........im KHJtŽKlC* EBVARBA KARDELJA V CELJU Celje - skladišče D-Per 214/1979 lili! COBISS e GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXIX - ŠT. 9 - 31. MAJ 1979 Dan mladosti Čeprav je 25. maj - dan mladosti že za nami je prav, če napišemo nekaj besed o tem veličastnem dnevu korenini visoke kulture naše mladine, ki je brezmejno predana tovarišu Titu in naši samoupravni ter neuvrščeni domovini. Bogata zgodovina razvoja naše mladine je vtkana kot jeklena nit v našo revolucijo, saj je naša mladina dala velike žrtve v narodnoosvobodilnem boju in pokazala v tem boju legendarno junaštvo Pri obnovi porušene domovine je bila mladina prav tako v prvih vrstah, saj je z udarniškim delom zgradila velike komunikacijske in druge objekte. V vse mladinske akcije so bili vključeni tudi številni mladinci in mladinke iz delovne organizacije EMO, ki so dali velik prispevek za obnovo porušene domovine. Mladi so imeli vedno pomembno vlogo v uresničevanju politike partije in ciljev delavskega razreda, bili so v prvih vrstah borcev proti fašizmu v predvojnem obdobju; 70 do 75 odstotkov borcev narodnoosvobodilne vojske je bilo mladih. Ne samo to, mladinci so bili tudi nosilci poleta v narodnosvobo-dilnem boju, vanj so vnašali svojo neizčrpno energijo, voljo, svoja življenja, pobudo in nenehno težnjo po napredku. Junaštvo je bilo vsakdanji pojav. Bili so nosilci brezmejne predanosti narodnoosvobodilnemu boju in revoluciji, kovači bratstva in enotnosti. Vse to so mladi zmogli, ker jih je prežemala neizmerna ljubezen do domovine, do svobode in neodvisnosti svojega naroda, želja po boljšem in lepšem življenju, ustvarjalnosti. Danes je mladina EMO pred odgovorno nalogo glede na to, da je v okviru mladinske organizacije vključena v celotno dejavnost delovne organizacije EMO. Ena od prvenstvenih nalog je ta, da mora vložiti vse svoje sile za dosego planskih nalog tako, da bo letošnje leto kot jubilejno leto uspešno. Če bo tako, potem bo tudi mladina skupno z ostalimi deležna dobrin, ki jih daje dobro gospodarjenje. Druga pomembna naloga naše mladine je, strokovno izpopolnjevanje za naloge, ki jo čakajo v proizvodnji saj niti eden od naših mladincev ne sme zaostati za našim hitrim razvojem. Z dobro organizacijo in dobro voljo, naša mladina lahko to doseže saj ima na razpolago razne tečaje iz posameznega strokovnega področja, ki jih prirejata društvo LT EMO in naš izobraževalni center v sodelovanju z ljudsko univerzo v Celju. Ena zelo pomembnih, če že ne najpomembnejša naloga naše mladine pa je ta, da se nenehno politično in kulturno izobražuje ter vsestransko pripravlja in usposablja v okviru akcij splošnega ljudskega odpora zlasti sedaj v okviru znane akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. Vsem našim mladincem in mladinkam želimo veliko uspehov pri delu saj bo to njihovo najlepše darilo našemu ljubljenemu predsedniku Titu, delovni organizaciji in celotni samoupravni družbi. Seja DS Emo V ponedeljek, 28. maja 1979 je bila osma redna seja DS DO EMO v TOZD TOBI. Poleg drugih važnih gospodarskih vprašanj je DS obravnaval gospodarski plan za letošnje leto in plan investicij za tekoče leto. Sedaj objavljamo le uvodno obrazložitev, ki je bila dana na seji, v prihodnji številki pa bomo poročali o razpravi in sklepih te seje. V leto 1979 stopamo z velikimi cilji in nalogami, ki pa so nujni za sanacijo in nadaljnji razvoj DO. Tako v letu 1979 prične izgradnja tovarne energetskih objektov, dokončanje izgradnje objekta družbene prehrane ter priprava vseh del za gradnjo tovarne v TOBI ter razvojne sanacije EMO. Veliko dela pa nas čaka na področju organizacije, kjer bomo morali temeljito razčistiti celotno organizacijo v vseh TOZD v smislu večje racionalnosti in učinkovitosti. Planski cilji, ki smo si jih zadali, so naslednji: PROIZVODNJA Porast proizvodnje po fizičnem obsegu načrtujemo za 7 % nasproti letu 1978. Porast fizične produktivnosti bomo dosegli s povečanjem števila zaposlenih ter tehničnimi in tehnološkimi izboljšavami. PRODAJA Prodaja je večja nasproti letu 1978 za 23 %, kar izhaja iz povečane proizvodnje. V cilju izboljšanja devizne bilance in velikih potreb po uvozu, se v letu 1979 nadaljuje aktivnost na področju vključevanja vseh TOZD v izvoz. Tako se letos pojavlja v izvozu TOZD KOTLI. STROŠKI Stroške planiramo za 18 % višje kot v letu 1978, kar izhaja iz povečanega obsega in predvidenih ter dejansko višjih nabavnih cen. DOHODEK IN RAZPOREDITEV DOHODKA V letu 1979 planiramo, da bomo imeli dohodka v celotnem prihodku 32 °/o in čistega dohodka v dohodku 75 °/o. Razmerje med osebnimi dohodki in ostankom za sklade je 78:22. Ostanek za sklade se razporedi za formiranje rezervnega sklada, za obvezna posojila ter združevanja po republiških sporazumih. V skladu skupne porabe je predvideno: malica, regres, jubilejne nagrade, prispevek za izgradnjo družbene prehrane ter ostale obveznosti po sporazumih. Ostanka za razširitev materialne osnove dela je 33 milijonov din. Za postavljene cilje je izdelan konkreten program ukrepov po TOZD z namenom, da realiziramo postavljene cilje. Kritična ocena gospodarjenja Dne 22. maja 1979 je bila seja osnovne organizacije Zveze komunistov delovne skupnosti skupnih služb, ki jo je vodil sekretar Radovan Štajnpihler. Oceno družbenopolitične in gospodarske situacije je podal tov. Drago Mravlak. Objavljamo to oceno, ki je na seji vzbudila zelo pozorno razpravo. Na konferenci vseh članov ZK DO EMO dne 2. novembra 1978 in v oceni rezultatov gospodarjenja za leto 1978 so bila podana jasna stališča in realna ocena našega delovanja in stanja v delovni organizaciji, s tem pa tudi v DSSS, s čemer se komunisti delovne skupnosti povsem strinjamo. Vendar ne bo odveč še enkrat oceniti naše delovanje, opozoriti na napake in konkretno o-predeliti vzroke, ki so neposredno ali posredno vplivali na nedoseganje zastavljenih ciljev in nalog in to toliko bolj, ker smo tudi na našem sestanku OOZK DSSS soglasno ugotovili, da je večina vzrokov povsem subjektivne narave, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da napake delamo in se neodgovorno obnašamo tudi mi, komunisti! Ce ocenjujemo naše družbenopolitično delovanje v smeri uresničevanja ciljev in nalog, ki jih pred nas postavlja Zveza komunistov, ne moremo mimo naše več kot enoletne neaktivnosti. To nedelavnost pa ne smemo pojmovati le kot nesestajanje na sestankih in raznih sejah, za kar so na zadnjem sestanku že bili ugotovljeni vzroki in opredeljena odgovornost za posameznike, kot tudi (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE Kritična ocena gospodarjenja (Nadaljevanje s 1. strani) odgovornost nas vseh. Zato pomeni naša neaktivnost in pasivnost mnogo več, namreč, da sploh nismo bili prisotni v gospodarskem in družbenopolitičnem dogajanju naše delovne organizacije, katerega glavni akterji bi pravzaprav morali biti. Mimo nas so šli mnogi pomembni dogodki in mnoge aktivnosti, o katerih nismo niti razpravljali, kaj šele zavzemali kritična stališča o njih in jih usmerjali v skladu s cilji in nalogami ZK. Skoraj nemogoče si je namreč predstavljati, da kot komunisti nismo neposredno sodelovali pri obravnavah periodičnih in zaključnega računa ali nismo bili aktivni pri sprejemanju kataloga in ocenitvi del ter nalog. In še bi lahko naštevali. Seveda je pri tem mišljeno tisto neposredno, kritično in usmerjevalno delovanje, kajti kot član samoupravne delovne skupine je vsak komunist imel priložnost in obvezo sodelovati. Vprašanje pa je, če so samoupravne delovne skupine sploh živele in delovale v tej smeri, da je tovrstna aktivnost sploh bila mogoča. Slišali smo tudi, da se več kot polovica samoupravnih delovnih skupin ne sestaja oziroma ne deluje, kar je zelo zaskrbljujoče, saj je SDS osnovna celica samoupravljanja. Tudi delegatski sistem ne deluje, kot bi moral, saj se delegati ne posvetujejo v svojih delovnih sredinah in ne prenašajo informacij ter mnenj, kar seveda pomeni zgolj