Leto IV., štev. 272 V Lfubifant, torek dne 20. novembra £923 PoSmlna pavSaltrana. Cena 1*50 Om Ijihal« ob 4 zlutrnl. Stane mesečno 12-50 Din ju inozemstvo 25-— a neobvezno Oglasi po tarilu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 15[L Telefon it. 73. Dnevnik za gospodarstvo9 prosveto 5n politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 64. Telef. št. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska uLL Tel. št. 22. Cclle, Aleksandrova e Račun pn poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. LJubljana, 19. novembra, v največji stiski naša, SLS išče argumentov, kako bi omilila strahotni tvoj poraz v državni politiki. Vsem {lovenskiin voliičem je Se v spominu, kako je j)red volitvami SLS obetala uspeh . svoji taktiki za najbližjo bodočnost. Marsikdo je bil omamljen, a prišlo je drugače. Proračunska razprava in njeni neuspehi so dokaz, da je ifidi politike SLS že popoln. Kdor je o tem se v dvomih, naj f;ta njena glasila, ki obupano psujejo na vse strani, samo da se ne vidi pravega krivca. V tej svoji zmedenosti očitajo naprednim strankam, rta so av-[trijsldm vlastodržcem take služile, kakor zdaj srbskim, za kosti in ostanke. Drzna je ta boseda od strani SLS, li je bila tipična stranka ktečeplastva v Avstriji! Klerikalizem je Siovnstvo našel ffle. odkar je v Jugoslaviji. Poprej tnu je bilo gojenje slovansko ideje ravno-lako »paganstvo« in misel podrejene vrste, kakor mu danci ne ugaja Ju-goslovenstvo. Vsikdar je bil klerikalizem hlapec Dunaja in 7.3 par goldinarjev drobtin, jt prodajal Dunaju tvoje glasovo. Vedno so bili glasovi SLS na razpolago za vojne kredite, lopove, za t-nlctno vojno službo, za vojne dajatje, za proračun, v katerem ni hilo niti >ne slovenske srednjo šole! Ka migljaj Habsbnržana je vsa SLS ležala na kolenih. Pridno je dcnunci-rala vsakega, ki ni hotel biti hlapec. Spravljala jo nedolžno ljudi v zapor. Latinščina ji je bila tedaj kakor danes cerkveni ideal. Celo Ir K r e k in [ njim vsa SLS so bili v Avstriji stro-fi centralisti. So med vojno se je SLS [Kikazala v vsej svetlobi Stranka vojnih hujskačev, priganjačev, Orlov-do-brovoljcev, organov rekvizicije in de-mincijantov. Škof jo blagoslavljal vojake in po migljaju Vatikana je bila 5LS na nogah za ohranitev protislo-ranske Avstrijo. Ista družba, Id je hvaležno glodala losti, ki sta jih llabsburg in Dunaj metala raz mizo, ta si upa nam dajati lekcije o »robskih« dušah? Dobro, to fosiavje je hvaležno! Vse prehitro po-ubljamo polpreteklo dogodke, v katerih so vsi voditolji SLS in mali pri-p.-tnjači igrali odlično vlogo kot hlapci Avstrije. Kdo pa naj ima v Beogradu rešpekt pred takimi ljudmi? Kdo naj veruje v republikanstvo mož, ki jim jo bil avstrijski prestol svetinja, ki so se pred njo križali? Kdo naj verjame v njihovo možatost, ko so šo včeraj klečeplazi tujcu? V narodni državi so isti ljudje naenkrat republikanci, federalisti in »narodni«. Jasno je, da jim no gre no za enega teh treh principov. Gre jim le w to, da bi klerikalizem dobil v svojo kremplje vso Slovenijo. Vsi drugi argumenti so pesek v oči. Klerikalizma irre za moč Sloveniji, kor obupuje, da bi mogel celi državi dobiti toliko veljavo, kakor bi jo mogel dobiti tu. Zato naj fre naša država na pet kosov. Za to mora postati plen tujih hujskarij iu izigravanje plemena zoper pleme! Mi prav dobro vidimo slabosti one-kar imenujejo nekateri »Beograd«, » so v resnici klike zlasti radikalske, ki zlorabljajo državo. Vidimo krivice In slabosti v upravi. Opazujemo jih toirno in objektivno. Vidimo borbo meti prečani in Srbijanci. In v vseh borbah ie jasno, da moramo brezobzirno zastopati gospodarski interes naše °žje domovine. A da bi državo razbijali, ker se taks še vije v krčih slabega strankar-ftva, da bi dobro zrno pokončali za lo, da pride rimski klerikalizem na tvoj račun v Sloveniji, to ni ne naša Želja, ne naloga. Večno enak jo ta timskj klerikalizem in v Sloveniji sa poznamo nad 50 let. Četudi zdaj, ko e v stiski, dlako snremmja in se re-?enči pod vabljivimi gesli, svoje volčje narave tie spremeni nikdar. Je_ in »stane prokletstvo in historični deficit Slovenstva. Prot.i upravnim škandalom, korup-piji, krivicam v razdelitvi državnih ugodnosti lek ni v klerikalizmu. Niti n« v plemenski hujskanji, ki jo lo v»da na mlin velesrhskim agitacijam, "iti v psovaniu, najmanj pa v avtonomiji. kier lahko v lastni svoji kratkovidnosti gladu izrlihnemoč Lek je Is v vdani in borbeni posvetitvi jngoslovenski ide-it ki more mesto krivične mentalite-v vse kroge zasaditi smisel in pravično sodbo o potrebah razdelitve bre-fflen. M nočemo liiti narodna manjšina v 'iiigoslaviji. kakor Nemci in Turki, mi Zmaga jugoslovanske omladine v Zagrebu DEMOKRATSKI AKADEMIKI NAJJAČJA SKUPINA NA UNIVERZI. Za predsednika JAPD ie izvoljen član dem. stud. kluba Jugoslavija Jovan Mir- Zagreb, 19. novembra, r. Včeraj so se vršile ua zagrebški univerzi volitve v Jugoslov. Akademsko podporno društvo, pri katerem imajo vsi akademiki volilno pravico. Vloženih je bilo 5 list. Zmagala je lista demokratskega študentskega kluba »Jugoslavije«. Poleg demokratov so kandidirali: skupina združenih separatistov z radičevskim nosilccm liste, »ekonomska« skupina (Janušič, Triglav, zem-ljoradnikl, republikanci), klerikalci (Do-lnagoj) in radikali. Glasovalo le 1169 akademikov, demokrati so dobili 402 glasov, separatisti 323, ekonomski blok 239, klerikalci 115, radikali 90 glasov. Ker ie tudi v ekonomskem bloku združeno dijaštvo lugoslovcnsko, Je torej za jugoslovcnsko smer oddanih 641 glasov, več nego absolutna večina. Iiovič, v rokah jugoslo'ensklh akadem' kov so šc obe blagajniški mesti in mesto I. tajnika, separatisti dobijo podpredsednika in 2. tajnika. V upravi je skupno 15 jugoslovenskih nacljonalistov, 2 klerikalca (ki ne gresta s separatisti), 8 bloka-šcv odn. radlčevcev ter 1 radikal. Volitve so se izvršile mirno. Pozneje jo prišlo do spopada z radičevci, kl so skušali zažgati iugoslovcnsko narodno (državno) zastavo. Nacionalisti so jim jo iztrgali ter jo izvcsill na pTočcljc univerze. Nameravani obhod dilaštva po mestu jc policija preprečila. Trije dijaki so bili aretirani, med njimi eden radi glasnega grdenja krat t? oder na. ker le imel orožje v žepu. Plenarna šefa finančnega FINANČNI MINISTER GOVORI O DEFLACIJI IN UVAJA INFLACIJO. OSTRA KRITIKA NJEGOVEGA GOSPODARSTVA. Beograd, 10. novembra, p. Za danes od finančnega ministra odgovor, kaj je dopoldne je bila določena plenarna seja napravil z onimi 4CO milijoni dinarjev, finančnega odbora, da bi so pričela na-; ki jih je vzel iz depoja Narodne banke čehia debata o proračunu. Poslanci opo- za devize. Konstatira, da so vsi finančni zicije so proti tej odločitvi vlade prote-1 strokovnjaki, tudi ministrovi prijatelji ua slirali, ker sekcijo finančnega odbora še nedavni konferenci društva ekonomistov niso končale svojega dela. Zahtevali so, dognali, da je današnji finančni ministor da morejo najprej podati svoja poročila sekciji in da šele potem začne proračunska debata. Finančni minister Stojadinovič se je izjavil za takojšnjo otvoritev debato, češ, opozicija preprečuje, da bi država dobila reden proračun. Izjavil je, da mora biti proračun gotov do konca tekočega leta, ker vlada no more delati z dvanajstina-mi. Opozicija je protestirala proti očitki:. da zavlačuje razpravo. Dr. Kumanudi je v daljšem govoru naglašal, da je edino opozicija delala v sekcijah, ne pa vladna večina iu da minisetr lahko obtoži sebe in svoje ljudi; ne dopušča, da bi so odgovornost tako cinično valila na druge skupino. Ne koristi, da vlada zahteva debato o nečem, kar ne obstoji, ker sekcije še niso podale svojih poročil. Nato se je vršilo glasovanje. Glasovalo jo 12 radikalov, 1 džemljet in 1 Nemec za dnevni red, 12 članov odbora pa proti. Otvoritev debato je bilo torej sprejeta in razprava se je takoj pričela. Prvi jo govoril poslanec dr. Sečerov, Iti je v daljšem govoru primerjal stari in novi proračun in konstatiral, da finančni minister v svojem ekspozeju ni dal točnih podatkov. Proračun je ogromno povečan ter presega lanskega za 70 odst.! Nato je kritiziral politiko finančnega ministra, ki se hvali z deflacijsko politiko, dajo pa neprestano nove novčanice v promet. Pro-sežek napram lanskemu budžetu, ki zna-8 in pol milijarde, ni pokrit z neposrednimi, temveč s posrednimi davki. Minister zahteva, da mu promet prinese 819 milijonov, takso in trošarina 785 milijonov, drugi neposredni davki skupaj 600 milijonov. S takim delom minister povečava draginjo. Finančna politika vlade je slaba, ker pet šestiuk izdatkov pokriva s posrednimi in samo šestina z neposrednimi davki. Novčanic je danes v prometu za 5 milijard 900 milijonov, torej za 900 milijonov več, kot jih je bilo Hofenfolske volitve na Bol- VLADA JE POTOLKLA ZEML J O R A D NTKE TER «1ZY0JEVALA» VE. LIKO VEČINO. Beograd, 19. novembra, p. Včeraj so sc na Bolgarskem vršile volitve v parlament. Vesti, ki prihajajo iz Bolgarije, pripovedujejo o ogromnem terorju, s katerim Je vlada pritisnila na narod. V koaliciji združene tkzv. narodne stranke ln socijalisti so ljudstvu z nasiljem, bajoneti In grožnjami iztrgali večino. Celo v okrajih, kjer so imeli pristaši pokojnega Stambolijskcga ves narod na svoji strani, so bili navzlic temu oddani vsi glasovi za vlado! V glavnem so sc borile tri liste: vladinovci (meščanski blok in socijalisti), zemljoradnikl ter komunisti, ki so bili v mnogih okrajih zvezani. Pri prejšnjih volitvah jc imela kakor znano Stambolijskcga zciuljoradnijka stranka ogromno večino. Solija, 19. novembra, r. Včeraj so se vršile na Bolgarskem volitve v sobranja Vlada jo izvojevala popuino zmago v me-slih ni ua dežel!. V Sofiji so dobile vladne stranke skupno s socijalisti 15,000, ko-munlstl 8000, nacijonalni liberalci 7000 glasov. Rezultati Iz ostalih mest siccr ?a niso znani, vendar pa jc zmaga vladnih kandidatov zagotovljena. Le v Varni so zmagali komunisti, 1,1 so dobili 4400 glasov, vlada s socijalisti 3000, nacijonalni liberalci pa 2000 glasov. Po nekaterih mestih opozicija ni dobila niti enega glasu — vse jc glasovalo za vlado. Make-donstvujušči so po mnogih krajih epozi-cijmialccni preprečili glasovanje, Sollj."!, 19. novembra. Po uradnem komunikeju so dobile vladne stranke 195 mandatov, zemljoradnikl ln komunisti 52 mandatov; uvedel politiko inflacije, ne deflacije. Nato ostro kritizira vlado, zakaj dopušča, da država radi neplačanih dolgov za dobave Izgublja javni kredit. Navaja, da je takih dolgov za 1 milijardo 600 milijonov dinarjev. Posebno naglasa, da so je v prvi sekciji finančnega odbora vojni minister pritoževal, da ne more preskrbeti vojske radi pomanjkanja denarja ln da mora radi tega vsri pl iT-.-vatl dražje. Prejšnji finančni odbo,- Je-« pri proučevanju proračuna vodilo najslrožjo štedenje ter se jo prvotni načrt reduciral za 680 milijonov, sednjl finačni odbor pa je reduciral samo proračun finančnega ministra, dočim zastopniki večino zahtevajo povečanje kreditov pri vseh ostalih ministrstvih. Vladr.a večina je kriva, da ne pripusti redukcije števila ministrstev. Dokler se to ne zgodi, ne more biti govora o pravem ravnotežju v proračunu. Seja je bila zaključena ob 12.15. Beograd, 19. novembra, p. Danos popoldno jo kralj podpisal ukaz o predložitvi proračuna za 1924.—25. narodni skupščini. Izdatki znašajo 10„625,000.000 Din, dohodki pa bo za nekoliko stotin milijonov Din večji. Tu pa niso uračuna-ni v sekcijah še sprejeti amandmani za poldruro milijardo Din. Popoldne ob 18. uri so Je seja nadaljevala, Prvi je govoril zemljoradnik La-zič. Zahteval jo, da se proračunsko in koledarsko leto izenačita, da so število ministrstev zniža na 10, torej da so ukine 7 ministrstev. Ogromno povečanje proračuna za več nego 3 milijarde, pada v največjem delu na seljake, vendar proračun niti najmanje ne dokazujo kake hrige za povzdigo kmeta. Za njim jo govoril šo posl. Pušonjak. Seja je bila zaključena ob 19.15, prihodnja soja pa je bila določena za jutri popoldno ob 10. uri. Na jutrišnji soji se bo sklepalo o kreditih za prometno ministrstvo, o Bloerovem posojilu, o kreditih se sankcijam profi Nemčiji ODLOČILNE SEJE REPARACIJSKE KOMISIJE. — ANGLIJA BI SODELOVALA PRI GOSPODARSKIH SANKCIJAH. Pariz, 19. novembra, b. Seja poslani-ške konferenco, ki so jo pričela oh 11.80 dopoldne to jo ob 13.15 prekinila in popoldne nadaljevala. Politični sotrudnik »Agence llavaa« poroča, da so jo gledo vzpostavitve tnedzavezniške kontrole dosegel sporazum. Sestavljeno bosedilo se ho predložilo v ratifikacijo francoskemu iu angloškemu ministrskemu svetu. Posvetovanja poslaniške konfercnco glede povratka bivšega kronprinca v Noinčijo lonaslednlkovega povratka projektiranim vojaškim in terltorijalnlm sankcijam proli Nemčiji, da s tem dokaže svoje sprav-li v e namene. London, 19. novembra, j. Pri današnjih pogajanjih na poslaniški konferenci v Parizu je angleški poslanik po iporučilih iz tukajšnjih političnih krogov bajo na-mignil, da bi Anglija bila pripravljena razpravljati z ostalimi zavezniki o uporabi zgolj gospodarskih sankcij, ako in gledo odredb, ki se bodo določile, ec I Nemčija, na noto gledo vzpostavitve vo-nadaljujejo. j jaške kontrole no bi dala zadovolji- Kakor doznava Vaš poročevaloc, je I ga odgovora. končnoveljavno določeno, du bo repara-ei.iska komisija v petek dopoldne zaslišala nemške zastopnike. Nemška vlada bo v to svrho odposlala v Pariz uradni-ko prizadetih državnih ministrstev. Pariz, 19. novembra. J. O današnjih sklepih poslaniške konference se v ofi-cielnih krogih varuje najstrožja tajnost. Vendar pa se od ofiomno strani doznava, da so je našla podlaga za sporazum v vprašanju sankcij zaradi povratka. kronprinca in v vprašanju medzavezni-ško vojaške kontrole. V teku današnjih sej sta bila izdelana dva načrta za noto, ki naj so pofljo nemški vladi. Oba. načrta sta sestavljena v francoskem in angleškem jeziku. V splošnem imata enako vsebino, vendar pa obstojo v glavnih točkah med njima gotovo razlike, v katerih se bodo zavezniki do jutri odločili. Pariz, 19. novembra, s. Kakor javljajo listi, je ministrski predsednik Polncarč pripravljen odreči se vsem vsied presto- takrat, ko je g. Stojadinovič prevzel mi- za upravo državnih monopolov in o 7 % nistrstvo. To je torej inllacija. Zahteva | posojilu. Tudi stalnost sodSnlkou Beograd, 19- novembra, p. Danes popoldne je končala delo sekcija zakonodajnega odbora, ki izdelujo zakonski načrt o ureditvi sodišč. Po daljši debati o čl. 101., s katerim se pravosodni minister pooblašča, da sme enkrat na leto vršiti razmeščanje sodnikov se Je debata o tem členu odgodila na plenum zakonodajnega odbora, ker se s tem členom krši stalnost sodnikov. Nato so bile sprejete vse prehodne odredbe brez izpiemcinbe. Prihodnja seja je določena za petek. VOJNI MINISTER HOČE DEMISIJONIRATI. Beograd, 19. novembra, p. Danes dopoldne jc bil na dvoru vojni minister general Pcšič. Izjavil je, da so nahaja v težkem položaju, ker nima denarja, da bi preskrbel vojsko. General Pcšič preti z demisijo. ITALIJ ANSKO - A LB ANSKA POGAJANJA. Rini, 19. novembra, s. Sinoči !e prispela semkaj albanska komisija, ki bo z italijansko vlado pričela pogajanja glede trgovinske pogodbe. njeni moči, dolavni, pozorni na vso, vzbujajoč na vzporedno delo Hrvato in Srbe, mi smo gotovi, da bi mogli vse s p r e m e n i t i. In če bi šo Hrvate odvrnili od nesrečne pasivne in federalistične politike, ni dvoma, da bi mod Srbi našli milijone zaveznikov. -«-n,„»,„ »„„„, ,., ........ .... Ali misli SLS, da srbsko ljudstvo ne ''Oč"enio hiti 'de? državneša nnrodn.' Ce 1 vidi beograjske oligarhije? Ali ni raki milijon Slovencev bilo v krepki ju- dikalstvo samo s tem napredovalo, eoslovenski ofenzivi, vdani državi in iker io klicalo Srbe »na vkuo» uroti Pariz, 19. novembra, s. Kakor poroča »Potit Parbien« jc anjrleški poslanik lord Orevvo včeraj sporočil francoskemu zastopniku pri poslaniški konferenci Jules Cambonn, da angleška vlada v zadevi povratka bivšega nemškega kronprinca in vzpostavitve vojaške kontrolo v Nemčiji ne moro podpirati francoskega predloga glede sankcij proti Nemčiji. FRANCOZI ZASEDLI STINNESOV RUD-NIK. Diisseldorf, 19. novembra, j. Francozi so dane3 zasedli Stinnosov rudokop Erin pri Kastropu. Zasedba rudokopa se Je izvršila brez vsake vojaško podpore. Francoski inženjer jo prišel v rudokop ter vprašal obratni svet, ali hi bili delavci pripravljeni nadaljevati delo za Francoze pod njihovo kontrolo. Na zborovanju strokovnih dclavccv se jo soglasno sklenilo nadaljevati delo na francoski račun. SCrvnik pred sodiščem Sedanji češkoslovaški ollcir obdolžcn, da je pustil postreliti celo srbsko selo. Praga, 19. novembra, j. Početkom vojno proti Srbiji jo dni avstrijski častnik Teodor Urgešič zgnati skupaj prebivalce sela Prnjavor, jim ukazal, da morajo izkopati grob ter jih nato dal ustreliti, ker je neki 12-letui srbski deček oddal strel proti prihajajočim Avstrijcem. Kakor javlja »Ceske Slovo«, jo pisatelj Jahoda obtožil artiljerijskega kapetana v Kr.v Ijovem Gradcu Teodorja Urbana, da jo identičen z Urgešičem. Napadeni je nato tožil pisatelja Jahodo zaradi razžaljenja časti. Kakor izhaja iz dosedanjega zaslišanja prič, se ie umor v Prnjavoru izvršil res na povelje sedanjega češkoslovaškega častnika Urbanr Pretepi na avstrijskih Radiču in sklicujoč se na nesramne separatistično izjavo klerikalizma? Razorožite separatizem med Hrvati in Slovenci, pojdite z nami v iskren boj za močno enotno državo z ja.snim programom popolne administrativne de- Ssssnske kraSg v Kisnu Rim, 19. novembra, j. Španska kraljevska dvojica je danes opoldno dospela v Rim. Pri izkrcanju v Speziji jo kralj Alfonz predstavil ministrskega predsednica Prima de ltivero fašislovskcinu generalu Balbu z besedami: cTo je moj Musso-lini.> Sprejem v Rimu jo bil lak, kakor je običajen ob sličnili prilikah. Prvi dan bivanja v Rimu je bil posvečen posetu papeža. Gradec, 19. novembra, s. 2e koncem minulega tedna je prišlo na dunajski in graškl univerzi do pretepov, ki so jih izzvali nemškonacijonalni akademiki s tem, da so hoteli židovskim dijakom zabranlti dohod na univerzo. Danes so se izgredi na obeh univerzah ponovili. Rektor dunajske univerze je pustil vsied tega univerzo zapreti In jc začasno ustavil vsa predavanja. V Gradcu ie prišlo danes do spopadov že dopoldne pred univerzo. Popoldne ob 5.30 |e zopet prišlo do nemirov, ki so se liato v notranjem mestu nadaljevali, 16 židovskih dijakov je bilo od policijo od-peljanlh v mestno hišo. Zbiranje nemško-koncentracije in samouprave, pa je ni nacionalnih visokošolcev jc imelo za po-sile, ki bi nas zadržala. Ko pade plo- sledico intervencijo policije, ki je demen-menski separatizem tostran Drine, bo strante potisnila proti Bismarkplatzu. Več klenkala smrtna ura tudi onemu, kar, židovskih dijakov ic bilo insultiranih. Po-obsojamo kot »Velesrbstvo«. j licija ic aretirala tudi 6 neinško-nacional- — nih visokošolcev, IrBosemsItee bane 19. novembra: CURIH: New-York 579, London 24.75, Pariz 20, Milan 24.35, Praga 16.70, Budimpešta 0.03, Bukarešta 3, Beograd 6.575, Sofija 4.05, Dunaj 0.00815. TRST: Beograd 26.10 do 26.35, Pariz 128.50 do 123.75, London 101.20 do 101.45 New-York 23.50 do 23.65, Curih 400 do 409, Praga 67.25 do 07.75, Dunaj 0.033 do 0.031, dinarji 26 do 26.30, dolarji 23.45 dc 23.60. carinski franki (20) 89.25 do 89.75 DUNAJ: Devize: Beograd 793 do 797, Berlin 13 do 14, Budimpešta 3.65 do 3.75, Bukarešta 35G do 358, London 301.500 do 302.500, Milan 2984 do 2906, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Pariz 3632 do 8018, Praga 2040 do 2050, Sofija 5BS do 572, Varšava 2.70 do 3.10, Curih 12.240 do 12.290; valute: dolarji 70.560 do 70.860, liro 2950 do 2970, dinarji 787 do 793. PRAGA: Rim 146.25, Pnriz 183.25, London 119.50, New-York 31.60. Beograd 39.25. BERLIN: (V milijonih): Milan 107.780, Praga 73.815, I.ondon 10,972.500, Nevv-York 2,513.700, Beograd 29.925. LONDON: Beograd 8S0, Berlin 28 bilijonov, Milan 99.50, Praga 118.25, Dunaj 805.000. Tendenca čvrsta, promet živahen. NKNV-VORk: Beograd 113.50, Pariz 542. Rim 439.25 Praga 280.50 Dunai 0.1L Haprecfna zmaga na Rakeku Lep uspeh naprednjakov v PlanlnL V nedeljo so se vršile na Rakeku fn v Plauini občinske volitve. Po krasnem uspehu v Zireh ln lepem napredovanju v Dol. Logatcu more napredna misel zabeležiti novo zmago. Povsod na deželi se k ižejo sadovi vnetega in vztrajnega dela demokratsko stranko, ki požrtvovalno zbira k skupnemu boju proti klerlkalizmu pristaše vseli naprednih strank. Novo življenje se kažo v naprednih vrstah, novo veselje do dela, večja borbenost iu zato tudi pozitivni uspehi. Široke maso ljudstva polagoma spregledujejo: klerikalci, ki so obljubljali nebesa ua zemlji, so prinesli narodu le nova 1 Temena in mu naprtili nove žrtve. Tudi priprost človek polagoma spoznava, da. so dozdevni rešitelji bili le politični sleparji, ki imajo danes skoraj vso politično moč slovenskega dela našega naroda v svojih rokah, pa jo brezvestno zapravljajo in zlorabljajo ujetnu v škodo, š podpihovanjem najnižjih instinktov, s protisrbsko gonjo, s ponižavanjem lastno države, z obtoževanjem drugih, z grožnjami in terorjem skušajo klerikalci braniti ^\oje pozicije. Toda iztreznjenje prihaja in ž njim se pričenja rušiti navidezno tako trdna stavba klerikalne strahovlade. Za demokratsko stranko bodo vele-fiomeinbni uspehi proSlib dveh nedelj pobuda za nadaljno najvztrajnejše delo, da se končno vzpostavi povsod • notna napredna fronta, ki je, kakor l-.ažejo dogodki, sposobna in močna dovolj, da preide v uspešno ofenzivo proti neprijatelju naroda, proti kleri-kulizmu. * Na R al; e k u so bile vložene štiri Hrte. Vrla rakeška krajevna organizacija JDS je prva sestavila in vložila lUto »Naprednega bloka», katere no-siteJj je bil oboeznani hi priljubljeni gosp. S t r ž a j. Polog to splošne listo so vložili bvojo listo javni nameščenci tf*r jo po členu 18. zakona o ob-< inskih volitvah vezali z demokratsko. Ostale napredno stranke v volit-\ e niso posegle, pač pa so njihovi pristaši v občini s priznanja vredno vnemo podpirali delo JDS. Sloga naprednjakov je rodila najlepši uspeh. Od J 25 oddanih glasov jih je dobila napredna lista 224, torej absolutno večino. Lista uradnikov jo združila na sebe 02 glasov. Klerikalci, ki so napovedovali, da bodo dobili vsaj 9 mandatov, so mogli zbrati le 114 glasov, komunistična lista je dobila 24 glasov. Razdelitev mandatov je torej slede-Na: demokratska lista Naprednega bloka. 9. ž njo vezana uradniška lista 3 mandate, klerikalci 4, komunisti 1 mandat. Občinski odbor ima 17 članov. Volilnih upravičencev je bilo 572 '74 več nego pri skupščinskih volitvah), tudi volilna udeležba je bila za '9 živahnejša nego v marcu. Klerikalci so nazadovali za 43 glasov, kar niači v primeri s splošnim naraščanjem izgubo ene tretjine glasov. Na-prednjaki eo pridobili od zadnjih volitev skoraj 100 %l V Rakeku je sinoči vladalo veliko veselje, ki ga iskreno deli vsa slovenska napredna javnost. Naši ljudje so bili požrtvovalno na delu. Kot vzor discipline in vzgled za vse mlajše na-predniake pa naj služi gosp. Matija M o d i c vžitkar iz Ivanjega sela št. 6, ki se je na dan volitev nahajal pri . svojih sorodnikih v Planini ter je kljub visoki starosti (86 let!) in skrajno slabemu vremenu prihitel na Rakek volit, čil in navdušen, kakor kak mladenič. Tudi gosp. Pavel Ur-b a s iz Ivanjega sela, star 80 let, je izvršil svojo napredno dolžnost. Vrlima možema želimo trdnega zdravja šo mnogo let! * Lep uspeh so dosegli naprednjaki fiidi v P la n i n i, kjer so se v nedeljo istotako vršile občinske volitve. Vloženi sta bili samo dve listi, lista SLS in lista JDS. Agitacija se jo iz obeh strani vTŠila s polno paro. Rezul-lat je tudi tu za na.predn.iake nad vse razveseljiv. Dočim je prejšnji občinski odbor In gerenfstvo obstojalo Is samih pristašev SLS, so si priborili demo-kratje v sedanjem zastopstvu 6 odbornikov. Na klerikalce jih tedaj odpade 11. Razmerje glasov jo sledeče: SLS 161, JDS 83. Udeležba je vsled slabega vremena in oddaljenosti posameznih vasi od volišča trpela. Tudi v Planini jo bila organizacija JDS s hvalevredno vnemo na delu. Politične '+ Krajevna organizacija JDS v Kr-melju. V soboto zvečer se je vršil v Kr-mellu ustanovili občni zbor krajevne organizacije JDS, katerega so se udeležili pristaši iz šentjanške občine. Načelnik g. A. Ribnikar je obrazložil program jugo-slovenske demokracije ter opozarjal na važnost organizacije JDS, ki more krepko naraščati le, če ima trdno zaslombo v krajevnih organizacijah. Izvoljeni odbor nove krajevne organizaclle JDS v Krme-Iju jamči, da se bo v bodoče tudi v tem kraju pojačiia demokratska ml sel in sila njene moči. H- Lep uspeh napredne koncentracije na deželL Pod tem naslovom se peča »Slov. Narod« z Izidom zadnlih občinskih volitev v 2ireh, v Dol Logatcu, v Planini In na Rakeku, priznavajoč krasen uspeh vztrajnega in složnega dela naprednjakov na deželi. »Slov. Narod« pl-šo, da je izid zadnjih občinskih volitev slmptomatlčen za splošno situacijo. Klerikalni glasovi nazadujejo, napredni rastejo. To le znamenje časa. Ljudstvo uvlde-va, da ga je klerikallzem 18. marca pre-varlL Nič ne pomagajo ugovori In ljuto besnenje proti Srbom, SLS sc ne otrese težke odgovornosti ln prve posledice so že tu.» Neomenjeno ne smemo pustiti, da je «Slov. Narod« v gorenjem članku moral priznati, da so tvorili demokrati pri vseh omenjenih občinskih volitvah vodstvo volilne kampanje. Ako bi hotel povedati popolno resnico, bi moral priznati, da Je edinote JDS pri vseh teh volitvah Inicijativno in vspodbudno sodelovala in da se žal druge stranke za to delo niti menile niso. Zlasti Je smešno kokodakanje SKS v Kmetijskem listu, ki bi rad dopovedal javnosti, da je bila v 2ireh »Gospodarska lista« od SKS, ko Je resnica, da so gospodje šele Iz »Jutra« izvedeli, da so se občinske volitve v 2treh že vršile. + Fuzlja med Perlčevo iu Koruno-vo soc. grupo. Kakor čujemo, sta se Peričeva in Korunova socijalistlčna grupa po daljših pogajanjih sporazumeli ter ujedlnili v enotno organizacijo SSJ. Dosedanji Peričev organ »Zarja« je kakor znano preneha!, oficijdno skupno glasilo bo mariborski <-SociJalist>. + Klerikalna sleparija z uradnl-Štvom. Uradništvu zadostuje opozorilo, kaj so mu klerikalci pred volitvami obetali in kaj so po volitvah zanj storili, da takoj razume velikanski švlndel, kl ga sedaj uganja SLS in njeno glasilo »Slovenec« na račun uradništva. Dokler so bili demokrati v vladni večini In dokler so bili vsaj še yije slovenski demokrati v parlamentu, eden pa v vladi, so uradniki dobili tekom prav kratkega razdobja trikratno zboljšanje prejemkov. Demo-kratje so že lansko leto izdelali službeno pragmutiko, kl je bila poštena In naravnost sijajna v primeri s tem, kar Je pod radikalsko vlado uzakonjeno. Demokrat-je so lansko zimo, meseca decembra, pred padcem koalicijske vlade zahtevali dve kardinalnl točki, kl jih je treba rešiti pred razpustom parlamenta: službeno pragmatiko za uradništvo in invalidski zakon. Mar niso bili klerikalci med onimi, ki so strupeno hujskall proti koaliciji? Zaman so takrat demokrati svarili, da se bo gonja proti njim Je bridko maščevala zlasti nad uradništvom tn invalidi. In kdo je bil zopet tisti, ki je osed-lal radikalsko homogeno vlado? Markov protokol ni še povsem zadostoval, načelnik SLS dr. Korošec je moral šc v avdl-jenco h kralju, da povdarl svoje odločno stališče za samoradikalskl režim. Bedarije, laži In hujskarije, ki Jih sedaj pišejo klerikalci za uradnike, so le nov dokaz, da je brezvestnost klerikalcev brezmejna, sicer bi se tako infamno ne norčevali iz uradnikov, ki so v Sloveniji po njihovi krivdi padli tako daleč, kakor so. Da bi bilo v Beogradu 21 slovenskih demokratov, bi slovensko uradništvo lahko bilo zadovoljno, ker pa je naša pokraji- na tako nesrečna, da non vso porttrftioj odgovornost za njo SLS, Je pa mlzerija vsak dan hujša. Za Slovence nI problem centralizem ali avtonomija. Vse to Je le fraza In sleparija. Problem leži le v tem, kdaj se bo Slovencc otresel klerikalnih zločincev. Ko bo to nastopilo, bo tudi za vse naše ljudi bolje. t Deflaclia. Mnogo se razpravlja o umetnosti deflacije. Če naj označimo stališče JDS o tem vprašanju, nI nobenega dvoma, da ogromna večina stranke in njeno oflciielno vodstvo stoje odločno na dcflacljskem stališču. Da bi se število bankovcev morda množilo na ljubo bankam ali Izvoznim špekulantom, to se mora strogo obsojati. Od Industrijske strani se je povdarjalo, naj bi se neizogibnih težkih posledic deflacijske politike oču-vale mlade industrije in naša obrt, kl si je komaj montirala stroje In brez cenejšega kredita Izhajati ne more. Mnogi so naročili stroje, kl jih plačati ne morejo, ker se zapira kredit ali pa je obrestna mera pretežka. V tem oziru so Industrijalci upravičeno zahtevali, naj se po Narodni banki otvori možnost kreditov. Ml bi vzdignili našo produkcijo. Izkazalo pa se je, da za potrebno strogo cenzuriranje takih kreditov upravni aparat ne bi bil sposoben. Ako bi se vsled lega za produkcijsko kredite namenjeni denar vpo-rabljal za druge namene, potem le mnogo bolje, da se ne tiska. Zato moramo zdaj predvsem delati na to, da se Izvrši revizija kontov »Narodne banke«, zlasti da bodo ti krediti bolj enakomerni In predvsem za produktivne namene razdeljeni na vso državo, in da se da možnost, da tudi mali In srednji podletnlkl vsaj posredno pridejo na vrsto. Gledališče Ljubljanska drama. Torek, 20.: Zaprto. tj Sreda. 21.: »Ljubezen«. Irv. Četrtek, 22.: »Kar hočete«. Dijaška predstava po znižanih cenah ob 16. Izv. Petek, 23.: »Smrt majke Jugoviča«. B. Sobota, 24.: »Hedda Oabler«. Izv. Nedelja, 25.: ob 3.: »Krolaček-junaček«. Mladinska predstava. Ob 8.: »Osma žena«. Izv. Pondeljek, 26.: »Danes bomo tlčl». E, Ljubljanska opera. Torek, 20.: »Mignon«. C. Sreda, 21.: »Nlkola Sublc ZrinlsfcK. F. Četrtek, 22.: »Prodana nevesta«. Izv. Petek, 23.: »Aida«. A. Sobota. 