Leto !V., štev. 250 V Lfublfanf, Četrtek ono f. novembra 1923 PuStnlnn pufgaliraiu. Cena 1-50 Din |th»l« ob 4 g|utr»|. Stane mesečno 12-50 Din tt Inozemstvo 25'— B neobvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva oesta St. 16/L Telefon It 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ul. st. 64. Telet. it. 30, Podružnice: Maribor. Barvarska uL U TeL št 22. Celle, Aleksandrova o Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 31. oktobra. Omenili smo danes, da je očividno v toku nova akcija za združitev delavsko fronte. Ponovno izhajanje »Delavskih Novic» in drugi pojavi kažejo, da gre tn za resno gibanje, katerega pomena nikakor nočomo podcenjevati. Mi nismo nasprotniki pro-letarske solidarnosti, toda ker znamo razlikovati med strokovno in politično organizacijo, naj spregovorimo danes besedo o nagem delavstvu. Mod slovenskimi delavci jo že dalj tisa precej močan odstotek mol, ki te marajo iti ne s črno ne rdečo in-temacjjonalo. Politično se ne udej-itvujejo, so pa ugledni člani »Sokoal«, naročniki naših listov, sotrudniki v najrazličnejših kulturnih in narodnih društvih. V svojih stanovskih zadevah to zvesti sobojevniki svojih tovarišev ta izboljšanje gmotnega in socijalnega stanja delavstva, vselej solidarni, kadar gre res za strokovna gibanja in ne za politične eksperimente skralii-ranih strank. Skratka: V strokovnem ožini nezavisni in odločni borci za svoj stan, v ostalem pa enakoveljavni flani svojega naroda, navdušeni zanj in za njegovo ideale, sotrudniki na kulturnem polju. Ta del našega delavstva je nedvomno na pravem potu. Strankarska zloraba strokovnih in mezdnih gibanj je privedla delavstvo na rob popolne politične brczpomemhnosti. Ta tudi v strokovnem oziru je razpad neizbežen in že viden na vseh koncih in krajih. Žalostni potek trboveljsko stavke ie jasen dokaz, da je delavstvo danes brez resnega strokovnega vodstva, pa Žoga, ki jo mečejo komunisti to klerikalci sem in tja, medtem ko ?ufte kupujejo radikali za cenene Toše. Stališče, da morajo biti dolavci le pristaši strank, v katerih so izključno Jelavci, je v našem narodu nevzdržno, rudi veliki narodi Angleži, Amerikan-ti ne priznava jo te v bistvu n e m -5kn teorije. Zapustili so to stališče klerikalci, ki organizirajo vso stanove. Zapustili pa so ga tudi komunisti to socijalisti, ki so vabili k sebi tudi vse druge sloje, zlasti uradnike vseh vrst in ki so osnovali cclo posebne organizacije za pridobitev kmetov v »vojo stranko. V zadnjem času so se mnogi trezni Jelavei priključili demokratom. Toda »je vprašujejS i klerikalci i socijalisti vseh barv: Kako moreš biti v JDS, ko (o tam tudi trgovci, obrtniki, kmeti, uradniki? Tako se čudijo najbolj ravno tisti, ki so skupno v stranki z vo-ieagrarci, z duhovnimi kapitalisti in fahrikanti. kateri pokonci držijo SLS. Tako asi tira i o komunisti, ki jih vodijo advokati in drusri« doktorji« in med kojimi najdeš ljudi vseh vrst bogastva in stanu. Da ne govorimo o ta-kozvanih socijalistihl Odvajanje delavstva od drngih stanov z umetnimi zidovi, ki se grade med njim in ostalim narodom, je velika izguba zanj in za ves narod! Cemn pa oddaljevati od Sokola, od naprednih pevskih društev, čitalnic, od naših izobraževalnih zavodov, čemu ga umetno odtujevati narodnemu gibanju? Cemu mu jemati ljubezen do lastnega naroda in 1 nst.no države? Na delavski anketi meseca maja je predsednik JDS dr. Žerjav razpravljajoč o položaju delavstva v Jugoslaviji, poudarjal, kako važno vlogo v vsem našem javnem življenju bi lahko igralo delavstvo, ako bi — dasi r svojih strokovnih stremljenjih samostojno in podprto od stranke — v Mitičnih in kulturnih stvareh nastopilo povsod skupno v stranki z ostalimi stanovi. Kolik vpliv bi dobilo v stranki in kako bi se nm odprla čisto lova polja udejstvova-nja, ki bi nc prineslo samo zadovoljstva delavcu kot človeku in članu naroda, ampak M s povzdigo ugleda delavstva prišlo v močno oporo gmotnim in sploh so-cijalnim stremljenjem delavstva. Danes, ko radikali odpravljajo ono W socijalni napredek najvažnejših Pridobitev naše mlade države, ministrstvo za socijalno politiko, lahko »elavstvo spozna, koliko smisla za fjfgove zadeve in resno volje za socialno delo. jo pokazala demokratska stranka, ki jo to važno ministrstvo ■hŽala in se bo do zadnlega borila Proti njega ukinjenju. Ako bi bil v "jenih vrstah vpliv delavstva večji "ego je, potem bi delavska politika Ma danes na resnejši in koristnejši 'azi. nego je. Zato bi si naj delavstvo v vseh (it-fanizacijah JDS skušalo pridobili čim največ udeležbe in vpliva. Časi, ko je delavstvo ob strani stalo in bilo mo. Pesimistično presojanje reškega vprašanja ODPOR BEOGRAJSKE .JAVNOSTI PROTI OBNOVITVI PROMETA Z REKO. — BRISKIRANJE PARITETNE KOMISIJE. Beograd, 31. oktobra, r. Vest, da jo naš poslanik v Rimu Antonijevid obvestil italijanskega ministra za zuna- nje stvari, da namorava naša država stvoriti železniški promet med Suša-kom in Reko, jo vzbudila velik odpor pri vseh krogih, ker bi to pomenilo kršenje in odstopanje od rapallske pogodbe. Po santamargeritskih konvencijah mora najprej začeti funkeijoni-rati reška država kot samostojna država, mora se torej evakuirati od italijanskih čet; šele potom bi so mogel obnoviti železniški promet med Suša-kom in Roko. V krogih naše paritetne komisije se smatra, da bi tak korak pomenil, da jo dosežen sporazum di rektno med vladama v Beogradu in Rimu za rešitev reškega vprašanja preko rapallske pogodbe in brez vednosti paritetne komisije. Uradni krogi v ministrstvu za zunanje 6tvari ss držo rezervirano in ne dajo nobenih pojasnil v tem pogledu. SESTANEK PAŠTČA Z MUSSOLI-NIJEM. Rim, 31. oktobra, s. »Corriere Ita-liano» poroča, da se bosta ministrska predsednika Pašič ln Mussolini sesta- la dne 1B. novembra v Opatiji, ker sta se jugoslovansko in italijansko stali-ščo v reškem vprašanju znatno zbližali. Rim, 31. oktobra, j. K vzpostavitvi prometa med Roko in zaledjem izjavlja »Corriere d' Italia»: Ta sklep beograjske vlade čo ne znači, da je rešijo vprašanje razčiščeno, vendar pa je ugodna napoved za definitivno rešitev. Sestanek mod Pašidem in Mussolinijem v prihodnjih dneh ni verjeten, kor jo določen prihod Španske kraljevske dvojice v Rim za 19. novembra. Sestanek med obema premijeroma bi bil v sredi novembra mogoč le tedaj, čo bi oba državnika prišla v najkrajšem času do sporazuma. SPREMEMBA V VOJAŠKEM POVELJSTVU NA REKI. SuSak, 31. oktobra, n. General Spre-afico, ki je bil dalj časa poveljnik italijanskih čet na Reki, je premeščen z Reke. Njegov namestnik še ni imenovan, govori so pa, da bi imel biti to goneral Saviglia, ki je bil svojedob-no poslan, da izženo D' Annunzija, Kako znajo gospodariti MILIJONI ZA DISPOZICIJSKE FONDE. - DVAJSETODSTOTNI ODTEGLJAJI SE NE VRNEJO! Beograd, 31. oktobra, p. Prva sckcl-ia finančnega odbora je danes popoldne pregledala prvi oddelek vrhovne državne uprave. Demokratska člana dr. Kumanudi in dr. Sečerov sta stavila vrsto važnih predlogov. Finančni minister je privolil v to, da se dovedejo v sklad osebni Izdatki za nameščence narodne skupščine s povečanimi dnevnicami, odbil pa je mnogo drugih upravičenih zahtev. Dr. Ku manudl ln dr. Sečerov sta protestirala tudi proti povišanju doklad za ministrskega predsednika, češ da za to nI zakonitega opravičila, kakor tudi proti temu, da ima ministrski predsednik na razpolago dispozicijsl fond 2,400.000 dinarjev, ker ima itak že ministrstvo za zunanje stvari svoj dispozicljski fond 60 milijonov dinarjev. Na to je finančni minister lakonično odgovoril, da jo ministrskemu predsednlštvu potreben kredit za — vodstvo politike, Na vprašanjo dr. Ku- i manudija, zakaj «e nI sprelela redna annl teta 11 ln pol milijonov dinarjev za vojne dolgove v Ameriki, je finančni minister odgovoril, da vlada Združenih držav o dolgu nI ničesar omenila. Nedavno pa je Isti dr. Stojadinovlč sam naglašal v narodni skupščini, da si vlada z lastno Inicijatlvo prizadeva, da regulira ameriške dolgove. Na vprašanje o kreditu za Izplačilo 20-odstot. bonov o priliki zamenjave kron je Izzvala veliko senzacijo ministrova izjava, da sedanla vlada sploh ne misli izplačati teh bonov. Prihodnja seja bo v petek. Tretja sekclla finančnega odbora, ki so je sestala danes popoldne v poslopju narodne skupščine, je pretresala proračun ministrstva za notranje zadeve in ga ostro kritizirala. Ker pa le bil minister za notranie stvari odsoten, se bo sekcija ponovno sestala v petek dopoldne. Politična siit&acija RADIČEVCI — NOVE VOLITVE. — DEMOKRATSKA STRANKA. Beograd, 31. oktobra, n. «Trlbuna» poroča lz Zagreba, da se je na zadnji seji »hrvatskega narodnega zastopništva« razpravljalo o tem, ali naj l)i Radidevi poslanci prišli v narodno skupščino, ali pa naj dalje vodijo dosedanjo politiko. Vodno bolj prevladuje naziranjo, da naj bi poslanci šli v Beograd. Tu se smatra, da je Radič v svojih razgovorih z Angleži, katerim se je pritoževal radi srbske hegemonije, dobival vedno isti odgovor: Pojdite v parlament in tam predložite svoje želje. Beograd, 81. oktobra, n. »Tribuna« poroča: V krogih parlamentarne v> čine se stalno vzdržuje vest, da se bo skupščina v kratkem razpustila in da se bodo razpisale nove volitvo. Po teh vesteh naj bi se volitve vršilo meseca marca ali aprila prihodnjega leta. Beograd, 31. oktobra, p. Danes popoldne le imel kratko sejo demokratski klub, na kateri se le definitivno rešilo vprašanje o glavnem organu stranke »Demo-kratija«. List bo začel Izhalati dne 11. novembra dvakrat na teden. Kot lastnik ie postavljen Lluba Davidovič, kot glavni urednik pa Mlljutin Cekič. V redakcijski odbor so Imenovani Prlbičevlč, dr. Kumanudi, Voja Marinkovič, Sumenkovič, dr. Sečerov, Agatouovič in Borisavljevič. Snoči so odpotovali v Kuinanovo na veliko demokratsko zborovanje poslanci Vilder, Krizman In Diikanac. Nocoj odpotujeta v Skoplje dr. Kumanudi In Sumenkovič, jutri pa dr. Krizman. f^asvrsiitev uradnikov Beograd, 31. oktobra, p. Danes je ministrski svet ves dan imel sojo, dopoldne od 10. — 1, popoldne od 4. — 9. Po dolgem ln težkem dolu se je revidirala in končno stillzlrala uredba o razvrstitvi državnih uradnikov v kategorije. Uredba bo jutri uradno objavljena. Jutri bo ministrski svet sklepal o pravilnikih, katere predpisuje uradniški zakon. ZAKON O SREDNJIH ŠOLAH. Beograd, 31. oktobra, p. Jutri popoldne so sestane plenum zakonodajnega odbora, ki bo določil dnevni red. Pri določitvi dnevnega reda bo prišel na prvo mesto bržčas zakon o srednjih šolah. nopol raznih hujskačev, danns črnili, jutri rdečih, morajo nehati. In to je samo možno, čo so v strokovnem oziru vsi delavci edini in nestrankarski, sicer pa prosti in si po svobodnem svojem prepričanju poiščeio po litičue oriiontaciie. Zopet atentat ran Bolgarskem Sofija, 31. oktobra, r. Bivši zunanji minister dr. Nikola Genadijev jo postal danes dopoldne žrtev atentata. Atentator je ustrelil nanj s samokresom in nato pobegnil. Genadijev »e jo zgrudil takoj nezavesten na tla. Bivši bolgarski poslanik v Berlinu, Gešov, ki so je nahajal v njegovem spremstvu, je bil pri atentatu ranjen in to ga prepeljali v bolnico. Sofija, 31. oktobra, r. Ker je atentator pobegnil, vzroki atentata š-j Liso znani. Domneva pa se, da gre za političen umor. * Dr. Nikola Genadijev je bil vodja liberalne stranke, ki so je ustanovila' leta 1920. iz ostankov strank Rado-slavova, Tončeva in obeh stambuli-stičnlh frakcij. V svetovni vojni je deloval za priključen ja BoUrarske Avstriji in Nemčiji. Olajšanje državne krize v Nemčiji SESTAVA SAŠKE VLADE. - POGAJANJA Z BAVARSKO. - POGO« JI SOCIJALISTOV ZA KOALICIJO. Berlin, 81. oktobra, s. Homatije na Saškem so ee razčistile. Državna vlada jo šo včeraj Btorila vso, da sestavi za- časni manjšinski kabinet socialnih demokratov, kateremu pripadajo Člani dosedanjo vlado. Vendar pa bo ta vlada samo prehodna, dokler se ne sestavi koalicijska po vzorcu berlinsko, ki jo bodo tvorili socialni demokratje, domokratjo, centrum in ljudska stranka. Hitra upostavitev razmer na Saškem jo oslabila opozicijo socialnih demokratov v državni vladi, tako da ni izključeno, da bodo »ocialno-domokratski ministri preklicali svoje demisijo in bo ostala koalicijska vlada. Državnozborska frakcija soeialno-do-mokratske stranko jo dan os obširno razpravljala o položaju in sklenila končno, da ostanojo socialni-demokrati v vladni koaliciji samo, ako sprejme državna vlada sledečo pogoje: 1.) Ukine naj se Izjemno stanje. 