formalno delovanje delavskega sveta kot tudi ostalih delegacij v SIS, še posebej pa je kritično delovanje delegacij zbora združenega dela, pa ne zaradi nesestajanja, ampak zaradi nedodelanega sistema informiranja na samoupravnem področju. In ravno področje, ki ga pokriva zbor združenega dela, pa najbolj zadira v naše življenje in delo. Vendar kljub izredno velikemu številu delegacij in nedodelanemu sistemu samoupravnega informiranja ni opravičila za mrtvilo, ki vlada na tem področju. Tu pa smo ravno komunisti tisti faktor, ki mora prvi pokazati na probleme, jih razreševati, predvsem pa aktivno vplivati na dosledno uresničevanje zakona o združenem delu. Nenazadnje, posledica naše neaktivnosti je tudi neorganiziranost mladinske organizacije DSSS, v kolikor ne štejemo individualnega vključevanja posameznikov v delo samoupravnih organov in DPO. Kot na ožjem družbenopolitičnem področju se kaže naša nedorečenost in premajhen vpliv tudi na gospodarska dogajanja, v naši DO. Opazni so veliki premiki pri doseganju pozitivnih rezultatov v TOZD, vendar še vedno niso zadovoljivi, za kar so v veliki meri soodgovorne tudi skupne službe, zaradi svoje neorganiziranosti, razbitosti, predvsem pa zaradi neaktivnosti in premajhnega ustvarjalnega delovanja nas komunistov. Zato je potrebno brezkompromisno podpreti predlagano reorganizacijo skupnih služb, ki nam bo v ‘končni fazi omogočila boljše pogoje za naše delovanje. Poleg tega pa so bili ustanovljeni tudi odbori za učinkovitejše gospodarjenje, ki naj bi usmerjali našo gospodarsko aktivnost. Vendar pa ravno pri nas v DSSS tak odbor ni zaživel v polni meri, čeprav smo glede na strokovnost in relativno dobro kvalifikacijsko strukturo zaposlenih najbolj poklicani, da razpravljamo, predvsem pa ocenjujemo ter usmerjamo ne le svobodno menjavo dela, ampak celotno gospodarsko aktivnost naše DO. Torej je opazen očiten razkorak med našim potencialom znanja in in družbenopolitično usmerje- nostjo le-tega. Zato ni čudno, da skorajda nismo bili prisotni pri oblikovanju programov svobodne menjave dela, še manj pa smo te programe kritično ocenili ter verificirali v družbenopolitičnem smislu. Le tako bi lahko dajali argumentirane in samokritične odgovore TOZD, kadar je prišlo do pripomb in negodovanja glede uresničevanja ter izvajanja teh programov dela. Skoraj odveč pa je govoriti o nespoštovanju našega samoupravnega reda in o pojavih, ki so prisotni tudi pri nas v DSSS: zamujanje na delo, predčasni odhodi z dela, zapuščanje delovnega mesta med delom, ignorantski odnos do dela, pa tudi alkoholizem, predvsem pa nedosledno izvrševanje delovnih oziroma strokovnih nalog. Ce lahko te pojave ocenimo, bi lahko rekli kot zunanjo manifestacijo naše nediscipline, potem so še mnogo bolj pomembni vsebinski problemi, ki naravnost kričijo, da nekaj ni v redu. Ali gre za premalo resno in nekonkretno izvrševanje delovnih nalog, pri čemer smo vnaprej opredeljeni, da stvar ne bo uspela, ker se baje pri nas v EMO to ne da, ali za še vedno prisotno mezdno miselnost, ki negira dohodkovne odnose, ali pa za mentaliteto zadovoljivih rezultatov, s katerimi smo kar prehitro zadovoljni, čeprav jih v bistvu sploh nismo dosegli. Še mnogo nepravilnosti in neodgovornega ravnanja bi lahko naš-šli v naši sredini, vendar ni .toliko pomembno, da jih naštevamo, ampak da se jih zavemo in skušamo odpravljati kot delavci v združenem delu, predvsem pa kot komunisti, kajti stališča, za katera se moramo zavzemati, so jasna in brezkompromisna. Kljub vsemu naštetemu pa je evidentna pripravljenost večjega dela kolektiva, da se dokončno spopade z vsemi problemi in odpori, ki za- virajo našo še uspešnejšo posana-cijsko dejavnost. V tem spopadu bi morali biti mi, komunisti v prvih vrstah in najbolj aktivni. Zato pa moramo biti dovolj kritični predvsem do sebe, pa tudi do drugih, saj so še vedno prisotni posamezniki in skupine, ki zavestno delujejo proti usmeritvam in stališčem ZK, ponekod pa člane Zveze komunistov celo načrtno odbijajo in ne sprejemajo v svoje delovno okolje. V preteklosti nismo dovolj odločno počistili s takšnimi pojavi, verjetno tudi zato, ker naši predlogi in akcije niso bili dovolj konkretni in odločni, zato so bili še toliko manj dosledno izpeljani. Ravno v tem pa se mora pokazati vpliv, namreč v konkretno in odločno izpeljani akciji! Zato se v bodoče nikakor ne smemo o-mejiti le na pavšalno kritizerstvo brez konkretnih predlogov za izboljšanje stanja, predvsem pa moramo vse ukrepe tudi do konca izpeljati. Na koncu naj opozorim, da bo potrebno enkrat za vselej opredeliti politično in strokovno odgovornost, tako nas komunistov kot vseh strokovnih in vodstvenih delavcev. Le jasno začrtane naloge s konkretno opredeljenimi nosilci bodo dale rezultate v po-sanacijskih prizadevanjih za boljše gospodarjenje. Priznati moramo, da tega v preteklosti ni bilo, še posebej ne med nami komunisti. Zato ne bo odveč končati s sklepom in oceno rezultatov gospodarjenja za leto 1978, ki se nanaša na kadrcvcko politiko, posredno pa tudi na kadrovsko politiko znotraj Zveze komunistov: v primerih nekvalitetnega, neodgovornega, malomarnega odnosa do dela in kadar ni pozitivni rezultatov dela, se mora kadrovsko ukrepati, še posebej, če so to člani ZK! Iz TOZD tovarna posode Znano je, da se naša najstarejša TOZD tovarna posode ubada s težavami, katere skuša prebroditi na razne načine. Imenovana je bila komisija za dobro gospodarjenje, ki budno spremlja izvrševanje planskih nalog ter druge gospodarske probleme. Ta komisija je na zadnji seji dokaj obširno razpravljala o poslovanju TOZD na podlagi zaključkov, ki so jih sprejeli delavci ob razpravi o gospodarjenju v prvem trimesečju letošnjega leta. Komisija je poslala uredništvu njene ugotovitve, ki naj jih objavimo, da bo vsak zaposlen v tej TOZD z njimi seznanjen. Člani komisije za boljše gospodarjenje so prejeli poslovno poročilo od I. do III. 1979 TOZD — POSODA, zato je direktor TOZD dipl. ing. Pristovšek Ivan podal glavne značilnosti trimesečnega obračuna proizvodnje, prodaje, stroškov in začasno delitev čistega dohodka. Pri ocenjevanju proizvodnje glede na isto obdobje preteklega leta je bila letošnja proizvodnja višja za 12 %. Po gospodarskem planu za leto 1979 pa dosežena komaj 87 %. Gospodarski plan za tekoče leto je bil realno planiran, bile pa so nekatere motnje in nepredvidene težave, kot so pomanjkanje delovne sile (glavni vzrok), nekatere okvare naprav in strojev, prepočasno usposabljanje delavcev itd. Prodaja je v tem času imela na tržišču konjunkturo in je svoj plan uresničila 100 %. Izvoz je bil višji za 13 % od planiranega. Stroški poslovanja so višji nasproti planu glede na doseženo proizvodnjo, predvsem so višji glede na plan naslednji stroški: — storitve TOZD — ERC, — stroški materiala so preseženi, — investicijsko vzdrževanje. Pri ugotovitvi in razdelitvi dohodka je začasni obračun izkazoval ostanek dohodka, tako imenovani čisti dohodek. Če primerjamo z enakim obdobjem v preteklem letu, vidimo, da je bila izkazana izguba v višini 8,363.000 din. V letošnjem letu pa je bil dosežen čisti dohodek nasproti planu samo 95 %. Doseženi ostanek za sklade v višini 10.395 din je bil razdeljen na sklade po predpisanem vrstnem redu o formiranju skladov. Pri tej razdelitvi je treba omeniti, da je pokrit dolg iz preteklega leta za neplačane račune za prehrano delavcev zaradi nelikvidnosti v višini 4,668.944 din. Prav tako je del čistega dohodka namenjen za regres delavcev in za jubilejne nagrade. Člani komisije za dobro gospodarjenje so pri skrbni analizi de-kadnega obračuna poslovanja u-gotovili, da kljub pozitivnemu u-spehu nismo in ne smemo biti zadovoljni, saj nismo dosegli načrtovanega, ki nam daje sigurnost pozitivnega zaključka poslovnega leta 1979. Komisija za boljše gospodarjenje je kritično ocenila dosežene rezultate, pregledala naloge in u-krepe, ki so bili sprejeti ob potrditvi letnega gospodarskega u-krepa. Kratkoročni ukrepi so delno uresničeni. Dolgoročni ukrepi se izvajajo. Neuresničeni kratkoročni ukrepi so bili posebej prediskutirani in postavljeni novi termini. Gre predvsem za izdelavo programov, kot sledi: — ureditev tehnološke dokumentacije, — uskladitev tehnoloških programov, — uskladitev izdelavnih časov, — kontrola normativov materiala. ZADOLŽEN: Rejc Marjan. ROK: za izdelavo programa 1. 