24.: »Mignon*. D. Nedelja, 25.: »EvgenlJ Onjegln«, ljudska predstava. Izv. Pondeljek, 26.: Zaprto. Celjsko gledališče. Torek, 20.: »Ljubezen«. Oostovanle dram-skesa ansambla Iz Ljubljane. Uv, Mariborsko fclcJallšče. Sreda, 21.: »Jesenske gosli«. E. Sodnifa Borov trgovec z livino Je Sevničar Jurij i Zabrdu. Dne 16. septembra se je podal Iv. Sešek ua prošnjo Fr. Uršeja v Zabrdo k obdolžencu po neko kravo. Ko sta se pa srečala že na potu, je prišlo med njima radi krave do prepira. Sevni-čar trdi, da ga je Sešel najprej udaril za uho, kar mu je vrnil, za udarce z debelo palico [io glavi pa noče nič vedeti. Ker pa je okrožno sodišče v Celju bolj verjelo Sešku, ki je Imel vsled opetovanih udarcev z nekim debelim predmetom tudi polomljena rebra, Je bil Sevulčar obsojen na 2 meseca poostrene ječe. Spoštuj očeta in mater . . . Zoper to božjo zapoved in kazenski zakon se je pregrešil Duša Mihael, 221etni rudar v Trbovljah. Po večkratnih prepirih Je meseca oktobra ob neki priliki vrgel na tla svojega lastnega očeta, ga tolkel s pestmi in udaril z nekim lesom po čelu. V svojo mačeho Je vrgel kos lesa ter iz hudobije poškodoval pohištvo svojega očeta. Pred celjskim okrožnim sodiščem je dobil 1 mesec pooslrene ječe. Ljubezniv mož. Štefan Nemec, posestnik v Petajncih, je ponovno pretepal svojo ženo. Nekoč jo je privezal celo za lase, tako, da so se sosedje javno zgražali in ga končno tudi ovadili. Nemec je bil nato od okrajnega sodišča obsojen na teden dni zapora. Razsodbo je potrdilo sedaj tudi vzklicno sodišče v Mariboru, čeravno mu je žena odpustila. Štefan Nemec je pač pozabil, da pravi sv. Ambrož: Kar jo žena, to Je mol Star grešnik. SSletni Alojzij Oman je prišel šele pred kratkim od vojakov, kjer je služil kot dalje služeči podčastnik. Za seboj nima ravno najlepše preteklosti: bil je namreč nič manj kakor 14krat kaznovan. Da je v resnici veliki malopridnež, je pokazal le prvi dan, ko je odložil vojaško suknjo. Izmaknil je namreč kar dve kolesi: eno pred Schnelder in VerovSkovo trgovino na Dunajski cesti, last Alojzija Trinka, drugo pa v Sodni ulici, last Cirila Sršena. Zalotil pa ga je stražnik in aretiral. Oman bo nosi) sedaj v zaporih ljubljanskega deželnega sodišča 14 mesecev nekoliko drugačno uniformo. Smrtna obsodba t Varaldlnn. V Varaždinu je bil obsojen na smrt orožnik Josip Peščica, rodom iz Istre, ki je v Bednji ustrelil svojo bivšo zaročenko in njenega moža I. Levandiča. Zločin je Izvršil tretji dan po poroki, potem pa se je potikal po gozdovih, dokler ga niso vjeli. Sokolstvo Mariborska sokolska župa priredi v dneh od 2& novembra do 7. decembra v Mariboru župni vaditeljski tečaj, ki je namenjen predvsem učiteljstvu. Predavali bodo mariborski Sokoli. V dneh 8. in 9. decembra bodo župne tekme pod izredno težkimi pogoji, nakar se bo vršila dne 9. decembra zvečer v Narodnem domu sokolska akademija v proslavo desetletnice mariborske župe Pri akademiji bo obilo novih težkih efektnih telovadnih nastopov, pri katerih bodo sodelovala vsa župna društva. Sokolič. Izšla Je 11. številka sokolskega mladinskega lista, ki ima sledečo vsebino: Pozdravljen v sokolskem krogu! Članek poroča, kako je bil mladi kraljevič Peter sprejet med 6okolsko deco. — Br. Engelbert Oangl, ob njegovi petdesetletnici, s sliko. — Naš skupna vez — sokolska ideja, razlaga sokolski misli. — Tvoj pozivi je v srbohrvaščini pisan clančič, ki tolmači sokolske dolžnosti, katere mora izpolnevati sokolski naraščaj. — desnem kotu z velikimi razločnimi or kami ln s polnim Imenom brez okraj!« vanja. Ce je pošiljka naslovljena v večj kraj, je treba označiti v naslovu ulico hišno številko in čo mogoče tudi nad stropja in številko vrat. V naslovih ni podnajemnike in služinčad, je treba pri staviti* tudi ime najemnika ali gospo darja (delodajalca). Trgovcem in obrt nikom priporočamo, da nabijejo na vra ta trgovine ali delavnice tablico, na ks teri naj bo napisano, kje stanuje lat! nik, da se mu nujno pošiljke (eksprei ne pošiljke in brzojavke) ob nedeljah ii praznikih ponoči in sploh vsak čas, kadar je trgovina ali delavnica zaprta, la hko dostavijo na dom. Ce je naslovni kraj pošiljke malo znac je treba označiti županijo, okrožje, srei ali okraj, na pošiljkah v inozemstvo pa vselej vsaj državo. Ako v naslovDen kraju ni pošte, je treba napisati »sele, zadnjo pošto. Na pošiljke v kraje, ka terih je več enakega ali podobnega ime na v državi, je treba vselej zapiBati pre del države ali pripisati kako drugo pri merno natančnejše določilo, n. pr. Ko privniea, Hrvatska; Koprivnica pri Brc žicah ali Koprivnica, okraj Brežice, č; je v naslovnem kraju več oseb isteg: imena in priimka, je potrebno, da H napiše poleg imena in priimka tudi f' poklic ali kaka druga natančnejša o: načba prejemnika, n. pr. mlajši, stare; ši, Petrov itd. Na pošiljkah za vojake je treba d' dati imenu in priimku tudi številk vojne edini«, pri kateri služi naslovili Pri pisemskih pošiljkah je dobro, d napiše pošiljatelj nad naslov ali na za« njo stran pošiljke svoj natančni naslon zato da se mu pošiljko lahko takoj vi no, če se ne more dostavili. Naslov pošiljatelja pa mora biti tal. napisan, da no bo nobenega dvoma, kd je pravzaprav prejemnik pošiljK«. Mariborska nedelja Maribor, 18. novembra. Uvod v rimsKo sezono s koncerti pri mizah. Pričel Jih Je v soboto *MSimer-gesangsverein*. Bili so časi, še pred par meseci, ko so takšne nemške prireditve naše nacionaliste po Mariboru in Ptuju tako razburjale, da so nastali kravall, ki jih jc vsak narodnjak razumel kot odjek užaljene mladine nad preganjanjem Slovencev na Koroškem. Samo klerikalcem to ni šlo v glavo in zato je »Straža« tedne in mesece psovala Orjunaše z razbojniki in Jemala v zaščito uboge preganjane Nemce. Plačilo ni izostalo. Vsi Germani in nemškutarji po Mariboru, Ptuju, Slov. Bistrici, Šoštaniu in podobnih nemčurskih gnezdih so naročili »Stražo« in obljubljali, pa tudi izkazovali dejansko hvaležnost SLS. Pretekli teden pa se je zgodil čudež, nenapovedan, neumijiv in neverjeten preobrat v mišljenju duševnih voditeljev v Cirilov! tiskarni. »Straža« Je v petek uda rila z gorjačo po Nemcih in bila mnenja, da oblast ne more dovoliti «Mannergc-saugsverelnu« sobotne »Liedertaiei«. In to duhovno pretiovljenje ie vztrajalo še telo v sobota douoldnc iu delalo uovc čudeže: Veliki inkvizitor Orjunašev, duhovnik in urednik Januš Goleč jc stopil celo v prijateljski stik z vodjo akcijske čete Orjune Slavkom Rejo in v idiličnem prijateljstvu smo ju videli stopati po Gosposki in Šolski ulici na policijo, da še v zadnji minuti energično protestirata proti dovoljenju nemškega izzivanja in pred strogim očesom postave odklonita odgovornost za posledice... Bum! Na policiji so zijali. K sreči se je vrnil s policijskega kongresa tz Zagreba g. Kerše-van in telefon je pričel sipati direktive in komande, da se dostojno varuje zaščita narodnih manjšin. Na policiji so brusili sablje, čistili zarjavele pištole, detektivi so si delili rajone. Končno je g. Ker-ševan še enkrat strogo pogledal v oči svo ji gardi in zasačil na dnu primorsko nezanesljivost. Zopet telefon ln zvečer Je zastražll Gčtzovo poslopje močan kor-don orožnlštva z nasalenimi bajoneti. Prišla je usodna osma ura — In električne obločnlce so obsevale svetle gumbe budne straže, detektivi so švigali lil protne-nirali, in v tem lepem špalirju so nemške famillje udobno korakale v razsvetljeno dvorano. »Gesangsvereiti« se Jc izkazal hvaležnega: za uvod Je Intoniral nemško «Božc Dravde-. . Bik' med tem tudi Gclcc in 2ebot nista mirovala. Ampak od »Straže« napovedane revolucije ni bilo. V usodni url je prišel 2ebot javit, da mu je njegova IV. četa žal že zopet odpovedala in ostala raje doma. Da ne rušijo Idilične narodne harmonije, so se vrnili pod rodni krov tudi Rejovi fantje! »Lieder-tafel« je ob 11. končal dostojanstveno kot se spodobi za zaščitene — narodne manjšine, orožniki in detektivi in g. Ker-ševan s policijo so odšli mirno spat. Pika. * Nedelja |e bila lepša. Videl sem pri delu napredno dijaško mladino. Mar.borsko dijaštvo je bilo vedno mod prvimi bojevniki. Svoj čas le dobilo »Narodno-radl-kalno« dijaško gibanje ravno iz Maribora najmočnejše falange zmožnih in navdušenih delavcev. Danes zavzemajo odlična mesta v svojih poklicih In raznih organizacijah narodne energije. Sedanja generacija ne zaostala. Tvori predvsem kader Sokolstva, kateremu posvečata Izmed profesorjev ves svoj prosti čas brata dr. Pivko In dr. Kovačlč. Bilo bi želeti, da se še več profesorjev, ki so še mladi In znalo vniknitt v rovolucijonartie mlade duše, briga tudi izven šole za napredno oriientacilo diiaštva, kot delalo to vsi klerikalni pedagogi. Sploh bi bilo treba na polju napredne dijaške vzgoje mar sikaj ukreniti, da nam klerikalna ofenziva ne ugrabi mladine. Baš v tem, kot še v marsičem drugem, bi lahko vse napredne stranke Izvršile marsikaj koristnega v skupnem delu. Predvsem bi moralo Imeti napredno dijaštvo centralno ognjišče svojega delovanja ln zatočišče naprednih organizacij v dijaškem domu, kot ga imajo klerikalci v dijaškem semenišču, kjer skrbe za nje vsi mogoči srednješolski In bogoslovni profesorji in razni duhovniki. Njihovo število zato nI ravno majhno. Pa tudi garda naprednega dljaštva je Jaka, čeprav so navezani na samopomoč. Pod vodstvom Društva akademikov Imajo organizirane vse srednje šoie z učiteljišči in trgovsko šolo in prirejajo vsako nedeljo svoia predavanja. Danes Je podala pred polno dvorano fantov in deklic nadarjena dijakinja zanimivo sliko o Pr-lckijl. Popoldne pa so priredili cclo svojo prvo letošnjo akademijo s pevskimi ln godbenlnil točkami. Mladina, kl je napolnila malo dvorano Narodnega doma, je upravičeno navdušeno ploskala krasnim Izvajanjem orkestra, sekstetu In ter-cctu. deklamatorkl ln solistu. Mnogo obe- tajoči talenti skromne, a idealne mladic brez običajne primesi nadutosti. In kar je najlepše med njimi, lepo se ra, umejo, govorilo brez fraz, mislijo pošti no — kot si te moremo želeti nepokvai jeno mladost Kakih deset dečkov požr vovalno stalno sodeluje v Ljudski knji-niči In ob koncu lanskega leta so cel priredili za javnost posrečen večer i Sokolski dom. — Takšna mladina je vrJ na, da Jo Javnost podpira. * V gledališča Je bila prva popoldansl glasbena predstava. Med truščem in v kom pestre mladine In številnih okolit nov je stopil k pultu naš mladenlški sta ček Viktor Parma In Intoniral svojei »Ziatoroga«. Kakor on, tako Je bila sre na tudi publika in mu hvaležno ploska ob vživanju čustvenih slovenskih mcloi. Bil le to lep nedeljski popoldan, kl U naj slede še številni drugt Vsi, kl so to poklicani, pa naj skrbe, da napolniti te popoldanske ure gledališče s priPr stlm ljudstvom, kmečkitn In delavskli In pa z mladino. Tam so srca najbolj i stopna za setev lepote in tisto ustvari nle bo tudi najjačje. p r(toga „Jutru" St. 2 tU, dne 20. novembra 1923, Politični odmevi Mussolini v laški zunanji politiki Rim, 16. novembra. V današnji seji senata jo sen. Artom itcincljeval svojo interpelacijo o zunanje polltlinem položaju. Doluknil se je Janin-dogodita, govoril o francoski akci-|j v Porurju, izražajoč mnenje, ila se bo francosko Javno mnenje kmalu prepričalo, da se narodi ue dajo zatreti In da nasilje ne moro tvoriti prave samoobrambe, pozival vlado, da vztraja na kolonijalnili kompenzacijah, ki jih zagotavlja Italiji čl. 13. londonskega pakta, zahteval pojasnila o reškem vprašanju, meneč, da le dogovor o reški luki sicer koristen za Italijo, Ukor za Jugoslavijo, da pa naj so vlada uradi notranje politič. težav v Jugoslaviji nc prenagli v zaključku pogajanj, in Je zaključil z željo, da bo italijanska zunanja politika vedno miroljubna In pravična ter bo Italija imela v svetu tisti vpliv, ki od-covarja njeni slavni tradiciji. Nato jo v dolgem govoru pojasnjeval ministrski' predsednik Mussolini stališče svoje vlade v vseh važnejših vprašanjih zunanje politike. Lotil sc je predvsem reparacijshcga vprašanja ln poudarjal, da Nemčija ni zadostila svojim obvezam. Francija je zahtevala točno izpolnitev nemških obvez, Anglija pa je bila za popuščanje. Tako je prišlo do londonske konference v decembru leta 1922., na ka Icri je Italija predložila svoj posredovalni predlog, po katerem naj bi so vprašanje reparacij strnilo z vprašanjem medzavez-niških dolgov, Nemčiji znižale njene obveze, zato pa JI haložila zastavna poroštva brez vojaške zasedbe, dovolil JI nov odlog in naložilo nadaljevanje dajatev v naravi. S temi predlogi Je Italija le deloma prodrla in sledila je potem pariška konferenca, ki tudi ni dosegla svojega nameila, nakar Je prišla s francoske in belgijske strani okupacija Porurja, katere sc je Italija udeležila le z majhnim šte vllom Inženirjev, da tako ščiti svoje koristi. V večini teh vprašan) stoji Italija na strani Anglije, a pazi, kakor ta, da ne pride do preloma s Francijo. Tudi v vpra šanju Izročitve kronprlnca se Italija strinja z Anglijo in je odločno nasprotna vsaki nadaijnl okupaciji nemškega ozemlja. Ne more in ne sme se misliti na uničenje 72mllljonskega nemškega naroda. Smernice italijanske vlade v tem vpra Sanju so takele: dolg Nemčije naj se primerno zniža In sorazmerno naj se v zvezi s tem skrčijo medzavezniški dolgovi; Nemčiji naj se dovoli primeren moratorij izvzemši dajatve v naravi; Nemčija naj da zastavna poroštva (nemška vlada jih Je pripravljena dati); Izpraznitev Porurja po doseženih zastavnih poroštvih; izključitev vmešavanja v notranie stvari Nemčije in moralna podpora vladi, ki vzpostavi red v državi; izključitev vsake izpremembe v terltorijalnoin pogledu. Nato se je Mussolini bavll z okupacijo Krla in diplomatsko bitko v Zvezi narodov, v kateri je Italija zmagala. Zveza narodov Je francosko-angleškl duet. Anglija Ima v Zvezi 226 uradnikov, Francija 180, Švica 178, Italija pa samo 25. Od še-stili komisij Jih Ima Francija monopoll-zlranih pet, Anglija eno, Italija pa nobene. Vkljub temu pa ostane Italija v Zvezi, zlasti zato, ker noče kršiti versajske mirovne konference, katere sestavni del ie pogodba o Zvezi narodov. Po teh vprašanjih Je govornik prešel na reško vprašanje. O tem delu Mussolini-ievega govora je prineslo »Jutro. ie obširno telefonsko poročilo. Vprašanje Javorine Vprašanje Javorine, tega malega gorskega kota na meji med Češkoslovaško in Poljsko v Karpatih, le okrog 50 km' obsegajočega gozdnatega In skalovltega ozemlja, ležečega okrog vasi Javorlna, ki pa je kljub temu že nad dve leti silno razburjalo češkoslovaško in poljsko poli tično iavnost, se nahaia baš te dni v od- ločilnem stadiju pred mednarodnim razsodiščem v Haagu. Spor zaradi Javorine se je razvil po sledeči poti. Dne 28. Julija 1920. je vele-poslaniška konferenca razdelila ozemlje Tešlna, Splša In Opave, kjer bi se Imel vršiti plebiscit, med Češkoslovaško in Poljsko. Južni del Splša, v katerem leži tudi Javorlna, Je pripadel Cehoslovakom. Mednarodna razmejitvena komisija, ki je imela detajlno v terenu določiti mejo jc pričela v razmejitvijo. Marca meseca leta 1921. jo predlagal poljski član te komisije, naj bi se Javorina izročila Pollakom za kompenzacijo dveh slovaških vasi v Splšu. Kakor povsod jc imela razmejitvena komisija pravico, da po želji prizadetih držav izvrši tako obmejno zamenjavo. Češkoslovaški zastopnik pa se je protlvll taki zamenjavi. Vsled vztrajne propagando ln po dolgotrajnih debatah, v katerih se Je pokazala needlnost v komisiji sami, ic komisija naposled zadevo predložila poslanlški konferenci v razsodbo. Toda med tem se Je na sestanku vno-njlh ministrov Beneša in Sklrmunta v novembru 1921. sklenilo, da se Javorinskl spor reši prijateljskim potom v direktnem sporazumu v teku šestih mesecev. Takoj nato, decembra 1921 pa Je vele-poslaniška konferenca odbila predlog raz mejitvene komisije ln odredila, da, ako ne pride do direktnega sporaziuna med obema državama, naj Izvede prvotni sklep poslaniške konference; s tem jo bila Javorina toliko kot češkoslovaška. Toda v tem slučaju bi bilo računati na dolgotrajno nasprotje med CSR in Polisko. Zato Je minister Betieš v pravem razume vanju pomena bratskega sporazuma s Poljaki postavil komisijo strokovnjakov, ki nai bi dognala, v koliko se more Češko slovaška vendarle odreči vsaj delu spornega ozemlja. Toda velik del češkega Jav nega mnenja,mnogi politiki so se izrekli zelo odločno zoper vsakršno popuščanje. Dr. Beneš Je bil dolgo izpostavljen ostrim napadom, Prav tako se Je tudi s poljske strani propagiralo Jako strastno proiiče-ško stališče. Zadeva Javorine Je razburjala češko in poljsko javnost v Jako