.
= Po Davidovičevem nastopu proti Vuki-ževiču. Davidovičev nastop proti Vukičevi-
ču je povzročil številne komentarje v javnosti. Široki krogi v demokratski stranki ta nastop očividno odobravajo in povdarjajo, da je avtoriteta Davidoviča v demokratski stranki tako močna, da se mora njegov opomin ujioštevati. Ti krogi pa obenem povdarjajo, Da je Davidovič odločno za edinstvo stranke in da nikakor noče s kako ekstraturo povzročiti razkol v stranki. — Demokratski ministri so z izjavo Davidoviča manj zadovoljni, čeprav je jasno, da bodo vsled Davidoviče-vega napada lažje dosegli od Vukičeviča razne koncesije. Toda na drugi strani je jasno, da je situacija trenotno takšna, da demokratski ministri niti misliti nočejo na krizo v vladi pred volitvami, ker obstoja resna nevarnost, da bi v tem slučaju sestavili novo vlado samo radikali. Tega si pa demokrati nikakor ne morejo želeti in zato je smatrati Davidovičev nastop le kot resen opomin, ki najbrže tudi ne bo ostal brez dobrih posledic. Pri vsem tem je situacija zlasti nerodna za naše esdeesarje. Tako radi bi prišli zopet med demokrate, pa hipoma ne vedo, ali naj bi se izjavili za Davidoviča ali za Marinkoviča. Ker tako daleč, da bi se izjavili za poštene demokratske metode in za prava demokratična načela, seveda še niso. Do tega bodo prišli šele 12. septembra, ko bodo šteli in šteli glasove, a le redko došteli tisto vsoto, ki je potrebna za količnik.
= Angleški listi o nemirih na Dunaju. »Daily Telegraph« piše, da ni bilo pametno, da so velesile prepovedale Avstriji vzdrževati vsaj skromno redno armado. Avstrija je od boljševizma vedno ogrožena, kar pomeni veliko nevarnost za evropski mir. Intervencija kakšne sosedne države pa bi brez dvoma izzvala intervencijo kake druge sosedne države, na kar bi se vnel boj za delitev Avstrije. — »Times« ugotavljajo, da so izzvali nemire na Dunaju boljševiki pod vodstvom dunajskega sovjetskega poslaništva. Tla za nemire pa je pripravila demagogija intelektualcev.
= Vtis nemirov na Dunaju na Moskvo. I«
Moskve poročajo, da so nemiri na Dunaju izzvali v Moskvi največjo pozornost. Komunistična internacijonala je izdala oklic, v katerem pozivajo boljševiki avstrijski proletari-jat na boj proti buržuaziji. Izvršilni odbor komunistične internacijonale. je sklenil dovoliti znatno podporo za dunajske delavce.
= Mussolini obišče London. »Chicago Tribune« poroča iz Rima, da obišče Mussolini v kratkem oficijelno angleško prestolico. Gre baje za ogled neke palače, ki jo je odkupil Mussolini v Londonu, gotovo pa je, da i®a obisk tudi političen namen.
—	Ženevska razorožitvena konferenca ,?e bliža sporazumu. Med Japonsko in Ang®0 je došlo na pomorski razorožitveni konte-renči do sporazuma, ker sta se obe deleg8" ciji izjavili, da bosta rešili vzajemno vsa sporna vprašanja, ki se tičejo morskega oboroževanja velesil, šef ameriški delegacije g-Gibson je izjavil, da so tudi zapreke med Anglijo, Ameriko in Japonsko glede rušilcev in podmorskih Čolnov — odpravljene in da bo med imenovanim velesilami kmalu došlo do sporazuma. Gibson je tudi izjavil, da se bo sporazumu med Anglijo in Japonsko ns vsak način pridružila tudi Amerika. Ameriški deelgati so o vseh vprašanjih, ki so sporna med angleško in in japonsko delegacijo —' dobro informirani, tako, da bodo popolnom* lahko z ozirom na razpoloženje delegatov Japonske in Anglije skušali doseči sporazum/ vseh vprašanjih med Anglijo, Japonsko i® Ameriko. Lord Jellicoe, ki je prisostvovat na pomorski razorožitveni konferenci, se je po zaključku takoj vrnil v London, kjer je posetil angleško zunanje ministrstvo. Tu se je sestal z angleškim predsednikom vlade, zunanjim ministrom Chamberlainom in admiralom Ballourjem. — V Ženevi so izdali oficielni komunike, v katerem se naglaša, da so pogajanja med velesilami nadaljujejo in da se je dosegel med udeleženimi velesilami že sporazum v spornih vprašanjih, ki se tičejo pomorske razorožitve.
= Komunisti demonstrirajo v Bratislavi. Komunistična stranka v Bratislavi je priredila kot simpatijsko demonstracijo za dunaj-ske komuniste 18. t. m. velike poulične demonstracije, ki so med prebivalstvom Bratislave izzvale veliko paniko.
= Na Javi so odkrili novo komunistično zaroto. Te dni so aretirale oblasti nekaj vojakov, ki so streljali na policiste. Ob tej priliki so oblasti izvršile obširno preiskavo in dognale, da obstoja komunistična stranka, ki je bila financirana, direktno iz Moskve. Oblastem se je posrečilo razkriti, da so komunisti poskušali izzvati splošno komunistično vstajo.
D. Jurkovič:
Marksistično pojmovanje nacij.
(Replika marksistom.)
Na moj članek »Življenje in delo na ljubljanski univerzi« »o mi dosedaj reagirali po vrsti trije marksisti: gg. Mrzel, Kočevar in Grahor, razume se, da ne v zadevi življenja in dela na ljubljanski univerzi, temveč v zadevi marksistične akcije in ideologije.
To pomeni, da sem jih s svojim člankom pogodil v živo, čeprav ni imel članek namena, da razpravlja o marksizmu. Na odgovor g. Mrzela seon repliciral takoj; na odgovor g. Kočevarja nisem hotel replicirati, dokler ne dobim Mrzelovega odgovora na svojo repliko, dobil pa sem mesto tega odgovor g. Grahorja in to v nekako oficielnd formi kot odgovor vseh marksistov. Ta odgovor se je dolgo pripravljal v njihovem seminarju, od prve jpolavico marca do srede maja!
Vrata je torej na meni, da temeljito odgovorim im moj odgovor je sledeči. Naj se mi ne zameri, če je malo obširen, mislim pa, da .ima zadeva sama posebno važnost, ne samo za akademsko mladino, temfreč za vso javnost. Razdelil sem ga v štiri članke: 1.