7. 1979. Izdelava programa izboljševanja tehnološkega procesa s ciljem zmanjševanja delovne sile. ZADOLŽEN: Marjan Rejc. ROK: 1. 7. 1979. Izdelava programa ukrepov za znižanje slabe kvalitete in izmeta. PROGRAM SESTAVIJO: — po tehnološki plati Rejc Marjan, — po programski plati Vlado Bratina, — po proizvodni plati Vinko Zotel, Edvard Umek in Ladislav Sotošek. ROK: 1. 7. 1979. Pri nadaljnji razpravi so bili člani komisije enotnega mnenja, (Nadaljevanje na 3. strani) SEJA 10 DS Na zadnji seji izvršnega odbora delavskega sveta EMO je bil dokaj obširen dnevni red. Med točkami so bile spremembe samoupravnih aktov, cenik letovanja v Crikvenici, periodični obračun in druga poslovna problematika. Kot običajno tudi tokrat objavljamo sklepe tega samoupravnega organa v celoti. Sklepi izvršnega odbora DS EMO: Iz TOZD tovarna posode (Nadaljevanje z 2. strani) da je potrebno dosedanje ukrepe razširiti še z nekaterimi kot to sledi: ■ Pridobivanje novih sodelavcev za pokrivanje fluktuacije in manjkajočih za doseganje planirane proizvodnje. ZADOLŽENI: vodstvo TOZD in KSS. ROK: stalna naloga. Zaradi nemotenega in tekočega poslovanja lužilnice emajlirnice je potrebno namestiti primernega sodelavca na prosto delovno mesto vodja lužilnice emajlirnice. ZADOLŽENI: vodstvo TOZD, KSS in obratovodja emajlirnice. ROK: takoj. Zaradi težav in zahtevnosti dela se predlaga, da se dodeli vodji montaže pomoč, dokler se stanje v tem oddelku ne normalizira. ZADOLŽENI: vodstvo TOZD in obratovodja emajlirnice. ROK: takoj. Zaradi preseganja planiranih stroškov ERC, orodjarne, vzdrževanja in DSSS je potrebno izdelati., način stalne kontrole. ZADOLŽENI: vodstvo TOZD in SDK. ROK: takoj. Spodbuditi akcijo racionalizacij inovacij in koristnih predlogov. ZADOLŽENI: vsi delavci. ROK: stalna naloga. Pristopiti k uvajanju stimulativnega nagrajevanja po enoti kvalitetno izdelanega proizvoda, tako da bo spodbuda za večjo storilnost. ZADOLŽENI: tehnologija, študij časa in obratovodje. ROK: 1. 12. 1979. Skrbeti za stalno izobraževanje delavcev in njihovo izpopolnjevanje na raznih strokovnih področjih (vozniki viličarjev, vlaga-či, varilci, vozniki dvigal itd.). ZADOLŽENI: vodilni in vodstveni delavci. ROK: stalna naloga. Pristopiti k formiranju obratnega laboratorija za preizkus in kontrolo emajlov. ZADOLŽENI: Cerar Anton, Zavšek Ivan. ROK: takoj. Komisija za boljše gospodarjenje je po daljši diskusiji ugotovila, da je treba konstituirati komisijo za pregled planiranih stroškov del, ter pregled o izpolnjevanju plana svobodne menjave dela za I. četrtletje 1979. Sestaviti poročilo o uresničevanju istega, ter realnost obračuna stroškov za izvršeno delo. Za tričlansko komisijo so bili izvoljeni naslednji predlagani: 1. Videnšek Peter, 2. Zotel Vinko, 3. Z viže j Adolf. Imenovana komisija pripravi poročilo do prve seje komisije za dobro gospodarjenje, ki bo predvidoma v prvih dneh junija. Ker so stroški ERC narastli preko planiranih stroškov, komisija za boljše gospodarjenje TOZD — POSODA obvezuje vse službe, ki naročajo kakršnekoli usluge ERC za ta TOZD, predhodno javijo vodstvu TOZD — POSODE ali pa napravijo seznam potrebnih tabel in uslug, ter jih predložijo, ker v nasprotnem primeru stroški ne bodo priznani. 1. Izvršni odbor delavskega sveta DO vzame na znanje predlog sistema zavarovanja koles in mopedov, ki ga je posredovala splošna služba po 7. sklepu 23. redne seje IO dne 5. 4. 1979 ter ocenitev stroškov za ureditev kolesarnice med Bežigrajsko cesto in nakladalno halo, ki ga je posredoval TOZD VZDRŽEVANJE. IO DS DO oba predloga zavrača in zahteva, da se ustrezne službe skupaj z vodstvom TOZD VZDRŽEVANJE uskladijo in z u-sklajenim predlogom glede finančnih sredstev pridejo na IO. Rok: 14. 5. 1979. IO DS DO vzame v vednost poročilo splošne službe, ki ga je podala za zahtevo IO glede možnosti razmnoževanja matric za o-bojestranski tisk. Z obstoječim strojem za razmnoževanje, ki je trenutno v uporabi, to ni mogoče. IO DS DO se strinja, da je nabava novega stroja nujna, zato zahteva, da se izdela ustrezen predlog nabave (z ekonomsko u-pravičenostjo). Predlog se naj pripravi skupaj s finančno službo. Rok 14. 5. 1979. 3. IO DS DO zadolžuje sekretariat samoupravnih organov, da pismeno opozori izvajalce, ki so zadolženi za izvršitev posameznih neizvršenih sklepov, da do prihodnje seje podajo poročila. Letos poteka v Sloveniji vsesplošna družbena akcija v preverjanju obrambno-varnostne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih dejavnikov pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. Akcija je pripravljena v okviru nadaljnje krepitve obrambno-varnostne pripravljenosti v Sloveniji, poglabljanja ter podružbljanja odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter široke aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil. Akcija ima predvsem politično-mobilizacijski pomen in bo poleg krepitve moralnopolitičnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njenemu podružb-ljanju. Osnovni organizatorji in nosilci akcije so organizacije socialistične zveze skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh njene organiziranosti. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bodo za pripravo, organizacijo ter izved- 4. IO DS DO sprejme na znanje poslovno poročilo od I. do III. za celotno delovno organizacijo. R*ezultati so sicer ugodni, kar pa po naši oceni ni posledica doseganja večjih rezultatov na področju proizvodnje. Izvršni odbor apelira na vodstvo DO vodstva TOZD, družbenopolitične organizacije in samoupravne organe, da se pri izvajanju ukrepov za doseganje planskih nalog v bodoče bolj angažirajo. Javna razprava po TOZD o rezultatih dela po TOZD mora biti zaključena do 15. 5. 1979, da bi na seji DS DO bil podan material na osnovi javne razprave v temeljnih organizacijah. 5. IO DS DO vzame na znanje predlog plana formiranja in porabe stanovanjskih sredstev za leto 1979. Na predlog predsedstva KOOS DO EMO izvršni odbor zahteva, da se pred potrditvijo predloga plana sestanejo člani predsedstva KOOS, predstavniki političnega aktiva DO, skupno z ustreznimi službami in predlog ponovno proučijo, ter se dogovorijo za nadaljnjo stanovanjsko politiko. Rok: 14. 5. 1979. 6. Splošna služba je posredovala v potrditev povišanje cene toplemu in hladnemu obroku malice od bo akcije posebej odgovorne organizacije zveze sindikatov. Naloge, ki jih imajo sindikati v akciji, niso nikakršna novost. Le-te zanje opredeljujejo tako zakon o združenem delu kot vrsto drugih dokumentov, podrobneje pa so zapisane v sklepih republiških in pokrajinskih ter zveznega kongresa zveze sindikatov. Temeljne naloge v dejavnosti sindikatov so v akciji usmerjene predvsem v podružbljanje o-brambnih priprav, osveščanje delavcev za obrambo domovine in graditev samoupravnega socialističnega sistema, vzpostavitev ta-takih organizacijskih oblik, ki bodo zagotavljale učinkovito delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, uresničevanje sklepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, sprejetih na nedavnem republiškem in zveznem kongresu sindikatov. Preletimo na kratko naloge, ki čakajo sindikate na ravni občine in temeljnih organizacij združenega dela. Na občinski ravni bodo sindikati obravnavali zamisel akcije, analizirali dosedanjo dejavnost in probleme s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na tej ravni bodo dograjevali, izpopolnjevali in uskla- EMO dosedanjih 19 din na 22 din. Tako naj bi bil prispevek koristnika malice 5,60 od sedanjih 3,75 din. Ker je predsedstvo KOOS predlog zavrnilo, se zahteva, da se do prihodnje seje pripravi usklajen predlog med KOOS in splošno službo. 