2.) Vlada naj nastopi proti vlastodržccm na Bavarskem i vso ostrostjo in z vsemi sredstvi, hI so JI po ustavi na razpolago. 3.) Vlada naj vzdržuje red In mir na Saškem, razpusti varnostno policijo In odpošlje oddelke državne brambe samo na zahtevo civilnih oblasti. 4.) Razorože naj so vsi pristaši desno-radikalsltih organizacij, Ul so bili zopet sprejeti v državno brambo. Strosemann so šo nI odločil, vendar pa jo jasno, da bi sprojom toh zahtev pomenil zopetno poostritov konflikta med Bavarsko in državno vlado. Odgovor, ki ga jo včeraj izročila bavarska vlada v Berlinu, napoveduje pripravljenost Bavarsko za pogajanja, vendar pa zahteva, da so definitivno razčistijo pojmi o od-nošajih med državno vlado in zveznimi deželami. V odgovoru poudarja bavarska vlada So enkrat, da no moro pristati na odpoklic, oziroma spromembo v komandi bavarske državne brambe. Vsled tega zahtevajo razne bavarske patriotične organizacijo v nekem brzojavu od državno zveze v Borlinu ljudsko diktaturo brez oporo na vojaškega komandanta ali vlado. V Poronju so situacija od včeraj nI Iz. premenlla. Nova vlada, ki se je ustanovila v Wormsu, jo prepovedala vsako zborovanjo. Danes zjutraj jo celokupna delavstvo priredilo protestno stavko proti zbiranju Separatistov. Mllnclien, 81. oktobra, j. Generalni komisar dr. Kahr jo dovolil policiji, da v, posameznih slučajih dovoli politična zborovanja v zaprtih prostorih. Pristojna za to eo policijska ravnateljstva v Mllnclie-nu, Nllrnbergu in Fllrthu. KONEC IZJEMNEGA STANJA NA SASKEM. Dresden, 81. oktobra, j. Državni ko< misar dr. Ilelnze je odpotoval v Berlin, da odloži svojo mesto, ker jo nova saška vlada žo sestavljena. POGAJANJA S SOCIALISTI. Berlin, 31. oktobra, j. Socialni-demo-i kratje šo niso Izstopili iz vlade. Pogajanja z državnim kancciarjem o njihovih pogojih se bodo pričela šele jutri, ker ja 1)11 danes dr. Strosemann v postelji. Tudi ostale meščanske stranko se bodo šolo jutri posvetov.ilo o sklepu socialnih demokratov. Prijatelji dr. Stresomanns so trudijo obdržati veliko koalicijo. Časopisje koalicije opozarja na nevarnost desno-radikalskega sunka in svari pred mzmahom nemških nacloralistov. NEMŠKA NOTA ZARADI SEPARATJ-STIČNEGA GIBANJA V PORENJU. Pariz, 81. oktobra, j. »Ecbo do Pariš« poroča iz polnradnega vira, da bo dane« izročena nomfka nota, v kateri protestira proti postopanju bruseljsko in piriška vlado napram porenskim separatistom, Nemčija izjavlja, da separatistično g i banjo v Porenju no odgovarja čustvovanji! tamošnjega prebivalstva. Pariz, 81. oktobra, r. Vodja separatU »tov dr. Doorten jo izdal proklamncljo na vee narodo sveta, v kateri jim poŠt-1 ja svoje pozdrave in sporoča ustanovi, tev Porensko republike. Položaj separatistov so je učvrstil in vlada v zadnjemi času v vsem področju nove republik« mir. Krediti Mar. banke Beograd, 81. oktobra, r. Danes so je vršilo zborovanje gospodarskih krogov, na katerem bo je razpravljalo o povečanju obtoka novčanlc. Prvi je govoril Nl-ko Stanaievid, ki je navajal Bvojo nazore o politiki Narodno tenko gledo kreditiranja. Rekel jo, da bi so državni dolgovi morali Narodni banki izplačati čimprej, da bi se s tem olajšala denarna politika Narodno banke, ki bi se morala iz-premeniti tako, da bi dobila več nacionalnega značaja s podpiranjom domače delovnosti, no pa kakor do Bcdaj s podpiranjem volikega kapitala. Ravnatelj Narodne banko Novakovid jo odgovarjal na nekatere opazko Stanarevida ter si pridržal pravico, da bo o tem govoril obširneje pozneje. Dr. Sečerov jo izrazil mišljenjo, da bi premoženjski davek omogočil izplačilo državnih dolgov Narodni banki v roku štirih do petih let. Predlagal je, naj se poveča kovinska podloga novčanic. V daljši razpravi jo govorilo še nokoliko govornikov, nakar jo Novakovič govoril o kreditih, ki jih dajo Narodna banka in končno izjavil, da bi bilo potrebno odvzeti krodit denarnim zavodom in ga dati neposredno producentom, da bi so s tem omogočil izvoi ln povišanje produkcij v naši državi. ZAPLEMBA DINARSKIH FALZ1FIKATOV. Trst, 31. oktobra, I. »PIccolo« poroča: Tu je bii danes aretiran neki Franc Jo-cos, pri katerem so našli za 96.000 dinarskih falzifikatov. TEŽKOČE UJEDINJENE BANKE. Beograd, 81. oktobra. Beograjska Uje-dinjenn banka je ustavila plačila. Njene delnice so danes podle nn 15 dinarjev.1 Julri se bo rešilo, ali bo šla v konkurz, ali pa se bo vršila prisilna poravnava. JPO SMRTI BONAR LAWA. London, 81. oktobra, j. Bonar La\v bo pokopan v westminstrski opatiji. Njegova smrt ne ho imola posledio za politično življenje, kor se je, kakor znano, zadnjo čase popolnoma umaknil iz političnega življenja. HLINKA ODPOTUJE V AMERIKO. Praga, 31. oktobra, s. Poslanec Hlin-ka, vodja slovaške ljudske stranke, potuje v Ameriko, da pridobi ameriške Slovake za svoio separatistično oolitikor ENERGIČEN NASTOP NOVEGA REŽIMA NA POLJSKEM. Varšava, 31. oktobra, j. Novi režim Korfanty-Dniowskl je nastopil energično, Notranji minister je dobil dalekosežna pq oblastlla za pobijanje stavk in upostavli tev miru v Varšavi in vsej deželi. PROCES PROTI GRŠKIM UPORNIKOM. Atene, 31. oktobra, r. Včeraj so Id pričela pred vojnim sodiščem v Solunu razprava proti 19 oficirjem radi zadnjega upora na Orškcm. Med obtoženci sc na« hajata tudi generala Leonardopulos ln Kagolidls. General Mctaksas, vodja upo-, ra, bo obsojen In contumatiam._ inozemske borze 31. oktobra: DUNAJ: Devize: Beograd 883 do 837, Berlin 0.73 do 0.87, Budimpešta 3.77 do 3.87, Bukarešta 337 do 339, London 318.200 do 310.200, Milan 316-1 do 3176, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4192 do 4208, Praga 2080 do 2090, Solija 053 da 657, Varšava 375 do 415, Curih 12630 do 12680; valuto: dolarji 70.500 do 70.900, lire 3130 do 3150, dinarji 822 do 828; elekti (v tisočih:) Hrvatska eskomptna 385, Anglobank 365, Zivnosteuska 885, \Viener Bankverein 178, LUnderbank 3-10, Kranjska industrijska 2350, Alplno 059, Južna železnica 207, Sederana Osijelf 2010, Trbovlje 720. CUR1II: Berlin 0.03 (za milijardo), Now-York 501.50, London 25.20, Paril 33.10, Milan 25.20, Praga 10.475, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.67, Beograd 6.00, Solija 5.20, Varšava 0.0003, Dunaj 0.0079. TRST: Zagreb 26.20 do 26.24, Dunaj 0.031 do 0.0315, Praga C6.15 do 66.40, London 90.80 do 100, Curih 395 do 897, New-York 22.70 do 22.80, Pariz 130.73 (Jo 131. PRAGA: Dunaj 4.66, Rim 157.625, Pariz 206.75, London 155.75. New-York 34.50, Curili 62-1.75, Beograd 41.05. BERLIN: Dunaj 1,017.000, Milan 2,252 milijonov, Praga 2,115 milijonov, Paril 4,209 milijonov, London 324,188 milijonov, Now-York 72, 319 milijonov, Curili 12,868. milijonov, Beograd 860 milijonov. LONDON: Berlin 080 milijard, Paril 70.00, Curih 25.18, Milan 99, Praga 15a Dunaj 819.000. NliVVAORK: Beograd 119.25, London •{■18.25, Milan 450.73, Traga 203. Dunaj 0.14121? KieriKasci v ofenzivi proti radikalom Maribor, 31. oktobra. Današnji »Slovenski gospodar* jo poln ofenzivnih člankov proti radikalom. Med drugim prinaša tudi nekaj pojasnil v zadevi poslanca Šiftarja, v Icatorih trili, da je Šiftar dne 24. t. m. izjavil v seji Jugoslovanskega kluba: ♦Radikali so mi lagali, da ino hoCo Jugoslovanski klub izključiti, Švikar-feio mi jo poslal neki proglas in me hotel prisiliti, dn ga podpišem. Jaz sem odločno rekel, da ne podpišem nobene izjave za radikale, ker sem sprevidel, kakšni ijudjo so to. Izjavljam tudi pred celim klubom popolnoma neprisiljeno in dobro premišljeno, da ostanem slejkoprej zvest programu SLS ter Jugoslovanskemu klubu.* Gosp. Šiftar je nato napisal za »Prekmurske novine« naslednjo izjavo v prekmurštini: »Mojim volileem! nezaslišano pogodbo pokrajinski upravi v razveljavljenjc, kar so ie tudi zgodilo. Sedaj je potrebna nova zakupna pogodba. Občinski svet sklene oddati ribarsko pravico za uadaljno dobo 0 let dražbenini potom. Najnižja vzklicna cena je za zunanji okoliš 8000, za ožji mestni 12.000 K. Mesta občina si pridrži gotove nadzo-rovalnc pravice ter želi, da se goji ri-barstvo edinole kot šport. Iz gospodarskega odseka predlaga pod župan Zabkar nujna popravila na neki mestni liiši. Določi sc najemnina 29C0 Din za drž. trg. šolo v letu 1924. Dovoli se napeljava vodovoda v pekarno ge. Hcr-mlnc Kvas v Volnlku, ki namerava postaviti večje moderno podjetje. Proti ukinjenju avtonomije mest. V zelo izčrpnem poročilu jc podal nato magistratu! svetnik Ivo Subic splošen pregled o poteku sestanka zastopnikov avtonomnih mest v Mariboru. Opozarjal jc na glavne točke osnutka novega zakona o državljanstvu in opštinah, ter pre nlle na sestanku dne 24. t. m. v Mariboru. Občinski svet sc soglasno pridružuje protestu proti ukinitvi avtonomije ter zahteva, da se tozadevni zakoni sprejmejo lo na podlagi natančnega proučevanja ob stoječih razmer in sporazumno s prizadetimi mestnimi občinami. Dam vam na znanje, da se po Prok-lčital tozadevne resolucije, ki so se sklc-murju širijo vesti o tem, da sem jaz' prestopil v radikalno stranko. Izjiav-Ijam, da je to neresnica, da tozadevnega proglasa na narod in izjave v »Jutranjih Novostih® nikdar nisem podpisal, niti nisem dal nobenemu pooblastila, da v mojem imenu izjavi, naj pobirajo izjavo, da naj volilci prosijo, da bi v radikalno stranko vstopil. Vabili so me, ali jaz sc-m njihovo ponudbo odbil. To mi je dokaz tudi to, da sent v stranki SLS in Jugoslovanskem klubu. Beograd, 24. oktobra. — Šiftar Geza.* »Slovenski gospodar* piše nadalje: »Ali vemo. zakaj so srbski agonije to gonjo v Mariboru u činih. V srbsko radikalno stranko v Sloveniji, posebno pa v Mariboru stopajo samo taki ljudje, ki bi radi imeli od PašiOa denarja. Poznamo to tiče. Nekateri so iz ne-maničev postali fabrikanti, drugi bi radi dobili milijone za kšeft, ker jim Slovenija nič več noče dati kredita. A vsi skupaj so ljudje brez vesti, ki bi za Judeževe grošo šc prodali svojo mater, očeta ter ves slovenski narod. Te ljudi so baje celo srbski radikali obsodili.* »Straža* pa niraa trdih besed za ra-cfikale. Tudi zadnje Kieklovo »Novine* od 28. oktobra gornjo Siftarjeve izjave ne prinašajo, ampak Šiftarja v .sledeči notici celo indirekt.no napadajo »Da sme kalvinski duhovnik Navaj Jeno iz Sent Gyorgyvolija svobodno prihajati v našo državo in oskrbovati dušno pastirstvo svojih vernikov, so narodni poslanec Jožef Klekl pri ministrstvu vložili prošnjo. Prošnja ugodno rešena. Katoličanski duhovnik poslanec so je pobrigal za te ostavljene sirote. Drugi, katerim bi to v prvi vrsti bila dolžnost, so pa rajši kšeftali in med tem prazne obljube dajali. Ali vse prido na svetlo.