Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Ishaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3 50 K, meiečno 1‘20 K; za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 80 K. rmnuu itaillk* IB «. Reklamacije *o poitaiae preit*. Nefrankirana plina te a* »pr* lenaje. Rlkepill it at nataje, inoalL Istiitpaa patU-mtlia (iirlaa 81 nat) u takrat 10 vin., etikral pa daganra. 65. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 1. julija 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6/II. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca junija, da jo zopet obnovč. »Rdeči Prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14'— za pol leta » 7-— za četrt leta „ 3*50 na mesec ,i 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta „ 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta „ 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo nai list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora“. Ljudsko šolstvo, učiteljstvo ln mL Napisal L. J. II. Državni šolski zakon avstrijski je torej obve ljal v jako neugodnih kulturnih in političnih raz- PO D UST E K Kapitan. Dalje. Mornarju poje druga pesem. Njegovo življenje, njegovo delo in njegov počitek so večne nevarnosti. Pod pjegovim domom ni stalnih tal, katerim bi lahko zaupal kakor čvrstemu temelju svojih hiš. Vodeni grob, kateremu dovajajo valovi, viharji, skrite kleče, nevarne struje, budi vrtinci ter sto in sto nesrečnih slučajev neštete žrtve, mu je vedno odprt. A mornar ljubi vendar svoje morje in ujegovo nevarnost... Gosta, temnosiva megla pokriva vodeno da-ljavo in se spušča pred oči liti težka, tožna zavesa. Nobeno oko ne prodre te žalobne goščave. Simi, brezmejni svet tako krasen v svoji brez-krajnosti, izgine v tej melanholični megli. Stena, dvigajoča se od vseh strani liki gigantično jahniš-nično zidovje vas zapira na malem prostorčku, jemlje vid vašim očem, lega vam kakor mdra na Kri, vklepa vam srce in stiska vam dušo. Otroci iveta ste, a svet vam je izginil izpred oči in čutite •e osamljene, zapuščene; hoja vam postane nesi-gurna, misli tesnobne in občutki bolehni. Samo ■eatertja se prikaže stolp ali vogel skozi to mračno vlago in daje opotekanju vodilno smer. A tam zu-naj — na morju... skozi nočno temino mečejo ■vetilniU svojo svarilno luč, morske megle ne Prodre nabena svetloba. Popolna, plalljiva negoto- merah. Zaraditega se pa nam nikakor ne zdi čudno, da šolstvo, posebno pa ideja osvoboditve šole v teh štiridesetih letih ni tako napredovala, kakor bi bila utegnila napredovati, če bi bile razmere že takrat drugačne. Ljudska šola in šolstvo sploh, bi se bila morala otresti tistih predsodkov, ki so zakrivili, da se Avstrija tako brzoma potaplja v nazadnjaškem klerikalizmu. Marsikdo bi utegnil zvračati krivdo na učiteljstvo. Res je, učiteljski naraščaj so vzgajali po starih načelih; večja naobrazba v zmislu novega zakona je bila le pedagoške nravi, a tudi vzgoje-slovje je bilo takrat čisto drugačno, kakor je današnje. V njem ni bilo nič modernega; šiba je bila najboljše vzgojevaljno sredstvo, dočim je danes pri vseh modernih učiteljih merodajen način vzgoje, ki je primeren otroški duši. Vrgojeslovje se je razvilo in priznati moramo, da je današnja šola v tem pogledu v najnovejšem času jako napredovala. Vse drugače je pa z razmerjem učiteljstva in šolstva do klerikalizma in pa med učiteljstvom in političnimi strankami vobče. Na te dve vprašanji se pravzaprav lahko ozremo obenem, ker v bivstvu ni razlike med njima, zakaj klerikalizem je pod krinko verstva vendarle navadna politična stranka. Kako težko stališče ima učiteljstvo v tem, bi nam mogel pojasniti le učitelj sam, ki je razmišljal o tem in ki čuti, kakšne krivice se gode učiteljskemu stanu in šolstvu