7. Nadalje je splošna služba posredovala izvršnemu odboru predlog letovanja za leto 1979. IO DS DO po predhodni razpravi potrjuje cenik in obratovalni čas letovanja v Crikvenici in Kačjaku. Komplet predlog bo objavljen v internem glasilu EMAJLIREC. IO DS DO se strinja tudi z organizacijo letovanja v ČSSR, in sicer od 9. 7.—19. 7. 1979 v Zavodu SNP Ziar nad Hrenom — Do-novaly — ČSSR. 8. Iz razprave se je pokazalo, da je veliko zanimanje za letovanje v kamp prikolicah, ki jih imamo trenutno pet in to v Kačjaku. IO DS DO zahteva od splošne službe, da prouči možnost nabave večjega števila kamp prikolic, kakor tudi možnost, da se le-te namestijo v kakšno drugo mesto ob o-bali. 9. Zaradi tega, ker prva in zadnja izmena nista zasedeni, se naj prouči možnost, da bo cena za dnevni penzion v tem času nižja. 10. Pravna služba je posredovala izvršne ji.iu odboru spremembe samoupravnih splošnih aktov. Sprejme se pobuda, da se evidentirajo vse pripombe po TOZD in posredujejo IO DS DO do 15. 5. 1979. jevali obrambne načrte, odvisno od sprememb, ki bodo sproti nastajale. Razen tega bodo pomagali osnovnim organizacijam pri o-sveščanju in usposabljanju delavcev za delo v proizvodnji ter za organiziran boj in odpor, sodelovali pri formiranju finančnih sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, izdelali program dejavnosti na področju družbene samozaščite v občini in ga usklajevali, sodelovali pri uresničevanju nalog civilne zaščite (oblikovanje enot, usposabljanje in o-premljenost), organizirano delovali pri usposabljanju mlade generacije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v šolah na vseh ravneh ... Na ravni osnovne organizacije bodo sindikati v okviru akcije skrbeli, da bo čimveč dlelavcev seznanjenih z zasnovami spicš-nega ljudskega odpora in družbene samozaščite in s svojimi obveznostmi v okviru izvajanja akcije. Namen akcije je namreč poleg splošnega preverjanja o-brambne pripravljenosti in varnosti naše družbe zlasti tudi stalno usposabljanje delaveev, delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito. AKCIJA SINDIKATOV Opredelitev raziskovalno - razvojnega dela Pod tem naslovom smo v prejšnji številki objavili zanimiv prispevek našega sodelavca Miloša Pešca. V njem so bili prikazani osnovni faktorji uspešne raziskovalno-razvojne dejavnosti v OZD kot so: cilji RR dejavnosti, sposobnost, znanje, ustvarjalnost in organizacija RR. V tej številki nadaljujemo z naslednjimi faktorji: komunikacije, financiranje in čas. Za tem vam posredujemo novo poglavje z naslovom »Organiziranost raziskovalno-razvojne dejavnosti v EMO«. Organiziranje RR dejavnosti je v EMO večinoma v podkritični velikosti. Premalo se usmerja v proučevanje funkcionalnih področij izdelkov iz proizvodnega programa. Ob analizi funkcionalnih področij se pri nekaterih TOZD pokažejo potrebe po usklajeni RR dejavnosti. Z združevanjem RR dejavnosti za določene programe bi laže dosegli zadovoljivo kapaciteto strokovnih tea-mov. Za popolnoma nova področja razvojne usmeritve pa je možno formirati raziskovalne teame na nivoju OZD Komunikacije Komunikacije so življenjskega pomena v raziskavah, saj brez njih preti nevarnost izolacije, kar je glavna napaka proizvodno o-rientiranega koncepta poslovanja in s tem tudi EMO. S komunikacijami je povezan tudi prenos informacij. Ustrezna povezava in stalno sodelovanje z marketingom je najpomembnejše, prav tako tudi medsebojni stiki izven in znotraj OZD. Zato je zelo pomembna redna izmenjava izkušenj in diskusije rezultatov in problemov med delavci na RR področju ni pa sistematično urejeno zbiranje in posredovanje informacij. Financiranje Za RR dejavnost je treba dati toliko, kolikor rabimo, ne pa kolikor imamo na razpolago. Količina je odvisna od želene stopnje razvoja OZD, saj ta raste proporcionalno z vloženimi sredstvi v RR dejavnosti. Vlaganja morajo hiti dogovorjena za posamezne naloge. Za kontroliranje so pomembni roki in intenzivnost koriščenja sredstev za posamezne projekte. Čas Za uspešne raziskave je nujno potreben določen čas, saj traja realizacija inovacije pri blagu široke potrošnje 2—3 leta, pri blagu investicijske potrošnje pa 6— 9 let. Zato se učinkovitost RR dejavnosti in njen vpliv na poslovne uspehe OZD mora v vsakem primeru opazovati na dolge roke in z vidika lastnih inovacij in njihovega prispevka k uspešnemu poslovanju OZD. ORGANIZIRANOST RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V EMO V interesu prodora inovacijske miselnosti in dela na sleherno delovno področje v OZD je dejavnost razvoja izdelkov organizacijsko oblikovana po posameznih TOZD. Na nivoju delovne organizacije pa je organiziran sektor programiranja razvoja, katerega področje dela je opredeljeno v dveh smereh: 1. Osvajanje novih proizvodnih programov, ki so lahko v interesu posameznega TOZD, skupnem interesu večih TOZD, ald v interesu DO kot celote. 2. Vodenje in koordiniranje razvojne dejavnosti po TOZD v smislu upoštevanja nujnosti team-skega dela in specializacije, ki sta možni le ob določenem nadkritič-nem kadrovskem potencialu. To dvoje je v začetni fazi možno le z uspešnim izkoriščanjem in prenosom znanja med posameznimi TOZD in pa z združevanjem določenih skupnih opravil kot npr.: planiranje izdelkov, zaščita industrijske lastnine, industrijsko oblikovanje in raziskovalnih laboratorijev. Uspešno zastavljeno delo v TOZD in na nivoju DO naj bi pomenilo oziroma zagotovilo tudi stalno izpopolnjevanje obstoječega in pridobivanje novega znanja na vseh področjih dela. Nedvomna potreba po temeljitem prestruktuiranju OZD v večji delež znanja je možna namreč le s tem, da je znanja vsak dan več in da ga tudi uporabimo s tem, da nam ga tržišče prizna v ustreznem deležu dohodka. Tako zastavljeno delo na razvoju je na nivoju DO organizirano neposredno pod vodstvom namestnika glavnega direktorja za investicijsko in RR dejavnost v dveh sektorjih: investicijskemu sektorju in sektorju programiranja razvoja. Sektor investicij je sestavljen iz dveh služb: — služba priprave investicije, ki opravlja vsa dela, katera je potrebno opraviti predno se začne izvajati investicija, to so tehnološka priprava, ekonomska priprava investicije, priprava soglasij, izdelava kalkulacij in obdelava ponudb, — služba izvajanja investicij pa obsega gradbeni nadzor, elektro nadzor in strojni nadzor. Sektor programiranja razvoja pa obsega naslednja področja: — raziskovalno razvojni projekti, katerih naloga je tehnična, tržna in tehnološka obdelava določenega novega programa, ki se v končni fazi potem konstrukcijsko, proizvodno in prodajno izvede v določeni TOZD. Projektna skupina mora pripraviti in izvesti celotno obdelavo inovacijske ideje za nek nov program, do funkcionalno izdelanega prototipa, na osnovi katerega se lahko TOZD odloči o svojem neposrednem interesu, — planiranje in analiza razvoja izdelkov mora zagotoviti sistematično zbiranje, obdelavo in arhiviranje idej, pripravo planov, organizacijo in pripravo materialov za strokovne in samoupravne odločitve, koordinacijo dela posameznih poslovnih funkcij v procesu razvoja izdelka, organizacijo predkalkulativnih in obračunskih analiz, kot posebna naloga pa je opredeljena iniciativa in pomoč raziskovalcem pri prijavljanju, spremljavi in izvajanju raziskovalnih nalog. — Industrijska lastnina mora zaradi ustrezne zaščite lastnega znanja, ki ga v EMO ni malo, vpeljati v funkcijo zaščite v obliki patentov, vzorcev, modelov in blagovnih znamk. Pri tem je seveda potrebno vzpostaviti tudi kriterije za vrednotenje tehnološkega in organizacijskega znanja v obliki priznavanja njegove tržne vrednosti interno, ker ga zaradi ohranjanja poslovne tajnosti ne plasiramo v javnost. Ta oddelek mora posredovati delavcem v razvoju vse novosti pri dosežkih znanosti in tehnike v obliki patentnih spisov, člankov iz strokovnih revij in ostale literature, poleg tega