* (Tu je očividno mišljen Šiftar.) V drugi notici poročajo »Novine* o bivšem klerikalnem tajniku Švikaršiču. kako je hotel goljufati, da pa so mu baje vseeno obljubili, priporočiti ga za :o-petni sprejem v državno službo. zo (g. Ogrln na B. S. A.). Po končanih dirkah so se zbrali vsi tekmovalci, vodstvo dirke ter prijatelji športa v »Kolu*, kjer so se razdelile nagrade zmagovalcem. Predsednik g. Weiler je zlasti pozdravil navzoče Slovence in izrekel nado da bodcino vedno skupno delovali v po-vzdigo športa. Zahvalila sta se mu g. E. Ceh od «Motok!uba Slovenije* in g. Skraj nar od »Ilirije*. Slovenci so dosegli sledeče rezultate: V dirki juniorjev (4 kroge = 3200 m) Bar (Ilirija) III. mesto v 5:48. V dirki motociklistov kat. do 500 kub. cm (10 krogov = 8000 m) Ogrin (Motoklub Slovenija) I. mesto v 5:04.4-. V dvojni dirki (6 krogov 4800 m) Škrai-nar-Bar III. mesto v 8:34. V dirki motociklistov do 750 kub. cin (20 krogov — 16.000 m) Hribar (Motoklub Slovenija) i. mesto v 14:16.6. Celjski občinski svet Celje, 30. oktobra 1923. Po otvoritvi seje obč. sveta, ki sc jc Vršila v pondeljek ln po kratkih formalnostih preide župan dr. Hrašovec na dnevni red. Pravno-personalne zadeve. Za župana in občinske odbornike se določijo za službena potovanja iste dnevnice kot so veljavne za uradnike mestnega magistrata, to je s prenočuino 100 Din, brez prenočnine 70 Din in vožnja II. razreda. Pri izrednih potovanjih se obravnavajo potni stroški v finančnem odseku. Dolga debata se je razvila glede povišanja plač mestnih stavbinskih delavcev in ie bilo končno sklenjeno: V posameznih, po kolektivni pogodbi veljavnih kategorijah se določijo minimalne in maksimalne mezde za delavstvo, ki je v občinski službi pod in čez eno leto. Vrhu tega se prizna delavstvu po treh stopnjah še izredna doklada preko kolektivne pogodbe od 50 para do 1 Din na uro tako, da znašajo mezde predde-lavcev-profesionistov 8 — 8.50 Din, te. žakov 5 — 5.75 Din in delavk 3 — 3.75 Din od ure. Flnančno-gospodarske zadeve. Slovenski dijaški zadrugi na Dunaju se dovoli izredna podpora 1000 Din. Od ministrstva notranjih zadev je prišlo naročilo, naj mestne občine in vsi večji kra ji skrbijo za primerna zavetišča za revno in zanemarjeno deco. Dopis se reši s poročilom, da skrbi v tem oziru društvo za zaščito dece in pa javna bolnica, kjer so običajna sredstva za obolelo deco vsl-kdar na razpolago. Z ozirom na finančni položaj hi na neznate potrebe pa mestna občina kakega dispanzerja začasno ne more ustanoviti. Mestna občina poseduje obširno ribarsko pravico, ki sega od Polzele in Št. Pavla pri Preboldu do Trebnerja, nadalje Voglajno, Hudinjo, Lužnico in Koprivnico. Razdeli se ožil mestni okoliš od Lož-nice do Grenadlrjevcga mostu s pritoki Savinje ter od Šmarjetncga mostu do izliva Voglajno v Savinjo. Kar je izven tega pasu spada v širši okoliš. Pravico do ribarjenja je imelo do preobrata nemško ribarsko društvo. Dasiravno je zakupna pogodba potekla šele leta 1922. je nemški občinski svet 4. novembra 1918, torej že po preobratu, podaljšal zakupno pogodbo za sramotno nizko vsoto 850 K do leta 1945, Sedasii občinski sv.ct ie stavil . Ker se sodišče ni moglo prepričati o ob-toženčevi krivdi, je bil Debevec oproščen. Kaznovan« židovska objestnost. V vlaku Zagreb—Celje sta se nedavno zagrebška Žida Mautbner in Specht dejnnj-ski lotila notarja dr. Valentina iz Svetega Ivana, ki je reagiral na razne njune neumestne opazke. Le intervencija nekega slovenskega sopotnika je preprečila, da ni bil napadeni še hujše poškodovan. Po prihodu v Celje Je tamkajšnja policija nasilna Žida identificirala in vložila nato ovadbo, na podlagi katere sta bila Mauthner in Specht obsojena na denarno globo po 5000 Din, oziroma dva dni zapora in na povračilo zasebne odškodnine. Gledališče Ljubljanska drama. Četrtek, 1.: »Smrt majke Jugovlča*. Izv Petek, 2.: «Judit». Oostovanje ge. Mariie Vere. E. Sobota, 3.: »Danes bomo tiči*. Izv. Nedelja, 4.: ob 3.: »Povodni mož», mladinska igra, igrajo otroci mestnega liceja; ob 8.: »Gospa z morja*. Izv. Pondeljek, 5.: »Azazel*. F. Ljubljanska opera. Četrtek, 1.: «Rigoletto». Gostuje ga. VVc-sel-PolIa. Izv. Petek, 2.: »Evgenij Onjegin*. A. Sobota, 3.: »Seviljski brivec*. Oostuje ga. Vesel-Polla. F. Nedelja, 4.: »Psoglavci*. Iz» Pondeljek, 5.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Četrtek, 1.: »Traviata*. Izv. X Kino «Ideab v LJubljani prlBne 1. novembra z predvajanjem senzacionalnega opohalnega filma »Skrivnost cirkusa Eddle Polo» v glavni vlogi Eddie Polo, najslavnejši artist sveta. Vsebina filma ni običajna pustolovščina, temveč dobro vezana vsebina na realistični podlagi. Atrakcije, izvajane po Eddle Polo, prekašajo IIarry Plela in IIarry Hilla, Film obstoji iz štirih delov iu so predvaja: I. del od i. do vštevši 4., H. dol od 5. do vštevši 7., in. del od 8. do vštevši 11., IV. del od 13. do vštevši 14. novembra. Predstave se vršo ob delavnikih ob 0., pol 8. in 9. uri, ob nedoljah in praznikih pa kakor dosedaj običajno dopoldne ob pol 11. in popoldne ob 8., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. — V nedeljo dne 4. novembra do vštevši 7. novembra pa po predvajajo še Prlgodkl zadnje potresno katastrofe na Japonskem*. Posnetki so zelo dobro uspeli. Dostop k tem predstavam jo dovoljen 4udi mladini pri popoldanskih predstavah. X Kino «Matlca». - »Modri N a t a n* je naslov velikega filma sezije 1928./24., katerega predvaja kino »Matica* od danes do nedelje dne 4. novombra. Film je izdelan po znani istoimenski drami nemškega klasika Lessinga. Glavna vlo-eo so zasedene po najboljših filmskih umetnikih kot Carl de Vogt, VVernor Kraus, Fritz Greiner, Bella Musznav, Lya EibenschUtz itd. — Cenj. občinstvo opozarjamo, da trajajo predstave po 2 uri, in sicer v četrtek (praznik) in nedeljo 4. novembra ob pol U. uri dopoldne in ob 8., 5., 7. in 9. uri zvečer v petek in Bobot-o pa lo ob 7. in 9. uri zvečer. Pri zadnjih dveh predstavah sode-lujo lastni orkester. — Predprodaja vstop nič vsak dan od 10. uro dop. do pol 1. ure popoldne. X Koncert. Danos in redno vsak dan novo renovirani restavraciji in kavar-»Tratnik* koncert ciganske kapele od pol 9 do pol 1. nre ponoči. Vstop prost. Cene običajne. bo na nacionalnem polju deloval le tmlj vnoto kot prejšnja dva gerenta. Govori so, da so gotovi židovi še zadnji dan pred odhodom starega gerenta hoteli do. biti od njega tukaj domovinsko pravi, co, katere še nimajo. Govori se dalj« da so hoteli biti pri tej priliki tudi (ta! valirji. Imamo nekaj Židov, ki so hilj že parkrat obsojeni in eden je celo it. gnan. Toda čeprav nima nobeden pri uai niti domovinske niti državljanske pravi, ce, pa vendar šo jedo naš kruh in čaka-jo boljših časov od vzhoda. Objave Spor f Prvi llubllanskl medklubskl lahkoatletski turnir Lask contra Jadran, ki bi se bil moral vršiti 27. oktobra, se vrši sedaj nepreklicno v nedeljo 4. t. m. ob 9. dopoldne na igrišču S. K. Ilirije. Prireditev je prva- te vrste v Ljubljani in zasluži zato vsestransko pozornost. Vstopnice (sedeži po 5 Diu, stojišča po 2 Din) se dobe v predprodaji v trafiki Sever, Selenburgova ulica. Nogometna tekma med reprezentancama Prage in Zagreba, ki je bila najprej določena za pondeljek, potem pa za torek, se je odgodila za nedoločen čas. I. hrv. Motoklub In hrv. klub kolesarjev tSokol* v Zagrebu sta priredila prošlo nedeljo velike motocikl. In blcikl. dirke na dirkališču v Crnomercu, katerim je prisostvovalo Izredno mnogo občinstva. Tudi »Motoklub Slovenija* In »Ilirija* sta se udeležila tekem, prvi z dvema, drugI pa s tremi dirkači. Motoklub »Slovenija* si je priboril prvenstvo ter odnesel krasen srebrn pokal (g. Rado Hribar na Indianu) in veliko srebrno va- X Pevci! Na praznik Vseh svetnlKov, dopoldne ob 11. url zadnja vaja v Glasbeni Matici. — Odbor »Zveze*. X Na mariborskih grobovih. Mariborska pevska društva bodo danes popoldne na obeh pokopališčih počastila spomin umrlih. Na starem mostnem pokooalfšču poje ob 15. uri Glasbena Matica, na novem pobreškem pa »Drava*, ki se pridružijo še »Jadran*, »Krilato kolo> in »Luna* iz Krčevine ter »Zarja* s Po-brežja. X Somišljenikom JDS v Ljubljani. Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šontpeterski okraj priredi v soboto dne 8. novembra ob 8. uri zvečer »Vinsko trgatov* pri »Lloydu», Sv. Petra cesta 7. Pozivamo uljudno vse, da se prireditve v čim večjem steviiu udeleže in s tem gmotno in moralno podpro naša sgilno društvo. Tajništvo JDS v Ljubljani. X Sokolsko društvo Jesenice uprizori 1. iu S. novembra ob 8. uri zvečor in 4, novembra ob 3. uri popoldne igro »Mlinar in njegova hči*. X Plesno .šolo otvori »Bratstvo* v.Sp. Šiški v soboto dne 8. novembra v dvorani hotela »Believue*. Plesna šola bo vršila redno vsako soboto ob 20. do 23. ure. X Pričetek plesnih tečajev društva «Atena» je v soboto dne 3. novembra v areni Narodnega doma. Ponk za gojenke se vrši od pol 6. do 8. ure, za gospo dične uradnice od 8. do 10. ure zvečer, Nadaljnjo vpisovanje v vse tečajo so vrši istotam. Ostali tečaji prično s poukom takoj, ko bo priglašenih zadoBtno število X Družabni klub «Bosancev» v Ljubljani ima v soboto dno D. novembra ob 8. uri zvečer svoj prvi rodbinski sestanek v restavraciji pri »Mraku* na Rimski cesti. X Pisarna Prvega društva hišnih posestnikov in Pokrajinske zvezo društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani so jo preselila v Sorlno ulico št. 4, pritličje (Vodnikova hiša), kjer so ura-duje izključno od 4. do (i. uro popoldne. Razen stanovanjskih, davčnih in drugih stanovskih zadev se dobe v društveni pisarni v smislu društvenih pravil vsa potrebna pojasnila pri prodaji in nakupu posestev. Dopisi MENGEŠ. V nedeljo dne 28. oktobra smo imeli tukajšnji demokrati občni zbor. Številni obisk je dokazal, da nI tu vse tako črno, kakor se je pokazalo dne 18. marca, ko je marsikatera kroglica padla tja, kjer se je takrat toliko obetalo, a do sedaj še prav nič naredilo — le dosti poslabšalo. Prepričani smo, da prineso bodoče volitve precej drugačen rezultat, in smo tudi uverjeni, da ne pride več do razkola naprednih vrst. Ob tej priliki smo so b pomnili tudi našega trpečega Primorja in Brno Bi dali duška v »krepki* resoluciji, katero smo poslali na pristojno mesto. M. GOR. LOGATEC. V nedeljo dno 28. oktobra je v naši občini pričel boj za občinske volitve. Krajevna polit, organizacija JDS je namreč ta dan »klicala somišljenike k zborovanju, da se posta-vi kandidatna lista. Zborovanje je bilo prav lepo obiskano. O političnem položaju je v daljšem in z odobravanjem sprejetem govoru poročal predsednik organizacijo. O dosedanjem občinskem gospodarstvu — naša občina je imela že doslej vedno napredno večino v obč. odboru — je zelo temeljito poročal g. župan, ki jo zlasti poudarjal, da je bil občinski odbor vedno za vsak napredek, ni pa lahkomiselno nalagal občanom nepotrebnih bremen, vsled česar je naša občina imela vedno kolikor mogoče nizke do-klade. Predložena kandidatna lista je bila soglasno in z navdušenjem odobrena. Za zmago sa bosta borili samo dve listi: demokratska in klerikalna. Volitve se vrše dne 9. decembra. Stranki, ki je vedno delala le v korist občine, se ni treba bati odločitve. Njena zmaga je gotova. TRBOVLJE. Predavanje pot. učitelja g Ante Bega »o gobah*, ki se je vršilo v nedeljo dno 