Marksistično pojmovanje nacij, 2. Samoodločba naroda do odcepljenja, 3. Taktika najmodernejših marksistov, 4. Slovenski marksisti v obrambi kapitalistične reakcije in 5. Da ae pogovorimo.
iNaj marksisti nikakor ne mislijo, da jaz kot radikal eo ipso ne morem poznati in razumeti tako visoke teorije kot je to marksizem (čeprav sem ga čital že v V. razredu gimnazije), dasi ne vedo, da je ves radikalizem naravnost kritika marksizma. Morajo seveda predpostaviti, da mi je radikalizem znam in z ozirom na to je jasno, da mi je tudi marksizem znan, direktno ati posredno. Druga stvar je, če razna tolmačenja in dedukcije marksistične doktrine ne akceptiram talko, kakor jih to servirajo razni propaga-torjii marksizma v množini 'površnih brošur, temveč, da gledam na stvari mirno in kritično. V ostalem ta stvar ni tako važna, to je moja privatna stvar, koliko pa je meni marksizem znan, bo to dokazal s tem polemičnim člankom.
Kadarkoli so marksistični ideologi načeli razpravo o nacionalnih vprašanjih, so ved-! no naleteli na trd oreh, ki jim je zastal v ' grlu. Niso ga mogli pogoltniti, mnogi pa so si pri tem polomili vse zobe in ravno odtod
ono jecljanje, kontradikcije, nejasnosti in gluposti. Kadar so resno raziskovali nacionalno vprašanje v njegovi širini in globini, so skoro vedno dolazili do povsem nasprotnih rezultatov, kakor pa so mislili to v začetku raziskovanja. To se je dogajalo najmočnejšim marksističnim in socialističnim pisateljem ter ideologom, pa kaj naj bo šele z onimi drobnimi relativnimi možgani, ki slepo in nekritično sprejemajo za resnico vse, kar se jim nudi z nekaj praznimi marksističnimi frazami, kadar zagrizejo v to kislo jabolko, ni težko pogoditi.
iSedaj pa poglejmo, v koliko in kako »priznavajo« nacije. (Marksisti delajo razliko me narodom in nacijo, čeprav pomenita ta pojma nekaj, kar si je zelo blizu, medtem, kakor izgleda, g. Grahor tega ne	’
on pravi, da je kapitalizem ust	,	.
de (!), česar marksisti nikakor ne trd,jo, temveč trdijo nasprotno, je p ustvaril nacije!)	.	..	..	.
Na, temelju historičnega ■materijalizma (razrednega pojmovanja histerije), so prišli mar-kšisti do tehle »znanstvenih« rezultatov:
Dr. Anton Paekock: »Nacija je po svojem bistvu produkt buržoazne družbe in bo z buržoazno družbo tudi izginila.« j J. Strasser: »Videli smo, da se zaostali narodi, čim dospe in kadar dospe kapitali-
zem do njih, pretvarjajo v moderne kulturne narode.«
Staljin: »Nacija ni samo historična kategorija, temveč historična kategorija gotove določene epohe, epohe prodiranja kapita-lizms c
Dr Sima Markovič: »Dejali smo, da je kapitalizem tvorec modernih nacij in da on budi zaostale narode m jih vodi na historično pozornioo-f
Iz teh citatov torej jasno sledi, da marksisti trdijo, da so nacije umetne tvorbe, ki bodo po njihovem pojmovanju izginile, čim izgine kapitalizem.
Dalje trdi dr. Sima Markovič na temelju vsestranskega proučavanja vse literature o tem predmetu: »Nacija je historičen produkt Postala je v toku histerije in zato tudi kakor vse historično, ni nič stalnega, večnega, temveč je v teku časa spremenljiva in minljiva. Nacija torej ni statičen, temveč je dinamičen pojem.«
Brez ozira na to, v koliko so vse citirane trditve znanstveno utemeljene, je jasno, da marksisti »priznavajo« nacije kot neko socialno zlo, kot umetne tvorbe kapitalujma, ki slutijo »ključno in samo interesom kapitalizma in ki p je treba uničiti s kapitalizmom hkrati.
(Dalje pnh.)
Dnevne vesli.
LOV ZA KANDIDATI.
TJagih se je SDS lovila le za mandati, danes pa je že v tej hudi stiski, da se mora loviti že za kandidati. Pri vsem ugibanju in natezanju možganov, gospodje od SDS namreč ne morejo najti primernih kandidatov niti za mesto Ljubljano, kaj šele za deželo. Toda gospodje imajo tudi prevelike zahteve od kandidatov. Hočejo, da bi vsak kandidat razbil vsaj eno drugo stranko, da bi dal po-tega dobro firmo, pod katero bi skrila SDS, da bi bil poslušen sluga vodstva SDS, a da bi ljudje bili v njegovi samostojnosti prepričani. Seveda bi moral kandidat tudi znati zagovarjati centralizem v Beogradu, avtonomijo pa v Ljubljani. Predvsem pa bi mo-kandidat prinesti toliko glasov, da bi nfli nosilci čisto zasigurani.
Ker je pričakovati, da SDS tako odličnih kandidatov še ne bo kmalu našla, ji priporočamo, da postavi za kandidata v Ljubljani ?• Petra Smolo. Peter pomeni skalo in je torej dokaz, da bo kandidatura postavljena na trdno podlago. Ime Smola pa bi najlepše °*naČilo esdeesarsko kandidaturo, ker je že danes jasno, da bo ta kandiatura precej smolasta.
Torej kandidat Peter Smola naj živil
— Kralj v potresnem observatoriju pod Triglavom. Predvčerajšnjim je posetil kralj observatorij pod Triglavom. Profesor Belar mu je razkazal vse podrobnosti. Kralj je izrekel prof. Belarju za vzorno upravljanje zavoda svoje priznanje.
— Sprejem kovanega drobiža. Do 30. septembra se ima zamenjati ves papirnati drobiž s kovanim. Kovani drobiž, ki postane zakonito plačilno sredstvo pri vseh državnih in samoupravnih blagajnah ter pri vseh pri-vatnih poslih, se mora od vsakogar sprejema-100 S , množinah: v komadih po 0.50 do
V	k°om^ih 1)0 1 Din do 200 Din, v komadih po 2 Din pa do 500 Din
me7niIm0ljŠanie že!eziliškega prometa. Pro-■	?	‘n’ J.e Pozval vse železniške direkci-
J ., da zberejo materijal za na{rt 0 izboljšanju železniškega prometa. n.~ Redukcija srednješolskih profesorjev. Ub priliki redukcije srednjih šol, ki se izvrši s prihodnjim šolskim letom, bo reduciranih tudi več srednješolskih učnih moči, ki nimajo potrebne kvalifikacije. Med drugim bodo prestavljeni vsi meščansko šolski učitelji, ki so poučevali na dotičnih zavodih, nazaj na meščanske šole.