prav s teh strani. Mi nimamo izkušenj. Mi pač ves ta boj opazujemo le z daleka in če ta boj, ki ga vojuje učiteljstvo s političnimi strankami in z drugimi faktorji primerjamo, uvidevamo, da je hujši nego razredni boj delavstva. Najboljši prijatelj ali pa najbujsi sovražnik utegne biti časopisje, ki je v službi politiških strank. In res. Ce prebiramo slovenske časnike, vost vlada neomejeno v megli nad vodami. Tožno se razlegajo zategnjeni, votli glasovi megličnega roga in ostri zvoki parnih piščalk po tesnobnem, težkem zraku, v svarilo ladjam, ki plavajo v istih vodah v dosežni, nevarni bližini, katerih pa ne opari nobeno oko. A ta opomin ne prežene vsega strahu iz srca. Tudi dobro uho se lahko zmoti in ladja zajadra prav tja, kjer bi se morala ogniti nevarnosti. Morda prihaja svarilo prepozno ... Morda zadene ladja ob kleče, na katerih ni akustičnih znamenj, da bi varovale morskega potnika zmote. Pari, moj kapitani Danes je vožnja nevarna. Morje ljubiš, a danes mu ne zaupaj preveč. Jadraj počasi, počasi, vozi pazno, da te ne doleti nesreča, ki se skriva v temnih gubah meglenega zagrinjala in neprenehoma preži na plen. Svoja čutila moraš napeti do skrajnosti, sluh in vid se ti morata stanjšati, vsaka temnejša pika, vsak šum ti mora odsevati, odmevati v duhu. Ogromna ladja je polna potnikov. Brezbrižni so, zakaj na ladji je kapitan. Njemu zaupajo. Po njegovem povelju dviguje mogočni stroj svoje orjaške železne ude, po njegovem povelju se vrti in obrača veliki vijak, ki goni morsko palačo skori valovje, po njegovem povelju daje krmilo barki potrebno smer. Sto in sto ljudi je zbranih, spodaj po prijetnih izbicah, gori na široki provi in za vse je odgovoren kapitan. Kakšno breme I Življenje tega številnega ljudstva je v njegovih rokah. Njegovo uho, njegova besed« je potnikom porok da, bodisi klerikalne ali pa liberalne, opazujemo, da v javnosti že par let sem pravzaprav ti vodijo politični in «kulturni» boj učiteljski. Tu čitamo slavospev učiteljstvu, tam jokavost, tu psovanje, tam obrekovanje: namen pa je vedno tisti, ki se čita ali naravnost ali pa med vrsticami — blatiti nasprotnika in delati razkol še globlje med učiteljstvom tega prepričanja in pa onega. Niti enega političnega časnika še nismo čitali, Iti bi bil ple-diral za slogo med učiteljstvom. Ti časnikarski boji o tako sveti stvari, kakor je šolstvo in učiteljstvo, so gnusni. Učiteljstvo po deželi se zgraža nad njim, ga ne razume, ker se ta politika in ta taktika ne more obnesti ne vprid šolstvu ne vprid učiteljstvu. Tak boj uničuje kolegialnost, ki mora vendar biti podlaga vsaki organizaciji. Vse to vedo naše meščanske stranke. Teh razmer pa ni kriv posameznik, ni jih kriv stan, kriv jih je sistem, ki je zatiral učiteljstvo, ki je naravnost zatrl vse one pojave, Iti so nosili le sijaj napredka in svobodomiselnosti. Le z velikim naporom in požrtvovalnostjo je učiteljstvo doseglo nekaj boljše razmere. Kljub temu pa še prevladuje načelo iz kon-kordatske dobe, ki 9matra šolstvo za filijalko klerikalizma, ki se je ne sme dotakniti noben Slovenec. Pa to načelo velja še pogostoma pri učiteljstvu in pri vseh meščanskih strankah. Vemo, da se posameznik ne more boriti proti takim razmeram in da je osvoboditev šole iz pesti raznih konfesionalnih organizacij naloga narodov, ne pa direktno učiteljstva, ker to nima pri poslovanju in administraciji odločejalne besede in so vsi kompetentni faktorji tej nameri naravnost nasprotni. Vemo pa tudi, da bo ta boj mnogo lažji, če se učiteljstvo, ne oziraje na politiko, povsem zaradi svojih interesov združi, da ri pribori svobodo kot učitelj in kot državljan. To potrebo čuti vendar vsak učitelj, če je pošten, če je pa toliko ne- dosežejo zdravi in živi svoj cilj. Kaj jim je mar, koliko