veliki meri in zastrupljala odnošajc med obema slovanskima sosedama. Plemenita Bencšova namera ni rodila sadu. Direkten sporazum se ni mogel doseči, dasi so bili Celil pripravljeni odstopiti del spornega ozomlja. Med tem pa je razmejitvena komisija kratkomalo neupravičenim potom razdelila javorlnsko ozemlje tako, da Je prisodila večji del Poljski. Češkoslovaška nI priznala te razrešitve, marveč je apelirala znova na veleposlanlško konferenoo, ki pa Je stvar Izročila naposled mednarodnemu razsodišču v Haagu. V Haagu sta baš te dni češka in poljska delegacija utemeljevali In zagovarjali vsaka svoje stališče; dne 14. novembra Je bila debata zaključena ln po došllli poročilih jc pričakovati razsodbe tekom ka-' "h desetih dni. — Razkol med «Probu]ajočlml se Madžari*. Bivši madžarski narodni poslanec Ladislav Budavary, do nedavno eden najzvestejših članov skupino «Pro-bujajočlh se Madžarov« se Je vsled zapostavljenosti v tel grupi Izločil Iz nje In ustanovil lastno stranko, ki nosi Ime madžarske narodnostne stranke. Program nove stranke Jo krščansko-šovlnlstlčno-nacionalističen. — Zackišnlca za Francom Jožefom na Madžarskem. Madžarski uradni list prinaša v neuradnem delu ene svojih zadnjih številk objavo, da se bo letos 24. decembra v stolni cerkvi v Budimpešti vršila maša zadušnica za bivšim cesarjem Francom Jožefom I. Poročilo poziva člane armade, naj se udeležijo zadušnlce v paradni uiiiiormi... — Odstranitev pečatov na prosto rlh Hrvatske zaicdnlco. Kakor znano, so bili prostori Hrvatske zajednicc v Zagrebu 10. septembra zapečateni ln poslovanje ustavljeno. Sedaj so prostore raz-pečatlli in bodo zopet služili članom za-Jednlce, samo hišni red bo po zahtevi policijo poostren. Dovolitev ponovne otvoritve prostorov jc poslodlca ugovora, ki ga je vložila čitalnica. Socijaloa politika Za reformo socialnega zavarovanja Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani so je v svojih zadnjih posvetovanjih na podlagi poročila na rajrazličnejšo načine, da tako z lastnimi močmi in z so ljubeznijo nedolžnih svojih src skr-bo za eročo drugih otrok. Podmladek se je pa poprijel z vso vno 1110 tudi akcije za zdravje otrok. Otroci so sistematično vzgajajo k pažnjl ua lastno zdravje iu na zdravje in higijeno svojo okolice. Tako dobro so jo obnesel Podmladok v Ameriki in rodil toliko sadu, da so mogli otroci kmalu odstopiti od s.-ojih darov tudi otrokom preko oco-ana. Pedagogi pa so — uvidevajoč važno vzgojne moinento — pričeli propagirati za Podmladek tudi v Evropi. Ko so jo leta 1919. osnovala Liga društva Rdečega Križa, katero član jo tudi Rdeči Križ našo državo, so sprejelo Podmladek malone vso države v Evropi ter pričelo takoj organizirati svojo dcco. Ta ko jo sedaj Podmladek Rdečega Križa udomačen v sledečih državah: Avstriji, Bolgariji, Belgiji, Britaniji, Češkoslovaški, Danski, Finski, Franciji, Grški, Ogrski, Italiji, Japonski, Litvanski, Nemčiji, Poljski, Rumuniji, Španiji, Švici... Tudi naša država jo prevzela to misel in jo prilagodila prilikam in potrebam našo zemlje. Upirati so pač no moro nobena država in noben šolnik, ki sivzna idealno stremljenje Podmladka Rdečega Križa k udojstvovanju »ljubezni do bllž' njega!. Domače zadeve Občni zbor Kmetijske družbe Občni zbor Kmetijske družbo jo bil razglašen v za nedeljo dno 10. decembra t. 1. To je bila zadnja prili- | če občui zbor, kakor to zahteva redni ' gospodarstvo in kakor predpisujejo tudi j družbena pravila. Pri objektivnem tolmačenju družbenih pravil no moro bili prav nobenega dvoma o tem, da se mora rodni občni zbor ka za objavo, da so še lahko reši v teko- 6kjicaU tekom poslovnega leta in da gn čem letu. Prof. Jarc je v možnosti, da bi so uveljivil, da bi drugim naložil svojo voljn ili da bi odločilno vplival na potek zg i-lovine energično kretnjo. Tako opisuje zadnji Romar novec samega sobo v dnevniku svojega življenja. Evo vzorec Nikolajevega stila, dva zapiska, posvečena smrti Aleksandra ra. «—- 19. oktobra. Sreda. Davi je moj dragi papa S|Wl Štiri ure zapored, ostali del dneva jo pa preživel v svojem fotelju. Naš nemir so je zopet pojavil zvečer, ko o dvn-boju Eskimov, ki Je popolnoma nekrva' Ako se dva Eskima skregata, se pozo veta na dvoboj; postavita se drug tu sproti drugemu In ostali jih obkolijo. I" ! sedal se prične. Drug za drugim si Izmi-| šljata pesmi, s katerimi skušata kar ra< bolj osmešiti svojega nasprotnika. Glc-dalcl potem odločijo, kdo Je zmagal I« i čast je rešena. pregled Mladinske prireditve v Ljubljani V nedeljo smo imeli v Ljubljani tri nevsakdanje prireditve in mladinski koncert pod okriljem Glasbene Matice, mladinsko predstavo v drami, v Mestnem domu premijero in prvo reprizo marijotnet-ne igre »Skrivnostno zrcalo* Misel kons. prof. Jeraja, ki namerava tekom letošnje zimske sezone ob nedeljah dopoldne prirediti 12 koncertov za mladino, združenih s predavanji, je izredno simpatična in hvalevredna. Mladina je naša bodočnost. Zato nam mora biti prva skrb, da ji vcepimo ljubezen do V pomlad in vstajenje! (K letošnji otvoritvi marijonetnega gledališča.) Romar in večni iskavec miru drvim iz mesta v prostrano, vseobjemajočo daljo, tavajoč v silnem doživetju in v čudnem nemiru duše za vseutešujočim vsemirjem, ta ledeno mrzlimi gozdovi, za sludenci belih fontan. Ko se ozrem, se je mesto že črnilo za menoj Baš padajo nanj poslednji solnčni žarki večernega zatona, ki se pošastno režečo rdeči v ozadju. Obstojim. Zdajci se v krčevitem vsponu dvigne plamen in ves bizaren vzblisne kvišku Zgrozim se ob misli da mi zgoreva del cmo-jega>, Id ga zapuščam v mestu, da se ml \ nema jo spomini, ki se zajedajo v mesto objemajoče meglo. Vse bo prah in pepel. Razpnem roke po vlažnih tleh ln v te hladne sence, vse za seboj, vse pozabljeno . . . Zahrepenlm po spanju polnem pozabe. Prisluškavam narahlo glasovom vesoljstva in lastne bolečine . . . Mrzlota sape vpliva name kot pomlad, kl jo slutiš, pa je še tako daleč, daleč . . . Tisti čas nekje v nebu završi, me kliče in vabi s čudovito zateglim, drobnim glasom. Nenadoma sem ga začutil poleg sebe in spoznal, da je GašperČkov. Gaa-perček Larifari in njegova družina . . . •:I, kaj pa motoviliš ob tej pozni uri duhov, ko se vlega uoč čez vasi in polja. Bedaki Človek, ki »e boriš z» nič, za malenkosti. Prazne marnje U buče po glavi. Poid* no pojd! Na kratko: z monoi areš. pričeli bomo, razumeš I Jaz cki sem življenja živi sok, jaz, ki živ polet življenju dajem>, te ozdravim. Odletuješ sem tn tja kot črna vešča. Smejem se ti, blodež nemirni. Saj vem, da so vsi tvoji boji in napori le •cigrice, otročje solze, kajti lo smeh na gori je brezčasen, večen!» Njegov drobni smeh se je zarezal vnme. Pred menoj so pojavi in oživi nov svet, ves bajen in pravljičen. Vame dahne čudovit mir, ki pronica naravnost v mojo dušo liki Kristusova blagovest na gori: Kdor jo moje tneeo In pije mojo kri ima večno življenje . . . Nagonsko sledim klicu, ki se je kakor utrgal iz neba. • » • Bilo je proti večeru! Na zapadu so goreli oblaki ožarjeni od večernega zatona. Na mesto se Je že vlegala megla. Stal sem na trgu. Iz brezoblične megle se izobliči Mestni dom in namah se znajdem v delavnici pred visoko mojstrovo postavo. tA^a, si prišel, li kolovrat kolovrasti iz noči tam zunaj mesta.) Nasmehnem se. . Originalna, deloma lirična, deloma sentimentalna, pa tudi komično jroteskua. jo ta glasba. Prišla bi pa gotovo do večje veljave in razumevanja kot ilustracija dejanja na odru kakor izvajana na koncerta. Koncert je zaklju-£ila Griegova »V joseni«. Orkester muzike Dravske divizije, pomnožen z nekaterimi Sanj orkestra kraljevo opere je ves spored absolvlral v jplosno zadovoljit to. Občinstva se je bilo vkljub skrajno slabemu vremenu nabralo precej, vendar dvorana ni bila rarp-odana. Priznanja ln ploskanja jo bilo de voli. Deležen ga Je bil orkester s svojim duigentom dr. Cerinom, pa tudi navzoči hrvatski skladatelj Anton Dobro-ni6, kateremu so poslušalci po izvajani »Dubravki« prirejali spontane ovacije. milijonov kron. VTada tega denarja danes ne more dovoliti in Zagrebčani si bodo pomagali sami. Drama se bo osamosvojila na račun opereto. Tako bo imel Zagreb troje gledališč: opornega z voditeljem Benešičom in prostorom za 1200 gledalcev, dramo z dr. Gavello za 840 oseb in opereto, katero bo režiral g. Raič in ki bo imela prostora za 050 oseb. Razstava dveh hrvatskih slikarjev v Zagrebu. Znani hrvatski slikar Mirko Rački je dne 15. no,embra v zagrebškem salonu Ullrich razstavil večjo kolekcijo svojih slik, dne 25. novembra pa. razstavi v istih prostorih razstavo svojih del krajinar prof. Fordo Kovačevič. Matoševe pesmi. »Narodna knjižnica« v Zagrebu naznanja, da izda v najkrajšem času v seriji »Naši pesniki« peto knjigo, ki bo obaegala Matoševe pesmi. Zbirka bo v kronološkem redu obsegala vse pesniške proizvode A. G. Ma-toša, izvzemSi epigrame. Natisnjena bo zbirka na najfinejšem papirju in bo okrašena z risbami prof. Kljakovlča. Knjigi bo pridejana tudi Matoševa illka. Športni vestiiik Ilirija poražena v Mariboru1 S. K. Rapid (Maribor) : S. K. Ilirija (LJubljana) 4 : 0 (4 : 0). Prvak Slovenije, S. K. Ilirija, je v nedeljo doživel v Mariboru občuten ln skoraj neverjeten poraz. Podlegel je tamkajšnjemu Rapidu s precejšnjo diferenco 4 : 0. Tekma sftma na sebi nI nudila nobenega športnega užitka, ker jc bilo igrišče vsled deževja skoraj preplavljeno. O kaki kombinacijski igri sveda ni moglo biti govora niti z ene niti z drugo stranL Rapidovci so to tudi kmalu uvideli ter pač uravnali Igro po tej okolnosti. ln res se Jim Je vsled tega posrečilo v prvih petnajstih minutah zabiti kar štiri gole. Krivda na teh golih gre na rovaš branilcev Pretnarja in Dolinarja, ki sc nkakor nista mogla razumeti ter branila vrata vsak po svoje, ue ozirajoč se drug na drugega. Ilirija je sicer nato pričela z močno ofenzivo, toda žilava obramba Mariborčanov, kateri so pomagali krilci in celo napadalci, Je onemogočila vsak uspeh illtijanov. Pri Rapidu je treba predvsem pohvaliti napadalno vrsto, ki je Izrabljajoč; nezmožnost ilirijanske obrambe, zvo-jevala za svoj klub zelo častno zmago, čeprav sta padla dva gola iz of slde pozicij. Občinstva Je bilo vsled slabega vremena zelo malo. Gostovanje gdč. Zikove in g. Slmen-Sa v Zagrebu. Reproducirali smo že par oodti zagrebškega tiska, ki je prav ugodno oennil nastop članov naše opere gdč. Zikove tn g. Šimenca na zagrebški operi v cTosei*. O gostovanju te pohvalno ura?«jo tudi vsi ostali listi. »Morgen« hvali petje in Igro obeh, nedeljski »Ob-10r» pa piše: »Zagrebška opera je v g. Šimencu našla scojega tenorja — za enkrat žal, samo kot gosta. Pevec si je i svojim nastopom na mah osvojil publiko, ki je z odobravanjem izpričala željo, da bi g. bi^eni čimprej postal član naše opere. 0 g-a pevca je lahak, gibek in rvon»k ter spominja na glas g. Skupjev-:>ke^a. Kazalno Intonacijo bo g. Šimenc lahko odpravil... Glas gdč. Zikove je Iopel in izrazit, njena igra pa je dovršena in is-'ena«. — Kritika glede g. Šimenca je toliko zanimivejša, ker so lani baš v r\i,'ebski operi menili, da ji pevec ?9 ni dorasel. Sedaj pa bi ga radi kar aaga'iraii... Cerkveni koncert v Celju dne 18. novembra je bil za Celjane gotovo senzacija, kar jo dokazalo izredno veliko zanimanje in dober obisk. Kapucinska cerkev je bila natlačeno polna, mnogo občinstva žalibog ui našlo več dostopa. Celokupni vtis proizvajanja je bil za v glasbi izšolano občinstvo brez dvoma poln umetniškega užitka. Tudi najstrožji kritik mora priznati, da si je Glasbena Matica v Celju s tem koncertom pridobila topet novih lavorik pri svojem požrtvovalnem delovanju. Veličastno so doneli akordi Izpod rok stolnega kapelnika Pre-»rla iz Ljubljane, ki nam je podal mojstrsko razne težke kompozicije, kakor Bossijevo Ave Marijo, Guilmontovo Meditacijo, Reinbergerjevo Vizijo in Agita-to, Bachovo Grave, Dorsko tokato in fn-?o. Mladi komorni kvartet, obstoječ iz i?g. Sancina, dr. Pajovica, Osterca in Wagnerja je s svojim prvim nastopom Jokazal, da je kos svoji težki nalogi, ki »i jo je 6tavil ob svoji ustanovitvi. Da stremi le po pravi umetnosti io po gojitvi v glasbi priznanih skladateljev, se jo videlo že pri prvem proizvajanju vseh točk izbranega programa. Ga. Wagnerje-"a je pela kot sopranistinja zelo čustveno Mozartovo Avo verum. Brez vsake najmanjšo bojazni si lahko išče na tem Polju Še nadaljnjih uspehov. Vse priznanje zaslužijo tisti, ki so preko raznih te-tav pripomogli do tako lepega uspeha ia to šli Glasbeni Matici na roko. Tretje gledališče v Zagreba. Zagreb lina, kakor znano, samo eno gledališko poslopje. V njem se izmenoma vrše oper ne in dramske predstave. Za dramo bi bilo potrebno novo gledališko poslopje, ki ga pa danes ni mogoče sezidati. Zato prišli voditelji gledališča na pametno misel, da otvorijo na Streljani, v zapadlem delu mesta, opereto, ki bo gotovo tako dobičkanosna, da se bodo iz njenih sredstev polagoma lahko adaptirali 60-danjf prostori kina »Heiiosa v Franko-panski ulici za dramsko gledališče. Za 10 adaptacijo je potreben kaoital treh Druge nedeljske tekme Zagreb: Pri zelo slabem vretnenu se Je včeraj vršila finalna tekma za prvenstvo ZNP. med Gradjansklm in Varaždln-skim S. K. Zmagal je Oradjanskl s 4 : 0. Varaždinski S. K. Je pokazal lepo borbenost, vendar pa Je moral podlečl boljši tehniki Oradianskega. — Atena : Olim-pija 10 : 1, Unltas : Južna železnica 7 : 1, Sparta : Železničarji (Sisak) 3 : 4. Beograd: Jugoslavija : Soko 9 : 0. (Prvenstvena). Dunaj: Prvenstvene tekme predzadnjega kola Jesenske sezone niso prinesle nobenih presenečenj. Vsi favoriti so si priborili pričakovane točke. Na prvem mestu tabele so sedaj Amateurji, ki ima-io isto število točk kot Rapid in Slmmc-ring, vendar pa boljše razmerje golov. Brezdvomno Je bilo, da bodo Ametcurjl premagali WAF., ki Je predzadnjo nedeljo podlegel Wackru. Amateurji so ga porazili s 4 : 0 (2 : 0). Simmering je Imel proti Ostmarki. ki jo le porazil z 1 : 0 (0 : 0), boljše šansc, po poteku tckqje pa bi bil celo neodločen Izid bolj na mestu. Slovan ie moral z 2 : 0 (0 : 0) pod-leči Sportklubu, ki je do danes še edino Ta se Je oblstinlla prognoza. Ostala jc neodločena z 1 : 1 (1 : 1). Izidi važnejših tekem II. razreda so: Rudollsliilgel : Vorvcarts 00 4 : 1 (3 : 0), Crlcketer : Simrnerlnger S. V. 2 : 0, Bevvcgungsspie-Icr : Germanla 1 : 0, Plorldsdorf : Sturm 07 4 : 0 (1 : 0). WAC. : Jedlersdorf 3 : 0, Red Star : Donaustadt 3 : 2, Donau : Sturm 14 4 : 0. Praga: Dunajska Vlemia jo v nedeljo gostovala v Pragi proti tatnošnji Spartl. Čeprav je igrala v svoji najmočnejši postavi je doživela občuten poraz s 3 : 0 (1 : 0). Na nobeni strani ni bilo videti bogzna kake ambiciozne igre. Dunajska napadalna vrsta nikakor nI mogla prodreti praške obrambe. Pri Dunajčanlh je odpovedalo skoraj vse moštvo. Sparta Je na opolzkem terenu Igrala previdno ter je pokazala zelo malo od svoje običajne nogometne umetnosti In prodorne sile. — DFG. : Reprezentanca Mlttclgamma D. F. V. 5 : 1 (4 : I). Moravska Ostrova: Rapid (Dunaj : S. K. Slovan 1 : 0. Edini gol Je zabil Urldll. Plzenj: Tukajšnja Vlktorlla Je v veliko presenečenje vse športne javnosti premagala praško Slavijo z 2 : 1. NUrnberg: Tudi v NOrnbergu so Imeli senzacijo. 