— Redukcija progovnih sekcij. 'Pri zagrebški železniški direkciji bo reduciranih 5 progovnih sekcij. Dosedanje število sekcij znaša 17. V zvezi s tem se je razširila govorica, da pride tudi v območju ljubljanske železniške direkcije do redukcij progovnih sek-<4i. Vest je brez podlage. Ljubljanski železniški direkciji, pri kateri obstoji vsega skupaj 6 progovnih sekcij so bili dovoljeni za sekcije večji naknadni krediti.
— Uredba o disciplinarnih sodiščih za učitelje. V prosvetnem ministrstvu je izdeiana uredba o disciplinarnih sodiščih učiteljev Uredba bo veljala za vse pokrajine.
— Zračna zveza Berlin—Oslo. Te dni je bila otvorjena zračna zveza Berlin—Oslo.
— Nova borza dela. Ministrstvo za socialno politiko je ustanovilo še tri nove borze dela, m sicer v Novem Sadu, Splitu in Sarajevu. Z*.šefa splitske borze dela je imenovan bivši
borze deia v Ljubljani Andrej Klanjšček. j Dijaki-rckruti nastopijo svoj vojni rok lu !: fVgUsta- ^lužili bodo devetmesečni k odslej samo v šolah za rezervne oficirje,
nrf S°n 1, 7 s.mo že P°r<>cali, dijaške čete pn polkih ukinjene.
— Podpornemu društvu slepih sta darovala gospoda Viljem on IvanBtajak, Ljuiblja-ua in Rogaška Slatina, 500 Din mesto venca ua krsto jrokojnega g. Joška Tonejca. Za ta velikodušni dar se v imenu društva kar aaj-leP6e zahvaljuje predsednik Jurasek. — Podporno društvo slepih v Ljubljani.
■	Za absolvente Gradbene srednje šole in Absolvente kiparske šole. Tovarna porcelana išče spretnega risarja za porcelan. Reflektan-. se naj javijo pismeno ravnateljstvu Tehniške srednje šole v Ljubljani.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na razpis I. ofertme lici-ibcjie *a instalacijo centralne kurjave s toplo vodo v zgradbi infekcijske bolnice v Beogradu, katera se vrši na dan 30. julija 1927 v računskem oddelku ministrstva za gradbe
lki^tan6i?e^i P°80ii 80 razvidni iz Ohglasov, ki »o nabiti na uradni deski gradbene direkcije Turjaški trg, I. na^ropje
— Dobro stanje vinogradov v Dalmaciii
1« Splita poročajo: V nekaterih 'krajih Dalmacije je vladala te dni velika vročina, ki je povzročila v Primorju veliko škodo na polju, dočim je koristila vinogradom. Obeta se dobra vinska letina, tako glede kvantitete kot glede kvalitete. Te dni je hilo prinešeno na trg prvo letošnje grozdje. Kilogram se je prodajal po 20 Din.
— Sprejem gojencev v podčastniško šolo v Nišu. V podčastniško šolo v Nišu se sprejme leto* 80 gojencev. Prošnje je vložiti do dne 15. septembra. Gojenci morajo biti v šoli do istega dne ob 8. uri zjutraj, da se zdravniško pregledajo. Kandidati, ki se izkažejo s potrdilom komande bolničarske podčastniške šole, da so uvrščeni med kandidate, dobe od komandantov vojaških okrožij brezplačne karte za vožnjo po železnici. Sola traja dve leti. Po dovršeni šoli se razvrate gojenci j>o sanitetnih edinicah in napravah kot podoficirji.
— Iz carinske službe. Premeščeni so carinski uradniki: Dragoljub Pavlovič iz Bohinjske Bistrice v Zagreb, Dragoljub Palja-ga is Maribora v Ljubljano, Viktor Fabjan i* Čakovca v Ljubljano, Franjb Lah z Rakeka v Ljubljano, Ljubomir Cukanovič iz Ljubljane v Maribor, Ciril Švajger iz Velikega Bečkereka v Maribor, Ibrahim Hadžioman
iz Slavonskega Broda v Boh. Bistrico, Ljubiša Popovič iz Beograda na Rakek, Bogoljub Bu-garski iz Maribora v Caribrod.
— Umrl je v torek na svojem domu v Št. Janžu na Dolenjskem polju posestnik in lastnik mlina Štefan Dobnik, bivši podpredsednik pokrajinske uprave in poslanec SKB. Stefan Dobnik je bil sin malega posestnika in kmečkega mlinarja. Študiral je gimnazijo v Mariboru. Po maturi se je posvetil pravniškim študijam, ki jih je absolviral v Pragi. Nato je stopil v sodno prakso v Mariboru. Tam je prišel v konflikt iz nacionalnih vzrokov s predstojnikom bkr. sodišča, nadsvetni-kom Detitschekom. Nato je vstopil Dobnik k advokaturi, kjer je ostal, dokler mi bil vpoklican za časa svetovne vojne k vojakom. Po prevratu se je posvetil gospodarstvu in politiki. Kot privatna oseba je bil blag človek. Podi mu ohranjen časten spomin!
— Nermalen promet z Avstrijo vzpostavljen. Ker je komunistična revolta na Dunaju zadušena, je vzpostavljen z Avstrijo zopet normalni železniški promet.
— Zračni promet Beograd — Zagreb se prične v ponedeljek, dne 25. julija. Promet se bo vršil, dokler si društvo ne napravi lastnih aparatov, z vojaškimi avijom. Sslužbo bodo vršili trije avijoni tipa Breguet XIX. Dva aparata bosta v rezervi, in sicer eden v Beogradu, drugi pa v Zagrebu, tretji pa bo vršil službo. Ko prispejo potniška letala, se prične tudi. potniški promet.
— Zastrupljenja s pokvarjeno hrano. V Splitu se je pripetilo v zadnjem času več slučajev zastrupljenj z živili. Obolenja sicer niso težka, vendar pa je sklenila kompetentna oblast, da poostri tržno kontrolo.
— Mukepolna smrt otroka. Iz Rima poročajo: Vsled malomarnosti svojih staršev je umrl te dni neki otrok mukepolne smrti. Starši so ga pustili samega doma. Neumni otrok je vzel s police steklenico, s katero se je dalje časa igral. Končno je otrok steklenico odprl. Tedaj se je razlila po ujem vsebina, hudo strupena kislina. Na bolestne kri-se otroka so prihiteli sosedje, ki so prepeljali otroka v bolnico, kjer je kmalu potem umrl.