28. oktobra v trboveljski šoli, je kaj lopo uspelo. Ker se jo predavalo vseskozi na-zomo, jo bila tema tembolj zanimiva. Mnogobrojna udeležba in vztrajna pazljivost pa sta pričali g. predavatelju, da bivajo tudi pri nas ljudje, ki se zanimajo za naravo in njene produkte. TRBOVLJE. Miha Koren si hoče r.a vsak način postaviti hišo in to na občinske stroške: Ko je namreč dognal, Oa bo odstavljen, jo naglo zapustil svojega Stefanoviča in prosil za odpuščanje Lu-kana. Upanje je bilo, da bo Lukan cd-pustil izgubijonemu sinu ter mu pustil še nadalje gerentovati v Trbovljah, kar jo zdaj žo bolj prijetno, saj so si gg. kupili konje in lepo kočijo za svojo uporabo. Radovedni smo, ali bi g. Pašič zardel pod svojo sivo brado, ako bi čul o lepih trboveljskih razmerah ter spoznal bližja svojo novo ljudi, med katerimi so bliščijo n. pr. v Hrastniku imena veliko slave, kakor Volkor, Kralj, Tdbejjšai, Doležalek itd. SV. "MARTIN PRI VURBERGU. Dne oktobra se je vršila v gostilniških VOJNE OLAJŠAVE PO NOVEM ZAKONU O USTROJU VOJSKE IN MORNARICE. Po naredbah ministrstva vojsko h, mornarice z dne 25. septembra 1923 in dne 6. oktobra 1923. se letos potrjenim mladeničem določi rok službe v kadru po novem zakonu in po novem zakonu se priznajo tudi vojne olajšave. Rok službe za vse vrste orožja, razen mornarice, je določen na 18 mesecev, skrajšani rok pa na 9 mesecev. Mornarji služijo 24 me. secev, dijaki ki imajo najmanj šest raz. redov srednje šole, 9 mesecev, če pa po devetih mesecih ne napravijo Izpita ra rezervnega častnika, 14 mesecev. Bogo. slovel služilo 6 mesecev, samci aH osa. meli, ki nimajo imetja, služIjo polni rok, dediči lmetia pa skrajšani rok. Člen o vojnih olajšavah se nekolika razlikuje od dosiejnih določil. Novo do. ločilo se glasi: a) V rodbinah, v katerih so samo ženske, se nabornik oprosti kot hranilec kadrovske službe le tedaj, £a rodbina plačuje 20 ali manj dinarjev ne-posrednih letnih davkov; b) Nabornik iz rodbine, v kateri so samo ženske, služI skrajšani rok 9 mesecev kot prvenec ali edinec, če rodbina plačule nad 20 dinar-jev neposrednih davkov; c) potrjenemu naborniku lz rodbine, ki plačuje manj kot 20 Din neposrednih letnih davkov, ako ima brata pod 17. let starega, se odloži služba v kadru dotle, da mlajši brat iz-polni 17. leto, a to le do 25. leta nabornikove starosti, na to pa služi skrajšani rok. č) Skrajšani rok 9 mesecev se prizna tudi onim rekrutom, v čigar rodbini sta od leta 1912 do 1920 padla ali umrla vsled ran iz volne službe dva ali več članov rodbine. Vsi leta 1899, 1900, 1901, 1902 in 1903 rojeni mladeniči, ki so bili letos potrjeni kot hranilci, samci ali sa-mohranilcl, ter oproščeni službe v kadru se pozivalo, da do 4. novembra 1.1. pred-lože rodbinske pole In potrdilo davčnega urada o posrednem letnem davku mestnemu vojaškemu uradu v »Mestnem domu*. Rekrutom, katerim sta v družini od 1912 do 1920, kakor zgora) omenjeno, padla ali umrla dva ali več članov rodbine, je takoj, vsaj pa v dveh mesecih predložiti tozadevna dokazila. Teh rokov se le strogo držati, ker se na pozneje vložene prošnje ne bo oziralo, S1- - - . . pmetorih gosp. Berlingerja v Vešie-i vinska trgatev, katero je priredilo Udruženje vojnih invalidov, podružnica Maribor, pod pokroviteljstvom gosp. Miika Kranjca, tovarnarja v Framu. Prireditev jo uspela v najlepšem redu. Gospodu Kranjcu, ki jo že ponovno dokazal smisel za blagor in dobrobit vojnih žrtev, izrekamo najlepšo zahvalo, kakor tudi vsem gostom, ki so z darovi in obiskom pripomogli do dobrega uspeha. — Udruženje vojnih invalidov, podr. Maribor. DOLNJA LENDAVA. Prod kratkim a jo izselil dosedanji naš župan gosp. Ko-hot. Na njegovo mesto jo prišel začasno tukajšnji odvetnik dr. Janko Leskovcc, starosta Sokola in član Orjune. Toplo pozdravljamo to izvolitev, ker upamo, da VAŽEN NAPREDEK TUJSKEGA PROMETA Po iniciativi šefa odseka za tujski promet pri trgovinskem ministrstvu, nit šega rojaka dr. Zižoka so je v Beogradu dne 10. oktobra osnovala delniška družba »Putnik* za saobračaj potnikov in turistov. Delničarji družbo, so posamezna centralo tujskega prometa v naši drža-vi ter ličnosti, ki so si stekle posebnih zaslug za razvoj tujskega prometa. Ker je vpisala tudi država znatno Ste vilo akcij, bo imela družba poloficielen značaj. Glavna naloga delniške družbe j« pospeševanje tujskega prometa po vzorcu velikih zapadno-evropskih tujsKo-pro-metnih central, predvsem otvoritev modernih prometnih pisarn v vseh večjih centrih naše države. Prometne pisarne se bodo bavile s prodajo železniških i" parobrodskih vozovnio za tu- in inozem stvo, prodajo kart za mednarodne avi jonske zveze in za a vtomobilni promet z odpremo in osigaranjem potniške prt ljage, z izdajanjem doznak za hotelskf sobe in za mesta v spalnih vagonih, s dobavljanjem potniških viz za potovanj« v inozemstvo, s posredovanjem pri zava rovanju potnikov za slučaj nezgod, vsemi trgovskimi in bančnimi posli, k stoje v zvezi s tujskim prometom in pospeševanjem male domače industrije Sredstva, ki se bodo rekrutirala iz po slovanja, se bodo uporabila izključno z; tujsko - prometno propagando. Družb »Putnik* bo vršila vse te posle prek' svojih poslovalnic, ki bodo priključne dosedanjim contralam tujsko-prometm organizacij v Ljubljani, Zagrebu, Beogr du, Sarajevu, Splitu in Dubrovniku, doglednem času se bodo slične poslova niče otvorile tudi v drugih ekonomsk važnih centrih naše države. Z izvršovr njem naloge te družbe se bo pričelo t: koj. Predvsem se bodo otvorile v na krajšem času biljetarnice družbe v P' sameznib glavnih centrih, t. j. v Be' gradu. Zagrebu, Splitu, Dubrovniki Ljubljani (biljetarnica v Sarajevu je 5 začela poslovati). Biljetarnice bodo ta1 lo izključno pravo predprodaje železn škili kart, ter bo potujoče občinstvo p njih kupovalo železniške vozovnice > vso relacije za tri dni v naprej^ in I brez prerivanja, ki je običajno pri koli dvorskih blagajnah in brez nevarnosti i osebno imovino — po originalnih žele niških cenah. Poleg tega bo moglo pot joče občinstvo dobiti od personala bilj tarnice vse in vsake potrebne informac jo za potovanje. V Ljubljani bo pošlo f la kot podružnica »Putnika*, Zveza i tujski promet, v Sloveniji (TourisUOffic v svojem lokalu na Aleksandrovi cesti Biljetarnica so bo otvorlla v najkrajšo rruoga „auzrum st. 880, dna 1. novembra 1993. Politični odmevi Primorsko pismo Obletnica fašlstovskega polioda v Rim. — Praznovanje v Trstu in Gorici. Trst, 30. oktobra. Italija, kl se je Je pred letom dni po-naSala pred svetom s svojo plamtcčo svobodomiselnostjo je po preteku komaj tnesa leta praznovala svoje službene praznike s — službo božjol Od prefek-ta pa do župana vsi državni ln avtonomni oblastniki, generali kraljeve vojske In vsa fašistovska milica, svobodnjaški »Ca-vallerl della Morte« (.Smrtni vitezi.) in ,0innastica« (Telovadno društvo), vse, tse le pričelo proslavo obletnice pohoda v Rim s slovesno mašo. Pri maši na najem trgu Sv. Justa le bU celo lastnik ■Piccola« — senator Mayer. Mesto Je bilo v zastavah, vendar pa le bilo marsikje precej prazno, daslravno so bili pozivi za Izvešenje zastav dovolj nujni. Cerkveni svečanosti pri Sv. Justu |e prisostvovala ogromna množica ob-iinstva In ravno tako nato sledečemu pregledu milice. Verdijevo gledišče, kjer sta po končanem Izprevodu proslavljala pohod v Rim župan dr. Pitacco ln poslale Suvich, ie bilo nabito polno. Našega naroda se govornika nista dotaknila. Zve čer )e bilo mesto razsvetljeno; seveda v prvi vrsti uradna poslopja. Slavnost v Trstu jc bila nekako bolj tržaško-fašlstovskega značaja, to se pravi, da niso pritegnili dežele, zlasti ne našega življa. Vse drugače pa Je bilo v Oorlcl, kl Je tib tej priliki dožvlela Izredno srečo, da se ji Je po tolikih zapostavljanjih, kl so Jo doslej doletela, vendarle enkrat umeknll Videm In JI prepustil »prostor na soln-cu». Proslava fašistovskega pohoda v Rim se namreč za vldemsko pokrajino nI vršila v Vldinu, temveč v Oorlcl. Dve legiji fašlstovske milice ste se zbrali v Oorlcl, prispel le tlaka) iz Vidma prefekt Plsentl, vldemskl župan In vsi drugI visoki oblastniki, a povabljeni so bili tudi vsi župani, zlasti slovenski. Slavnost se le tudi v Oorlcl pričela s slovesno službo božjo, kl se ]e darovala na Travniku. Sledil le pregled mlllčnlh čet tn potem proslava v mestnem gledišču. Popoldne pa Je bil slovesen sprejem na občini, katerega so se udeležili tudi povabljeni župani. Poročila navajajo med drugimi župana Pipana Iz Komna, Lulna Iz Oabrovlce, Cotiča Iz Škrbl-ne, Frfoljo Iz Sela, Rogeljo Iz Temnice, Ivana Frfoljo Iz Vojščlce, Reščlča Iz Standreža, Klara lz SovodenJ, Majerja Iz Vipave, Sirco iz Pllskovlce, Rliavca Iz Trnovega ter celo vrsto občinskih komisarjev. Dočim le prefekt Plsenti govoril prel v mestnem gledišču, kjer Je v svojem govoru zlasti povdarjal pomen Gorice v območju obmejne furlanske pokrajine ln odgovornost za varstvo vzhodnih mela kraljevine, sta tu govorila komisar goriške mestne občine In za njim videmskl župan, kl Je sporočil Oorlcl bratski pozdrav mesta Vidma. Oovore Je zaključil župan lz Kojskega, Obljubek, kl Je dejal: »Prejasnl gospod prefektl Ob obletnici fašistovske zmage, kl Je prenovila duhove In osvojila Italijansko pravo, tudi ml župani, predstavitcljl tujerodnega prebivalstva, ponosni, da pripadamo mogočni Italiji, ki Jo je rešil ln Jo vodi Vodja, obnavljamo slovesno prisego zvestobe in obetamo, da se borno žilavo oklepali fašizma in Iskreno sodelovali z našo fašl-stovsko vlado. Tako poklanjamo vašemu Oospodstvu, vrednemu predstavniku mpč-ne In pravične fašlstovske vlade, svoje spoštljive pozdrave!« (Kolikor le znano, gospod župan Obljubek še nI vitez Italijanske krone.) Prefekt le vsem navzočim županom, kl lih je bilo okoli sto, stisnil roko In se nato odpeljal v Videni. Tako smo v Pritnorju praznovali prvo obletnico močne in pravične fašlstovske vlade, kakor so rekli gospod župan Obljubek; vi tam na oni strani pa ste prav isti dan protestirali, kakor bl se nam tu doli godila kaka krivica. K revoluciji v Grčiji Nov revolucljskl poskus, ki je pravkar pretresel OrčIJo, odkriva pojave, kl gotovo ne kažejo najboljših perspektiv za našo južno sosedo. Prvotno poročilo, da gre le za upor par garnizlj, vendarle nI bilo točno, zakal, kakor je sedaj razvidno, je Izbruhnil upor domala po vseh večjih garnlzljsklh mestih, celo v Makedoniji, kl Je bila vedno Jako antikonstan-tlnistlčna. Pokazalo se je, da je Imej Me-taksas, ki Je bil očividno duša prevratnega podjetja, Jako mnogo pristašev med častništvom, višlim In nižjim, in da so bili ti njegovi pristaši po vsej državi. Vedno se povdarja, kako pogubno |e za državo, ako se prične vojaštvo mešati v politiko. Se posebno pa Je škodljivo, ako so armada razcepi na dve tako močni In neizprosni, očividno skoro enako močni stranki, kakor je danes v Grčiji. Jasno Je, da Je po takih dogodkih armada mnogo manj vredna In da moremo na prijateljstvo države s tako raz-rovano In nezanesljivo vojsko Jako malo računati. V tem pogledu je tedaj najnovejši prevratni poskus v Orčljl tehtnega pomena tudi za nas, za našo vnanjo politiko. Ka) Je dovedlo MetaUsasove ijudf, da so poskusili svojo srečo s pučem, si nI težko predstavljati. Revolucionarna vlada Plastiras-Oonatas se Je držala doslej z voiaško diktaturo. Ko pa se je podpisal s Turčijo mir v Lausannl, sb režim diktature nI dal več zagovariatl. Vlada se je odločila, da se Izvedejo volltvo v parlament