1. Pussballklub Niirnberg Je moral podlečl Fussballverelnu NUrnberg z 1 : 0. Cross Country v Zagrebu. Pri nedeljski cross-country tekmi na 3000 m za juniorle ie zmagalo A moštvo Haška v postavi Valentckovič, Markulinčlč, Ga-vranič in Prelog z 11 točkami. Na drugem mestu je B moštvo Haška s 32, na tretjem pa Marathon z 38 točkami. Po-edincl so dosegli: 1. Valentckovič 11:56, 2. Markulinčlč 12:04, 3. Gavrančlč 12:14, 4. Knežič (Marathon), 5. Prelog, 6. Pi-škovič. — Pri tekmi na 5000 m je sigurno zmagalo moštvo Haška z razliko 5 točk pred Gradjansklm, čeprav je nastopilo z rezervami. Poodinci so dospeli na cilj: 1. Zinaja D. (Hašk) 20:15, 2. Fer-kovič (H) 20:20, 3. Zemljak (Gradi.) 20: 26, 4. Fritsch (H) 20:28, 5. Kralj (Oradj.) 20:43, 6. Šimonovlč (Grad).) 21:20. Hazena v Zagrebu. Tretje kolo prvenstvenih tekem je prineslo Gradjanskc-mu In Hašku po dve točki. Rezultati so: Gradjanski : Penkala 7 : 0, Hašk : Con-cordiia 5 : 1. Jugoslovanski motoclkllstičnl savez Meseca marca tega leta sc Je osnoval Jugoslovanski motocikllstični savez s sedežem v Zagrebu. Savezna pravila so se- vata tudt Itnslia znatne Količine, mogle cene znatnejše in za dalje časa narasti. Na domačih tržiščih so ceno tudi v prešlem tednu popustile. Momentani porast deviz nI na oeno prav nič vplival. Vzrokov za slabljenje žitnih con jo več. Glavni je ta, da so naše ceno le nad svetovnimi paritetami. Saj prldo celo ameriška moka, ki jo uvažajo Italijani v Dalmacijo, cenejo uego naša. Ibtotako sta. mnogo cenejši rumunska pfcnica in moka, K slabljenju cen pa prlpomoro pri nas nadalje veliko pomanjkanje denarja. Blago, ki so plvča takoj, jo znatno cencj-šc, nogo blago, ki ae dajo deloma ali samo na upanje. Na dunajskem trgu močno konkurira našemu blagu madžarska pšenica in moka, ki sta cenejša. Zato tudi pioSli teden ni bilo večjega izvoza. Ker cune pri uat slabijo in to izgledi da šo bodo nadaljo slabele, jo ponudba na nnših triiščih obilna. Povpraševanje pa jo majhno na samo zaradi pomanjkanja. denarja, temveč baš tu, Iranko Ada Sekelj, blago 515. nepremagano moštvo. Hakoah : Hertha j daj potrjena po vladi ter bo savez takoj 5 : 1. Tudi glede tekme Wacker : Admi-1 pričel s svojim delovanjem. Gospodarstvo Igra e jugoslovanskim premoženjem Trst, 14. novembra. Meseca junija t. 1. Je izročil gospod Ci-ro Kamenarovič Jadransko banko v Trstu, največji Jugoslovanski zavod na Primorskem, v italijanske roke. Preden se je to izvršilo, so Imeli delničarji ln vlagatelji v Trstu sestanke in so končno poslali k g. Kamcnaroviču zastopnike, da Jim pojasni financljelnl položaj tega zavoda in da jim obrazloži svoj nadaljnl načrt. S svojo spretno zgovornostjo jih je Kamenarovič prepričal, da po njegovem načrtu ne bodo delničarji prikrajšani, izjavil pa jim Je, da mora izročiti banko v italijanske roke, ker drugače bi prišli tudi vlagatelji ob svoj denar. Zagotovil Jim Je, da bo prinesla italijanska skupina dovoli denarja, tako da bo banka sanirana. Olede na to izjavi le bila Javnost pred alternativo: preprečiti italijanlzacijo Jadranske banke, s tem pa spraviti v nevarnost denar vlagateljev, aH pa prepustiti banko Italijanom, da pridejo vlagatelji do svojih težko prlsluženlh novcev. Javnost se je odločila v prid vlagateljem — in tako je prišla Jadranska banka v italijansko-fašistovske roke pod vodstvom tržaškega župana Pitacco, znanega generala Piccione ter bančnega ravnatelja Troinbacco. Sedaj se Je pa izkazalo, da so bile takratne trditve Kamenaroviča neresnične. Italijanska skupina pod vodstvom tržaškega župana Pitacco ni prinesla v banko niti centesima. Ona se je takrat sicer obvezala, da bo vplačala 10 milijonov lir delniške glavnice. A tega nI storila, marveč le začetkom tega meseca izstopila ter kratkomalo prepustila banko usodi. Prišla je druga skupina na površje pod vodstvom veletrgovca 1'cinerja. ki pa bo plačala samo tri milijone lir delniške glavnice. Iz tega se vidi, da je Kamenarovič svoj čas vodil za nos zastopnike slovenskih interesentov, ko jim ie zatrjeval, da mora izročiti banko italijanskim fašistom, ker le-ti io rešilo poloma. 7.ar!"va posta- ja sedaj še bolj sumljiva, ker je g. Kamenarovič takrat meseca junija odločno odbil predlog, naj se voli odbor, ki bo ugotovil faktično stanje zavoda. Ta odbor nal bi tudi poklical na odgovor krivce. Tako so jugoslovanski delničarji prlšii ob delnice Jadranske banke v Trstu. Ali ta žrtev našega premoženja nI zadostovala g. Kamenaroviču. Ne vemo siccr, kdo je dal dovoljenje, a dejstvo Je, da je Kamenarovič plačal Iz sredstev Jadranske banke v Beogradu nič manj nego E milijonov lir, to je približno 75 milijonov kron, za delnice Jadranske banke v Trstu. Ta denar je zopet vzet iz žepov predvsem slovenskih vlagateljevi Tragična Igra, ki jo Igra Kamenarovič z jugoslovanskim premoženjem In posebno s premoženjem naših bratov na Primorskem, pa še ni končana. Njegov nov zaveznik v Jadranski banki v Trstu, g. Fciner, je začel popolnoma drugo taktiko kakor njegovi predniki Pitacco, Piccione itd. S prijaznim, skrbno-očetovskim obrazom obrača se namreč na slovenske vlagatelje, naj spravijo svoie borne In tež ko prislužene novce na »varno« v njegovo banko. Da bi hllnll nekoliko prijaznosti Slovencem In Hrvatom na Primorskem, oglaša sc prav pridno tudi v sliv venskih In hrvatskih listih, medtem ko je Kamenarovič svojcas prekinil vsako zvezo z Jugoslovanskim časopisjem na Primorskem. Ali hoče g. Fciner morda na ta način Izvabiti nekaj mililonov lir iz jugoslovanskih žepov ter potem po Ka-menarovičevem sistemu zopet »reducirati. delnice ln vloge, z odpisom sto od sto? Položaj na žitnih trgih Zadnje poročilo iz Zedinjenih držav javlja o znatnem padcu cen v Chicagu. Vohče ee na zunanjih trgih, amoriških in evropskih opaža rezerviranost s strani kupcev. Toda tudi ponudba ni bila nikjer posebno velika, zaradi česar se na nadaljnji razvoj cen na zunanjih trgih no da s prilično verjetnostjo sklnpati. Izključeno [ia jo v vsakem slučaju, da bi pri letošnji usodni svetovni lotink ko iz- — Vinarsko društvo za politični okraj novomeški s sedežem v Novem mestu je na tvojem zborovanju dne 11. nov. sklenilo nastopno resolucijo: Društvo poživlja vlado, da pri predstoječih trgovinskih pogajanjih z Avstrijo z vso silo brani interese vinogradništva Slovenije, ki jo pred državnim prevratom imela svojo glavne odjemalce vina v Avstriji in je na avstrijski vinski trg navezana. Zlasti naj se skuša doseči pri izvozu vina iz Slovenije znižanje carine od strani Avstrije vsaj toliko, kot je to dovolila Avstrija Italiji in pa, da se smejo izvažati vina od 9 odst. alkohola početiši. K trgovinskim pogajanjem z Avstrijo naj se pritegnejo eksperti iz Slovenije, kojim to gospodarske priliko ter interese vinograd ništva in vinsko trgovine v Sloveniji dobro znane. — B. S k a I i c k y, t. č. pred sednik. — Fr. Simončič t. č. tajnik. — Veliki vinski sejem v Krškem, ki ^a priredi krška občina v sredo dne 21 novembra dopoldno po 9. uri v prostorih hotela GregoriS v Krškem, obeta biti po sedanjem zanimanju sodeč, prav do bro obiskan, kar bi bilo v svrho razvoja letošnje vinsko kupčije tudi jako želeti. Je pa to tudi najpripravnejši in naj- cenejši način preskušati in spoznati vi. na iz raznih vintklh gorio ter 6topiti H producenti v direktne kupčljsko zveze, Letošnja vina nadkriljujejo lanska glede kvalitete in bodo gotovo tudi popolnoma stanovitna, ker so bila v lepem vre-inotiu trgana in ker so popolnoma poki-pela. Rdeča dolenjska vina (tkzv. cviček) imajo 8.5 do 10 odst., bela pa 9 do 11 odst. in nekatera sortirana bela vin» colo 12 do 1!1 odst. nlkohoki, o čimor s<> se uekateri kupci žo sami osebuo prepričali. Cono niso tako pretirano, kakor sc splošno domneva. Oficielna otvoritev sojma bo ob 10. uri dopoldno t prireditvi primernimi, tudi strokovnimi na-govo. ri, in sicer ob lepem vromcuu na prostem, ob tlabem pa v dvorani. Sojem bo trajal cel dan, da se tako omogoči udeležba in posot tudi oddaljenim štajerskim krogom. V članku o taksah in pristojbinah v 271. številki so jo vrinila tiskovna napaka. Pristojbina za zemljiško knjižna zavarovanja pri vrednosti uad 500 Din znaša 1 odst, in ne 10 odsl. — Naša lesna Industrija ua lM>ui razstavi v Lyomi. Časopisjo poroča, da je naša lesna industrija na mednarodni lesni razbtavi v Lyonu, ki so jo vršila od 5. do 21. oktobra, dosegla velik uspeh. Razstave so so udeležilo tvrdko: »Slavonija«, »Nihag« in »Drava«. Posebno zanimanje je vladalo na razstavi za slavonski hrastov les, ki jo tudi pred voj-uo tlovel v Franciji. Udruženje trgovcev z orožjem ln puškarjev kraijevine SHS so je osnovalo s sedežem v Zagrebu. Za predsednika jo izvoljen D. Vrbanič (Zagreb), za pod predsednika Pošingor (Maribor), za tajni ka A. Borovuik (Zagreb) in blagajnika It. Vidovič (Zagreb). = Koliko se pridela tobaka v Jugoslaviji V naši državi se jo pridelalo le toa tobaka po posameznih pokrajinah: v južni Srbiji 43.S17 metrskih stotov, v Bosni in llorcegovini 22.650, v eeverni Srbiji 9480. v Vojvodini 15.118, v Sloveniji 69-10 na Hrvatskem iu v Slavoniji 1085 in v Črni gori 316 motrsklh sto tov tobaka. — Naša trgovina preko Soluna. 2e tedaj, ko solunska cona še uo funkcionira in bo otvorjena šele čez nekaj dni, je naš promet preko Soluna procejšen. V zadnjem tednu oktobra je bilo transpor tirano preko Soluna naslednjo našo bla go: pšenice 5 vagonov, fižola 19 v/igo nov, ječmona 23 vagonov, moke 2 vago na, otrob 4 vagone, jabolk 7 vagonov, detk 27 vagonov, cementa 9 vagonov, opeko 8 vagonov, krompirja 44 vagonor prodiva 2 vagona, opijuma 50 zabojev, čošpelj 10 vagonov, kož 13 bal, konj -t vagone, volov 5 vagonov, ovac in ovnov 99 vagonov. To številko dokazujejo, da je bil naš izvoz preko solunskega prista nišča že do sedaj precej živahen in ua ravno jc, da bo on postal šo veliko ži vahnejši, ko bomo imeli lastni del pri stanišča. =: Mednarodna trgovioska konferenca so je začela dne 15. novembra v Genovi pod pr-dsedstvom člana Zrcze naro dov Pontija. Konferenco sc udeležuje po svojih zastopnikih okrog -10 držav. Poleg toga prisostvujejo delegati raznih mednarodnih organizacij, ki pa imajo ln posvetovalno besedo. = Češkoslovaška ukine vse uvozne omejitve. Iz Prago javljajo, da namera va trgovinsko ministrstvo ukiniti »tr uvozno omojitve. Proti toj nameri so po javlja odpor v industrijskih in delavski!-krogih, češ, da bi so s tem povečala in dustrijska kriza in nezaposlenost. = Slabljenja žitnih cen v Bolgarski. Meseca marca jo stalo 100 kg pšenice v Bolgarski 70 levov, .avgusta žo samo 375 levov. Turščica jo stali marca -191 levov, a junija samo 255 lovov. Zadnje meseco so so cene ponovno znižale za povprečno 15 odst. IJSI knplie najoouejo pri u: Dražbi ILIRIJA, Ljubljana, EralJa Petra trs C. — Tel. 230. Modistka m 5 Ljubljana Sv. Petra ct sta 27 poleg hotela Tratnik priporoča sto]o veliko zalogo mkoirstolli najnnMIli Mili kloM Sprejema damtke in n>o*ke klobuke v prekrojevanje in vta popravila Zaloga Epaterte oblik ter ?ai'h potrebščin za modistke Postrežba točna Cene najnižje Frarai sodi Jeseni in železni od petroleja, strojnega olja in bencina, se kupu jejo. — Ponudbe se prosijo na Kerno & Faval, Ljubljana, Dunajska oeata 17/1. 59S7 visokošolec, z najmanj petletno prakso v za-plinjenih in sviženevarnih jamah (schlagvvettor-und schwimmsamigeiiibrlichen Gruben) E© sprejme. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava na razpolago. — Ponudbe 8 prepisi izpričeval in točno detajliranimi zahtevami je poslati ua: Premogokop And. Jaki! Krmelj (Dolenjsko) 5913 Ittserlrajfe v „]ufru"! h Kakor hitro imaš torej zid za seboj, nisi ve8 na posestvu barona 016 von Warteeka, ampak Ke v veliki vojvo-tUni badenski, ki je, pravijo, postala lota 1919. ali 1920. demokratska republika. In tu utegne streljanje privabiti orožnike, gozdno stražnike in policijo badensko ... A ni dobro tem varnostnim organom preveč zaupati; kajti baron G16 von Warteck je, kljub vsej tajinstvenosti, s katero se sicer obdaja, badeuski vladi nedvomno dobro znan, in bograe, če se tujcem v Črnem gozdu kaj pripeti — strel iz puške ali strmoglavljenje v kak brezdanji prepad, ali pa kak rop ali zajetje —, so badenski orožniki, gozdni stražniki in policisti, če so slučajno morila kje v bližini, žo toli previdni, da nič ne vidijo iu nič ne slišijo. Počemu bi se neki mešali prav po uepotrebnem v tujo zadeve, če pa nimajo v žepa izrecnega ukaza ali zapornega povelja, pravilno podpisanega in žigosanega ... Take in podobne misli vstajajo iSainelairu, ko spodbada svojega konja, kajti predvčerajšnjim je prav dobro opazil oni zid s tistimi napisi . . . «Če nas dobite,» pravi svojim spremljevalcem, cubijte jih brez usmiljenja! Rešiti se moremo le, če preprečimo zasledovanje, to jo, če zasledovalce uničimo.* Videli so onih šest jezdecev, ki so planili iz grajskega hleva, niso pa vedeli, da jih z druge strani zasledujejo trije Zuchti . . . Pri vsej tej skrbi, da ubeže pred strašnim baronom, pa Sainclair niti za hip ne odvrne oči od nesrečno Laure, ki leži v njegovem naročju še vedno kakor mrtva. Nobenega diha ni čuti iz njenih polodprlih ust, tudi valovanje v njenih prsih je utonilo kakor v smrtno spanje: vso njeno telo in udje so brez življenja ... Pa vendar . . . »Da, kljub vsemu . . si šepeta .Tean, ko opazuje prožnost njenega telesa in toploto njene mehke kože . . . Vse je hladno, mrzlo, mrtvo . . . Res, 3a šo ni dolgo, odkar . . . Toda, če je mrtva, kaj jo je neki usmrtilo? . . . Kri na njeni rami in na prsih, to ni nič: majhna rana na ušesu, kakor da jo je baron v borbi s silo zgrabil za uhan ... In ta rana je že zaprta, kri so jo že strdila . . . Morda jo zadavljena? Tudi ne! Na vratu ni spoznati ničesar, tudi najmanjšega odtiska prstov ne. Kaj torej? Ali je mrtva? Ali je živa? Res, nobenega diha ni v njej. Toda niso-li znani slučaji kataleptič-nega otrpnenja, ki povsem nalikujejo smrti? . . .» »Halt!» so začuje pridušen vzklik. Bil je Wolf. Z roko pokaže na veliko belo skalo, kakih tristo metrov oddaljeno, nato pa pravi: »Iz doline vodi bližnjica, ki se neha baš pred ono-le skalo. Pravkar sem opazil tri ljudi s puško na ramenih, ki stopajo navkreber. Dospeli bodo pred nami do tiste skale in nam pripravili zasedo.* »A od zadaj,» pripomni Pilou, »se nam bližajo jezdeci ... Jih čujete?» Vsi prisluhnejo. Res začujejo peket iu topot štirindvajsetih podkev od ka-menitih tal in ropot kamenja, ki se vali v dolino. Xyctalopo prekine molk in hladno povzame: »Nahajamo se v sovražni deželi in boj, ki ga bojujemo, ne pozna usmiljenja. Mislim pa, da bodo streljali le na naše konje in da bodo poskušali vse, da nas zajamejo žive, kajti muke, ki nam jih jo namenil VVarteck, so hujšo od smrti. Zato se moramo rešiti: od naše svobode jo odvisno življenje in prostost milijonov ljudi. To sem vam, mislim, že povdarjaL Ponavljam vam še enkrat, ker je potrebno, da neprestano mislite na to. Tudi mi ne smemo poznati usmiljenja. Corsat, Pilou, stopita s konja in skrijta se tu v grmovju na obeh straneh poti ter streljajta na vsakogar, ki pride mimo. Ker imata brezslišne revolverje, v-anm ne bo težko, ustreliti vsakogar posebej, še predno se vama utegne približati . . . Bodita pripravljena na vse, na napad s strupenimi plim, sploh na vse . . . čudim se žo sam, da niso poslali na nas kakih granat z uspavalnimi plini . . .» Sainclair obmolkne, prisluhne in zamrmra: »Še imamo časa!» Nato nadaljuje: »Vajina konja odvedemo seboj. Ker gre zdaj pot med drevjem, bodo zasledovalci komaj opazili, da sta ta dva konja brez jezdecev . . . Kadar izvršita svojo ualogo, stopita hitro za nami. Lahko nas bosta došla, ker med drovjem ne bomo dirkali.« Corsat in Pilou poslušata, raz jahata in privežeta na sedlo ujetega rdeče-lasca, ki se prav nič no upira, le nemo in neumno gleda okrog sebe. »Naprej!