—- Velik požar v Vinkovcih. Te dni je izbruhnil v Vinkovcih v nekem skladišču petroleja in bencina vsled neprevidnosti nekega vajenca, ki je vrgel v skladišču proč ostanek goreče cigarete, požar. Ko ga je hotel lastnik pogasiti, ga je objel plamen. Mož je dobil tako težke opekline na rokah in nogah, da so ga morali prepeljati v bolnico. Ognjegascem se je posrečilo požar hitro udušiti. Skoda znaša 40.000 Din.
— Risi v Srbiji. Neki seljak je ujel te dni v gozdu v okolici Pirota majhno mački podobno žival. Vzel jo je seboj ter izročil lekarnarju Radosavljeviču v Pirotu. Lekarnar je takoj ugotovil, da gre za mesec dni starega risa. Mladega risa hodijo sedaj od vseh strani ogledovat lovci, zakaj doslej se je splošno domnevalo, da so risi v naših krajih že davno popolnoma iztrebljeni.
— Roparski napad pri Zagorju. Ko se je vračala v ponedeljek dopoldne gostilničarka Pavla Drnovškova iz ČolniS v Trbovlje, jo je napadel na samotnem kraju v gozdu med Podkrajem in Colnišem po imenu neznan lopov, ki se potika že 14 dni okrog Zagorja ter je bil med tem časom že enkrat v Drnovškovi gostilni. Lopov je skočil nenadoma iz grma, jiotegnil samokres, ga nastavil gostilničarki na prsi in zavpil: »Denar sem!« Drnovškova mu je izročila denarnico z vsebino 400 Din. Ropar je denar vzel, denarnico pa gostilničarki vrnil, se ironično zahvalil in izginil v gozdu. Kljub marljivemu zasledovanju orožniki roparja doslej še niso mogli najti.
— Umoril lastnega očeta. Seljak Anton Šti-vič je živel že dalje časa v sovraštvu s svojim očetom. Povod je bila delitev posestva, pri Snnerpi«> 71 8in> kot si je domišljal prikraj-
očetu’ kadar sta se sešla v go-
lini, vedno napival s samokresom v roki. Oče njegovih groženj ni smatral resnim. Te dni je prišel Tone Štivič nekoliko pijan domov. Vprašal je očeta, če bo uredil zadevo v njegov prilog. Ker mu oče ni dal točnega odgovora, je potegnil fant samokres ter pomeril na očeta. Oče je zbežal. Sin je oddal za bežečim starcem strel, s katerim ga je pogodil v tilnik. Stari štivič je obležal na mestu mrtev. Morilec je pod ključem.
— Ljubezenska drama. V cetinjsko bolnico so prepeljali te dni težko poškodovano dekle Olgo Srzemtč. Olga Srzentič je imela dolgo časa ljubezensko razmerje s kmetskim fantom Darom Paolovičem. Fant jo je vedno nagovarjal naj se z njim poroči. Dekle pa ni hotelo. Trdila je, da je to nemogoče radi njene starejše sestre. Ce je bila to resnica, ali
je hotela svojega ljubimca pod to pretvezo znebiti, ni ugotovljeno. Te dni je prišel Daro Pavlovič k njej, ko je pasla ovce. De-7’ jo vpraša zadnji pot, če ga h0je poročiti. Pripomnil je, da je pripravljen na vse. Dekle je molčalo. Končno je dejala: »Ne povedala sem ti že, da ni mogoče. Koliko casa me boš pa še nadlegoval s tem vprašanjem?! Mesto odgovora je potegnil mladenič samokres. Dekle je pričelo bežati. Daro Pavlovič je oddal za pj0 par strelov. Pogodil jo je in zgrudila se je na zemljo. Hitel je k njej in jo vprašal ponovno. Odgovorila mu ni, ker je bila onesveščena. Zato je oddal na njo še dva strela, zadnjo kroglo pa je pognal samemu sebi v prsi. Prihiteli so seljaki. Daro Pavlovič se je zvijal v smrtnih krčih ter je kmalu nato izndihnil. Olgo so prepeljali težko ranjeno v bolnico. Pri Pavloviču so našli pismo, v katerem prosi, da naj ju j olože v skupen grob ter ovekovečijo njegovo nesrečno ljubezen na nagrobnem spomeniku.
— Bivšo ljubico svojega moža umorila. stanovanju profesorja Neutjeta v Sarajevu se je odigrala te dni krvava drama. Ko je sedela rodbina pri večerji, je udrla v etanova-nje žena načelnika inšpekcije dela Atanasko-
viča ter zadala profesorjevi služkinji petnajst smrtnih sunkov z nožem. Bila je takoj aretirana. Zaslišana, je izjavila, da se je hotela nad žensko maščevati, ker je imela svcječasno s profesorjem intimno razmerje.
— (Jigan ukradel tri otroke. Te dni so izginili delavcu Ahmedu Alimagiču v Sarajevu irije otroci. Policija jih je iskala zaman. Končno so našli otroke orožniki v selu Kiseljaku v sarajevski okolici. Vodil jih je neki cigan, ki jin je neusmiljeno pretepal, ker so se mu zoperstavljali ter se hoteli vrniti domov.
— Ce se človek občinskim mogotcem zameri. V občinski hiši v Bačkem Gradišču, kot se zdi, ni vse v redu. Zoper župana in celo vrsto občinskih nastavljencev je bila vložena ovadba, ki navaja cel register nepravilnosti. Pred kratkim n. pr. je ovadil vodja madjarske stranke Franc Horvath občinskega beiežnika, češ da je sprejel od 527 volilnih reklamacij samo 4, dočim je vse ostale, ne da bi prizadete stranke obvestil, zavrgel. Ko je občinski beležnik zvedel, da je ovaden, je dal Horvatha z orožniki iskati, tako da je Horvath moral pomoči iskati pri višji instanci.
— Čeden policaj. Osiješka policija je aretirala te dni tamkajšnjega policijskega stražnika Vekoslava Ibišiča. Čuvar javnega reda je namreč goljufal. V svojem prosiem času je bil Ihišič agent neke transoceunske pa-roplovne družbe. Kot tak je izvabil od nekega zastopnika družbe pod lažnjivkni pretvezami par sto dinarjev. Razven tega je ogoljufal v okoliških vaseh večje število lahkovernih ljudi za večje ali manjše zneske. Nastopal je kot agent družbe ter si dal izplačevati od ljudi predplačila, ki jih je pridržal zase. Več kmetov, ki so mu nasedli, je prodalo, v nadi, da se izselijo v Ameriko, vse svoje imetje.