In sicer na 2. decembra. Toda voditelji lanske revolucile, to so sedanji vladni možje v Atenah, ne bl mogli akceptirati vsake parlamentarne večine, zaka] ako bi ljudstvo poverilo svoje zaupanje možem od bivše Konstantlnov.e stranke, tedaj bl skoro gotovo prišel dan težkega obračuna za Plastlrasa, Oana-tasa in drugove. Kajti ti so na Jako dra-konskl način Izvršili obsodbo bivših Kon-stantlnovlh ministrov In obsojene krat-komalo postrcllll. Stranka pristašev ju-stiflciranih ministrov In generalov bl nedvomno zahtevala maščevanje, ako bl prišla zopet na vlado. Zato bo gotovo sedanja vlada napela vse sile, da onemogoči zmago tej stranki; pričakovati Je, da sredstev pri tem ne bo Izbirala. In res so poročila govorila, da Ima vladna na-cljonalna lista Jako dobre šanse, gotovo najboljše poleg republikanskih venlzcll-stov. Da Je Metaksasova stranka oziroma skupina posegla po orožlu In zaroti v svrho zmage, priča, da ni mogla Imeti dobrih Izgledov glede volitev. Ker si jih lo s ponesrečeno pobuno gotovo še poslabšala, bl bilo sklepati, da Izidejo sedanji vladni možje zmagoviti Iz volilnega boja, kar bi kazalo na stabilnost grške politike. Kulturni pregled Nove knjige Treba je priznati resnico z besedami, čeprav so, kl jo tajijo z dejanji: jugoslovanska založništva so povečini zelo agilna podjetja. Knjige kar cepajo v knjižnice in arhive, in marljivi zapisovalec jih utegne, žal, komaj registrirati. Da bi jim Iskal podrobnih ocenjevalcov, na to no moro misliti. Hrvatski štamparski zavod v Zagrebu nam je zadnje čase poslal vcS svojih publikacij. Raznovrstne so po vsebini; na prvem mestu bodi tu omenjena »Zoolo-gija« od prof. Zivojina Djordjeviča, katero je avtor napisal z velikim znanjem ln srečno poljudnostjo. V knjigi je poleg obilice strokovnjaSkega materiala obdelan tudi moderni nazor o biologiji, kar vrednost dela šo bolj povečava. Knjigo bodo s pridom prebirali profesorji in zdravniki, dobrodošla pa bo dijakom prav tako kakor laikom. Za to uspo-Boblja poljuden slog, ki jo precizen in privlačen. Ista založba je izdala v vrsti Moderne knjižnice »Majko Bonaparta«, nekak roman Napoioonove rodbino. Pisatelj jo v Bpisu obdelal življenjo in usodo Napoleona Bonaparta od ziboli do groba ter jo očrtal junaški lik matere velikega zavojevalca. »Majka Bonaparta« je pravzaprav spev rasni sili, ki jo rodila velikega Korzičana. Izšli sta dalje dve poučni brošuri, ki sta prav posebne omembe in nadnavad-nega priporočila vredni; »Mira kod uja-ka liječnika« in «Kod ujaka liječnika na ladanju«. Prvo delce vsebuje seksualni pouk za deklice, drugo za dečko. Piscc obeh brošur je prof. Maks Okor-Blom, Šved po rodu, pred 20 leti docent za biologijo na sedanji finski univerzi v Ilelsingfursu. Poučni brošuri sta izvrstno čtivo za doraščajočo deco. Vsak roditelj bi ju moral s premislekom prebrati ter ju o primernem času izročiti svojim otrokom v pouk. Prof. dr. Branko Vodnik je napisal »Pregled hrvatsko-srbslce književnosti od najatariiih vremena do kraja XVUI. vijaka«. Knjiga je namenjena višjim razredom srednjih šol, za katere jo tudi podpisana. Drugi del, obsegajoč književnost 19. stoletja, izide šo tekom letošnjega šolskega leta. Vbo navedena knjige so naročajo pri «Hrv. štamparskem zavodu«, Zagrob, Morovska ulica 80. Omoniti nam je končno še dvo učni knjigi, izišli v domači Učltoljski tiskarni: Slovensko ozemljo (Jugoslavije I. del), sestavila Pavel Plesničar in Rado Grum ter Obči zemljepis za višjo razreda osnovnih šol iz peresa J. Mešička in Fr. Drnovška. Obe deli sta odobreni od učne upravo kot pomožni učni knjigi tor bosta dobrodošli no le učencem, temveč sploh vsem, ki so hočejo seznaniti z najvažnejšimi pojmi o goografiji, ki jo dandanes važnejša in zaniinivojša nego kdaj koli prej. Ibssns »Gospa z morja" (K uprizoritvi v naši drami.) Zo v »Rosmersholmu« imonujo Ulrik Brendel gospodično West »čarobna morska žena«. Dal jo s temi besedami naslov novemu delu, katero jo Ibsen zasnoval junija 1888. Za scenorijo mu jo bila merodajna okolica Veblungsnos v notranjosti fjorda Romsdalsa. Osnutek dramo jo bil za pesnika nekak izliv čustva in ubranosti. Kajti po svojih krasnih potovanjih v Moldo in danskem Sao-byn so jo presolil v Monakovo in so tam počutil kot morsko bitje, katero jo usoda vrgla z odprtega svobodnega morja v mlačno vodo zaprtega ribnika. Vsa dejanja spremlja svetski popotnik v Cankarjevem smislu: on zna in ničesar povsod sa čuti domačega in ni nikjer doma. Tudi slikar je in slika morsko ženo, ki umira v ndačni obrežni vodi. — Žena iz krajev polnočnega solnca, svetil-ničarjeva hčerka Elida., je preživela svojo mladost na morju ob sovornem rtiču, Tam jo doživela i svoj roman: videla Bta so z r.ekini finskim mornarjem. Ta mladi mož jc moral hežati, ker ja ustrelil ladijskega kapitana, ki ;o bil abnormalen. Ko sta so ločila, sta sprejela kot tretjega v družbo — morjo. Elida pa svo ja prisego ni držala: zapustila je morje in svojoga ljubimca, da bi dobila dom in moža. Toda ničesar ni dobila, morje so je maščevalo nad njo. Silna melanholija jo prevzame; no trpi sama, temveč tudi njen mož in njegovi dvo hčerki. Vi di to veliko razliko med starejšim dobrosrčnim Wanglom in mladim skrivnost- Naši grobovi Vsaka družina skrbi za svoje grobove in po tej skrbi sodimo navadno tudi o ljubezni, ki veže žive z onimi, ki so odšli v večnost. Tako mora tudi narod — družina skrbeti za grobove nož, ki so delali zauj in postali s tem nekaka skupna narodna last-. Vsak narod skrbi po svoje za spomin svojih duševnih velikanov. Po tem navadno presojamo tudi njegovo narodno zavest in kulturo. V letošnjem letu moremo zaztiame-B o vati pri nas v tem oziru par opombe vrednih dogodkov. Meseca septembra je Kranj uredil grobova dveh na-Sih največjih tam počivajočih pesnikov: Prešernov in Jenkov grob. Oba Ma dobila po zaslugi kranjskih meščanov in njih voditeljev lepšo obliko, tako da je s tem sedanja naša generacija izpolnila svojo dolžnost, kar jo v Čast njej in mestu, v katerem pesnika počivata. Tik pred našim letošnjim praznikom vseh mrtvih pa je tudi Ljubljana tiho in molče izvršila važno delo pietete. Preskrbela jo trem glavnim predstavi-teljem naše moderne, lepo urejeno skupno počivališče. Naj povemo takoj, da je dalo mesto na razpolago primeren prostor — sicer ne popolnoma v »redi pokopališča, kjer bi tvoril spomenik a tremi kun obstoiečimi grobnicami (Kollmann — Predovič— dr. Krek) arhitektonsko primeren četrti steber — ampak v bližini od križa na levo na prvem križpotju. Prostor jo prav lep, obdan v ozadju z vrsto cipres, ki tvorijo tudi ob strani glavni rob celi grobnici. Prekop se je izvršil z največjo pieteto: prisostvovali so mu: dr. Prijatelj, dr. Iz. Cankar in dr. Rus. Kette in Murn sta ležala — kakor jo znano — na pokopališču pri sv. Krištofu. Od nji,ju smrti je preteklo že nad 20 let. Zato je razumljivo, da je med tem že vzela zemlja, kar je bilo njenega. V Kettejevem grobu se je našel še en stari krajeaT, ki ga je pesnik odnesel s seboj v gomilo... Morebiti je bil t.o obo-lus njegove dobre stare dijaške mamice. Zemske ostanke so grobarji položili v nove krste in jih prenesli v cerkev sv. Krištofa, kjer se je sestavil protokol. Krsti sta ostali čez noč v cerkvi, drugo jutro so ju pripeljali k sv. Križu. Tam so mod tem odprli grobnico družino Rohrnrnm, kjer jo začasno počival Ivan Cankar. Grobarji so dvignili iz grobnico Cankarjevo krsto in jo prenesli na novi prostor, kjer so bili pripravljeni trije grobovi, in sicer višje v sredi Cankarjev, na levo Kettejev, na desno Murnov. Cankar Kette Muro Vos prostor je obdan s kamnitim okvirjem. V ozadju se dviga skupen spomenik s tremi kamni, ki nosijo kratko imona in rojstne in smrtne letnice vseh treh pesnikov. Pokrit je prostor z zelenim mahom, po kamnih pa so vzpenja bršljin. Pogled na to skupino z našimi snežniki v ozadju dela kar najlepši utis. Stroškov za prekop in ureditov grobov ni plačala no Liubljana, no slovenski narod — ampak nevesekrlo: kakor se zdi, je imel vsaj eden od teh treh naših pesnikov še po smrti prijateljico, ki jo mislila nanj in poskrbela vsem trem primeren skupni grob. Gotovo zasluži zahvalo nas vseh, ki smo žeie'i, da bi ta tri imena imeli zrliužona po smrti, kakor so bila združena v življenju. Gotovo bodo ti trije grobi imeli vedno mnogo obiskovalcev. Obiskali smo tudi kra.e Sokolstvo bosta pri proslavi zastopala je 9 to številko dokončan. — Zanimiv je. starosta COS. br. dr. Scheiner in načel-popia . Na prvi strani ima pozdrav mlademu kraljeviču, nato pa sledi E. Ganglova pesem je objavil že leta 1878. in z njimi popravil neko hibo Stritarjevega životopisa na. šega pesnika v »Klasju*. Nato so sledil« v »Ljubljanskem Zvonu* njegove krasne slike . S febeličuo marljivostjo jc zbiral go-jpod Zupan v pesnikovem rojstnem kraju na Gorenjskem, v Radovljici, v Kranju in v Ljubljani podatke o njem L'l njegovih lorodnikih. V svojem gradiču ca Okroglem blizu Kranja je v posebni sobi zbrnl Kininiivosti, tifočo se Prešerca. Med drugim se nahaja tamkaj postofJnjak, na katerem je dotrpel pesnik. Nad vse pa je dragocena Zupanova zbirka Prešernovih jokopisov. Iz nje je izdal v Stritarjevem , soustanovitelja prve ljubljanske knjižnice (roj. 9. junija 1655., umrlega 28. septembra 1704.). Ivan Prešeren je napravil dijaške ustanovo, ki so omogočile mnogim sorodnikom — tudi pesniku — 6tudije. Osrodje rodopisa tvorijo najbližji sorodniki: oče Simon Prešeren, Ribič z Vrbe, poročen dne 7. februarja 1797. z Mino Svetlnovo, pesnikovo materjo. Iz njunega zakona je izšlo osem otrok: j najstarejša Jera (r. 1708.), porotena s Prf-1 ! možem Ambrožlfem na Koroškem, Katra I I (r. 1799.), ki jo gospodinjila pesniku | pred njegovo smrtjo v Kranju, France (r. 8. decembra 1800.), Jože' (r. 1803., umrl okrog leta 1815.), Juri fr. 1805.), Mina (r. 1808.), Urša (r. 1809.), Lenka (r. 1811.). Juri se je poduhovnil; naposled je bil župnik v St. Ituprtu pri Belja-I ku; pri njem jo bivala mati Mina z Uršo | in Lenko. Mati je umrla tamkaj dne 25. aprila 1842., stara 68 let. Najmlajša sestra Prešernova Lenka je bila magru. Zupanu vir, iz katerega je največ dozual o pesniku. Njeni telesni ostanki počivajo v Zupanovi grobnici pri Sv Krištofu v Ljubljani. Prešernova sestra Mina se je poročila z Joželom Volkom iz Crnilca. Tako jo izginilo Prešernovo ime iz Ribi-čevine. V pesnikovem življenju je bil jako važen stari stric Jožef Prešeren (rojen 17-15.), ki je zabeležen v 2. oddelku rodopisa; kot župnik na Kopanju jo vzel k sebi 71etnega Franceta in ga dal potem šolat v Ribnico. Kakor ogromno sadunosno drevo se mi zdi le dni razstavljeni Prešernov rodopis; kolikor voj, toliko rodbin, več ali manj zvezanih po krvi s pesnikom; ali tudi po duhu? Na mnogih vejah so lepi sadovi. Tam srečuješ poleg kmečkih veljakov od-ličnjake raznih stanov, učenjake, pisatelje: Zupane, Svetine, Finžgarja, pesnico Vido Jerajevo in mnogo drugih. Gorenjska je lahko ponosna, da je dala Slovenstvu velikana Prešerna in z njim tako številno duševno nadarjeno sorodstvo. Magru. Zupanu, častnemu članu mesta Ljubljane — zaslužil bi častno članstvo vse Slovenije — Iskreno čestitamo na trudapolnom veledelu. prav prozaično z milom temeljito umitih laseh in čistih glavah. Iz življenja in sveta Kako da je tako toplo Malokrat so Vsi sveti tako lepi ka-&or letos. V Ljubljani je običajno blata po cestah, da Je groza, saj je oktober navadno mesec nepretrganega deževja. Tudi sneženi Vsi