* ukažo Sainclair. Corsat iu Pilou se z browningom v roki splazila mod drevje in grmičevje pokraj poti, Wolf spodbode konja, za njim Sainclair, ki oklepa z eno roko Laurence, z drugo pa vodi ostala konja za uzdo. Deset minut kesneje ... Trije vzkliki in ropot kakor da se nekaj težkega vali po kamenju navzdol . . . Pro-vansaloc in Burgundec se urnih korakov približata. »Storjeno je!« pravi Pilou in skoči na konja. »Jezdeci niso bili oboroženi, le laso so imeli seboj.« Corsat ne reče ničesar. Rdečelasea pusti lopo zvezanega na konju, sam pa prime za uzdo in koraka ob konju. Kmalu potem je konec gozda. _ Pot so vije po golem hribu mimo majhnih skal, ki tvorijo, zložene dmga vrh druge, primitiven zid, v katerem je mala vrzel: bližajo so grebenu in skali, za katero se skrivajo oni trije zasledovalci, ki jih je prej Wolf opazil. Četa se ustavi. Nikjer ni videti živega bitja, V žarkih visokega solnca se tu pa tam zasveti kak kamen. Vse jo mirno, strahotno mirno . . . »Razumem tvojo taktiko,* mrmra polglasno Sainclair sam pri sebi. »Jezdeci bi naj nas zajeli z lasi, oni trije, ki se tam na vrhu skrivajo, pa naj bi nam padli v hrbet in nam po-streliTi konje izpod nas. Otročja je ta taktika. Lucifer ne more biti tisti, kl si jo je zamislil. Najbrž se še ni prav zavedel, če je sploh, kakor se bojim, še živ. Jaz tepec, da mu nisem poslal krogle v glavo! ... A mislil sem le na Lauro! Sicer pa tudi . . . umoriti človeka, ki je brez zavesti, čeprav je najhujši sovražnik ... ne, to ni posel za mene! . . ■> Sainclair umolkne, pogleda Lauren-eo in vzdih se mu izvije iz prsi. Nato se obrne h Corsatu. »Corsat,« mu pravi, »tebi v varstvo izročam damo. Brani jo, tudi če moraš pri tem umreti . . . Wolf, ti pa pazi na rdečelasea in na konje! Pilou raz-sedljaj in pojdi za menoj! ... A ti, Corsat, če bi začul strel in bi takoj strelu ne sledil žvižg, vedi, da sem mrtev. Počakaj potem še četrt ure, da se vrne Pilou. Nato zbežita oba. In ... še eno besedo, Corsat! . . .» Tišina zavlada nekaj trenutkov. Nato zopet povzame Sainclair: »In če bi sprevidel, da nje nikakor ne moreš rešiti baronovih hlapcev, ji zabodi nož v srce! . . . Morda je žo itak mrtva, a morda še živi ... Ne maram, da bi padla pošasti v roke živa . . . Usmrti jo! Če bi ona mogla govoriti, bi te sama prosila, da jo usmrti . . . Usmrti jo!» Corsat je bled kot zid. Sainclair mu položi v roko lepo telo brez življenja, zavito v beli plašč, in Burgundčev glas je hripav, ko odgovori: »Usmrtil jo bom, gospodar!« »Dobro. Zahviljujem se ti, i v svo- jem t v njeuem imenu ... Za menoi Pilou! . . .» J' Sainclair je računal s tem, da uteg. nejo imeti tudi ti trije zasledovalci lase pri sebi. Bila bi torej blaznost, tvegati beg, ne da bi poprej zaslede. valco napravili neškodljive. Morda su bili tudi izborni strelci. Iz zasedo bi lahko s tremi dobro namerjenimi in hkrati izprožeuimi streli usmrtili Saiu. clalrovega, Corsatovega in Piloujoveg« konja, s četrtim ubili Wolfa, med tem pa z dvema kisoma ujeli Painclaira in Corsata . . . Res, da kljub temu še ne bi bilo vs» izgubljeno: toda tvegati boj s tako ma. lirni izgledi, nc in stokrat ne! Bolje jo presenetiti sovražnika, kolikor jo naj. več mogoče; bolje jo celo riskirati živ. ljenje! Kajti Sainclairu se je zdelo, da se sovražnik ne bo pomišljal tudi streljati nanj in na Pilouja, ko bi uri-del, da s tem ne ogroža Laurence. Da, bolje je tvegati tudi svoje življenje, samo da no pade Laurence baronu v roke. Sainclair hi Pilou se pričneta plaziti počasi iu previdno skrivajoč se med praprotjo in obpotnim rastlinjem v smori proti oni bližnjici, kjer je poprej Wolf opazil one t.ri napadalce. Steza ni mogla biti bogzna kako daleč, ker sta že prav blizu prelaza. 'Dalje prihodnjič). € MILO Milo kopiti se pravi zaujali! f&viB cenah, kajti, kar je ceno, nu more biti najbolje 1 Malo« vrednejša mila vsebujejo malo maščobe, temveč pa lnga. Zlatorog je milo, pri katerem ste sigurni največje trpežnosti Vašega perila! ss s 7 atanejo ■ državnim davkom aa tnaerate vred do 20 beaedl Din 6'—, vsaka nadaljnja baaada 60 par _pia£a aa vedno naprej (lahko tudi v cnamkah). Na vpraftanja odgovarja uprava la, ako Ja vprašanju priložena znamke za odgovor ter manlpulael|aka pristojbina (1 Din). (d o to e) 2 mizarska pomočnika za boljše pohištvo se sprejmeta v trajno delo in dober zaslužsk. Fr. Korun, št. Jur ob Taboru pri Celju. 1308G Čevljarskega vajenca tprejmem takoj po dogovoru. Prane Lamovšek, Tržaška c. 5, Ljubljana. 1506s 2 oglarja Iščem za žgaujo drva. Plačam 200 K za 100 kg. Ivan Magavae, Krka pri Stični. 15182 Kuharica flobre, samostojna ln zanesljiva, so sprejme v stalno službo. One s spričevali za daljšo dobo imajo prednost. Jcs. Bergmau, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 14965 Trgovske nastavljence al j Ra6tavljenke, Izurjene v galanterijski in modni stroki sprejme veletrgovina A. Adamič, Kranj. 14763 Absolvent gimnazije iščo kakršnekoli takojšnjo službe. Ponudbe na upravo „Jutra" pod , .Vesten". 15176 Brivski pomočnik fin delavec, ISče službe. Nastop takoj ali po dogovoru. Cenjene ponudbo pod ..Takojšen nastop" na upravo ,,Jutra". 15174 Modistka Z. Gorjanc A Co., Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 27, poleg hotela ..Tratnik", sprejema vsakovrstna popravila baržu-nastih ln filz klobukov. — Postrežba točna. 1114C Kopalna banja in peč m proda. Naslov povo uprava „Jutra". 15131 Več vrat bi oken ter sodi ln kadi bo proda. Naslov v upravi „Jutra". 15183 Otroško posteljico felezno, prodam za 300 Din. Rotanc, Gllnce 220/1-4. 14998 Posojilo ali kavcijo za službeno mesto. 50.000 dinarjev onemu podjetju, ki ran sprejme za pisarniška dela, skladiščnika ali kaj slišnega pri poljubnem podjetju. najraje pa pri usnjarski stroki, ker tem pri tej že sodeloval. Pogoj: primerna mesečna plača. obresti za posojilo oz. kavcijo ter jamstvo za denar. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Kraj ni ovira". 15170 Vezenine monograme, preproste ln najfinejše izdeluje po zmernih cenah Marija Božič, Dobrova 23 pri Ljubljani. Karta za-dostuje. pride na dom. 15098 Srbe poučuje nemščino gospodična. Naslov v upravi „ Jutra". 15199 Sodnik proda strokovno knjig«. Naslov pri upravi. 16172 Peč cmajllrana, znamke „Phoe-bus", s potrebnimi cevmi, se proda. Rabljena samo neko-llkokrat. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Peč". 15179 Bukovo oglje I-a, suho, kupim takoj. Ponudbe s cenami za franco Podbrdo ali Postojna je poslati na upravo „Jutra" pod Oglje 1811". 16058 šofer Mehanična tovarna Ika v Kranju išče trgovskega nastavljenca-skladiščnika, izurjenega v pleteninah. Obenem se sprejme tudi potnik stroke. 14758 Izvežban mehanik, obenem strojni ključavničar, išče službe z& takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod ..Abstinent" na upravo „Jutra". 15177 (iščejo) Blagajničarka S primerno kavcijo, vešča pisarniških del, dobra raču-uarica ter vajena v trgovini, 5 daljšo prakso, želi primernega mesta. Gro tudi izven Ljubljane. Ponudbe na upravo Jutra" pod ..Računari-ca". 15041 "v;,---- Likarica fre likat na dom. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ..Likarica". 15189 Mlad trg. pomočnik t znanjem slovenskega in Italijanskega jezika in nekaj knjigovodstva, išče službe. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Trgovski pomočnik". 15209 Mesta vzgo.iltelilce želi gospodična e šolsko na-obrazbo. vajena vseh doma. čih del. Cenjene ponudbe pod ^Zanesljiva" na upravo ,,Jutra". 15141 Mesta prodajalke želi gospodična z večletno trgovsko pisarniško prakso, gre tudi kot začetnica. Cenj. ponudbe pod ..Marljiva" na upravo ,,Jutra". 15140 Trgovska pomočnica manufakturistinja, starejša moč. z večletno prakso, želi mesta na deželi kot poslo-vodkinja kakšne podružnice ali prva moč. Pismene ponudbe pod ..Pomočnica" na upravo ,,Jutra". 11902 Inteligentna dama za slovenskorltalijansko kon-verzacijo so Išče za boljša zakonca tujca. Predstaviti ee je v Realltetnl pisarni v LJubljani, Poljanska cesta 12. 15187 Inventar za špecerijsko trgovino, dobro ohranjen, kakor tudi registrirna blagajna ln Wert-helm-blagajna se proda. Naslov pove uprava „Jutra". 14960 Nujna prodaja hiše Stanovanje, lokali, skladišče, z lepim vrtom in skladiščem takoj na razpolago kupcu dvonadstropno 20 let stare hiše na periferiji LJubljane. Cena 400.000 Din odgovarja komaj eni petini prave vred-uosti. Za to kupno vsoto nI mogoče napraviti niti prostorov, kl so kupcu takoj na razpolago ln obaega eno tretjino prostornine. Vsled zadostnega prostora Itd. je nakup priporočljiv tudi v dveh. Pojasnila daje do 30. t. m. Fran 2užek, Selo 45, pošta Moste. 15211 Lepo posestvo hiša, mlin ln iaga, 20 ora« lov lepega gozda, se proda. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava ,,Jutra". 15032 Soba s hrano separlruna, moderna, ae odda enemu ali dvema boljšima gospodoma. Ogleda se od pol 3. do 4. Naslov v upravi ..Jutra". 15198 Za stanovanje 3 sob v mestu plačam 4 do 8 tisoč kron mesečno. Kakor ima pač Isto udobnost. Plačam tudi za naprej. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro „Gotov denar". 16200 Proti preskrbi stanovanja 2 do 3 sob v are-dlnl mesta posodim večji znesek. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Dam čo daš". 15201 Malo sobico če mogoče e posebnim vhodom, tudi podstreftno, Išče miren gospod. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Miren gospod". 15188 Pouk ln konverzacljo v nemškem in ruskem Jeziku podaja. Kje, pove uprava ,,Jutra". 14615 ♦I • Specijalna zaloga zimskega blaga (double, pal-merston, flauš) ter Izgotov-Ijenih zimnlkov, raglanov, ulstrov ln vsakovrstnih oblek, Drago Scbwab, Ljubljana, Dvorni trg 3. 244 Pletenine vseh vrst po najnižjih cenah. L. Turk, Pred Škofijo l/I, prejšnje poslopje Kre- j dltne banke. 14940" Jabolčno drevje breskovl grmiči, prltllfine hruške, jabolčni divjaki v množinah, ameriški kljuCU jabolčno seme. Drevesuič.ar-stvo Dolinšek, 8t. Pavel, Savinjska dolina. 14935 Spalnica elegantna, masivna, maha-goni, polltlrana. Odplačilo eventualno na obroke. 14911 50 vagonov bukovih gorivih drv in 40 vagonov hrastovih gorivih drv franco vagon Sevnica ali Zagorje na prodaj. Vprašanja prosimo na Grajščinsko oskrbnlštvo BoštanJ. 15091 I* i Doberman z rodovnikom. Mali Ima tri prve nagrade. Sodna ulica 4. dvorišče levo, Kunstek od 12 do 2. 15202 Krajnike Iz mehkega lesa v večji množini ugodno prodam. Dopise je poslati v upravo „Jutra" pod ..Krajnikl 1823". 15062 Prvovrstne čevlje w Drva solidno delo. po nizki ceni večjo množino, prodam. - dobite pri Janko Kos, čev- Vprašanja e podati na upra- ljar. Rožna dolina pri Ljub- vo ,.Jutra" pod -Ugodno" ljanl. Postrežba točna. 15125 Gospodična t nekaj prakse Išče primernega mesta kot pis. moč, gro tudi kot blagajničarka ali k;tj sllčnega. Ponudbe pod ..Pis. moč" na upravo ..Jutra". 15195 Pczor smučarji! Izdelujem smučI po naročilu, nekaj vedno v zalogi. Jožef Petcrca, kolarstvo, Koseze pri Ljubljani. 15150 Predtiskarija ročnih del po Izredno nizkih cenah. L. Turk, Pred Škofijo l/I. prejšnje poslopje Kreditne banke. 14943 V modistovski stroki tii se rada izučila gospodič-ra. Con j. ponudbe, ki pride .1o v poštev samo za Ljubljano, naj no pošljejo na upravo ..Jutra" pod šifro „MydiBtlnJa"» 13213 Vsakovrstne harmonike, diatonične ln hramatičue, izdelujem po naročilu nove ter imam Isto vedho v zalogi. Sprejemajo se vsa popravila. Josip Je-zemik. JzdelovatcIJ harmonik. Kotrcdcž. P. Zagorje ob Savi, 15035 Dihurjevih kožic prodam 27 komadov. Hotel Štrukelj 26. 15051 Parterni sedež za F abonma se proda. Naslov v upravi „Jutra". Zobotehniški operacijski stol z oljnato ee-salko ln Instrumente prodam, Naslov v upravi „.Tu-tra". 15024 Vsled selitve na prodaj zbirka n«m8kih ..Zicgelfabrikation" od Ing. DUmmler in Bock. Vprašanja nn upr»ivo Jutra" rod Slfro » ..ODeka", 15135 26 konj bosanskih na razpolago za prenos drv iz gozdov. Zve se: Rupena, Mirna peč. 15129 Proda se hiša I (vila), dvodružinaka, letos v lastni režiji dograjena, na Gorenjskem blizu Ljubljane, ; letovlščni kraj, pet minut od j postaje. Stanovanje v dveh mesecih na razpolago. Ust- i meno več. Ponudbe pod ,.Vila", Ljubljana, poštni predal 152. 15144 Trinadstropno hišo v sredini mesta, takoj pripravljeno za vsak obrt. prodam. Poizve 6e pri upravi ..Jutra" 14992 Enodružinska hiša s 1000' njive, oddaljena 15 minut od LJubljane ob Dunajski cesti, se proda. Naslov pove uprava „Jutra". 14830 Železno peč dobro ohranjeno za delavnico kupi Ivo Rebolj, Komenda pri Kamniku. 15115 Pletene žične ograje kupim ca 20 m. Cenjene ponudbe pod ..Žična ograja" na upravo „Jutra". 15108 Voziček za punčko (igračo) kupim. Cenjene ponudbe na upravo ,, Jutra" pod ..Voziček". 15148 Dvosedežne sani lahke> dobro ohranjene, kupim. Ponudbe z navedbo cene na Al. Schrey, Jesenice, Gorenjsko. 14977 Pletilne stroje dobro ohranjene kupim ln prevzemam delo na dom. Rabim dobro kopirno prešo, veliko hrastovo ameriško pisalno mizo ln dva klubfotela. Natačno pojasnilo in ponudbe na upravo ., Jutra" pod ,Domača induo-trija". 15214 Gostilno aredi LJubljane, z enonadstropno hišo ln vrtom, na jako prometnem prostoru, Izvrstno obiskovana, s koncesijo, takoj prostim stanovanjem, z vsem gostilniškim in kletarsklm Inventarjem ■— vrednost najmanj 500.000 dinarjev, proda vsled nujnih družinskih razmer za 75.000 dinarjev Realltetna pisarna ▼ Ljubljani, Poljanska cesta 12. 15185 Stanovanje lepo, 2 sobi, kuhinja itd. se takoj zamenja s 3 ali 2 sobama v sredini mesta. Najraje Poljanska cesta in okolica sv. Jožefa. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Stev. 1000/a". 15099 Sobo z 2 posteljama, če mogoče blizu Zvezde, eventualno s hrano, iščeta 2 mlada, inteligentna, zelo solidna Hrvata takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua upravo „Jutra" pod „Dva Hrvata". 15208 Stanovanje se odda v novozgrajeni vili, obstoječe iz 3 sob. kuhinje, poselske sobe, kopalnice ln velike steklene verande. Po dogovoru so odda tudi za več let. Ponudbe pod ,,Lepa lega" na upravo „Jutra". 16138 ' f.J fof Si • \ Znanja želim z gospodično ali vdovo veaele narave, prostega stanu, kl ne gleda na premoženje, temveč na bla^o srce. Ponudbe na ..Goslar", Zagorje ob Savi št, 23. 15157 Mlad gospod bodoči veletrgovec v Slovo-nljl, kl se nahaja večkrat po trgovini v Ljubljani, bi se rad seznanil s prijetno gospodično od 18. do 20. leta. Pisma na upravo „Jutra" pod „Znanjo". 15167 Akademlčno naobražen gospod želi dopisovati z bogato, mlado damo iz poljubnih socialnih krogov v svrho poznejšega, skupnega življenskega dela. Ponudbe pod „Hočem" na upravo „Jutra". 15152 Opremljeno sobo za samca v centru, pri boljši družini, elektrika, parket, odda Realltetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta 12. 15186 Mala sobica se odda, s posebnim vhodom in električno lučjo. Proda se tudi mala hišica za 2 osebe. Planinska c. 195, Spodnja Šiška. 15156 Mlad par kl Je ves dan odsoten, išče s 1. ali 15. decembrom lepo opremljeno sobo '/, 2 posteljama ln event. uporabo kuhinje v sredini mesta. Cenjene ponudbe pod ,,Mirna stranka" na upravo „Jutra". 15142 Stanovanje 3 sob s kuhinjo v mestu Iščem. Plačam par let nik-prej. Event. posodim večji znesek. Ponudbe na upravo Jutra" pod „November". 15064 Opremljena soba z dvema posteljema se odda v sredini mesta. Vprafia se pri upravi „Jutra". 15204 Zamenjam stanovanje sobo in kuhinjo v Mariboru z enakim v LJubljani ali v Celju. Naslov v upravi ..Jutra". 