— Zakonska tragedija slepca. Te dni se je vršil pred budimpeštanskim sodiščem zanimiv razporočitven proces. Tožitelj je bil 28-letni slep invalid. Slepec se je bil poročil pred letom dni s pravtako slepim dekletom. Po leto dni trajajočem srečnem zakonskem življenju mu je povedal neki prijatelj, da je bridko prevaran, ker je poročil dvajset let starejšo grdo žensko. Vsled tega razkritja je nahrulil slepec svojo ženo z najostudnejšimi izrazi ter vložil tožbo na razporoko. Kljub vsemu prizadevanju sodnika se tožitelj ni hotel poravnati. Zatrjeval je, da ima kot 28-leten mladenič, kljub temu, da je slep, pravico do mlajše in lepše žene. Sodišče je tožbo zavrnilo.
— Francoski parnik s sužnji. Carinske oblasti v Townsville-u so uvedle preiskavo, ki temelji na ovadbi, da je zasidrana v Cleveland Bay-i ladja, na katere krovu se nahaja 400 Anamitov, ki jih nameravajo prodati kot sužnje. Ladja je baje francoska. Ladijski oficirji trdijo, da imajo kuliji redno izstavljene francosko - kitajske potne liste ter da potujejo na podlagi pravnoveljavno sklenjenih delovnih pogodb na otoke v Južnem pogorju. Kitajci v To\vnsville-u pa so drugega mnenja. Sklicali so shod, na katerem je bilo prečitano pismo, ki je bilo skrivaj poslano z ladje. V pismu trdi eden od kulijev, da so jih omamili s strupenimi cigaretami ter odvedli brez njihovega privoljenja iz neke francoske koncesije na Kitajskem. Prodati jih hočejo v srebrne in svinčene rudnike na novih Hebridih kot sužnje. Parnik izgleda s svojimi zamreženimi ubikacijami, ki jih stražijo neprenehoma odoboroženi oficirji kot kletka za divje zveri.
— Zopet Nungesser in Coili. V letovišču Wangeroog so našli te dni ob morski obali steklenico, v kateri se je nahajala skica zemljevida, pod njo pa napis, v stilu brzojavke: ^Sauvez nous sans paim sanz eau petite ile dans l|Atlantic Nungesser et Coli« (»Rešite naju, nahajava se na majhnem otoku v Atlantskem oceanu. Nungesser in Coli). Če sta vrgla steklenico v morje res ponesrečena letalca, ali pa si je dovolil kak zlikovec neumestno šalo, še ni ugotovljeno.
— Smešna odškodnina za žrtev justične zmote. Neki Belon je bil obsojen leta 1916 v. 7a^jzu rodi špionaže na dosmrtno dejrorta-cijo. Sedaj, po preteku 11 let se je izkazalo, da mu je storilo vojno sodišče krivico. Za to,
,77 po nedolžnem 11 let na zloglasnem »Vražjem otoku«, mu je prisodilo sodišče - 5000 frankov odškodnine.
®Trdov polet na južni tečaj. Oceanski letalec Byrd opisuje v Listku »Stockholm Ti-dingem« svoj načrt za ekapedioijo na južni tečaj. Lkspedicija je preračunana na poldrugo leto. Byrd vzame s seboj 10 znanstvenikov. Upoštevati je treba, da je med raziska-vanjem severnega in raziskavanjem južnega tečaja velika irazlika. Dočim je poleti nevarnost viharjev na severnem tečaju minimalna, se pojavljajo na južnem tečaju prav pogosto viharji. Byrd domneva, da se nahajajo pod ledom, ki obdaja južni tečaj ogromni kontinenti. Cilj, ki si ga je postavil, namerava doseči z dvema ekspedicijama. Prvo ekspe-dioijo podvzame začetkom jeseni. Upa, da se mu posreči prodreti že pri tej priliki do ledene bairiere, kjer bo vzpostavil skladišča za živila. Seboj vzame dve letali. Obe letali bosta opremljeni s pontoni, ki bodo služili pri vožnji čez sneg kot sani. Seboj vzame tudi 50 psov.' Drugo ekspedicijo podvzame prihodnje poletje.
— Dva moderna iakonca. Neka poročena ženica v Splitu je napravila te dni izprehod v romantično okolico, na Poljud. Tam se je sestala — slučajno ali namenoma, to je skrivnost, ki je znana samo njima — z gospodom, s katerim ima, rekel bi, nedovoljeno razmerje,. Slučajno ali namenoma — tudi .to še ni Pojasnjeno — pa se je Šel izprehajat na Poljud tudi nien soprog. Nič nenavadnega ni, da je zalotil svojo soprogo s »kavalirjem« v ne*nem objemu. Med zakoncema se je razvil sledeči pogovor: On: »A, tako.« Ona: »Da, tako.« On: »Dobro!« Ona: »Prav dobro!« Po teh besedah je varani soprog odšel. Ko se je vrnila podjetna ženica zvečer domov, je našla vrata zaklenjena. Trkala in zvonila je zaman. Naslednje jutro je vložil mož tožbo
na ločitev zakona. Zlobni jeziki trdijo, da je
zamrmral soprog pred odhodom s Poljuda: »Heureka (našel sem).«
—	Za kozarec vode je vlomil. Neka 70-let-na dama v Berlinu je čula sredi noči pri vratih svojega stanovanja sumljiv ropot. Skočila je s postelje in hitela v predsobo. Tam je zagledala vsa prestrašena pred seboj možakarja, ki jo je zgrabil za roko, rekoč: »Bodite mirni in popolnoma tiho. Sem vlomilec.« Ko se je mož prepričal, da živi stara dama v prav skromnih razmerah, je dejal: »Vidim, da sami nimate dosti. Zato vam ne vzamem ničesar, toda dajte mi, prosim, kozarec vode.« Od strahu bolj živa kot mrtva mu je doma željo izpolnila. Vlomilec je vodo izpil, nato pa mirno odšel.
Ljubljana.
1— Zakaj se ne prične z gradnjo poslopja Čekovnega urada? Kljub ponovnim vprašanjem v dnevnem časopisju in urgencam na merodajnih mestih se vprašanje zgradbe za poštno-čekovni urad kar ne premakne z mesta. Prostor za zgradbo je že davno določen in kupljen in kakor smo poučeni, so tudi načrti že zdavnaj izgotovljeni, tako da bi se z delom lahko takoj pričelo, kar bi bilo za omiljenje brezposelnosti v Ljubljani velikega pomena. Upamo, da se bo stvar vendar enkrat vzela v roke, kajti sicer se utegne pri-goditi, da bodo dovoljeni krediti zapadli. Stroški za zgradbo so proračunani na 6 milijonov dinarjev, ki bi domačim podjetnikom in delavcem v težki gospodarski krizi jako prav prišli.