sveti niso posebna Izjema. Letos pa imamo suhe ceste, prašne, prijetne, skratka to ni več ljubljanska Jesen. Marsikdo se vprašuje po vzrokih te nenavadno ugodne solnčno jeseni. Na to je nemogoče dati zadovoljiv odgovor, ker popolnega pojasnila vzrokov sploh nI. Navesti moramo le ugodno razporeditev zračnega tlaka nad Evropo; domala ves oktober se je držal nizek zračni tlak nad scverozapadno polovico Evrope, na jugu ter jugovzhodu pa visok tlak. Tak položaj ima vedno za posledice južnozapadne oziroma južne vetrove, ki dovajajo topel zrak. Vse depresije, kl so tačas potovale svojo običajno pot na vzhod, so šle daleč na severu, tako da smo ml ostali Izven deževnega pasu; kolikor severneje od nas, toliko slabše je bilo vreme. Popolno razlago bi Imeli šele, ako bi sedeli, zakaj se je depresijsko središče držalo ves čas tako severno. Teh vzrokov pa meteorološka znanost še ne pozna; tolmačenja s toplo morsko vodo Zalivskega toka še niso zadostna. Ne sme se pozabiti, da tak vremenski položaj, kakor je bil letos v oktobru, ni nič tako nenavadnega; pojavlja se v vseh letnih časih, najpogosteje pa jeseni In pozimi, le da navadno ne traja tako dolgo ko letos. Ml pa smo za tako vreme najbolj občutljivi takrat, kadar nam Je toplota najbolj prijetna in Izredna, to je ravno jeseni in pozimi, dočim ie v letni dobi skoro ne opazimo. London Po zadnjem ljudskem štetju Ima London 7,480.201 prebivalca, torej več nego vsa Kanada in tudi več kot vsa Avstrija. Nobeno mesto na svetu nima tako ogromnega števila prebivalcev. V mestu je uslužbenih 21.274 redarjev, kl pazijo na red ln javno varnost, ln 2000 gasilcev, ki so stalno čuječl za slučaj požara. Londonske ulice so dolge 3540km; ako bi jih postavili ena za drugo, bi bila njih dolgost tolika, kolikor znaša razdalja od jarde nezadacanega vina in ga še nekaj ostano za pravo potrebo in za izvoz. Baharlja je lepa beseda in lopa beseda lepo mesto najde, jaz pa vseeno no bom mogel ničesar prispevati za sarajevsko zvonove, ker ne pijem, in če že pijem, pijem za potrebo. Toda to le mimogrede, gospod urednik! Vaš list naj bj iz gole opozicije priporočal, naj Ljubljana pije in žre. To bo šlo, ker Ljubljančani, hm, ne ubogajo! Torej naj Ljubljana žre! Priporočati pa bi bilo več organizacije In še večje smotrenosti v tem oziru. Naj se kaj kmalu priredi tudi manifestacijsko zborovanje za povzeligo ljubljanskega pijančevanja in seveda tudi svečana povorka pijancev, kar bi bilo nekaj ginljivega in za kinooperaterje tako rekoč nekaj nenadkriljivega . . . Vaš ugledni list ima vsakojake rubrike «Iz življenja in sveta*, »Iz naših krajev in ljudi*, tudi »Mali oglasi* so zanimivi — toda o ljubljanskem pijančevanju nikjer ničesar. Ah, gospod urednik. Je kar čimprej z novo rubriko ven! Naslovite: »Mi pa ostanemo...* ali kaj sličnega. Jaz vsokako ostanem kakor sem bil, namreč Vaš Sluga Pokorny. Ltubljana, koncem oktobra 1925. Londona do Carigrada, a bi ostalo še 270 km. London Ima dalje 563 km tramvajske proge In 92 km podzemske železnice, ki je v letu 1922. prevozila 198 mili-jonov 398 tisoč potnikov. Na ulicah se nahaja 3360 avtobusov glavnega podjetja, niso pa vračunani avtobusi drugih manjših konkurentov. Avtotaks Je na desettlsočc, privatnih avtomobilov ne manj. Leta 1922. se jc zgodilo na ulicah 27.000 uezgod, mod temi 700 smrtnih. V Londonu le 30 muzejev, 20 galerij slik, 42 gledališč, 430 kinematografov, velik zoološki vrt, trije botanični vrtovi, 16 vojaških godb, kl Igrajo vsak večer po mestnih parkih, in končno nad 50 velikih plesnih dvoran. Parki in druga londonska šetališča pokrivalo površino 17 kvadratnih kilometrov, prestolica Anglije ima nadalje 717 javnih igrišč za tennis ier številna igrišča za nogomet In druge panoge športa. London pa nI samo največje mesto na svetu, ampak tudi največja iuka. Njene ladjedelnice pokrivajo površino 355 ha, a njeni kejl so dolgi 45 km. Leta 1922.'je dospelo v London 18.614 ladij, a odplulo jih je 18.450. Angleška prestolica je z rednimi pomorskimi progami zvezana z 274 lukami sveta. Telefonska cona mesta pokriva površino 1172 kvadratnih kilometrov, dolgost telefonskih žic pa znaša 2,337.303 km, torej 58krat več nego znaša obseg zemlje ob ekvatorju. Lasje in lasulje «Do'gl lasje, a kratka pamet* — pravijo po krivici o ženskah. Zakaj bili so časi, ko so tudi najbolj pametni možje nosili kite in zelo dolge, navadno celo ne svoje lase. Moda zahteva dandanes, da se možje češejo brez preče gladko nazaj in da imajo zadaj kratke lase. Včasih je moda zahtevala ostro prečo, kl se je vlekla od čela preko vse glave nazaj do vratu. Včasih so morali biti vsi moški do golega ostriženi, a nositi lasulje s kito, na kateri je blngljala petlja, a od dobe Ludovlka XIV. so bile modne ogromne allongue lasulje, ki so izpreminjale človeško glavo v levjo glavo. Moški so namreč nosili lasulje, ki so jim segale do srede prsi in hrbta in so bile sestavljene iz uc-število kodrov. Poleti so se moški potili v takih lasuljah kakor v parni kopeli, a so si domišljali, da so impozantnl in krasni. Take lasulje so bile ali lz človeških las, ali iz volne, sukanca, prediva, iz konjske žime ali Iz kozje dlake. Najlepša in največja je stala do tisoč tolarjev. In nosili so jih vladarji, uradniki, umetniki In vsakdo, ki je hotel biti spoštovan gospod. Ko so te ogromne lasulje izginile ter so jih nosili lo še lakaji in dvorski kočijažl, so se vrnile kratke lasulje s kito in so se držale še med vojno z Napoleonom. Potem so izginile in poslej nosijo le resnični plcšci male lasulje, ki so docela slične pravim kratkim lasem. Imenujejo se «tou-pct» ter spreminjajo z leti barvo; tako nosi mlajši moški še temno, nato že mc-lirano (semtertja osivelo), končno sivo ali celo belo lasuljo. Nosijo jih iz potrebe, da se v plešo ne prehlade. Umetniška griva, ki je bila dolgo modna In lepa, ako so bili lasje gosti in negovani, se je ohranila do nedavna v umetniških krogih. Vsak glasbeni, Igralski ali slikarski vajenec je dokazoval s svojo grivo, da ljubi Muze in da služi Apolonu. Pesniki najslabših verzov so nosili najdaljše lase. Virtuozl in kapclnlki so koketirali z dolgimi grivami. A tudi ta moda Je izginila, ker svet ne sodi več gcnljalnostl po laseh, ter so redki eksemplarji z dolgimi grivami dandanes ic še komični originali. Romantika je umrla in zavladala jc treznost, kl se opaža že tudi v gladkih nazal Dočesanth. » X Sanje — rešitelj življenja. Madžarsko časopisje poroča o nastopnem slučaju, ki daje mnogo prilike za razmišljanje vsem onim, ki verujejo v telepa-tijo. Občinski uradnik v Nagyvaradu Oto Bereczky je pred kratkim pripovedoval svojim prijateljem, da je imel grozne sanje. Nekdo mu je v sanjah sporočil, da bo umrl 30. septembra ob dveh ponoči. Te sanje so uradnika silno preplašile. Pripravil je vse potrebno, kakor da bi sanje v resnici pomenile smrtno obsodbo. Dne 29. septembra se jo s solzami v očoh poslovil v uradu od svojih tovarišev. Svoje mjd-zPl š2 mzaflonPmz,jCž„fvznauiv-Av rodbine pa o mučnih sanjali nI obvestil. O polnoči se je vlegel k počitku, a bil je tako razburjen, da ni mogel zaspati. Pričel je v postelji čitati. Toda misel na to, da 1)0 čez dve uri moral umreti, ga je tako Iritirala, da je pričel nemirno tavati po sobi gori in doli. Kar naenkrat se je ustavil prod neko sliko, k| je žc nad eno leto visela nad njegovo posteljo. Uprl je v sliko tako oster pogled, kakor da jo vidi prvič v življenju. Nato se je zopet vlegel v posteljo. Kar začuje na hodniku korake. Misleč, da prihajajo tatovi, seže po revolverju in plane pokonci. Toda bilo nI nikogar. Ko se je vrnil v sobo, je na svoje veliko začudenje opazil, da je slika, ki jo je poprej tako dolgo opazoval, padla z zida na posteljo in lo pokrila z drobci stekla. Sanjska napoved smrti mu je torej otela življenje. Če ne bi slišal onih zagonetnih korakov in odšel na hodnik, b| ga slika radi svoje velike teže gotovo ubila. X Zločinski konzorcij poštnih nameščencev na Dunaju. Petnajst uradnikov in raznašaloev, ki so bili uslužbeni pri oentralni postaji dunajske južne železnice, je bilo te dni aretiranih, kor so občinstvu povzročili mnogo škode s tom, da so kradli poštno vrednote. Bili so debro organizirani v tatinsko družbo, ki je kradla denar ir pisem. Pisma so izpraznili in popolnoma uničili. Ker je ta zločinBki konzorcij doloval že od leta 1919. so smatra, da znaša celokupna vsota pokradenega denarja nekaj sto milijonov kron. V zadnjem času so ti uradniki ukradli celo vrečo pisem, k! so dospela lz Amerllte. V skoro vsoh pls-' mili so se bili nahajali dolarji, katero so emigranti poslali v pomoč svojim siromašnim rodbinam. Pritožbo strank so prisililo poštno ravnateljstvo, da je uvedlo obsežno preiskavo. Vsi osumljenci so aretirani in pod ključem. X Profesor Lorenz iu moderna oblika zakona. «Dally E.\press» porota iz Newyorka, da jc dunajski profesor Lo- j renz v nekem svojem predavanju izjavil, | da jc neprestano naraščajoče ločitve zakona v vseh državah pripisovati dejstvu, da sc zakonski drugi pred sklenitvijo zakona premalo poznajo. Prof. Lorenz meni, da jc za resno sklenitev zakona potrebno najmanj petletno medsebojno spoznavanje ženina In neveste. Le na ta način je mogoče odstraniti poznejša razočaranja In nesreče v zakonskem življenju. Lorenz pravi, da je treba modernim običajem predpostaviti staro evropsko metodo, po kateri prlstoja starlšom pravica, da izberejo primernega soproga za svojo hčerko. X Mednarodni kongres za zgcdo-l vino ver. V Parizu je pričel zborovati! kongres za zgodovino ver. Kongresu pri- j sostvujejo delegati skovo vseh pozitivnih ] ver človeštva. Kongres je bil otvorjen s spominom na Ernesta Renana, ki je prvi pričel študirati zgodovino raznih ver kot j del najstarejše kulturne zgodovine Člo- j veštva. Na kongres so prišli najznameui-1 tejšl verski učenjaki kot van Scncpp, ka-; pitan Saussure, Oltamarc, Bemonilll, Su-batrci, Mehmcd Puad, Nlkltln In drugI. X Egipčansko časopisje. Bostonska revija .Chrlstlan sclence monitor* poroča da izhala v Kairu več časopisov nego v Londonu. Leta 1922. je Izhajalo v Egiptu 160 dnevnikov ln tednikov. 94 jih je bilo v arabskem jeziku, 6 v raznih vzhodnih jezikih ln 63 v evropejsklh jezikih. V mestu Je Izhajalo 105 časopisov, v Alcksan-drijl 46, v ostalih mestih pa 15. V Kairu, ki ima sedal 700.000 prebivalcev, izhaja 24 dnevnikov. Najbolj jo razširjeno časopisje, v arabščini. X Naročnina za časopise v obliki krompirja. Nemški založnik lista .Sclivvfl biseho Donauzcltung. v mestu Dilllngen naznanja, da bo prihodnje mesece dostav ljal časopis na dom samo proti plačilu In natura, in sicer v krompirju. Gospodarstvo Naša sladkorna industrija Mnogo se je že pisalo o tem, da jugoslovensko tvornice delajo s pretirano visokimi dobički, seveda na škodo konsu-mentov. Resničnost te trditve potrjujejo sedaj podatki, ki jih je objavila beograjska . 13771 Dekle zmožno vseh hišnih del. nekoliko šivanja In kuhe. išče službe. Naslov pove uprava pod šifro »Dobra moča, 13835 Mali osebni auto z 2 sedeži, « dobro pneuma-tiko. v zelo dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. — Lastnik: Razlag Franc, Radenci 25. 1$728 Rudniški in ž en j er t daiiio prakso pri rudi. se »prejme kot obratovodja. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »2100». 13847 Strojnik dobro Izve2ban pri diselrrotorjn in v elektro-instalacijskih delih. se spreime takoj. — Samci imajo prednost. Ponudbe navedbo zahtevkov naj se pošljejo na Mestno elektrarno Brežice. 