pa še informacije o strokovnih posvetovanjih, demonstracijah in podobnem. Oddelek za inovacije mora pritegniti v inovacijski proces delavce z vseh področij poslovanja OZD, saj so v inovacijski proces vključeni prav vsi, od tistega, ki se mu ideja porodi, preko razvoja in proizvodnje do prodaje na tržišču, ko se ideja realizira z določenim dohodkom in je zato prav, da vsi sodelujoči zavestno in aktivno sodelujejo in morajo biti po uspehu tudi nagrajeni. Množična inventivna dejavnost mora postati usmerjena in iz te usmeritve ven zares množična, kar je tudi osnovni predpogoj za njeno uspešnost. — Industrijsko oblikovanje se obvezno vključuje pri oblikovanju vseh novih izdelkov in spremembah na obstoječih, ker sta oblika in videz izdelka postala pomemben element konkurenčne sposobnosti izdelka. Specifične oblike, barve, sporočila in oprema izdelkov morajo pri potrošnikih vzbuditi toliko opaznih pozitivnih posebnosti, da bodo le-te kot celota izoblikovale poseben hišni stil EMO in ga s tem predstavljale kot nekaj posebnega v pozitivnem smislu. — Raziskovalno-merilni laboratorij za preizkušanje zamisli razvijalcev pri razvoju fnukcio-nalnih prototipov, izvajanje raziskovalnih nalog, testiranje funkcionalnih prototipov, izvajanje testnih meritev ipd., je osnova za vsako resno raziskovalno-razvoj-no delo. Trenutno je od vseh laboratorijev najbolj usposobljen laboratorij za toplotno tehniko, ki je programsko vezan na več TOZD, opravlja pa tudi zunanje usluge. Miloš Pešec Mnogo govorimo in pišemo o zunanjem prometu, manj pa o notranjem, ki je na nekaterih mestih problematičen in tudi nevaren. Slika prikazuje »ozko grlo« pri kemičnem laboratoriju. Kot vidite na gornji sliki, imamo tudi makadamsko cesto med topilnico in barvnim mlinom. Njene dokaj globoke luknje občutijo najbolj vozniki viličarjev. Kdo ve, morda se bomo »zbrihtali« in cesto popravili. £Xna$i)iec' Spremembe samoupravnih aklov V 8. številki Emajlirca smo obvestili člane naše delovne skupnosti, da se pripravljajo nekatere spremembe naših samoupravnih aktov. Predlog teh sprememb objavljamo v skladu s sklepi samoupravnih organov, tako da bo lahko vsak član naše delovne skupnosti pravočasno seznanjen s tem predlogom ter bo tudi dejansko sodeloval pri končnem oblikovanju sprememb vseh samoupravnih aktov. PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV — spremembe statutov TOZD in DSSS — Sprememba statuta DO — Sprememba samoupravnega sporazuma o združevanju v DO — Spremembe samoupravnega sporazuma o osnovah za razporejanje OD in sprememb ustreznih členov v Pravilnikih TOZD in DSSS o razporejanju OD Omenjeni samoupravni splošni akti se sprejemajo z referendumom. — predlog sprememb Pravilnika o delovnih razmerjih, o katerem se odloča na DS TOZD. Javna razprava bo trajala 15 dni po objavi v EMAJLIRCU. Pripombe na predlagane spremembe imajo pravico dati posamezni delavci, samoupravne delovne skupine in družbenopolitične organizacije. Pripombe se oddajo v sekretariatu samoupravnih organov. Po zaključku javne razprave bodo DS TOZD sprejele dokončni predlog za odločanje. Samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD (delovne skupnosti) Predlagane so naslednje spremembe: 1. 5. členi se spremenijo tako, da se glasijo: »Dejavnosti temeljne organizacije se določajo s statutom. Z opravljanjem teh dejavnosti delavci v temeljni organizaciji pridobivajo dohodek.« Gornja sprememba velja za vse TOZD razen: — TOZD tovarna TOBI: 5. člen ostane nespremenjen, — TOZD tovarna kotlov: 5. člen se črta, — DSSS: 5. člen ostane nespremenjen. 2. Členi 28., 29., 30. se črtajo. Spremembe ne veljajo za TOZD: — tovarna radiatorjev, — tovarno TOBI, ker se črtajo členi 29., 30., 31. — DSSS, kjer se črta 31. člen. Statuti TOZD in delovne skupnosti Predlagane so naslednje spremembe: 1. V 3. členu se popravijo številke, pod katerimi so TOZD vpisani v sodni register. 2. Pri TOZD tovarna Emokontej-ner se 5. člen spremeni in se glasi: »TOZD je združena v DO EMO n. sol. o. po pripojitvi vpisani v sodni register dne 28. 1. 1977.« 3. V 7. členu se doda novi tretji odstavke, bi se glasi: »TOZD za obveznosti ostalih TOZD ne odgovarja.« Sprememba ne velja za delovno skupnost skupnih služb. 4. 12. člen statuta delovne skupnosti se spremeni in se glasi: »Notranja organizacija delovne skupnosti. Notranja organizacija delovne skupnosti izhaja iz gospodarskih in socialnih ciljev in se oblikuje ustrezno poslovnim procesom. Delovna skupnost ima naslednje osnovne organizacijske enote: — vodstvo s tajništvom, — sektor razvoja in investicij, — sektor za kadrovanje in samoupravne odnose, — sektor za ekonomiko in organizacijo, — marketing služba, — služba zunanje trgovine, — nabavna služba, — posebna finančna služba, — pravna služba, — splošna služba. Podrobno ureja notranjo organizacijo delovne skupnosti skupnih služb splošni akt o notranji organizaciji s popisom del in nalog. Pravna služba se pri svojem delu vključuje v sektor za kadrovanje in samoupravne odnose. Delavci pri vodenju gornjih organizacijskih enot razen pri vodenju splošne službe imajo posebna pooblastila in odgovornosti.« 5. Doda se nov člen 14/a, ki se glasi: »Posebna pooblastila in odgovornosti pri poslovanju temeljne organizacije ima direktor temeljne organizacije.« Sprememba velja za vse TOZD razen: — za TOZD tovarno posode, kjer se 14./a člen glasi: »Posebna pooblastila in odgovornosti pri poslovanju temeljne organizacije imajo poleg direktorja: Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so imenovani po javnem razpisu za dobo 4 let. O njihovih delovnih razmerjih odloča DS. Za svoje delo so odgovorni neposredno DS. V primeru, da niso ponovno izbrani, imajo pravico do dela pri delih in nalogah, ki ustrezajo njihovim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim. Imenovanje razpiše razpisna komisija, ki DS- po izvedenem razpisnem postopku predlaga i-menovanje posameznega kandidata«, za TOZD tovarno TOBI (kot to določi TOZD), za delovno skupnost SS. 6. 49. člen v statutu DSSS se spremeni in se glasi: »Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DSSS poleg vodje so: — pomočniki individualnega poslovodnega organa DO, — vodje sektorjev, — vodja marketing službe, — vodja zunanje trgovine, — vodja nabavne službe, — vodja posebne finančne službe, — vodja pravne službe. Gornji delavci se imenujejo za štiri leta. Njihovo imenovanje u-reja pravilnik o delovnih razmerjih.« 7. Za 116. členom se doda nov 116./a člen, ki se glasi: »Pobudo za sprejem ali spremembo samoupravnega splošnega akta lahko dajo samoupravni organi, strokovne službe, družbenopolitične organizacije ali delavci. Pobudo obravnava izvršni odbor in v kolikor ugotovi, da je utemeljena, začne postopke s tem, da zadolži strokovno službo ali posebno komisijo, ki jo imenuje, da pripravi osnutek samoupravnega splošnega akta. Izvršni odbor obravnava predloženi osnutek in razpiše javno obravnavo. Javna obravnava naj traja 15 dni. Po končani javni obravnavi izvršni odbor izdela osnutek samoupravnega splošnega akta in ga kot predlog predloži v sprejem DS, ali pa ga predloži DS zaradi določitve predloga, kadar gre za samoupravni splošni akt, ki ga sprejemajo delavci z neposrednim izjavljanjem. V primeru, da javne obravnave IO ni razpisal, jo razpiše DS. V primeru, kadar gre za samoupravne splošne akte, na katerih enotnosti imajo interes temeljne organizacije in DSSS, postopek sprejemanja splošnih aktov pred odločanjem na DS izvede IO DO«. Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo EMO Predlagane so naslednje spremembe: 2. 11. členu se na koncu druge vrstice doda besedilo: »n. sol. o.« 3. Spremeni se 12. člen in se glasi: (kot prilogi II.) 4. V 52. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi: »V kolikor nima dovolj svojih virov za pokrivanje izgube, se ta lahko pokriva iz virov drugih temeljnih organizacij, če te tako odločijo. Temeljne organizacije morajo pokrivati tisti del izgube, ki je posledica izvajanja izvoznih poslov.