1 Carinarnica se zgradi v Zeleni jami. Kot
smo svoje časno poročali, je bil prvotni načrt, da bi se zgradila carinarnica ob Masarykovi cesti, opuščen ter je bilo sklenjeno, da se zgradi carinarnica v Zeleni jami. Predvčerajšnjim se je pripeljal v Ljubljano v tej zadevi generalni ravnatelj carin dr. Konrad Šmid. Vršil se je na terenu komisijonalni ogled, ki je izpadel ugodno. Carinarnica se zgradi v Zeleni jami za kurilnico. V prvem nadstropju poslopja bo 6 stanovanj za urad-ništvo. Gradbeni stroški so proračunani na 8 milijonov dinarjev. Carinsko poslopje zgradi mestna občina na svoje stroške, ki jih bo krila iz kaldrmine. Poslopje ostane last mestne občine. Vsled te investicije je ogrožen program tlakovanja mestnih cest. Zato je nastal v zadevi med ljubljansko mestno občino in carinsko upravo spor, vendar je pa priča-kovati, da se bo zadeva v kratkem aplani-rala. V tem slučaju se prične z gradnjo carinarnice koncem meseca septembra, najpozneje pa prihodnjo pomlad.
Nc PuSi v postelji. Nekateri strastni pušilci imajo navado, da morajo pušiti celo v postelji, predno zaspe. Tak človek je prenočeval predvčerajšnjim v hotelu Lloyd. Mladenič je med pušenjem zaspal. Pri tem mu je padla goreča cigareta iz ust, vsled česar se je vnela odeja, rjuha in žimnica. Na pomoč je bila pozvana gasilska postaja, ki ji pa ni bilo potreba intervenirati, ker so domači pred njenim prihodom ogenj že pogasili. Hotelir ceni svojo škodo na 1000 Din.
Pojasnilo o pravem in nepravem „Florian“-u.
Na mnoga vprašanja glede »pravega in nepravega Floriana« smo primorani, v interesu kupovalcev in resnice, sledeče objaviti:
Od leta ustanovitve 1908 sem, je znan po
Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »Florjan«, izdelan po originalnem receptu iznajditelja Ldmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije »FLORIAiN« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvetska cesta.
Sloves tega želodčnega okrepčila je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka J. Jeras in drug, Moste pri Ljubljani, na način, da je začela j>rodajati pod imenom naše izdelovalnice »FLORIAN« in pod našo dobroznano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to, da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Flo-rian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »FLO-RLAN« kot svojo lastno etiketo.
Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svojo reklamo,
imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izdelovalnico »Floriana« in
označuje celo na lepakih druge izdelke z imenom »Florian« kot falsitikate!
Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug sestava rastlinskega likerja »Floriana« popolnoma neznana in,
da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po okusu, ne Po učinku.
V	obrambo naših lastninskih pravic do imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo.
Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek, zajamči pristnost pravega »Floriana« samo dobro vidni napis »Origi-nalni Kavčičev Florian« ali pa dobro vidni napis:
2» prlntnost Jam«l
na originalno zamašenih steklenicah.
Rastlinska destilacija »FLORIAN« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. s., v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
Stran 4.
lir r fii'Wlii||
Šport.
Hper med Jugoslavijo in Češkoslovaško likvidiran. Na konferenci v Benetkah so pooblaščeni zastopniki JNS in ČSAF poravnali spor, k,i je obstojal med imenovanima save-zoma že od konca junija t. 1. Jugoslavija je dv,ignla bojkot in obžaluje nesporazumijenje, ki je nastalo na ta način, da je češkoslovaški predlog prepozno dospel na JNS. Za 28. juni določena meddeželna tekma Češkoslovaške proti Jugoslavij se vrši v Beogradu dne 31. julija t. 1.
Kolesarska dirka društva »Sava« se vrši v nedeljo 24. t. m. na progi Ljubljana—(Planin* in obratno. Start in cilj na Tržaški cesti prti km 2'200 (gostilna Kramar). Skupini odhod 2 godbo s sv. Jakoba trga točno ob 14. Začetek ob 15. uri. Prijave dirkačev se sprejemajo do 22. t. m. zvečer v društveni pisarni na Karlovški cesti št. 4.
Nerveški lahkoatletski saves je proglasil Charla Hoffa za protesijonala. Če je ta vest resnična, .potem odpade na amsterdamski olimpijadi najboljši tekmec v skoku ob ipa-li?i.
Mednarodni lahkoatletski miting, ki se je vršil t Parizu na narodni praznik, je številne gledalce (10.000) bridko razočaral, ker so izostali napovedani amerikanski dijaki harvardske in yalske univerze. Vzlic temu pa so bili doseženi uspehi ze'o dobri, deloma prvovrstni. 100 m: Vanderberghe (Holandec) 10.8 sek. — 200 m: Vanderberghe 22 sek. — 400 m: Paulen (Holandec) 50.6 sek. — 1000 m: Ser. Martin (Pariz) 2:28.4. — 5000 m: Baddari (Pariz) 15:28.8.
SPBCUALNA KMETIJSKA ŠOLA V ŠT. JURIJU PRI CELJU.
Dvanajstmesečni tečaj za šolsko leto 1927-1928 se začne početk/om oktobra. Sprejemni
pogoji so isti kot za tekoče leto. Na zavod se sprejme 30 gojencev in sicer 20 kot državne gojence na prosta mesta, 10 kot privatne gojence na plačujoča mesta..
Prosilci za državna prosta mesta morajo vložiti svoje prošnje pri sreskih poglavar-stvih vsaj do 10. septembra, kjer je po odredbi ministrstva določena tudi posehna .komisija, ki je dolžna odbrati sama vsaj dva .'.primerna kmetska fanta iz sreza za vstop v šolo. Ti odbrani so deloma tudi oproščeni kolekovanja prošenj. S 15. septembrom pošljejo srezi potom velikega župana zbrane prošnje upravi šole, ki definitivno odloča glede sprejema. Prosilci za prosta mesta morajo biti le iz mariborske oblasti nad 16 let in po možnosti ne nad 19 let stari, ki so dovršili vsaj 4 razrede osnovne šole in so telesno zdravi. Biti morajo kmetski sinovi, za 'katere se predvideva, da ostanejo na kmetiji. Oni, ki pozneje odidejo v službe, morajo povrniti stroške šolanja državi.