para razvija ogromni železni kotel, koliko vozlov prehiti pomorski velikan vsako uro! Svoje vožne listke imajo in ž njimi pravico, da pridejo o pravem času tja, kamor so se namenih, Polagoma se pomika ladja naprej. Nekateri potniki godrnjajo. — Kdaj bo konec te vožnje P — Megla je, plovitev je nevarna, pariti se mora, odgovarjajo drugi. — Kaj meglaP Kaj paritiP To je strahopetnost Kaj naj se nam primeri P Ako pride barka nasproti, jo že oparimo in zaslišimo njena znamenja. Še zadnji trenotek se ladja z nasprotnim parom lahko požene nazaj. — To je res. Nekoliko pažnje je že dobro, kar je pretirano, je pa smešno, pritrjuje mlad gospod s podjetno navihanimi brki in malce drznim vedenjem. — Lahko je govoriti Vam, ga zavrne starejši mož resnega obličja. Vam je prosto, na mestu skočiti v morje. Odgovorni ste sami zase. Kapitan jamči za varnost cele ladje in vsega, ker je na njej. — P-he, pravim pa le, da je to strahopetnost ... Kapitan se ne zmeni za te pogovore, Zdaj pogleda mirno v neprodirno megleno steno, zdaj se skloni nad veliko morsko karto, na kateri ne more danes nikakor zabeležiti prostora, kjer se nahaja ladja, zdaj zakliče strojniku zapoved... muren, da dela proti trojim interesom, ga bo učiteljstvo sodilo samo, čim se je polegel osebni boj s političnim ozadjem, ki razburja kri na obeh straneh ter tako odganja mnogo bojevnikov za sveto stvar. V našem, dolarskem interesu je, da se učiteljstvo emandpira od vseh političnih strank, ki so delavstvu sovražne in streme za izkoriščanjem siromašnih slojev. V slovenski politiki se pojavlja nekak preobrat, ki je pa precej naperjen proti socialni demokraciji. Boj proti socialno-demokratičnemu delavstvu, ki se je toliko popelo, da zastopa svoje gospodarske in kulturne interese samostojno, je krivičen in mi apeliramo na učiteljstvo v interesu napredka in naše delavske gospodarske pozicije, da se ne druži s strankami, ki ovirajo delavstvo v političnem razvoju, ga obrekujejo in preganjajo, ker bi bilo tako druženje protidelavsko in protikul-turno. Ne vabimo učiteljstva v svoj tabor, opozarjati pa moramo na to, ker je to važno tudi za splošen napredek. »Dajmo mn, da bo selen 1“ Tako je vzkliknil porotnik, ki je pričetkom junija L 1. vstopil v posvetovalno dvorano porotnega sodišča v Gorici. Zalostno-grozen vzklik, ki kakor žarek plamen razsvetljuje najtemnejši kot slovenske — omike. Tisočletno suženjstvo pod duhovno in posvetno oblastjo odmeva iz tega vzklika, žar srednjeveških grmad odseva od ondod. Porotnik sem — visoka časti Pod mojima rokama ječa in svoboda, življenje in smrt mojega — sotrpina! Porotnik seml Višja moč se je zaupala meni nego sodniku, gospodu v črni halji in z glavo, polno čudne učenosti, moj pravorek veže tudi njega 1 Dajmo mu, moč imamo! Da si jih videl, te slovenske porotnike, kako so korakali s težkimi koraki na svojo sodne stole, krčevito držeči mogočne marele, po parketni dvorani sodne palače! Mehanično poslušajo obtožnico, pol radovedno obtožencev zagovor proti domnevnemu hudodelstvu. Radovedno poslušajo priče, s predsodki vsevednosti in vseresničnosti pred «britko martro» in voščenima svečama, izvedenca kot vrelec gosposke vsegavednosti. Spoštljivo si ogledujejo črne halje sodnikov in s posebnim spoštovanjem in pokornostjo skoraj poslušajo državnega pravdnika, predstavnika državne volje, kot prvega in pravega zastopnika maščujoče se pravice, nezaupno, napol poslušaje — dobro plačanega advokata, ki se zaman trudi, zaslužiti svoj dragi honorar ter izkuša prati obtoženca, tako zadelanega z vsemi sredstvi avstrijskega pravnega reda in preiskovalne prakse. Vendar enkrat konec tolikih bosedi! Umerjeno odkorakajo v posvetovalno sobo in končno si da najstrupenejši izmed dvanajsterih odduška: •Dajmo mu, da bo zelen!