« Statut delovne organizacije 1. 8. člen se spremeni in se glasi (kot prilogi II.). 2. K 50, členu se na koncu doda nova alinea, ki se glasi: »Koordinira delo izvršilnih organov temeljnih organizacij in delovne organizacije«. 3. K 86. členu se doda nov 86./a, ki se glasi: »Pobudo za sprejem ali spremembo samoupravnega splošnega akta lahko dajo samoupravni organi, TOZD, strokovne službe, družbenopolitične organizacije, delovne skupine in delavci. Pobudo obravnava IO. V primeru, da je utemeljena, zadolži strokovno službo ali posebno komisijo, ki jo imenuje, da pripravi osnutek SAA. Pobuda lahko vsebuje že izdelan osnutek SSA o njegovih spremembah. Izvršni odbor obravnava predloženi osnutek in razpiše javno obravnavo, ki traja najmanj 15 dni. Po končani javni obravnavi IO sprejme osnutek samoupravnega splošnega akta in ga predloži kot predlog v sprejem DS ali ga predloži DS zaradi določitve predloga, kadar gre za samoupravni splošni akt, ki se sprejema z neposrednim izjavljanjem. Postopek po tem članu izvaja IO tudi za tiste samoupravne splošne akte, katerih enotnost je v interesu TOZD in DSSS.« V. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo — predlog poda organizacijska služba. VI. Pravilniki o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo — predlog pripravi organizacijska služba. Pravilnik o delovnih razmerjih Predlagana je naslednja dopolnitev: 136. a člen Pogodbe o delu z upokojenci se lahko sklepajo za naslednja dela oziroma naloge: — dela oziroma naloge strokov-no-svetovalnega značaja, — za vsa dela iz 135. člena pravilnika, za katere se sicer sklepajo pogodbe o delu, — za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Dela po pogodbi iz prejšnjega odstavka tega člena lahko trajajo največ 20 ur na teden. 136. b člen Pogodba o delu z upokojenci se ne more sklepati za naslednja dela oziroma naloge': — za dela oziroma naloge za opravljanje katerih se zahtevajo posebna pooblastila in odgovornosti, — za dela in naloge, ki pomenijo vodenje večjih ali manjših proizvodnih enot, služb, sektorjev in oddelkov, — za dela oziroma naloge, katere zahtevajo trajno prisotnost na delu. — vodja tehnično proizvodne- }■ ga sektorja, Spremeni se 6. člen in se glasi — vodja komercialnega sektor- (kot prilogi I.) ja. e Posojilo graditeljem Mnogi naši delavci gradijo svoje hiše, nekateri počasneje, nekateri hitreje, odvisno od lastnih finančnih sredstev, višine kredita in možnosti nabave materiala. Stanovanjski odbor ima na razpolago nekaj sredstev za posojila, zato objavlja naslednje OBVESTILO vsem tistim članom delovne organizacije EMO, ki so interesenti za posojilo za dograditev lastne stanovanjske hiše. Obveščamo člane kolektiva, da je stanovanjski odbor na svoji 12. redni seji dne 14. 4. 1979 obravnaval predlog plana stanovanjskega sklada za leto 1979. Po pregledu virov in porabe sredstev še ugotavlja, da je o-stanka sredstev na razpolago v višini 222.784,49 din. Sredstva so zelo minimalna in ne zagotavljajo smotrno istočasno reševanje nakupa stanovanj v družbeni lasti in dodelitvi posojil za individualno gradnjo. Zaradi takšnega stanja se je stanovanjski odbor v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev (10. in 11. čl.) odločil podati predlog DS TOZD in DSSS, da se sredstva v višini 222.784,49 din uporabijo kot obvezni polog pri prijavi na VI. natečaju za nakup stanovanj v družbeni lasti. Omenjeno problematiko je na svoji razširjeni seji dne 16. 5.1979 obravnavalo predsedstvo KOOS, na kateri so še sodelovali politični aktiv DO in stanovanjski odbor ter sprejeli stališče, da se podpira . predlog stanovanjskega odbora. Glede na nastalo situacijo vas opozarjamo na VI. natečaj samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, ki je objavljen v večerniku Večer z dne 15. 5. 1979. V VI. natečaju v poglavju 4 in 5 so razpisana posojila za dograditev individualnih hiš v osebni lasti in posojila delavcem za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš. Izvleček omejij enega natečaja vam v celoti posredujemo v nadaljevanju: POSOJILA DELAVCEM ZA DOGRADITEV INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ V OSEBNI LASTI Na razpis za pridobitev posojila za dograditev individualne družinske hiše, stanovanjskega dvojčka, atrijske hiše v klasični ali montažni' izvedbi lahko kandidira le delavec organizacije, ki združuje sredstva iz tega razpisa pri tukajšnji Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje. Posojila iz tega natečaja se bodo obravnavala kreditno sposobnim delavcem le za dograditev individualne stanovanjske hiše standardne velikosti (največ 120 kv. metrov neto stanovanjske izmere), največ do višine 150.000 din, in sicer pod pogojem, da skupna stanovanjska posojila ne presegajo 50 odstotkov predračunske vrednosti individualne stanovanjske hiše. K vlogi na natečaj (obr. IG-1) za najem posojil za gradnjo individualne stanovanjske hiše mora delavec predložiti : — izjavo organizacije, pri kateri združuje svoje delo, da organizacija združuje svoja sredstva po samoupravnem sporazumu o obveznem združevanju, u-pravljanju in porabi sredstev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Celje; — potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem trimesečju in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti iz osebnega dohodka; — soglasje organa samoupravljanja da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev (obr. IG-2); — potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilcev zakonec o njegovem povprečnem mesečnem dohodku v zadnjem trimesečju in njegovih kratko in dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (obr. IG-4); — fotokopije varčevalnih pogodb, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in na varčevanje še niso prejeli stanovanjskega posojila; — fotokopije posojilnih pogodb za posojila, za katero delavec ali člani njegove družine nimajo u-pravno izplačanih prepovedi na osebne dohodke; — fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo individualne stanovanjske hiše in zadnji zemljiškoknjižni izpisek; *— predračun del in materiala, ki so potrebni za dograditev individualne stanovanjske hiše (obr. IG-5). Pri gradnji stanovanjske hiše mora delavec sodelovati z lastno udeležbo v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. Po odloku skupščine občine Celje znaša povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine standardnega stanovanja za preteklo leto 1978 5.200 din (U-radni list SRS št. 26/78 in 30/78). Lastna udeležba delavca in posojila se izračunavata po naslednji tabeli: Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki. Posojilo delovne organizacije delavcu za gradnjo stanovanjske hiše se ne šteje v lastno udeležbo delavca. Na natečaju lahko sodelujejo samo delavci, ki so gradili stanovanjsko hišo do IV. gradbene faze (zaključna dela, ki omogočajo vselitev do junija 1980). Prednost na natečaju ima delavec: — z najnižjimi mesečnimi povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana, — ki gradi individualno stanovanjsko hišo v okviru stanovanjskega standarda (120 m2), — ki s preselitvijo v novo hišo sprosti družbeno stanovanje, — ki gradi individualno stanovanjsko hišo v organizirani stanovanjski gradnji. POSOJILA DELAVCEM ZA REKONSTRUKCIJO IN REVITALIZACIJO OBSTOJEČIH STANOVANJSKIH HIŠ Na razpis za pridobitev za rekonstrukcijo in revitalizacijo obstoječih stanovanjskih hiš lahko kandidira le delavec organizacije, ki združuje sredstva iz tega natečaja pri SSS občine Celje. Posojilo se pridobi za: — izboljšanje stanovanjskih razmer z uvedbo ali modernizacijo ogrevalnih ali sanitarnih naprav, — povečanje stanovanjske površine oziroma stanovanjskih prostorov, vendar pa obstoječa in povečana stanovanjska neto površina hiše skupaj ne sme presegati 120 m2. Prenost za pridobitev posojila po tem razpisu ima delavec, ki ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine. Posojilo, ki