Prosilci za plačujoča mesta pa vlože prošnje do 15. septembra direktno na upravo zaivoda. Tudi ti morajo 'biti kmetski simovi in kot taki plačajo sedaj 150 Dim na mesec, le dva smeta hiti iz drugih stanov, plačata pa po 300 iDin mesečno. Privatni gojenci smejo biti tudi starejši in tudi iz drugih oblasti. Primerno je, da gospodarsko 'bolje situirani zaprosijo takoj za privatna mesta, ker se je lani dogodilo, da radi številne priglasitve na prosta mesta ti sploh niso bili sprejeti v zavod.
K prošnji se morajo priložiti sledeči dokumenti: krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno Spričevalo, 'potrdilo starišev, da ostane sin doma in ipotrdilo občine ali davčne oblasti glede oibsega iposestva starišev in višine zemljiškega davka, plačujoči tudi potrdilo starišev, da -bodo plačevali redno oskrbnino.
Direktor: inž. Petkovšek.
Borze
dne 20. julija 1927.
Devize in valute. .
Ljubljana. Amsterdam 22.83 blago, Berlin 13.51—13.54 (13.525), Budimpešta 9.93 blago, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9925 do 8.0225 (8.0075), London 275.9—276.7 (276.3), Newycrk kabel 56.95 blago, Newyork ček 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 223.5 blago, Praga 168.2 do 169 (168.6), Trst 308—310 (309).
Zagreb. Dunaj 7.9925—8.0225, Berlin 13.515 do 13.545, Italija 307.75—309.75, London 275.9 do 276.7, Newyork ček 56.7—56.9, Praga 168.2 do 169, Švica 1093.5—1096.5; dolar 56.1—56.3, lira 306—308.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.55, London 25.22, Newyork 519.50, Pariz 20.34,-Milan 28.23, Praga 15.40, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.05, Dunaj 93.10.
Ljubljanska blagovna borza (20. t. m.). — Les: Zaklj. 1 vag. tramičev, po noti kupca, fco vagon nakl. post. po 245. Iščejo se hrastovi trami od 2.3 m naprej, deb. 25 X 25. Tendenca neizpremenjena. — Deželni pridelki: Nudi se: nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 337.5—340 za julij-avgust po 340—342.5; stara pšenica, 75/76 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 335; turščica baška, slov. post., plač. 30 dni po 235—237.5, banatska 232.5—235; moka >0«, iz stare pšenice, fco Ljubljana, brez užitnine, plač. po prejemu po 505. Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo.
DUNAJSKI KRAVALI.
Očividec pripoveduje:
Iz demonstracije je nastala revolucija. Če je bil obvarovan Dunaj v petek pred plenjenjem, se ima zahvaliti zgolj oficirju, M je
pripeljal svoje ljudi med 2. in 3. uro na Ring ter je spravil pobesneli m ob s salvami aopet k pameti.
Laž je, če se trdi, da so bile oddane salve takoj na množico in da se je streljalo za bežečimi ljudmi.
Resnica pa je, da je streljala policija naj-preje v zrak. Seveda, pozneje, ko je jel »a-stopati mob, misleč, da ostane -pri streljanju v zrak, napram policiji nasilno, »o padle ostre salve, ki so zahtevale žrtve.
Dunajska polieja je od nekdaj zelo "Moderirana.
Par prizorov iz pobune, poteim ko se je ž* streljalo.
Na Ringu pri univerza se je gnetla irti&z-joča in tuleča množica. Pred pobesnilžn* ljudmi je skakalo tucat ali dva K-ocialnodenio-kratičnih rediteljev. Ob rampi universe ie Stalo kakih 15 do 20 policijskih stražnikom Bili so popolnoma mirni. Nenadoma aadon* klioi: >Hackenkreuzler! Streljal je! Ubite ga' Obesite ga!« Iz srede množice privlečejo mladega moža. Od vseh strani ga bijejo ljudje s pestmi v obraz. Ves krvav ipride do rajn-pe. Odpne si suknjo v znak, da je neoborožen. Pobesneli ljudje mlatijo dalje po njemu. Par rediteljev ga hoče ščititi. iZato dobe udarce, ki so bili namenjeni njemu. Masi se hoče žrtev. Eden od rediteljev priteče za prega-njencem ter ga sune s pestjo v krvaveči obraz. Neka ženska se oklene navodnega ha-kenkreuzlerja. Ljudje jo sunejo proč. Policija prisostvuje tem prizorom ne da hi ganila s prstom. To se mi je zdelo nerazumljivo. Zato sem vprašal soseda, kako to.
»Schobrovi psi so odigrali« je odgovorila takoj več glasov. »Streljali so in ibiK so razoroženi. Sedaj skrbi za red samo socialnodemokratski Schutzbund.«
(Dalje prib.)
Jan Weiss:	3
Baraka smrti.
Tako ga je ujel Bareš. In ga ni več izpustil. Njegova zgovornost ni bila prav nič slabša, ko njegova pest. — Jira je pa še enkrat zrastel proti Barešu.
»Rad bi vam povedal,« je tekel, »staro homersko povest o lesenem konju. Modri boste ko stari Trojanci, če potegnete zlatega malika v našo trdnjavo. Ko pospite, bo prišel iz njega sovražnik in premagal našo utrdbo.
»To so bajke, mi smo pa možje! — No, Čap, mežnar, odloči se! Manjka mi ravno tvoj junaški glas, da bomo v večini.«
Čap se je zvil, sklenil je roke in se z očmi obesil na strop: »Oče nebeški! Pomagaj mi prav izbirati ob tej uri!«
»Počakajte I« je zakričal Jira, »tu nismo veil Nič ne moremo odločevati brez Kreč-ka!«
■$6 Bareš je začutil rezilo tega argumenta: »Dobro, — lahko počakam, — do zjutraj —«
Jira si je oddahnil. Saj Kreček se bo msd tem vrnil, prinesi milo, sladkor in tobak... Mogoče prinese tudi dobre vesti...
Ravno v tem trenotku so pa zadoneli na vratih trije udarci, trikrat je nanje padla pest v kratkih intervalih. Nato še enkrat in spet trikrat. — Oh, to je ključek, s katerim si Kreček odklepa, to je signal, s pomočjo katerega se sporazumeva zdravo od zunaj z zdravim od znotraj, —
»Kreček!«
Njegovo ime je zletelo z vseh ust, oči so se zabodle v vrata, radovednost je zrastla. Ko je pa nazadnje padel zapah in je Kreček stopil na prag, se je nudil očem strašen portret v črnem okvirju vrat na ozadju črno belega meteža. Prvi vtis je skoraj sprožil izbruh razbrzdanega smeha! Ta vtis je bil pa popolnoma goljufiv. Prvi trenotek se je namreč zazdelo, da se je ena polovica Krečkovega obraza namenoma skremžila v glupo-smešno idijotsko grimaso. Na tem skremženem delu obraza je mežikalo očesce, kakor bi si izpro-ševalo pohvale za tak dovtip. Druga polovica obraza je pa bila slepa. Namesto očesa — zelena oteklina. Skoraj cela usta so se prevesila na smejoči se del obraza. Dolgo brado je pokrival krvav sneg.