15190 Mala sobica tudi preprosta, se Išče s 1. decembrom. — Ponudbo pod ..Soblca" na upravo „Ju-tra". 14894 Gostilno na račun v kakem prometnem kraju išče mlad zakonski par brez otrok. Dopisi na upravo ,,Jutra" pod „Gostllna na račun". 15054 Mlada gospodinja 20 let, kuharica, teli znanja s primernim gospodom, kl se no ozira na premožonjo, temveč na pridne roke in pošteno srce. Pisma na upravo ,.Jutra" pod „Uo2a na snegu". 15126 Dobra vijolina so proda. Poizve ee pri U. P. na Vodovodni cesti št. 26 15173 Pozor gostilničarji! Zamenjam lep godbevni avtomat za planino, tudi ž« rabljen. Naslov pri upravi ,.Jutra". 1512T KopiUU Družabnika išče ali proda dobro industrijsko podjetje, edino taki v Jugosinviji. Potrebni kapi' tal 200.000 Din. Ponudbe oi upravo ,,Jutra" pod „Indu« atrijsko podjetje". 15109 30—35 % nese kapital naložen v garantirano slgur« nem podjetju. Obresti so \z> plačujejo mesečno. Eventuelno so sprejme tihi družabnik. Ponudbe pod 10—100.000 dinarjev na upravo „Jutr»". 15019 Za svojo sestro 27!etno trgovsko izobraženo dežele nko s popolno opremo, pozneje večjo doto iščem ženina, najraje trgovca z lastno hišo na deželi ali dobro uspevajočega obrtnika. Mladi vdovci niso izključeni. Ponudbe pod ..Gorenjka" na upravo „Jutra". 15216 V svrho ženit ve se želi seznnniti 28 let star uradnik z boljše sltuirano. samostojno gospodično ali vdovo primerne starosti, ki j bi mu obenem mgla pomagati iz trenutne zadrego. Pisma pod ..Kismet" na upravo ! „ Jutra". 15169 100 do 200.000 Din z soudeležbo ali proti vknjf' žbi vložim v podjetje s primarno ln solidno rentabili-teto. Ponudbe z vsemi važnimi podatki pod šifro ..Sigurnost" na upravo „Jutra" 15218 50.000 Din Kdo mi posodi, da vzamftf pod jako ugodnimi pogoji i večjo trgovino z mešanic blagom na Ztajerskem dobr< pošteno, pridno učenko v IC tih letih, event. tudi učenci istih let (praktlkantinja) n učno dobo 1 do 2 let. Hraci in stanovanje v hiši. Ponud be na upravo ,.Jutra" ..Kratka učna doba" s 1. ja nuarjem. 1516! Lepa prilika Iščem si znanja g kmetskim dekletom ali z vdovo s kmet-skim posestvom. Star sem 25 let, spomladi bi ee oženil rad, ako katero veseli, naj hitro pi'e, da ne zamudi. Gorenjca mirnega iu pridnega dobi. Samo resne ponudbe ua upravo ,, Jutra" pod „Kmetskl fant". 15160 Dobroidoča trgovina in gostMna na prometnem kraju, pol ure od Ljubljane, se radi družinskih razmer z vsem Inventarjem odda takoj v paJem. Naslov v upravi „Jutra". 14968 Trgovino z raeianlm blagom Iščem v najem na deželi alt v mestu ali pa trgovino kupim. Pod ..M, D. 11" na upravo ..Jutra" 11327 Ženitev Priletni miroljubni samec s stalnimi dohodki želi znanja v svrho Zenitve z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 25 "o 40 let» po možnosti z laBtnlm stanovanjem. Neanonimne depiso prosim ua upravo „Jutra" pod ,.Zavedni Slovenec". 15158 /J' Vijolina zelo stara, dobro ohranjena, ne proda po nlzlil ceni. Na-alov v upravi „JUtra". 15113 VHollna Izvrstna, »tara, ciganska, pc-cenl na prodal. Ogleda ee Jo lahko ob vsakem iaau. Naslov pove uprava „Jutra". 15103 Posojilo so.OOO do 50.000 Din tiče ' kvajSl rok dobro vpeljani jako dobičkanoano podjetje Ljubljani proti popolni 8" rancljl na 2 posestva, r ^ soudeležbo. — Ponudbe po ..Posojilo", Ljubljana, po*' ni predal 152. 1511 Kdo bi ml posodil 125.000 do 150.000 Oin : dobo enega ali dveh let PlaEam 10 odst. obresti ' pustim rne3ek vknjiilti « posestvo na prvo mesto. C> njene ponudbe prosim f upravo ,,Jutra" v Ljubljni pod ,,Prodaja monopol^ Slike za legitimacije kakor tudi vsa druga kovna dela prevzema ln 1 deluje najhltrejo fotogr Hugon HibSer, Ljublja" Valvazorjev trg 1, nasP" Krlžansko cerkve. ■■■ Rabljene britvice „Qlltete", „Mem" ln Telil" se sprejemajo v elektriCi bruSenje v droeerljl Ant; Kane, LJubljana, 21do«l ulica 1. " Klavir koncertlllgl, se po ugodni cen! proda. Naslov pove uerava »Jutra". 15207 Na domačo hrano dobro, se sprejme več go*r dov. Naslov v upravi •■•> tra". 151. Dcber fotogr. aparal 18X24 zamenjam za doc tri- ali etlrlvrstno bartnei ko sistema Mervar. ali katere druge dobro tvt ke. Ponudbe pod ueravo ..Jutra", Domače vesti X — K — K. svetih teh dvoranah piana, m.» Tako nekako poje Papage-to v Mozartov] <Čarobni truli». Nosi kinematografi so pa bolj osveteželjni in celo strajkajo. Najhuje je s tem irdira ukrepom udarjen naš mladi jvet. Kje se bo »izobraževali, kje dražil svoje živce, kjo »gledal v veliki svet«, iu kje bo imel sodaj svojo se-Ptanke, ko so so zaprli vrata onih lož, kjer jo ves čas predstave tako prijazna tema? Tom huje je prizadeta mlada generacija, ker so jo to zgodilo, ko ju pritisnila rana zima. Se mlajša generacija j« Sanja starih bremen. To naj raje pojasni I So soboto v kopejn brzovtaka, v bližini (veli veSno tn se težko odločijo M od- svojem bralcem, mesto da' postaje Neunkirchen od dveh neznancev dolžitev narodu, od katerega črpajo Ščuva proti nedolžnim davčnim urad-1 napadena in oropana. Koparja sta ji vze-j svoje premoženju. Araerikuneo dela i" j kor preje oelo »Jezultarco.! Temu se: nikom. |lu dragoceno boo ter kovčeg s kostumom.1 so trudi, gradi za. javnost z lastnimi Osveta1 Pravi klerikalno - komunistična komu-1 , Mariborska protituberkulnzna li.-a je 1 Zelezniiko osobje je na bližnji postaji o sredstvi velike za vod o, da uvekovei- nalna ekonomija! | llsienjia ustanoviti v • Osebna vost, V Celju se je mudil v j prilwdujetn letu BOlnfna "" Slovenski Bistrici otroško poletno zdravilišče. uradnik zadevah v nedeljo in ponedeljek dnu 19. t. m. general Zečevie iz vojnega ministrstva, oddelek za gradjevine, ki obišče tudi Se razna druga mesta v Sloveniji. 4 Usposobljenosti!! izpiti osnovne in meščansko šole v Mariboru so se vršili pod predsedstvom g. ravnatelja M. Pirca v času od ;i. do 13. novembra t. 1. Uspehi Mi izpitov so bili sledeči: a) široko v ni izpit i« telovadbe za osnovne in meščanske sole ju napravila gdč. Berla Petni:; bližini Maribora v j dogodku obvestilo žandnrmerijo, ki je Sc sebe in svojo idejo. Kjo so po am ična ležišča in v I istega dno aretirala v bližnjem gozdu dva j ško misleči veliki možitf za. Tabor! amen- sicer vesela in že skuša lučati kepo, I b) uspo8ol)l'eaostni iipit za osnovne šole tudi krepka (veta 200 ljubljanskih emu-' so napravili g«.: Kamor Edrnuud, Itavbar ■arjev obrača oči v nebo in moli: *Se, Ciril, Povh Stanko, Ceh Brauimir, 1'od-tl)!», toda vsi drugI se kislo držijo.! goršek Amalija, Jeroiičio Marija, Zidar 1 mokrimi nogami, z nahodom v nosu .-estanek ni nič prida, gore pa večine ne zanimajo. Ta sneg je marsikomu štreno zme-:;tl. Marsikateri lastnik enega samega para. Čevljev kolne Stojadiuoviča. Trebi jo čevljev, treba je premoga, drv Odkod? Da jo potrganih nebroj (olefonskih žic, to ža Se preneseS, Str-:anih podnlatov in prazne peči pa ;adi dobrodušni značaj trajno no irlrži. Tem slabše volje smo včeraj bili, kor nas vrhu vsega imajo so Ijuhlian-:.kf mestni očetje za norce. Obdačili in ;idolžili so Ljubljančane že do gola, ieraj so pa prekrižanih rok gledali, kako ja Ljubljana čez noč postala — blatno' jezero. Niti najbolj prometni prehodi nisO bili čisti, kakor bi eo to spodobilo za tretjo prostolino, — v predmestjih pa so mehčani kar čofali po žlobudri. Otroci so prihajali iz šole i namočenimi nogavicami, starejši so pa na vseh potih iu pragovih spuščali od sebe cele leksikone verbalnih inju-iij na naše mestne gospodarje, ki so včeraj napravili Ljubljančanom velikansko škodo na obutvi in oblekah, še večjo na zdravju. Škoda, da včeraj ni bilo v Ljubljani »Slovenčevega» -vetovnega potnika, (la bi bil mogel ,V. enkrat, povedati, da je pod klerikal-riti - komunistično upravo Ljubljana tijt celem svetu najčistejše in najsnaž-iiejše mesto . . . Pravi vzor avtonomnih sposobnosti m klero - komunistično komunalne skrbi eo je v pondeljek pretakal po ljubljanskih ulicah. Nekdo je rekel, da jo to »k. k. k.», to je Klero - Komunistična Komunalna brozga. To jo Mmrefi naš ljubljanski nadomestek za ljubi stavi k. k. — K. k. k. ljubljanske 'ice so ostale res k. k. M. A. C. * * Občni zbor krajevne organizacije ,ll)S v Celiu, Id je bil določen na to-rf-k, se vrši radi raznih prireditev, zlasti pa, razi i gostovanja ljubljanskega lramskega o&obja v mestnem gledališč", v petek, dne 28. novembra ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. 1'mstvu se razpošljejo vabila. * Začetek funkcijonirania oblastnih Uprav. Iz Beograda poročajo, da zapnejo funkcijonirati vse oblasti a 1. januarjem 1924. * Umaluvena pritožba. Proti stavbnemu dovoljenju, ki ga je dal magistratu! gTomij Sokolu I. za njegov dom na Taboru, so klerikalci vložili pritožbo, o kateri bi imel razpravljati občinski svet na svoji plenarni seji v četrtek. Pod pritiskom javnega mne.ilja iu pač tudi v spoznanju, da :ma vsaka stvar in torej tudi potrpežljivost Liubljane svoje meje, so klerikalci sedaj, kakor čujemo, pritožbo umaknili in stavbno dovoljenje je ne-izpodbojno. * Herman Wendel častni član «Ma-lice Srbs're». Znani nemški publicist Herman Wendel je bil te dni, kakor poročajo iz Nove,ga Sada, v priznanje :,,ojih znanstvenih del in potopisov iz ,'ugoslavlje imenovan za častnega člana »Matico Srbske*. " Naši parlamentarci se vračajo iz PoVske. Naši poslanci, ki so bili na Poljskem povsod izredno prisrčno •prejeti, ko razen Varšave in Lvova obiskali tudi druga večja poljska me-•ta. Pollski parlament ter predsednika republike in vlade so jim posvečali i:tstrio pozornost. Včeraj so naši po-slanci zapustili Poljsko, odkoder ponesejo prijetna spomine na Prijateljski Obisk pri nabili pol tekih bratih. Železniški minister Jankovlč v Sloveniji. Včeraj se ie pripeljal z avtomobilom iz Varaždina železniški minister dr. Velizar Jankovid v Slov. Gorice in si ogledal arradnio železniške proge Ormož - Murska Sobota. Na po-'Tatku v Maribor se je ustavil najprej v Veržeju in nato v Ljutomeru, kjer is sprejel razne depntaclje, med dru-'.'imi tudi člane okrajnega zastopa. — ftanes prispe minister dr. Jankovlč v Ljubljano, kjer bo konferiral tndi z »neralnim dlrektoriein družbe Južne železnice dr Leonom Fallom. ki se je 1'rinelial v Ljubljano z dunajskim br-''ovinkom. * Vse občini na korist. V eni zad "jih sej je m n "i ».trat na večina sklenila prodajo velikega travni^kesra kom i»leksa »Jezuitarcc, češ. da je upra ra neekonomična in režiiski stroški preveliki. Mestni blagor takorekoč za iitf-va, da se občina otrese lepih travnikov. Dobro. In kai se je zsodilo? Naši mestni paše so prodali seda i samo polovico .Tezuitarce, drusjo polovi bo pa mesto zopet samo upravljalo, '»veda s približno istimi stroški ka- Verena, Kašpar Franc, Stanzer Josip, Go-dic.l Rudolf, Šognla Josip, Pokom Danica, čulk Marija, Schoiivetter Avgust, Unver-derber Josip, Kavter Slava, Peršub Rezi-ka, Vrattc Krnst, Smeli I.avoslav, Orač Polda, Hotošek Zdravko, Zupevc Jožica, Porne Marica, Kline Drago (s odliko), Uaruičnik Marija, Kvau Marica, Tavzes-Oswald Marija, Fabič Janko, Kovačlč-Skrbinšek Mira. Kokl Vida, Duh Amalija, Pečar Mara, KeSnik Ivana in Lcčtiik Angela; c) dopolnilni osnovnošolski izpit so napravili: gg.: I.uttmr Šarolta, Ruža lime-rik, Ruža (iizela, Nagy Evgen, Kos Drago iu lile Olga; č) speci,inlni rapit sta napravila gg.: Bogovič Pel-tr (za srbohrvaščino) in S. Pia Kos (za francoščino). — Med izpitom odstopili H kandJdatje(-inje), 2 kandidata sta bila reprobirana. * Poroko. V nedeljo, dne 18. t m se je poročil v Potrovčah g. I. Juvanfif. bančni uradnik v Mariboru z gdč. Mileno Majdifevo, hčerko iz znane rodbine gospoda Petra Majdiča. veleindustrijalca v Celju. Mlademu paru želimo obilo sreče. * Smrtna kosa. V Celju je umrla Marija Kukovčeva, soproga Vinka Kukovca, stavbenega mojstra v Celju. Pokojna je bila hči župana celjske okoliške občino Antona Fazarinca. * Cerkvena vest. Predsednik zgodovinskega društva v Mariboru, profesor teolo- u^o""dolgo čaknti. Grigorjev," ki je bil * Sneg. Žo prošli potok je pobelil sneg nnlie planine skoraj do vznožja, v nedeljo zvečer pa se je neljubi gost pojavil tudi pri nas v Ljubljani in menila v celi Sloveniji. Do včeraj opoldne ga je padlo do 8 centimetrov, ponekod tudi več. Popoldne je nehalo snežili. Ker jo padel sneg na mokra tla, je upati, da ga bo južno vreme kmalu vzelo, imeli pa zalo tem večjo plundro. * Vijolice v snopu. Sredi v snežnem metežu smo dobili z Cioren sitega ljubek pozdrav. Pozoren prijatelj cjutia> nam je poslal šopek vijolic, ki so zrastle v Ja-vorniku na vrtu pe. Marice Sušteršičeve. Res izredna igra narave! * Na naslov Gradbenega vodstva »a uravnavo Save! Poročajo nam: — Pri Krškem stoji ob Savi ličen limnigraf, ki prikazuje in zaznamuje stalež Save, oziroma žo dolgo, dolgo časa ne prikazuje in ne zaznamuje ničesar, ker jo pokvarjen. Baje ni v celi Jugoslaviji nobenega tako «kuuštnega> človeka, ki bi znal popraviti limnigraf, kar pa ne verjamemo. Čudno, da sicer brihtni Krčani no pritiskajo na merodajno mesto za popravo aparata, ki sicer za vsakdanje življenjo ni potreben, pač pa pokazujo v malem, da se zanimamo kot narod tudi za stvari, ki segajo preko vsakdanjega želodčnega pitanja. Torej! 0 K»vf rf.a^n.v »a. VW> uri tWk vlJi *i v«si«fl», «t i 8* Mte t U*. t> »» »rut ^erVated *v> tirv » A*k11/ iKSi »iT«, r m*uu*H '"JdtAl imM ■ Icf ti) v v *<«» "M* ' Incident ua ljubljanskem Urada. Kuski akademik Grigorjev je v noči od nedelje na ponedeljek napadel s težko palico grajskega hišnika g. Hartarja, ko mu je prišel odpirat, češ, da ga je pustil moža. Kden je imel ukradeno boo, drusi j Med nagovori so gostom postregla pa kovtSeg s kostumom. Izročena sta bila | zaslužne sestro pod vodstvom S e 1- okrožnemu sodišču v Dunajskem Novem mestu. * Tatvine in vlomi. Rudarju Al. Sotler-ju v Itihenbergu jo nekdo ukradel dne 14. t m. več obleko m doublo uro v skupui vrednosti 15.000 K. — Gabrijela Vovk, brezposelna natakarica je odnesla Ani Pončurjevi v Ljubljani jopo in klo- bomo 1 bult, Anionu Pančurju pa jo pustila dolfi za hrano in stanovanje v znesku 1875 dinarjev in neznanokam pobegnila. -- Due 15. t. m. je bilo vlomljeno v podzemno klet trgovke Ane Mesesuel v Logu in ukradeno raznega blaga za 090 Din. * Nevaren potepuh. Zadnje dni se je klatil po vaseh na Dolenjskem neki mladenič, oblečen v sivo obleko. Zvečer se ,ie oglašal pri posestnikih in prosil za prenočišče. Zginil pa je navadno že ponoči, z njim pa seveda tudi marsikaj, kar je bila gospodarjeva last. Oškodoval je najbolj posestnika Matevža Kiemenska v Gaberjah, kateremu je odnesel gotovino in raznih dragocenosti v vrednosti čez 10.000 K. " Roparski napad pri Solkana. Kakor javljajo iz Gorice, se je v četrtek proti večeru vozil 201etni sin solkanskega občinskega komisarja po kupčijskih opravilih iz Kanala proti Solkanu. Nedaleč pred Dolgo njivo so skočili pred voz trije v žeuske preoblečeni tnoški, omamili z udarcem mladega voznika ter mu pobrali ves denar — nekaj nad 1000 lir. Potem so ga privezali na voz in pognali konja, roparji pa so izginili v mraku. Za zločinci ni nobeuega sledu. k 0 v e, pridno jo igrala godba jugo-slovenskih železničarjev in društvuid pevski zbor jo zapel nekaj nacijonal-nlh pesmi. Br. 11 r e g o r o je pred odhodom poudarjal tvorno bratsko ljubezen, ki obstoji v dejanjih in povedal: če imamo za Tabor nabranega več stavbnega materijala. Kar je danes zadržali: slabo vreme, še pride. — Društveni poročevalce sporoči zbranim Sokolom da so prijavljeni za bodočo nedelj1 tudi od drugod podobni obiski. 