13829 Uradnik /cšč strojepisja, pisarniških del In srbohrvatskega Jezika, se Hče za takoj pri gradnji železnice Knin-Pribudič. Ponndbe s spričevali in zahtevo plače poslati na: P.Jmorsko gradjevno društvo Knin. Dalmacija. 13S<52 Bukova drva lepa. suha. meterska. približno 100 m3 na lastnem skladišču poleg kolodvora Stič-na, prodam po dogovoru. Fellz Roječ, Stična, Slovenija. 13725 STENSKI H0LEB8H = za leto 1924 = samo za preprodajalce Delniška tiskarna d, d. M57 v Ljubljani. Hitra dobava! kupim: co vagon šahih nob; tri vagon, očiščenega koren].; tri vagone jcžcc (knopro); en vagon letoSnlih orehov; en vagon suhih hrušk; deset vagonov semenskih smrekovih stor-rev. Ponudbe i c.no franko postaja sprejema oprav. .Jutra* pod šifro .Hitra dobava*. 13S63 Vinske sode od 80—150!, dobrega duha, rabljene, kupim. Ponudb« z navedbo cen. na naslov: Ko. bal Franc, Jesenic« St. 30. 13840 Knjige leposlovne ln znanstvene vsebine, r vseh Jezikih, kupuje po najvišjih cenah ,.Ljudska knjižnica" ▼ Mariboru, Narodni dom. 13444 Suhe gobe in fižol Mjbolja plačuje Enodružinska hiša z 1000 trt* vrta ob Dunajski cesti, 15 minut nd Ljubljano, se preda. Naslov pove npr. ,.Jutra". 13606 Krasna hiša r. lepim vrtom ln oadnlkom. na periferiji Maribora, se ceno proda. Več pove Feliks BoruSak, Trbovlje II. 13497 Parcela pod Tivoliiem se proda. Lahki pogoli. Ponudbe ood »Lepa Jena* na upravo »Jutra*. 13837 Njivo, travnik aH drugo zemljo v Ljubljani ali okolici vzamem v najem aH kupim. Pisma pod šifro „Agro" na upravo „Jutra". 13637 Žago z gostilno trgovino ln 6 oralov posestva prodam za 500.000 Diu. Posestva od 2 or. do 200 or. za 75.000 do 350.000 Din. daljo trgovine, gostilne, hlSe ln vile s stanovanjem po ugodnih conah. — K. Troha, Maribor, Slovenska ulica št.. 2. 13234 Enonadstr. trg. hiša z vpeljano trgovino v mestu na Dolenjskem, takoj vsa prost .ase proda za 150 000 Din v Realitetni pisarni v Llubljani, Poljanska cesta 12. Encnadstropna hiša sredi večjega trga a staro in vpeljano trgovino, velikimi skladišči, obsežnim dvoriščem, z zidanim gospodarskim poslopjem. hlevi, vrtom ln njivo, se takol proda. Ponudbe pod •Zlata lama* na upr. «Jutra>. 13789 Parcela v neposredni bližini glavnega kolodvora v Izmeri 500 kvadratnih metrov, pripravna za skladišče, avtogaražo ali za malo vrtno vilo, se ceno proda. Pismene ponudbe pod »Parcela* na upravo »Jutra*. 13794 Enonadstr. trg. hiša v mestu Slovenija, »e proda za 150.000 Dlo. — Naslov pova uprava »Jatra*. 13797 Družinska hiša v Poljanah nad škodo Loko, ob glavni cesti, pripravna za obrtnika, se radi preselitve ceni proda. Ponudbe na naslov Filip Demšar, čevljar. 2iri. 13799 Vila s B sobami, 2 kuhinjama In pritilcllnaml, * leoitr vrtom in krasnim razgledom, se proda na Jesenicah (Qor.). Ugodna cena. stanovanje tako) na razpolago. — Naslov pove oprava »Jatra*. 13795 Restavracijo kavarno, tosillrn. eventualno z majhnim posestvom, dokazano prometno, kaplm kjerkoli. V račun se lahko vzame moderno hišo s t sobami, kahinio ln pritlklinaral. — Ponudbe na podružnico »Jatra* ▼ Mariboru. 13810 Hiša na Sušaku ob prometni cesti, t vrtom, gospodar, poslopjem in prostim sianovanlera. se proda. — Kupci na) se zglasiJo pod šifro »Solnčnl Jug* pri upr. «Jotra*. 13736 Ježice lepe. zdrave, suhe. približno 2 vagona, prodam franko kolodvor Stična. Anton Roječ, Stična, Slovenija. 13726 K mali družini * LJubljani, se išče dekle, ki zna kuhati in opravljati vsa druga hišna dela. Naslov pove uprava »Jutra*. 13781 Bukova drva. Najvišjemu ponudniku prodam 20 (dvajset) vagonov prvovrstalh bukovih, suhih, klanih drv, brez okroglle, franko vagon Južna železu. Zidani mest, Zagorje. — Re-flektantl naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro ,.Drva" na Aloma Company, Ljubljana. 13704 Mesto strankinega tajnika v Murski Sob-ti razpisuje Oblastno načelstvo JDS v Mariboru. Glede plače fn drugih pogojev da'e informacije Oblastno tajništvo JDS v Mariboru (Cankarjeva l). kamor ie tudi naslovljaii ponudbe. 13843 (iščejo) , Pisarniška moč vešč knjigovodstva, korespondence, želi premenitl službo. Gre na deželo ali v mesto. Nastop takoj. Ponudbe na '.7. Kosi, trgovec s steklom, Javornlk. Gorenjsko. 13716 Trgovski pomočnik ifeče službe r večji trgovini na deželi, kjer bi Imel stanovanje in hrano. Delam do novega leta za polovično plačo. Nastop takoj a!i po dogovoru. Naslov pove upr. ,, Jutra". 13632 I-a Trapistovskl sir kg po 27'BO Din nudi „MlJe-karna 1 sirarna" v Lukaču, Slavonija. 13575 Sadna drevesa Jabolka In h *u5ke najboljših vrst in 1—dietne sadne divjake, oddaja drevesnica Potra Karman, pošta in žel. postaja Velenje. 13539 Lepa jedilnica se proda radi pomanjkanja prostora po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava „Jutra". 13634 M. Gersak&Ca Ljubljana, Kongresni trg 10. Perzijsko preprogo kupim Is privatne roke— Ponudbe s kratkim opisom preproge in velikosti ter cene iste na) se naslovijo na npravo »Jutra* pod »Preproga*. 13792 Otomano dobro ohranjeno se kapi. Ponudbe Je poslati na upravo »Jutra* pod »Dobro ohranjena*. 13796 Trgovina z me3. blagom se pod zelo agodnlml pogoji proda. Obsega l leo trgovski lokal. 3 skladišča ln stanovanje. Objekt se nahaja v malem mesta bliža železnice, na najbolj prometnem prostoru, ki Ima najlepšo bodočnost. Lokali so pripravni za vsak obrat, tudi za večjo trgovino na de bele. Nadaljni p*eojl po dogovora. — Pismene ponudbe pod »Trgovina* na Aloma Compa-bt. LJubljaaa. 13774 ŽELOD in smreliouc Storže (semensko blago) kupi 5666 in prosi vagonske ponndbe lovarna Oika, Rečica ofePaki. Veliko denarja si prihranite, ako kupite ali naročite po konkurenčnih cenah prve vrste čevlje za zimo pri Peter Gregorc, prej Jos. Beranlč, Maribor, Ped mostom št. 22. 13433 Več vrat in oken se ceno proda. Istotako male kadi in sodi. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 13452 Lesni manipulant takojšnji nastop, z večletno prakso pri lesni manipulaciji in dobrimi spričevali, prevzame tudi poslovanje parnih žap ln skladišča. — Ponudbe pod ,.Zvest" na upravo ..Jutra". 13409 Kovaški pomočnik boljša moč, išče službe. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Kovač*. 13788 Knjigovodja mlajša moč. želi nremeniti dosedanje mesto. Ponudbe pod •Vesten* na upravo »Jutra*. Trgovski sotrndnik 35 let star. agHen. t letnimi sielniml spričevali in dobrimi reierencam!. službo za takojšnji nastop kot p^nik. skladiščnik a!i vodja podružnice. Cenj. ponudbe pod »Agilen* na podružnico »Jutra* v M* " 13511 Motorno kolo novo, 1 ln pol HP, se ugodno proda. LJubljana. Sodna ul. št. 11, pritličje desno. 13453 Hladilnik za Izdelovanje leda s celo onravo, nov ali rabljen, kapi. — Ponadbe z opisom na Vinko Mlinar, zaloga piva. 2iri. Slovenija. 13803 Pisalni stroj malo rabllen In dobro ohranjen z vidno pisavo, manjšega sistema ter malo rabljen šivala! stro). kupfm. — I. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 13827 Elektro-motor rol HP. 300 Voltov, kupim. Ponudbe: Stane Vidmar. Pred škofijo 19. I. nadstr. 13767 Tovorni auto malo rabljen, 2 ln pol do S tone, pe odda za 45.000 Din. Ponudbe pod ,,Skoro nov" na upravo „Jutra". 13454 Puch-auto tipa VIII., 88 HP, malo rabljen. najmodernejo opremljen, so reno proda. Ponudbe pod ,,.Nizka cena" na upravništvo ,, Jutra". 13455 Krojaški šivalni stroj bisernica, bugarija I, bugarija 1I„ prodam poceni. — ' Pintar, Stndenec 15. pošta D. M. v Polja. 13758 Pozor, prekajevalci! Ugodno sta sap odnj dva r,e nerabljena, popolnoma nova stroja (Blitz In Volf) oba na električni n^con. P> Klavir poučuje gospodična po 10 Din od ore. — Naslov pove uprava .Jutra*. 13821 Planino malo rabllen, {zboren fabrikat oklopne konstrukcije, 5rno poli-tiran, ae >a H.500 Din proda. Ambolev tri 3. pritličje levo. 13769 Oni dve gospodični ki .ta tU v nedeljo popoldne obiskat sestro na Studenec ln bile spremljevane po štirih pobolnlh romarjih, se prosita, da sporočita svol naslov ua upravo „Jutra" pod ..štepanja vas". 18760 2 psicl .Sprloier Spanie', devet mesecev stari, zelo lepo razviti, se oddosta la v dobre roke. — Pojasnila i*"'* K. Ncsscr, Wien 111. Juchgasse 1S-I6. 13709 Rezanje drv , motorno taf« — Ludovlk Ilefitfi na FrlSkoion, VoJaSka ulica. 12664 Inštrukcije dajem srednieSolcem. Naslov, prosim pod .Strog* na upr. »Jutra*. 13785 Modistka Z. Gorjano * Co., LJnbllan. Sv. Petra ceata »t. 27, n0 (. hotela ..Tratnik" apr.Uui vsakovrstna popravila barli. naatlh ln 111« klobukov , Postreiba točna. 111 j" bila t i ■ t i Slaven-v obeh slučajih pod pogojeni, da žive pri j » Doputacija mesarsko ?artrugo v Ljub-! ločena na dan 10. i slarših in nimajo lastnega zaslužka. Upo- ,jaui) iu gkcr fcf? j,nvtižnl- JanržiC in Ja-' za obravnavo jo izn kojeni častniki in uradniki morajo svoje ; vornik) P0 js zgiasiia včeraj pri lin. dele- sedaj veliko povpraf legitimacije zaradi podaljšanja vložiti po-• sa|u dl. gavniku ;n ga prosila pomoči pro- v sodno dvorano. I ločena nu dan 10. novembra. Zanimanje redno veliko in je žc, Sevanje po vstopnicah 1 tom pristojne likvidature. * Doprsni kip kralja Aleksandra je razstavljen v ljubljanski trgovini z umetninami Karol Till na Kongresnem trgu. Kip (v mavcu) je umetniško Izvršil znani kipar Titic Kos in jo brez dvomu eden najboljših kraljevih portretov, kar smo jih dosedaj videli v Ljubljani. Zuto upravičeno upamo, da so bo našel kupec, čo že no med posamezniki, pa vsaj med mi' ti visokim davčnim predpisom. Gospod ; • Na ulici slečen. Dogodek, ki se je v delegat jo opozoril deputacijo, da je od-1 nedeljo zvečer pripetil nekomu bančnemu Promet mera davka stvar cenilne komisije iu dn : uradniku v Zagrebu spominja na razboj- t je — kolikor je odmera nezakonito viso- siva posebno vrste. Ko se je namreč po i ka — pomoč možna le polom pravočasne, Vonijinovi ulici vračal z izleta v Zagreb, pritožbe na prizivno komisijo. Gospod de- ga je ustavil nenadoma mlad človek, ga legat je obljubil, da se bodo prilivi naj-1 potegnil s seboj v grmovje ter mu. držeč vestnejšo proučili in stavili primerni I v rokah britev, zagrozil: ■: Denar ali pa n-Mijkan predlogi, poudarjal jc pa ponovno, da pri-j življenje!* Videč, da se ne more braniti, tervctiir:«':s. 1'romei tiče odločitev izključno prizivni komisiji.! jo napadeneo i:-.ročil razbojniku svoj de-;n'R " devize: A -imi narodnimi organizacijami in denar-1 Knr so pa ll?e pij.fjla davkov, je gospod; nar. S tem pa razbojnik šo ni bil zado- j "»""i 0.110." nim zavodi. Na željo so lahko kip izvrši ...... v kamnu ali bronu. 1081 * Nov kazenski zagovornik. Višjo deželno sodišče v Ljubljani jo sprejelo go- UUUjllliV i'\J III 1(11 milili' i........1 uradniku do srajco iuido 0.17. Italija iz nu želel lahko noč in don izplačilo 38 spoda Franca Tavzesa, notarja v Log.it- vih po vsem kulturnem svetu, in men-j cu. v Imenik kazenskih zagovornikov svo- delegat svetoval, da naj prizadeti vsak! voljen. Slekel je i zase vloži prošnje za sistirnuje ekseku-j spodnjih hlač, mu i cije ia dovolitev plačila v obrokih ter za-1 naglo izginil v temi. Policija je s ueviščeni''. 