* Po urah in urah svečanosti, ki naj veje po sodni dvorani, po žalostnih slikah bede človeškega življenja, pa se izvije živalsko nizki vzklik iz vrst porotnega moža, češ: Ladja plava hitreje. Kapitan ima različne naloge. Megla ga sili, da bi vodil ladje počasi, a druga dolžnost mu na-rekuje, naj pospeši vožnjo. Parobrodna društva tekmqjejo. Najhitrejši parniki so potnikom neljubši, lastniki ladij zahtevajo, naj kapitani vstvar-jajo rekorde. — Vozite hitro, da dobimo dosti potnikov. Kapitan je sluga. Vršiti mora voljo sjojih gospodarjev. Tudi danes je odšlo več parobrodov iz luke. Vsi so odpeljali pred njegovim. Ati jih dohiti P Korist pjegovih gospodarjev in njegova slava je navezana na to. Se nikdar ga ni prekosil tekmec! A danes se boji. Njegovo ime se osmeši, ako zmaga konkurenca, in kaj poreče družba... P Hitreje 1 Zmagati moral Največja nevarnost je menda minila; na tiro-kem morju ni lahko mogoče, da bi zadel ob drugo ladjo. Pa megla dela vendar velike težave. Nikakor se ne more orientirati. Točno je pazil, pa vendar ne ve, če se ni ladja morda malce odmaknila od določene črte. Toda pogum! Pogostejše brlizga parna piščal skozi goščavo« Vse je mirno. Od nikoder glasu..« konec je dolgega zasedanja, dajmu mo, da bo zelen! Sedaj smo mi sodniki, ki odločamo, pri nas je maščevalna pravica in na tebi, obtoženec, hoče dati državna oblast vzgled: dajmo ti, da boš zelen! Stud ovira človeka verjeti, ko mu donesejo tak vzklik. Ni res, ne more biti res! Ce smo preživeti Slovenci še tako težke čase robote in hlapčevanja na svojih revnih tleh, ni mogoče, da bi danes kdo med nami, pa če je še tako priprost kmet, v tako slovesnem trenutku, kakršen je trenutek, kadar se sodi o življenju človeka, izustil tak živalski vzklik: in ga podtaknil srbskemu častniku Milanu Pribičeviču in ki je temeljna točka zagrebškega «veleizdajniškega» procesa, s katero proces stoji in pade. Končno navaja dr. Mitrovič, da je Vrdoljak dobival plačo od bosanske vlade potom barona Kučere ter zatrjuje, da ima tozadevne dokaze v svojih rokah. Domače vesti. — Našim cen|. naročnikom. Današnji številki smo priložiti poštne čeke in prosimo vse tiste naročnike, katerim je naročnina koncem junija ali pa že preje, potekla, da jo zopet obnove. Tudi naše cenj. zaupnike prosimo, da redno odračunajo. — Denar naj se vedno pošilja po čeku -Rdečega Praporja*. — Frivolna Igra klerikalnih poalancev. Komaj je bil rešen proračun, so slovenski klerikalci v zvezi s češkimi agrarci vložiti 57 nujnih predlogov; s tem so proglasili obstrukcijo. Dokler je državni zbor razpravljal o t. zv. «državni potrebi* — o rekrutnem kontingentu in proračunu, o klerikalni obstrukciji še sluha ni bilo. Ko pa se gre za sredstva, ki bi saj nekoliko ublažila strahovito draginjo, hočejo klerikalci ustaviti parlamentarno kolo. To je tako nečuvena brezvestnost, tak protiljudski zločin, da bodo klerikalci dobili odgovor, kot se jim niti ne sanja. Razburjenje ljudstva proti oderuštvu z živili raste in se širi od dne do dne. Obilo hude krvi je med ljudstvom zbudila provokacija agrarno-klerikalnih poslancev, ki so odkloniti socialno-demokratični predlog, da se odpre carinska meja do prihodnjega leta. Razumljivo je, da ljudstvo zahteve z vsem povdar-kom, da se kar najhitrejše reši pooblastilni zakon za uredbo trgovsko - političnih razmer z balkanskimi državami; s tem bi se saj nekoliko zmanj* Kratka zapoved — vožnja hitrost se zmanjša, ladja se pomika počasi, da se komaj opazi. — Kaj se je zgodilo? — Nič. Megla je menda gostejša. Potniki ostanejo brezbrižni. Kapitanu se krči duša. A mirno zapoveduje, kakor da ni nobene nevarnosti. Počasi... počasi se pomika barka... Krrr sss-ššš rrrššš ... —- Zabogal Kaj je? Pomoč! Pomoči... Trenotek. Groza. Bilo