ga dobi delavec po tem razpisu za rekonstrukcijo stanovanjske hiše lahko znaša največ 40 odstotkov od predračuna rekonstrukcije stanovanjske hiše, vendar največ 150.000 din. Pri rekonstrukciji obstoječe stanovanjske hiše mora delavec prispevati lastno udeležbo, ki je določena v odstotku od zneska zaprošenega posojila. Osnova za določitev lastne u-deležbe je razmerje med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo posojila in povprečnim mesečnim dohodkom na člana družine. Izračun lastne udeležbe in posojila se izvršita po naslednji tabeli: K vlogi na natečaj (obr. IG-1) za najem posojila za rekonstrukcijo in revitalizacijo obstoječih stanovanjskih hiš mora delavec predložiti isto dokumentacijo kot je predpisano za individualno stanovanjsko gradnjo pod IV. Vsem zainteresiranim članom kolektiva, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, priproročamo, da se udeležijo VI. natečaja. Ostale dodatne informacije in ■potrebno pomoč pri izdelavi prijave se lahko dobi pri stanovanjskemu referentu. ROK PRIJAV NA SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI PRI UDELEŽBI NA NATEČAJU JE 15. JUNIJ 1979. Stanovanjski odbor DO EMO Celje POHOD MLADIH Družbenopolitične organizacije Ivančna gorica (pripravljalni odbor) so organizirale v soboto, 21. 4. 1979 množičen tekmovalni pohod po poteh I. slovenske brigade II. grupe odredov. Pohod je bil organiziran v počastitev 60-letnice ustanovitve ZKJ in SKOJ, obenem pa je pomenil preverjanje obrambnih sposobnosti občanov. Pokroviteljstvo nad tem pohodom je prevzel svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri skupščini občine Grosuplje. Tekmovalnega dela pohoda, ki je bil izveden v soboto, se je u-deležila tudi petčlanska ekipa mladink in mladincev iz naše delovne organizacije. Ta je v jutranjih urah krenila iz Celja preko Ljubljane v smeri proti Zagrebu. S starta tekmovanja, ki je bil v Ivančni Gorici, je ekipo vodila pot preko obrobnih zaselkov, preko mnogih travnatih in gozdnih poti do spomenika padlih borcev I. slovenske brigade. Tu so se za trenutek ustavili in počastili spomin na padle borce, se okrepčali s pripravljenimi napitki ter nadaljevali pot. V nadaljevanju pohoda je vsak član ekipe opravil tudi preizkušnjo v streljanju z malokalibrsko puško. Na cilju pohoda je vsako prispelo ekipo pozdravilo množično ploskanje. Ekipa naše delovne organizacije, ki je sodelovala v sestavi Ja-sim Fazlič, Ivan Pšeničnik, Vinko ko Jezovšek, Nada Krivec in Tatjana Pišek je na koncu v mno- Lastna udeležba delavca in posojilo se izračuna po naslednji tabeli: Če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim OD v SRS v letu 1978 Znaša lastna udeležba v odstotku od vrednosti standardne stanov, družinske hiše najmanj do Pripada delavcu posojilo v odstotku od vrednosti standardne stan. hiše največ do OD DIN DO DIN 2.951 60 % 30% 2.952 4.427 40 % 20% 4.428 5.903 45 % 15 % 5.904 7.084 50% 10% 7.085 dalje 55% 5 % Izračun lastne udeležbe in posojila se izvrši po naslednji tabeli: Če znaša povprečni me- sečni dohodek na člana družine v primerjavi s Pripada delavcu posoji- povprečnim mesečnim Znaša lastna udeležba v lo v odstotku od pred- osebnim dohodkom odstotku od zaprošene- računa rekonstrukcije v SRS v letu 1978 ga posojila najmanj stan. hiše največ do OD DIN DO DIN 2.951 40% 40 % 2.952 7.084 50% 30 % 7.085 dalje 60% 20% Prometna vzgoja V predšolski dobi otroka seznanjajo z nevarnostmi prometa najprej starši. Vzgojiteljice v vrtcih delo staršev sistematično nadaljujejo. Čeprav je prometni prostor, v katerem se otroci odslej gibljejo, precej večji, se morajo naučiti, da osnovne izkušnje, ki so jih pridobili v bližini domače hiše, prenesejo na druga oddaljena območja. Seveda je učinkovitost prometne vzgoje pri predšolskem otroku omejena, ker tak otrok še nima pregleda nad kompleksnim potekom prometa, ker usmerjenost na en sam cilj zoži obseg njegove pozornosti. Ko pride otrok v šolo, učitelj največkrat ugotovi, da večina o-trok še ni sposobna v cestnem prometu ravnati pravilno. Vzroka za to sta v glavnem dva: — vsi starši prometne vzgoje ne jemljejo tako resno, kot so posledice, — veliko število šoloobveznih otrok pred tem ni obiskovalo o-troških vrtcev, kjer bi se lahko Dejavnost društva LT Naše društvo LT EMO si je, kot smo že poročali, pridobilo svoje prostore v bivši Dečkovi vili na Mariborski cesti. Da bo »Dom ljudske tehnike EMO« urejen, so člani LT poskrbeli s prostovoljnim delom, ki so se ga množično udeležili. Doslej so izkopali nad 300 metrov jarka za posaditev žive meje, kar bo dalo tej stavbi lep videz, zlasti še potem, ko bo tudi njena zunanjost primerno urejena. Dom ljudske tehnike EMO stoji v neposredni bližini rekreacijskega centra in upravnega poslopja EMO. Vsa okolica pa je obdana z drevjem in parkom, ki ga bo treba urediti. Le tako bo ta dom v ponos takemu društvu, kot je LT EMO. Tudi notranjost doma bodo preuredili, kot nam je povedal predsednik društva tov. Jože Oštir. Tu bodo upravni prostori društva, pa tudi prostori, kjer se bodo lahko shajali člani društva. Skratka, dom mora postati res dom tehnične kulture naših delavcev in delavk, ki so v pretežni večini včlanjeni v društvo LT EMO kot aktivni ali podporni člani. Člani ljudske tehnike EMO pridno urejajo okolje svojega doma (Dom LT EMO v bivši Dečkovi vili na Mariborski cesti). Veliko so že opravili udarniških ur, če jih lahko tako imenujemo. Njihova akcija je res vredna pozornosti. Na 1. redni seji odbora LT EMO, ki jo je vodil novoizvoljeni predsednik Jože Oštir, so bili sprejeti važni sklepi. Njihova uresničitev bo v korist društva in DO EMO. vključili v sistematično prometno vzgojo. V osnovnih šolah je učni načrt prometne vzgoje obvezen za vse učence od prvega do osmega razreda. Izvajanje učnega programa, ki je predpisan, je obvezno in ne more biti odvisno od dobre volje in razumevanja vodstva šole ali posameznega učitelja. Sole in učitelji morajo izvajati učni program prometne vzgoje, tako kot vzgojno-izobraževalni program drugih predmetov. Solar mora in to že začetnik: — dobiti vpogled v ureditev v cestnem prometu, — začeti se zavedati, da je kot prometni udeleženec soodgovoren za prometno varnost in izkoristiti priložnost za njeno zboljšanje, — dobiti osnovne izkušnje v resničnem cestno-prometnem dogajanju in postopoma postajati verziran v prometni vedi. Osnovne šole morajo v svojem programu predvideti vključevanje prometne vzgoje pri vseh predmetih v raznovrstnih oblikah, kajti le tako bo dosežena u-činkovitost. Kot središče prometne vzgoje morajo osnovne šole predvideti usposabljanje učencev za pešce in kolesarje s poudarkom na prometno pravilnem ravnanju v tej vlogi. Ob ugotovitvi, da je v prometu vse več otrok — kolesarjev, naj bo prometna vzgoja usmerjena tudi k opravljanju kolesarskega izpita. Skozi prometno vzgojo mora o-trok spoznati, da ni brezpogojno prepuščen na milost in nemilost tehniki. Doživeti mora, da pojav tehnike v cestnem prometu spada v naš življenjski prostor, da nam je koristna dobrina, če jo pametno koristimo in obratno veliko /. če je ne obvladamo in odnosov v zvezi z njo, oziroma koristimo z neupoštevanjem posledic. Nedvomno lahko ugotavljamo. da so naši vzgojitelji in u-čitelji že vseskozi s trdnim in vztrajnim delom pripomogli v veliki meri k temu, da se vedno več učencev izšola za pravilno vedenje v prometu. Kritika, ki jo je javnost večkrat izrekla na račun učiteljev in šole, je vse bolj obarvana z objektivnejšim stališčem, saj je gotovo, da pedagogi ne morejo biti sami odgovorni za nesrečo šolarja na cesti. Take tendence pa so seveda lahko le spodbuda za še povečano aktivnost učiteljev za cilje prometne vzgoje. UDOBNO SEDENJE ZMANJŠUJE UTRUJENOST Kakšna naj bo drža telesa za volanom? Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti. Varna vožnja je v precejšnji meri odvisna tudi od pravilne drže telesa in rok na volanu. Voznik, nagnjen naprej, čvrsto oklepajoč se volana, ves napet, se gotovo precej hitro utrudi. Pa ne samo to! Tak voznik ne bo mogel o-pr avl j ati tistih mehkih in tako pomembnih premikov volana; pritiskanje na sklopko in zavoro pa postane po daljši vožnji prava muka. Tudi varnostni pas pri premočno naprej nagnjenem vozniku ne bo učinkovit. Pravo nasprotje prejšnji drži pa je drža, ko smo od volana preveč oddaljeni — največkrat zato, ker je sedež pomaknjen preveč nazaj. Posledico takega sedenja bo voznik kaj kmalu začutil, ko bodo začeli boleti ramenski sklepi in čutili bomo bolečine v nogah, ker pač težko pritiskamo na plin, zavoro in sklopko. Da ne govorimo o tem, kako težko je v takem položaju tudi vrteti volan! Da dosežemo primerno držo telesa, moramo najprej naravnati sedež, tako da bomo v sproščenem položaju dosegli stopalke za plin, zavoro in sklopko, roke pa bodo iztegnjene ali rahlo upognjene proti volanu. Udobno naslonjen na naslonjalo sedeža ima voznik dovolj manevrskega prostora za delo rok in nog. Pri tem ne pozabimo, da je zelo pomembno, da so naslonjena tudi ramena in zgornji del spodnjih okončin. Vendar žal, v vseh avtomobilih si pač ne moremo nastaviti sedeža tako, da bi bila lega rok in nog najprimernejša. Mogoče tudi zato, ker pač vsi nismo izdelani po normah tovarn, pa zato nastanejo težave pri sedenju za volanom. Enkrat so noge prekratke, drugič spet roke predolge. Predvsem v avtomobilih, ki nimajo ležalnih sedežev, s čimer bi lahko regulirali naklon in s tem držo telesa, si bomo pomagali kako drugače. Če so roke, pa tudi noge prekratke, si bomo poma- gali z blazinico za hrbtom. Rešitev ni idealna, je pa uporabna. Najhuje pa je, če so roke predolge. Če potisnemo sedež bolj nazaj, z nogami ne dosežemo sto-palk, če pa pravilno nastavimo noge, opletamo s komolci pri vrtenju volana. Seveda si zaradi tega ne bomo krajšali rok, obsojeni smo pač, da nam vožnja le ne bo dovolj udobna. Udobnemu počutju za volanom botruje tudi ustrezna obutev in oblačilo. Neustrezna obutev bo ovirala enakomerno dodajanje plina ter pravilno uporabo sklopke in zavore. Predvsem nežni spol se naj zaveda, da tisti salonski čevlji z visoko peto, s katerimi sicer partnerju zrastete čez glavo, v avtomobilu nimajo mesta drugje kot v prtljažniku. Pa še nekaj o sopotnikih! Pri vožnji sopotnik ni izpostavljen tolikšni utrujenosti kot voznik. Saj se lažje udobno namesti in lego telesa lahko med vožnjo spreminja. Vendar je nepravilno sedenje tudi zanj lahko usodno. Ob trčenju bo sopotnik, predvsem tisti na prednjem sedežu, če ni privezan z varnostnim pasom, povrhu pa ima še noge spodvite pod sedež, kot izstrelek zletel v vetrobransko steklo, in sicer z glavo naprej. Kakšne bodo posledice, se menda zavedamo vsi! Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 8. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje VAŽNO OBVESTILO To obvestilo dajeta zdravstvena služba in služba varstva pri delu vsem zaposlenim v delovni organizaciji EMO, da bi bili vsi s tem seznanjeni. Z namenom, da se preprečijo nepotrebne komplikacije pri uveljavljanju bolniškega staleža, opozarjamo vse zaposlene na dosledno izvajanje spodaj navedenih določil samoupravnega sporazuma med zdravstvenimi skupnostmi v SFRJ. Samoupravni sporazum med zdravstvenimi skupnostmi SFRJ (Ur. 1. SFRJ 60/78) določa, da mora zdravnik, ki sprejme v bolniški stalež delavca iz druge zdravstvene skupnosti, v roku 3 dni poslati ustrezno medicinsko dokumentacijo tej zdravstveni skupnosti. Hrana-rinsko nakazilo brez ustrezne dokumentacije delavcu ne opravičuje staleža. Ustrezna dokumentacija je zdravniško potrdilo oziroma izvid z anamnezo, statusom, izvidi objektivnih preiskav, diagnozo, terapijo, datumom sprejema v stalež, datumi vseh pregledov in morebitnim datumom zaključka staleža. Samoupravni sporazum izmedu zdravstvenih zajednica SFRJ (Sl. 1. SFRJ 60/78) odreduje, da mora lekar, koji primi na bolovanje rad-nika iz druge zdravstvene zajednice, da u roku 3 dana pošalje odgo-varajuču medicinsku dokumentaciju toj zdrav, zajednici. Doznaka za bolovanje bez odgovarajuče dokumentacije radniku ne opravdava bolovanje. Odgovarajuča dokumentacija je lekarska potvrda odnosno nalaz sa anamnezom, statusom, nalazima objektivnih pretraga, diagnozam, terapij om, datumom otvaranja bolovanja, datumima svih pregleda i ev. datumom zaključivanja bolovanja. 'Vr!*!~iLT~ — EMO WAMEJJKA iOSifJJA ’LOO*)OSTI TRMO* SLAVO ST JRZAVA V NDOkINI ANSAMBEL AR. ZAB-GLASBE SOL DUŠIKOVE KISLINE MIMALA J. KOZA PONAVLJA- LNI SLAGOL1 SLOVENSK PISATELJ ÍRWp) OCEAN MEO EVAOPO IM AMERIKO vsaoiiEVA OPERA ANTUiVI- TETA > SSST.‘. U STROJ ZA OKOPAVANJE VIN06RADA ZADNJA GRŠKA črka ZAZWAMO-VALEC-SMERI Pfl-I NOVI CESTI Radu ZAČASNO VOJAŠKO POČIVALIŠČE KORBOT OLGA SREBRO CM O HEBREJSKI PREROK. KOftAUJt STROPEN PLIN DEL POHIŠTVA NAVEDBA OSVEŽILNA PIJAČA ČRKOVNA STOPNJA IVANA KOBILICA KOČliAŽEV PRIPOMO- ČEK JAMA NATRIJ SMRTNI BOJ, UMIRANJE ZVEZDA K EKSPLODIRA NOGOMETAŠ , ljorlJ. OLIMPIJE ZAČETNIK ARIANIZ MA SMO PREJEMEK ČLANOV VLADARSKI CODBIN HIŠNI 006 PRI STARIH Rimljanih TRMO- CLAvOST EGIPČANSKI BO& SONCA LAHKO ARTILERU. OROŽJE EGIPČAN. BOČINJA azis) mlinski ¿LEñ KAR.ENINA ^oJtTfY IS \Oo\' 0\, | I /,// í'° MUÍ'''- «OfOLlT-JAMA V SPANUl 0°/ o// v/ «VERILEO PlESrOMJiK NASILNEŽ > SESTAVA: 1J RAZPLOJEVAL»» TELESCE TRO SOVCA PREKOP, JAREK UNITED NATlOMS POZITIVNA ELEKTRODA EMO CIRKUS kp PRIZORIŠČE Radij MATEMAT. VELIČINA X ENO VREDNOSTJO MOŠKO IMS MAKARSKA MESTO V NOTRANJI DALMACIJI BAiESLOV. LETALEC TEMELJ, OSNOVA PREBIVALKI 61. MESTA FRANCIJE IVAN GAJEC GRUDEN REKA V S0V.XIÉZI IZLIV V 8E10 MORJE 5TAR.I VRK aldert JAKOPIČ TELESNA POŠKOD0A S kRVA-flTVUO RERTONCEL v SNEG UHOJENA POT PRELAZ NA VELEBITU JAPONSKI OCNAK TAUSOVA PIJAČA ZA CAS OKVIRNI PROGRAM IN TERMINI FILMOV OD 30. 5. DO 15. 6. 1979 KINO UNION 30. 5.—1. 6. NOČ KREPOSTI V JAVNI HIŠI — madžarski 2. 6.-5. 6. PROSTOR V PEKLU — italijanski 6. 6.-8. 6. EL MEXICANO — mehiški 9. 6,—12. 6. V VRTINCU ZAVESTI — angleški 13. 6—17. 6. SIMON IN SARA — francoski Filmsko gledališče 14. 6. IZ OBRAZA V OBRAZ ob 20. uri — švedski KINO METROPOL 30. 5.—1. 6. VLOMILEC NA SVOBODI — ameriški 2. 6.-5. 6. REKABREZ VRNITVE — ameriški 6. 6,—10. 6. OTOK ZAKLADOV ob 16. uri — ameriški 6. 6,—10. 6. ZMEDA V AFRIKI ob 18. in 20. uri — italijanski 11. 6,—12. 6. NORO AMERIŠKO DEKLE — francoski 13. 6,—17. 6. ROMEO IN JULIJA IN ANTIBABY PILULE — nemški KINO METROPOL — MATINEJE 2. 6. ZMEDA V AFRIKI — italijanski 9. 6. NA ZMAJEVI P&TI — honk.-kong. KINO DOM 2. 6.-5. 6. DVA SUPER POLICAJA — ameriški 6. 6.—10. 6. GANGSTER — francoski 11. 6.—13. 6. NA ZMAJEVI POTI — konk.-kong. 14. 6,—17. 6. PAMETNEJŠI EZnafiLHeo BRAT SH. HOLMESA — angle-ški KINO DOM — MLADINSKI PROGRAM ob 16. uri 30. 5.-3. 6. KAPITAN MIKU-LA MALI — jugoslovanski 6. 6.—10. 6. V PUŠČAVI IN GOŠČAVI I. — poljski 13. 6.—17. 6. V PUŠČAVI IN GOŠČAVI II. — poljski Rešitev prvomajske nagradne križanke VODORAVNO: zemljepis, A-malekiti, paralitik, ON, NEP, NO, Romana, EM, CE, Ero, Popit, zobar, partija, opera, Bavarka, A-ron, avizo, parola, blankist, Novak, Aci, aker, Kipu, iks, Elo, A-nam, Majdanpek, Aru, Alaejos, Aga, OL, rt, lata, debata, savana, lan, koc, OHO, icek, mami, vile, ilo, radij, erar, Jan, aleja, Cano-va, oprema, Se, Aldo, dar, telo glava, Amoret, GS, upora, javor, Ivo, ala, Ararat, janičar, Korana, Antonija. Nagrajeni reševalci Žreb je določil naslednje nagrade reševalcem prvomajske nagradne križanke: Nagrade po 50 din prejmejo: Nunčič Slava — skupne službe, Marjan Dolenšek — elektrode-lavnica, Vlado Breznik — elektro-delavnica, Pavla Cocej — organizacijska služba, Marjan Ska-men — nabavna služba. Nagrado 120 din prejme Jože Zupanc — TOZD tovarna radiatorjev. Nagrado 150 din-prejme Stanka JURC ERC. Nagrado 200 din prejme Brigita Lipar — računovodstvo. Kot kaže gornja slika, je nova jedilnica v »polnem pogonu«. Po dolgih letih kolebanja in čakanja lahko zaužijemo topli in hladni obrok kulturno in sproščeno. Dopisujte v naše glasilo