'L geslom: Sokolski dom ca Taboru bo, mora stati vzlio grdim sovražnim klevetam, se je razhajala družba v uadi da se vzlic skrajno težkemu položaju ko mora Sokol 1. graditi v mesccib dežja in snega, takorekoč brez lastnih sredstev, čez pol leta salde k slavju polaganja temeljnih kamnov, čez dobro leto pa k slavnostni otvoritvi največjega jngoslovonskega Sokolskega doma. gljc dr. Fran Kovačič, jo imenovan za konzistorijalnega svetnika. * Šolskim oblastim. Radi pomanjkanja krediln so razne šolske oblasti nastavile nove učne moči kot brezplačne volonler-ke. Marsikatera učiteljica je vzela tako bržčas vinjen, je razbil na hišnikovem slanovanju tudi več šip. Radi težke teles-ue poškodbe se bo moral zagovarjati pred sodnijo. * Najditelj biserno ogrlice, o kateri smo poročali v nedeljski številki, da jo je mesto v dobri nadi, da bo v dogledneui J našel neki reven delavec, jo mlad dečko času vendarle prejela plačilo za svoj trud France ftašteršič, uslužben kot sluga pri in prišla do cilja, namreč do zaželjenega kruha, ua katerega se je pripravljalo toliko let. Od pričetka šolskega leta so minuli sicer že trije meseci, toda revice čakajo Se vedno pomoči od zgoraj. Merodaj-ni faktorji ki so postavili take učne moči, naj jim poskrbe za njihovo požrtvovalno delo vsaj liste boro pare, ki jih imajo tovarišice. Ze položaj plačanih državnih nameščencev Jo žalosten, še hujšo pa je delati tlako brezplačno. Zlasti pa še, če so to hčero siromašnih staršev ali pa državnih nameščencev. * Iz grcmijalne sejo ljubljanskega ma-gistrala. Mestni magistrat ljubljanski je v svo^i zadnji seji sklenil, da se napravijo na ljubljanskem trgu enotne prodajalne stolice po vzorcu zagrebškega in mariborskega trga, da prodajalcem z dežele svojih pridelkov ne bo treba prodajati v košarah, razpoloženih po tleh in izpostavljenih blatu in prahu. Stavbeno dovoljenje poštnem uradu na ljubljanskem glavnem kolodvoru. • Visoka starost. V Beogradu Je umrla pretekli teden najstarejša žena jugoslovanske prestolnice, Anka Antonovič, mati gimnazijskega ravnatelja Save Antonovi-ča, v visoki starosti 105 lel • Razno nezgode. Franc Makove«, pa-Btir iz Kamnika, se je toliko časa igral z vojaško patrono, da jo eksplodirala in ga težko poškodovala na levem in desnem očesu. — Z voza je padel Josip Andrej-čič, hlapec pri ljubljanskih mestnih vožnjah. Pri padcu se je tako zelo potolkel po glavi, da je moral v bolnico. • V znamenju alkohola. Ciril Skočir, hlapec na Ižanski ccsti št. 22 v Ljubljani, je v soboto zvečer popival v neki gostilni na Ižanski cesti. Vino mu je zlezlo že tako v glavo, da je izzival prepir s Kobije-vimi hlapci Možakar pa jo je slabo sku pil. Hlapci so svojega nadležnega tovari POZOR I Staro, prirnnnn solidna trgovina s obloUmi J. MAČEK sa jo pre> celila ea Aleksandrovo oesto 13 (hiSa rokojninslieca zavoda), kjer prodaja če naduljo po zuutno znižanih cenah. se je izdalo Združenim mlekarnam, Ivanu ša najprej močno pretepli, nato pa ga je Brodniku, Franu Mikliču, Bolafiju, Oro- eden izmed njih še parkrat sunil z nožem szjrju, Franu Bonaču in Josipu Martinči- J v roke, s katerimi je preveč otepaval. ču. Mesarski zadrugi se jo dovolilo po-! Skočirja so oddali v bolnico, ostali prete-daijšanje zakupa mestne ledenice za do- j pači pa so bili aretirani in se bodo modo treh let proti letni najenmnini 1000 rali za govarjati še pred sodiščem, dinarjev. Antonu Kovačiču se je podelila' * Nesreča na vlaku. Pri smočniem fijakarska koncesia, Rudolfu Bischofu pa ljubljanskem poštnem vlaku se jc na Zi-točenjo brezalkoholnih pijač v bufetu danem mostu pripetila nesreča. Neki Kari -•Tivoli;.. Najemščina stojnic na letošnjem Ježek je padel s slopnjic vagona in se Miklavževem trgu se je zvišala na 100 hudo poškodoval. Morali so ga prepeljati dinarjev. v ljubljansko bolnico. * Predavanja v društvu cSoča* v Ljub- * Nesreča vsled bombe. V Osijoku sta ljani vzbujajo tudi letos splošno pozor- se v petek dopoldne igrala dva dečka z nost. Zanimivemu referatu prof. Zgrahli-1 ročno bombo, ki 6ta jo našla za nekim Oa o fašizmu je sledilo v soboto večer predavanje ravnatelja ženske bolnice v Ljubljani prof. dr. Zalnkarja o podedo-vanju, medicini in politiki. Seznanil nas je s teorijo o dednosti, opisal zgodovino znanstvenih raziskavanj o dednih poovih ter se nazadnje dotaknil tudi nalog, ki jih 'ma država z ozirom na to, da jo v zidom. Bomba je eksplodirala ter enega dečka ubila, drugega pa težko ranila. — Uvedena je preiskava, kako sta dečka prišla do bombe. • Božjastni napad na ulici. V Zagrebu se je preteklo soboto na Jelačičevem trgu zgrudil Slovenec Vinko Turnšek iz celjske okolice. Prepeljali so ga v bolnišni- ujenem interesu, da se vzgoji kar najbolj co, kjer so zdravniki ugotovili, da je bož-številen in zdrav narod Način, knko je jasten. Pri padcu ua kamniti tlak so je predavatelj podal razmeroma težko in de- znatno poškodoval. loma tudi kočljivo snov poljudno in razumljivo, je bil zelo simpatičen. — Občinstvo, ki je, obakrat napolnilo dvorano pri cLevu», ni štedilo s pohvalo gospodoma predavateljema. — Prihodnjo soboto predava univ, prof. dr. Pitamic. Davčni .uradniki in njihove nagrade. Za vedno je izgnana iz naše državo radi vlačuganja perica Cecilija Božič iz Solkana pri Gorici. * Beg pred vojaščino. Naborni obveznosti se niso odzvali in se vsled tega zasledujejo sledeči fantje iz brežiškega okraja: Pečnik Franc iz Vidma, Taškar Iz kro-ov davčnih uradnikov pišejo: Med Anton iz Sevnic, Pire Maks iz St. Lenar- najslabše plačane državne nastavljence spadajo nedvomno davčni uradniki, dasi imajo najbolj osovražen po3el. Za davčnega uradnika nema para. To vedo gotovo tudi gospodje okoli cAvtonomista>, kl pa pisarijo kljub temu o mastnih S odstotnih nagradah davčnih uradnikov. V petih letih obsoja naše države smo prejeli davčni uradniki le enkrat nagrado, in sicer vsak povprečno 450 K. Vse, kar je več, smo pripravljeni odstopiti dopisniku, ki očividno le iz demagoških namenov buni nevedno ljudsivo 6 takimi praznimi bajkami. Kdo pa je kriv, če jo dobi žebelj po glavi: Kladivo ali mizar? Kdo jc kriv visokih davkov? Ali izvršilni organi, ki vrše le svojo dolžnost, ali pa narodni zaslopniki, kl ne Drenrečlio rovih davkov in covi- tn, Fakin Kari iz Zabukovja in Medve-šček Vlado iz Blance. * Ni6 ni tako skrito. Meseca avgusta je bilo vlomljeno v podstrešje Foderocijeve hiše v Razlagovi ulici v Ljubljani in no zmanjkale razne starinske ure in dragocenosti ki jih je svoječasno spravil nekdo v garderobo na glavni kolodvor, (la jih o priliki proda. Ker pa zavitek do predpisanega roka ni bil dvignjen, 60 prišli predmeti na Javno dražbo. Obenem je bila opozorjena nanje tudi policija, ki je kmalu našla ne samo lastnika, ampak tudi tatu. Bil je to bivši visokošolee Ivan Uršič, ki je bil aretiran te dni tudi radi raznih drugih prestopkov. • Roparski napad v železniškem vagonu. Na nižjeavstrijski progi južne železnice io bila ttrolica Frančiška Attcms pro- MengeJ fn Domiale za Soko§a na Taboru Lepa in požrtvovalna misel, ki so jo zasnovali prijatelji sokolstva ter z vnemo izpeljali mengeški in domžalski naprednjaki brez razlike strank, je našla včeraj v Ljubljani prisrčen odmev. Kljub silnemu neprestanemu dežju, premočeni do kože, so vrli podporniki sokolskega Tabora pripeljali včeraj, kakor napovedano, svoj prispevek za Sokolski dom na Taboru. Močno skupine naprednega občinstva so željno pričakovale povorko ob napovedani uri na Dunajski cesti in pri gbvni pošti. Skrajno slabo vreme je pokvarilo mnogo veselja, ljubljanski prijatelji Sokolstva niso mogli na ulici pozdraviti vzgledno požrtvovalnih bratov tako, kot so to res zaslužili. Iz upravičene bojazni, da se pre-hladiio premočeni vozniki in konji, so vozili brez odmora naravnost in so prišli težko z opeko in lesom naloženi vozovi skoro celo uro pred določenim časom na Tabor. Dež je brezobzirno padal na blatna in razmočena tla, a napredno občinstvo iz vseh ulic vzhodne Ljubljane se je zbralo v trenotku in na Taboru je zamrgoleto kot na mravljišču. Sto in sto rok se je dela-žel.ino pribalo, mlado in staro, vse je hitelo in pomagalo, da z listnim telesnim naporom blagoslovi in posveti bodoči Fokolskj hram, ki bo svetišče in vzgoievaiišče za sedanjo in za bodoča nokolenja v veri napredka in svobodoljubna, v misli telesnega in dušnega zdravja. Po kratkem pozdravu br. nadzoro- vatelja Josipa Turka je v paviljonu na Taboru sledilo na čast sostom priletno razpoloženje. Mrla, provizorična stavhn ni mogla sprejeti vseh, ki so se želeli zahvaliti — žo so vstajale iz načrtov dimenzije in impozantne slike ponosnesra Sokolskega doma, največje bodoče dvorane v Ljubljani (31 metrov dolge, 10 m širc.ke, s stranskimi prostori nad 50 m dolžine in 26 m lirine). — Skromen zakttsek na čast gostom je bil prisrčen. Srce je govorilo k srcu. Za Sokola I. in Društvo za zgradbo je pozdravil poste in dobrotnike br. starosta dr. P e s t o t -n i k, zahvalil se je br. Petrove, starosta Sokola v Domžalah. Sledili so nagovori: Val. Gre gore iz Mengša za darovalce, znani rodoljub S1 o k a r iz Domžal, Josip Turk za finančni odsek itd. — Izrečene so bilo idejno tople misli za Sokolstvo: dobra stvar ne more in ne sme propasti, sovražne sile so še vedno živahno na delu. da upropastijo Tabor, zbirke so v Ljubljani zadovoljive, marsikje so duše zakrknjene. srca materialistične okarne-nine, so ljudje, ki mislijo, da bodo ži- Domase borze 19. novembra: ZAGREP. V o f e k t i k so je duie* baisso nadaljevala. Bančni papirji to ostali nespremenjeni, dočim so od industrijskih papirjev nekoliko naraslo delnico Sečoratie, Slavonijo in Gutmanua. Promet je bil priličen. — Na tržišču z devicami je nastopila hausee, ki jc trajala do kolica sestanka. Narodna ban ka jo intervenirala, toda jc visoko držala tečaj svojo ponudbe, ki ni konvoniral. Največ so je trgovalo v devizah Dunaj, Prag v in Švica. Promet jo bij eredn.ii. Notirale so devize (prva številka pomeni povpraševanje, druga ponudbo, a v oklepajih so številko današnjih zaključkov): Amsterdam 3365 3375 (3370), Dunaj 0.127 — 0.128 (0.1205, 0.128, 0.1275, 0.1277.5, 0.1275), Bruselj 420 — 430 (42o\ Budimpešta 0.-17 — 0.-1S5 (0.18), Bukarešta (i _ 45. Italija izplačilo Sftt.5 — 585 (384.5, 385), čok »81.5 — 382-5 (3S2j. London izplačilo 387 — 590 (388, 8S9, 389.5), ček 387 — 388-1 (8881, Newyork ček 89.5 — 00 (90), Pariz -175 — 48'' (477.5, 475, 480), Praga 201 - 263.5, (260. ili,'), 263.51, ček 201 — 203 (262.5, 2631 Švica 1570 — 1575 (1575, 1570, 1572.5): valute: dolar 88 — 89 (88.5. 89), av<-strijske krone 0 — 0.1275, francoski talki 470 — 475 (472.5), madžarsko krone 0.32 — 0.34 (0.33), lcji 0 — 45, liro 0 do 380; e f o k t i: Eskomptna 100 — t6t (160\ Kreditna Zagreb 151 — 152 (151), Hipotekama 102 — 104 (102 — 104), Ju-goslavenska 118 — 150 (148 — 1501, Ljubljanska kreditna 205 — 206 (206). Praštediona 980 — 090 (985 — 090\ Sla venska 107 — 110, Eksploatacija 215 d.> 220, Sečerana Osijek 2425 — 2-145 (242." do 2410), Nihag 187.5 — 190, Gutmann 1680 — 1720 (1000 — 1720), Sbveks 802 — 825, Slavonija 215 — 218 (215 d" 216), Trbovljo 875 — 895 (800), Union 1050 — 1100, Zagorska šumska 205 dr. 215 (205 — 215), 1% državno investicijsko 60.5 — 61. BEOGRAD. Tendenca, jo bila čvrsla. kor jo dinar v Curihu popustil. Na tukajšnji borzi je primanjkovalo blaga, n povpraševan.e jo bilo znatno. Narodna banka je pokrila največji del jiovpraše-vanja. Notirale so devize: Amsterdam 33-10 — 3350, Dunaj 0.127 — 0.12725, Budimpešta 0.40 - 0.42, Bukarešta 45 do 45.5, Ženeva 1572 — 1572.5, London 387.5 — 388, Milan 380 — 381, Nevvvork povpraševanje 90, Pariz 480 — 483, Pra ga 258 — 259, Solun 135 — 138, Sofija ga 72 — 74; valute: dolarji 88.5 češke krone 254 — 250. 89."', Dsk Delniške tiskarne, d. d. v Lluhllanl lastnik In Izdalatell Kotizorcl) »Jutra.. Odgovorni urednik Pr. BrozovIS. IZJAVA. Podpisani iziavliam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih delala moja mati, Marija Jeleiiič. Jernej Jelenlč Ljubljana, Stara pot L IZJAVA. Podpisani krajnl šolski svet je v svoji izvanredni seji, dne 18. novembra 1.1. odločno obsodil gonjo in blatenje v ■iStra-' žl», naperjeno proti našemu nadučitelid K. Josipu Sabatl. Njegovo 34-letno .šolsko delovanje poznamo in tudi cenimo ter so s studom odvračamo od zlobnih in !a?.-njlvili napadov v «Straži» napram njemu. Krajnl šolski svet Gornja Polskuva, 18. novembra 1923. Franc Pivec, načelnik, Vremensko poročilo. Ljubljana 19. novembra 1923. Ljubljana SOB mul morjem Kraj opozovsnia Ljubljana , Ljuhlinna , Ljubljana . Zagreh . , Beograd , Dunaj , , 1'raua . , Inomost , ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlnk 761-0 750-9 7536 749-9 75H-3 7511 751-2 7538 Zračna temneratura Veter M 8-0 2-4 30 30 3-0 10 2-0 sov. zapad jug. tapad ■ broivetra ■ev. vzh. capad jug. eap. brezvotra Oblačno 0-10 megla » oblačno dež oblačuo Pad:iviuu mm 19 6 lfl-0 16-0 1-0 1-0 V Ljubljani baron eter višji, temper. nižja. Snlnco vzhaja ob 7-08, zahaja ub 16-23 Nejasno. Padavine: po večini sneg. Najprej mrzli zauadnl vetrovi, naio zvišanje temceuturs, . Dunajska vremensko poročilo: V Srednji Evropi močne padavine. Zračni urltlsk zelo nizek. NaDoved za 20, t. m.; Nestor: Iz sfere Ljubljana leta 1802. Na met mi Ic prišlo več starih, tiskanih, seveda v nemškem jeziku sestavljenih seznamov ljubljanskih hišnih posestnikov. Najstarejši seznam nosi letnico 1787, najzanimivejši in najobsežnejši pa je zapisnik iz leta 1802.,1 ki ne navaja samo suhoparnih številk In imen nekdanjih hišnih gospodarjev, nego vpleta tam pa tam tudi kako pripombo, pojasnjujočo tedanje ljubljanske razmere. Te pripombe, ki so z uličnimi imeni vred, nahajajočim) se v omenjenem seznamu, natisnjene tu s kurzivnimi črkami, so povzročile pričujoči sestavek. 1. Mesto. Mnogukrat je bilo že povedano, da je Prvotno Ljubljano tvoril tisti ozki pas med Oradoni in Ljubljanico, ki se je pričenjal ob vhodu v sedanjo Florijansko ulico pod zvonarno, objema! Hrenovo iu Rožno ulico in se končaval pri Čevljarskem (Suštarskem, sedaj lliadeckega) mostu. Leta 1802. je stalo na tem zemljišču 166 poslopij. Prvo hišno štetje so izvedli v Ljubljani lota 1771. in menda podzavestno uvaže-vajc, da gre prvenstvo stari Ljubljani, so E.ičcli števiikati pri nekdanjih Kariovških vratih blizu zvonarja. V spisih so se zva-la ta vrata tudi Starotrška ali Hrvatska, ljuuje so jim rekli Pisana vrata. Stari Ljubljančani so skovali o njih pač neopravičen pregovor: Kar pride skozi Pisana vrata, ni nič prida, še petelin ne. To velikansko, od starosti onemoglo poslopje, ki se jc na eni strani dotikalo po grajskem hribu dvigajočega se obzidja, na južno stran pa spuščalo mestni zid proti Ljubljanici, so podrli leta 1792. Na inestu porušenih vrat se jc odprl trg pri Pisanih vratih (Karlstiidtcrthor - Platz). Prcl so stala na tem sedaj prostem trgu Kurlovška vrata (opomba v seznamu 1802). Usoda Pisanih vrat3 je zadela tudi 1 Verreichtvs der Hauseizenthlimer In der Stadt iind dea Vurstfid^CD neb^t Auzclgo einiger Woh-rvn-tu. tind des Stcdlbezirkes zu Laibacli. Laibach I cy Andieai. Gassler. ISO2. 51 nepaKiniranih strani — Uporabljen le tudi: Instanz Sclicmatismus liir d as llcrzocthuin Kraln. 1S02. — Obe knjižici -c hranila v muzejski knližnici v Liubljani. : P;bei> notar kot sodni poverjenik. za ivoj cobotehničnl atelje v Bosni pod itreduo ugodnimi pogoji dobrega asistenta starejšo moč, zmožnega samostojno »oditi prakso. — Glavni pogoj čisto, asoptično delo, popolnost? zdravljenju korenin (VTurzelbebandlung) in izvrševanje mostov. Kavcije zmožni imajo prednost. Ponudbo pod