1'ovprašev ■ nje '• liilo veliko, n blaga jo prihajalo mulo' iS' tržišče. Čeprav se je občutilo po-blaga, Narodna banka ni in-j bil preden. Noti-sterdam 3205—3310 0.120", Budimpešta 0.15 lija izplačilo m — 384, I,ni> ') v Litiji so se sprli fantje. Med prete- Trbovlje *S0 - 900 t mon 10,.» panjem je bil zidar Anton Kolarič ra- i 1 njen z nožem v desno ramo. — V Lužar-1 jevi gostilni v Sneberjih pa je bil oklan | bilo dovolj. Tečaji so bili nad pariteto med prepirom od neznanega fanta Ivan I „a i,,;zi (,.00 za Beograd v Cuiihu. N • Krušič, mesarski mojster iz Studenca. Fant ga je sunil z nožem v trebuh iu 10- rodna banka je intervenirala iu je da'.» poM-imo dosti blaga v Ženevi. l'n.;i in ko. S težkimi ranami so ga takoj odpeljali Italiji. l'ovpr:;še- anjo j' I bolnico. — Zupan Josip, mesarski po-1 krito. Notiralo so deviz, o: močnik iz Nomenj pri Radovljici, se .ie | -spri s poscslnikoviin sinom Ivanom Burjo. Med prepirom je Burja skoro od sekal Zupanu s sekiro desno roko. Pripeljali so ga v bolnico. Ii9l| grm, In in ii kupite najceneje pri 1:3 Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. le deloma Ainsterd.v.i 308. Dunaj 0.US5 — 0.119, Bn-l:are?ta ponudba 42, Ženeva 1510—16i5, 1 London 3S1 — 382, Italija 383 — S?1, ewyork povpraševanje 81. Pariz 498 do 409, Praga 218.50 — 210. i-nlun 130-135, Solija 80 — 81; valute: levi 78 — 80. drahme 125 — 130, leji ponudila 40.50 K,- Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdalatcl) Konzorcij .Jutra«. Odgovorni urednik Pr. Brozovll * Izreden lovski slučaj. Naknadno k našemu predvčerajšnjemu poročilu se nam še poroča: Lovsko društvo v Radečah je priredilo v nedeljo lov na sme in zajce v Kozjah nad lepo Loko ob Savi. Bil jo krasen dan in radi vročine psi niso imeli pravega srca ia tudi ne sledu. Po tretjem pogonu se je lov končal in plen Je bil le nekaj zajcev. Ze na poti proti Loki se pa spomni vodja lova, da je v gozdiču nad Loko videl neki kmet prošli četrtek srnjaka in srno in predlaga, naj se hitro zastavi šo ta dol, kar se jo tudi zgodilo. Dolga tišina, kar naenkrat pa se zasliši jokajoč pasji glas in nezmerno velika črna zver začne lomastiti po gozdu in ob-teče skoro vse lovce; sliši se strel za strelom. Vsak lovcc ie čakal poželjivo, da bi se zver zopet obrnila in udarila proti nJemu. Končno pa 60 zasliši divji vzklik: cMrtev, mrtcv> in piski, da je konec lova, zbero vse lovce pri srečnem tovarišu, ki je pognal zverini zadnji strel. Pred nami je ležal . . . mogočen divji mrjasec. To je bilo rajanja in častitanja. Mrjasca na kole in rame in bajd v Loko in odtod z vozom v Radeče. Okolica je takoj zvedela, kaj se Je zgodilo in pozno v noč so pri Zanetu pravili dogodek in druge prave lovske. Lovci so streljali z navadnimi šibrami in zver je po toliko strelih dobila tudi smrtnega, skozi vrat v pljuča in srce. Mrjasec Je imel 106 kg teže in čudno je le, da ga do nedeljske gonje še nihče ni videl v ondotnih gozdih. * Milijonske nagrade. Včerajšnje poročilo o milijonskih nagradah pri mariborski carinarnici nam je tiskarski škrat pri glavnih številkah znatno pokvaril. Upravnik Janko Trošt in finančni nadpregled-nik Josip Zabukovšek dobita namreč 773.081.70 dinarjev in ne samo 77.301.70 dinarjev. Nadalje dobita skupno tn dva gospoda z Josipom Zidaričem 193.050 dinarjev. Manjšim zneskom je tiskarski škrat prizanesel. Francoski kurir pa se zove Sidon Rappaport. * Samomor h obupa. Včeraj se je obesila v Mariboru inozemka Štefka Hruba, uslužbenka električne tvornice Volta, ker ¥pomensko poročilo. Ljubljana 31. oktobra 1923. l.jiiMptia POB nad morjem RIHD „L]UBL3llH5SI DVOR" /. 2. 3. novembra Demon cirkus 5793 drama v 6. dejanjih, po romanu »Eden iz cirkusa«. V glavnik vlogah: Carl de Vogt in Clalro Sotto. 4. 5. 6. novembra Največji filmski star Jaokle Ceogan v filmu OHver Tw»st drama po romanu Cbarlesa Klokensa. Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreli , Beograd , Dunaj , , Praga . Iuomost V Ljubljani barometer čtaa., temper. nizko. Snlnce vzhaja ol> f>'10, zahaja oh 16 45 ob Zračni tlak Zračna tom nero tura Votcr Oldačim 0—10 Padavine ni in 7. 7683 7-8 bresvetra jasno 14. 766-5 161 „ ■ — 21. 707'fi 10-2 mf({la — 7. 767 0 10-0 „ — 7, 766-9 100 f — 7, 767'2 10-0 sov. zapad oblačuo — 7. 767 0 40 juj. vzh. . 1-0 7. 769 5 4-0 hrezvetra jasno — Jugoslovansko importno in eksportno podjetje ING. RUDOLF PEČLIN. Stroji ta vsako lnduitrljo, lesno ln kovinsko; poljedelski stroji ln orodje; lokomo-blll ln motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina žoleza za stavbene ln konstrukcijsko svrhe. Tovarna poljedoltsklb strojev, livarna za železo ln kovine F. Farlč izdoluje vso predmete lz litega železa v vsaki množini ln velikosti toCno po modo-llh, armature lz modi ln kovin 2a vsako potrebo, o a MARIBOR Trubarjeva ul. 4. Telefon Inlerurban 83. Pisalne stroje Ideal-C ; THE REX C0., LJUBLJANA. POZOR! Starš, priznano solidna trgovina z oblekami J. BEAČEK to jo preselila na Aleksandrovo ooato 13 (hiša Pokojninskega zavoda), kjer prodaja ie nadalie no znatno znižanih cenah. Razkuževalno sredstvo Argentum nltr. vrlo učinkovito proti kugi na gobcu In na perkljlh. Lpoiin lo učlnkovl ql na gobi psrkljl Lpformin prijetno deslnfekcljsko sredstvo 6627 Sapo-kallnus Kemo-tehn. zavod LAVOISIER Dipl. Inž. kemik Ed. Kandu&er, Celje Zaloga in zastopništvo PIPAN&Comp. v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 2. Orjrunizaciia ZASEBNIH NAME6CENCEV SLOVENIJE V LJUBLJANI javlja tužno vost, da je danes oh pol 4. uri ajutraj preminula v cvetu mladosti 22 let, po dolgotrajni mučni bolezni, njeoa mnogoletna uiaduica, gospodičua Blagopokojnico. ki je vršila v organizaciji svoja iioIoro nesebično, čeprav jo bila žo težko bolna, ohrani organizacija v hvaležnem spominu. LJUBLJANA, dno 31. oktobra 1023. r>žo* OdvetrtSk 66G0 sporoča vljudno, da je prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega g. dr. Viadimirja Serneoa, odvetnika v Mariboru, Sodna ulica 14. vsestransko izobražen, vešč tudi lesne stroke, izboren računar, deloval na vodilnih mestih starejša moč, energičen, trezen, zanesljiv iti točen, Išče meata. Eventuelno tudi soudeležba z ■ Din 50.000'— ===== ali posojilo na sigurno mesto. Nastop takoj ali pozneje. Denar takoj na razpolago. Cenjene ponudbo pod „Seriozria soildnost", na Aloma Company, Kongresni trg 3. 5650 Kompletni letniki Narožate čitaite in rasšartaite, ..JMTR©"! se kipijo. Ponudbe na Aloma Company, družba. Ljubljana. Kousreani tnr 6653 anoncun 3. Sf Lahno in prožno kakor mačka se vzpne Nyctalope na okno in skoči v sobo. Laure ga Be vedno gleda z očmi polnimi groze. Hoče dvigniti roko in mu jo prožiti v pozdrav, pa ji na polovici kretnje omahne. «0-o-o!» zajoči zategnjeno in bo-festno, »o-o-o! Ne morem!« V njenih Široko odrtih očeh se zasveti obupna prošnja po pomoči. Sainciair ni bil niti dva koraka od s je. Le še en korak . . . In tedaj . . . O, neizmerne groze, ko začuti nenadoma pred seboj, pred rokami, pred čelom, pred prsi in koleni nevidno, tajinstveno oviro, ki mu brani naprej! . . . Nyctalopu se zdi, da se jo z vsem svojim telesom, stremečim naprej, zaletel v kristalno prozorno stekleno snov, tako zelo prozorno in jasno, da je na Drvi pogled ni niti opazil. Toda, ko se prepriča, da ni stekla pred njim, ko vidi, da ovira, ki jo zaustavila njegove roke in obraz in celo telo, da ta ovira ne more biti iz nikaka snovi, in ko naenkrat razume, zakaj je Laure tako nenadoma obstala pred prav tako nesnovno oviro, se mu kakor blisk zasveti, s kakšnimi silnimi, nerazumljivimi močmi razpolaga njegov veliki nasprotnik, in kako neenak je boj, ki ee ga je lotil, in kri mu olo-deni. — Tudi Pilou vstopi. Skromno se postavi v zasenčeni kot fa do sam pri sobi: »Tu me nihče ne vidi in zagrinjalo tae zakriva. Gospodar ne bo mislil name, razen če me bo potreboval. Tti v kotu skrit mu ne bom delal neprijetnosti pri njegovem pogovoru, videl pa bom lahko vse, kaj sc godi, in bom tu, kadar bo sila in če bo gospodar v nevarnosti.« Roke ima vedno pripravljene, da »eže za pas po revolver ali nož. Ko pa vidi na Sainclairovem obrazu prav isti izraz kakor na dekličinem, izraz groze in brnzupja, ko vidi do smrti obupani obraz in strah pred nečem neznanim, ko vidi i njega i njo oddaljena drug od drugega komaj pol metra, kako stegujeta drug h dragemu roke, pa jih ne moreta stegniti, ko ju vidi stati nepremično kakor dva kipa v tem nenaravnem položaju, ga oblije ledena zona in groza dahno vanj. Toda pogumni dečko so upira strahu. In ker mu ni treba drugega, da se prepriča, kakor stopiti naprej, stopa naprej v smeri k Sainclaira. Todaj se Provansalcu zgodi, da se z desnim komolcem nekam zadene. Pilou hoče kljub temu naprej, a nevidna ovira pred njim mu ne d&. »Obo,» jekne Pilou. Potem vzdigne obe roki in s celim telesom sune naprej: zaman, ne more .. In tudi v njegove oči, na usta in obraz so mu zariše strah in groza . . . V tem je Nyctalope premagal razburjenje, ki se ga je polastilo, in grozo, ki mu jo prodrla v žile. Z obema rokama si obriše s čela, z lic in z vratu ledeni pot, strese odločno z glavo in zasope s široko odprtimi nosnicami ter spregovori sam pri sebi, počasi kakor v omotici: »Strah in groza, proč od mene! Razum zavladaj!« Z očmi išče in opazuje predmete v svoji bližini. Tipaje z rokami okoli sebe zadene vedno in vedno na nevidno oviro. »Ne! Ni stekla na svetu, pa naj bo Se tako popolno, da bi bilo tako prozorno; in tudi, če se ob steklo zadenem, ee mora, vraga, vsaj slišati. O tem sem si takoj že prej ustvaril svoje mnenje. Zdaj sem o tem popolnoma prepričan ... Če sunem naprej, se ne čuje nič: roka se kar na lepem ustavi, kakor da se jo zrak pred njo zgostil, kar je popolnoma nemogoče.. Ista ovira je tudi pred Lauro . . . Če močno udarim, me roka zaboli, kakor da tolčem po kamnu. In če tipam, ne čuti roka ne mraza, ne mlačnosti in ue vročine: ovira mora biti torej iz snovi, ki ima isto toploto kakor moji prsti, ali moja roka, moje ustnice, lice, čelo . . . Tn Se se uprem z vso silo svojih mišic, so zid pred menoj ne uda niti za las in ostane tako trden in stabilen, močan in nepremakljiv kakor prej... Kaj torej sledi iz vsega tega? . . . Nevidni in neprodorni zid je brez snovi. Ovira pred menoj ni nič dragega, ne more biti nič drugega kakor utelešena beseda: Ne smeš naprej! Beseda, ki jo je izgovoril nekdo, ki ne pozna drage volje kakor svojo, in njogova volja je dragim smrtnikom zakon . . . Za sedaj ni mogoče ničesar ukreniti proti temu. Ali, če s n o v ne more prodreti te ovire, kako to da jo more prodreti nesnovni pogled, torej svetlobni žarki? .. . Tudi zrak; kajti parfum, ki me boža — nikdar ga ne pozabim — je oni dobropoznani parfum, mešanica praprotovega in irisovega olja! . . . Torej mora tudi zvok prodreti zid! . . .» Sainciair ne pomišlja dolgo: z železno voljo si prežone z obraza nemir in pričara nanj sladek, brezskrben izraz ter zašepeče: »Laurence? . . .» In zopet pomisli: »Razumela me je. Zvok torej more skozi oviro in lahko govoriva. Toda pozor! Vsak hip utegne kdo priti, čas je dragocen, govoriti Bmeva torej le važne in nujne besede.« Ko začuje mlada dama glas svojega ljubljenca, ki ga ni nikdar pozabila, in ki je prišel sem nenadoma in nepričakovano kakor čudež in od katerega jo loči le Se nevidna, čudežna stena, se dvigno in obraz ji vzplamti v novem upanju. »Jean!« zaSepeče, »Jean! . . .» On jo razume. Vidi, da ga ljubi še prav tako, kakor nekdaj. Hoče se ji nasmehniti, pa se boji, da bi je znova ne zbegal. In počasi ji pravi s tihim, a razumljivim glasom. »Laure, osvobodil vas bom, morda že jutri zjutraj, morda šele naslodnjo noč. Bodite mirni in upajte! A ne kazite svoje sreče na zunaj. Bodite pripravljeni, a nihče okrog vas ne "me tega opaziti. Ste me razumeli, dobro razumeli? Odgovorite!