Kreček je snel obsneženo čepico z glave, beli plašč snežink mu je drsel z ramen. Nato je pogladil sneg s svoje brade, sneg in kri, naenkrat mu je pa iz brk padel še — zob! Zdaj je postalo vse jasno: njegovemu norčavemu usmevu sta manjkala dva sprednja zoba, kar je tudi pripomoglo k vtisu neodolji-ve smešnosti, kljub vsej grozi.
»Kaj se je zgodilo?«
»Pomagaj, pomagaj —!« je zaslišal Kreček še vedno mežikajoč z modrim očescem, »kozaki — v derevniji — z nagajko — moj hrbet
—	moj nos« —
»A milo —?« je zašepetal Jira in pridržal sapo.
jproč! I milo, i tobak, i sladkor — proč! Kozaki — ojej!!«
Bareš je gledal na Jiro z zasmehom v očeh.
»No, Jira, svetuj, — kaj ®laj?«
Jira je molčal. Skrčil se je na svojem ležišču, potegnil je čez glavo plašč — on si je vedno napravil tako temno kamrico med obrazom in koleni. V tej intimni temi je bil brez skrhi, dišalo je pa tam po davnem čaru deškega uspavanja pod pernico ... Danes pa se mu je tesna kamrica sanj prvič polnila z obupom. Zlobna, izbuljena tema mu je začela šumeti v ušesih s šumom oddaljenega, steklenega slapa. — Ves ta gigantski boj, v katerem se je porabilo toliko energije, v katerem se je potratilo toliko zatajevanje, — je bil zaman. — Ah, skočil bi, vdrl bi v njihova srca, z vročimi besedami bi razvnel njihov pogum k novemu, trpkemu, pa poštenemu boju. — Zaman.   —
Zadnja nada se mu je zarežala z razvalin Krečkovega obraza. — Milo — sladkor — denar ... Smrtni obroč, v katerega so zaklenjeni, se bo stiskal in jih zažemal v črnih nočeh...
Zdaj ima pa besedo Bareš. Svojo misel drži pred seboj v pesteh, z njo maha visoko nad glavo, tehta jo, zavrača. Misel, sliči jezeru, raste v goro, se niža v brezdno, oblju-buje, mori... Njegove pretepaške pesti jo lahko podpro ...
Zdaj pridobiva še Krečka za svojo misel, češ: Še nikoli in nikjer je nisem polomil.
Besede se mu razpuščajo na jeziku in tečejo skozi dve luknji v zobovju, v katere se zaman upira jezik. — Zelinka se je že odločil: »Tu je moja roka!« Čap: >To je volja božja...« Gruber se je v temi (svetilka je že zdavnaj ugasnila) privil k Jiri in si ž njim delil svoj plašč:
»Pepik, ostaneš z menoj?«
»Ostanem.«
II.
Črn, hrastov zaboj z okovanimi robovi je ležal na dnu noči, v snegu pred barako št-17. Njegov pokrov je bil odprt. Noč se je bočila nad umazanimi bankovci, zvezde so se smehljale kupu srebrnih ruubljev, prevlečenih z ivjem. — Tako razkuženje si je izmislil Bareš za svoj zaklad: Česa se neki bojite? Kužna atmosfera barake bo izpuhtela v noč, dotikljaje bolnikov bo izmil sneg, uši bodo pomrznile, gnide bodo od mraza popokale ...
Od trenotka, ko je prinesel zaklad, so £3 vsi nagovarjali vedno bolj pogosto in vedn° bolj ljubeznivo. — Jira je utihnil, Bareš ie triumfiral. Že je potekal tretji dan od one noči, ki jih je obdaroval s srebrnim zakladom. Že tretji dan in Jirove grožnje so P?" stajale vsako minuto bolj smešne ... Bareš je organiziral. — Pripravljal je veliko gostijo v proslavo junaStva, ki se ga je dobro zavedal. Njih polni želodci in uživaški jeziki naj hvalijo in slavijo pogum njegove noči, ki ga je storila bogataša ... Kakšna pa je bila ta no& kakšne dobre ali slabe dogodivščine mu je pripravila na pot, kako mu je dala zaklad, kako ga je spremila do vrat barake, — o vsem tem je govoril Bareš le z levim kotičkom ust. Nekaj je v njem ostalo skrito, ne-dopovedano. — Tudi Zelinka je molčal. • • Prvi dan se je zvil pod odejo, premetaval se po ležišču, vsak trenotek skočil pokonci in st’ je s pritajeno grozo ogledoval. Drugi dan se je pa le pomiril, ta ura ga je pa razveselil0-
VINOCET
rna vinskega kisa, d. * o. z., Liubljana
'
nudi
naitineiSi in najokusnejši namiuii kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo.	Telefon štev. 2389.
Tehnično in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. ta, ti. ncdslr.
Carinsko poiredniiki In fpedlclitkl bureau
» GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brsojavkamt „OROM“.	Teleten 2454.
Podruinice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajola posle najhitreje In pod kulanfnlml pogoji.
Tastopnlkl dntibe spalnih vos S. O.B. sa ekspresa« poiHJke.
:	Na	veliko	1
Nizke cene!
GALANTERIJA
D. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, alumimum, Škarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri
JOSIP PETELMC-U, Liubljana .
Blizu Preiernovega spomenika, ob vodi. »
Postrežba točni! lizke cene! Na veliko) |
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
KUPIMO
sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Proda se ceno
pohištvo, štedilnik in mala peSka. Naslov pove »prava lista.
»Ullstein’s
Weltgeschlchte«
(elegantno vezano) za Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi.
Prodajalka
dobra mol v metaaeo> blagu, Seli premeniti mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod šifro »Zanesljiv s«.
Drva - Čebin
Wolfova 1/IL - Tetof.
Zahvala.
Za »bile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega sina, brata, vnuka in nečaka, gospoda
se vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena motociklističnemu klubu in vsem drugim udeležencem iz Zagreba in iz drugih krajev, športnemu društvu »Ilirija«* gg. pevcem za ganljive žalostinke, darovalcem krasnih cvetk in vencev, in vsem onim, ki so dragega nam pokojnika spremili v tako obilnem Številu na njegovi zadnji poti.
Žalujoča rodbina Tonejc z ostalimi sorodniki.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.