je slišati, kakor da se je nekaj ogromnega, trdega zadrlo pomorskemu velikanu v telo. Kapitan je vedel, kaj se je zgodilo. Podvodna skala je prerezala barko. Voda šumi vanjo. Ladji ni rešitve. A ljudem ,.. Nekaj se jasni skozi meglo, — Mir! zagrmi mogočni glas z zapovedniškega mostu, na katerim stoji sam, kakor poosebljena podoba pokoja. Nehote se mu pokori vse. Grozni, plašni dirindaj utihne, — Čolne v vodo! sledi zapoved. Pokorno, kakor zapoveduje, izvršujejo mornarji povelje. Častniki nadzorujejo delo. Vsa srca trepečejo. Smrt v valovju?!... Kje so domovi... F rr -• r - - i Konec prib. Wo rastočo draginjo. Postopanje klerikalcev, ld rze v tem trenotku z obstrukcijo, je nezaslišana brezprimerna frivolnost. Svarimo klerikalce, da Prenehajo s svojim blaznim početjem o pravem tun. Potrpežljivost ljudstva ima svoje meje in |Ud svojo logiko. Klerikalci so odgovorni za vse posledice, ki bi jih njih zločinska politika rodila. — Zakl] klerikalci obstrniraJoT Dr. Šu-Steršič izjavlja, da je klerikalce dovedlo do obstrukcije proti trgovsko-političnemu pooblastilnemu zakonu postopanje vlade in vladnih strank, ki so hotele rešiti gospodarske predloge, ne da bi bilo doseženo soglasje z ostalimi strankami. Dalje hočejo klerikalci preprečiti ustanovitev italijanske univerze in ■ tem plačati Italijane z njihovim glasovanjem o bosenski agrarni banki. Slednjič pa je — po Sušteršičevi motivaciji — arogantni ton finančnega ministra Bilinskega napram dr. Kreku pripomogel, da so zagradili dnevni red z obstruk-cioniitičnimi nujnimi predlogi. Kar se poslednjega argumenta tiče, moramo izpovedati, da prekaša otroiko smešnost tega motiva le nečuvena nesramnost njegova. Nič nimamo proti temu, da klerikalci, če se poklicane in usposobljene čutijo, na-Uče Bilinskega dobrega tona in lepih manir; ampak protestirati moramo najodločnejše proti klerikalni insinuaciji, da bo avstrijsko ljudstvo plačevalo stroške tega pouka. Zastran učnine naj se drže finančnega ministra samega! — Koristna je izjava v toliko, ker kaže, v kakšnih rokah so koristi slovenskega ljudstva, ker kaže, kako brezmiselno in lahkomiselno se igrajo klerikalci z ljudskimi interesi. V času, ko se moka prodaja po 52 vinarjev in ko bo kruh zginil s proletarske mize, ovirajo z obstrukcijo ublažitev silne draginje. Klerikalnim političnim glumačem je treba zagrmeti v »lesa, da vsakdanji kruh delavskega ljudstva ni igrača za ministrske štreberje. — Beinoba ilovanske opozicije. Podlost Oajnovejšega atentata slovenskih klerikalcev na ljudski žep, ko izkušajo preprečiti ureditev trgovskih odnošajev z balkanskimi državami, katera bi vsaj nekoliko scenila najpotrebnejša živila, je razvidna iz obnašanja slovanske opozicije napram re-krutnemu kontingentu in proračuna. Proračun je bil sprejet s 19 glasovi večine in še to s pomočjo petnih ministrskih glasov. Od slovanske enote je manjkalo 22 ponajveč jugoslovanskih poslancev. Ce bi poslanci količkaj resno vzeli svojo poslansko vlogo, bi bil proračun odklonjen, vlada poražena in Bieherthov kabinet bi ne nadlegoval več av-avstrijske države. Pri proračunski razpravi, pri obravnavanju rekrutnega kontingenta je za resno opozicijo čas, da vladi odpove zaupanje in ji odreče kredit. Proračun in vojaški kontingent sta za vsako vlado berglji, ki se nanje opira. Opozicija, U je zamudila ali pa izpustila ugodno priložnost za odstranitev nadležne vlade, pa se je vrgla na trgovske pogodbe, od kojih vlada nima nobenega dobička, ljudstvo pa neizmerno škodo, sploh ni opozicija. V sedanji klerikalni obstrukciji zaman tičeš zdrave in poštene misli. Dr. Šušteršič, s polno glavo osebnih aspiracij, se pri rekrutni in proračunski razpravi ni hotel zameriti cesarju, ki hnenuje ministre 'r pač pa temu «deraokratu» ni »|č za zamero ljudstva, ki sicer ne imenuje ministrov, ki pa voh poslance. Ali bodo volilci klerikalnih poslancev pri prihodnih volitvah primerno honorirali njihovo obnašanje? Ali so prav take mevže kot klerikalni poslanci P — Samomor. Barbara Ažbe, rojena v Bistrici na Korolkem, služkinja g. Bremca na Jesenicah, ■e je 22. m. m. ob 10. dopoldne v stanovanju gospodarja Bremca na oknu obesila. Ob 11. nri so Jo našli, a bila je že mrtva. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Jesenice. Dekle je samomor iz-vršila najbrže v blaznosti. — Iz Dlrike Bistrloe se poroča: V Reki je Otoni! po vai dolini znani pevec narodnih pesmi Jot. Tomažič, po domače Poiek. Sel je pod Do-brepoljami čez jez in ker je bil gotovo natrkan, je P*del v vodo in utonil. — Pri hotelu Ilirija v Bi-•trici je povozil nek voznik šolskega dečka iz Male •ukovice. Bilo je več otrok, ki so ili ravno iz šole In so ae vzpenjali na voz, temu je pa spodrsnilo In je padel pod voz, ki ga je tako poikodval, da bo težko okreval. Svoje naročnike prosimo, da odpošljejo takoj naročnino za Rdeči Prapor1*. Umetnost in književnost. : V umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu imajo organizirani delavci vstop ia znižano c®°o. Vstopnice se dobe v pisarni »Delavske Ti-•»ovne Družbe*, Šelenburgova ulica 6, II. nad-*«opje, po 60 vinarjev. Delavci, ki so prijatelji |“®»tnosti, se sploh vabijo, da se zglase tam radi Predavanja, ki bi ae priredilo o vpodabljajoči umet-nosti sploh in o sedanji razstavi posebej. Zadnje vešti. Iz državnega zbora. T Dunaj, 30. junija. Današnja seja poslanske zbornice je stala v znamenju klerikalno-agrarne obstrukcije. Klerikalci, na čelu jim dr. Šušteršič, hočejo torej čisto resno izvrševati napovedano zločinsko politiko, ki nima obrnjene osti toliko proti vladi kakor proti delavskemu ljudstvu, ki naj bi se pokorilo za politične kozle združenih klerikalcev in agrarcev. — Zbornica je razpravljala o predlogu posl. Metelke o čeških manjšinskih šolah. Naučni minister Sturgkh je povdarjal potrebo, da se glede manjšinskih šol pogodita obe narodnosti. Nem. napr. Funke je urgiral zakonito ureditev tega vprašanja in je očital Čehom, da vzdržujejo svoje manjšinske šole na stroške nemških občin. Posl. Sternberg je kritiziral mladočeško politiko in jo označil za neodkrito. Novoizvoljeni češki radikalec se je pridružil državno-pravnemu zavarovanju čeških poslancev. — Prihodnja seja se vrši v petek, v torek pa bodo delegacijske volitve. Dana], 30. junija. Koncem seje so se zbrale obstrukcijske stranke k posvetovanju. Izkazalo se je, da tyorijo večino , »Slovanske Enoto. Glede taktike se je doseglo popolno sporazumljenje. Dnna|, 30. junija. Danes se je zglasila v zbornici deputacija zasebnih uradnikov, ki je naprosila poslance, da bi zbornica še v tem poletju rešila zakon glede trgovskih uslužbencev. Ogrska kriza. Bndimpefita, 30. junija. Misija Lukacseva je pokopana, ker neodvisna stranka ni sprejela njegovih predlogov za rešitev krize. Lukacs se je popoludne podal na Dunaj, da poroča cesarju. Finančna reforma. Berlin, 1. julija. Socialni demokratje nameravajo preprečiti konservativno finančno reformo z obstrukcijo. V to svrho poživljajo liberalne stranke, da pri obstrukciji sodelujejo. Odločbe obrtnih sodišč. Priobčuje dr. D. XXXVIII. K. S. je pri krovskem mojstru J. B. v B. že več let delal kot pomočnik proti 14dnevni odpovedi. 1. maja 1905. je obolel in bil 10 tednov za delo nezmožen. Med tem časom se mu ni naznanilo, da ae neha delavsko razmerje. Ko pa je 13. julija 1905. zopet hotel delo nastopiti, se je J. B. branil, da bi mu še dal dela. K. S. je zato tožil J. B., naj ga sprojme zopet na delo nazaj, ali pa mu plača odškodnino za odpovedno dobo. Tožba je bila zavrnjena: Razlogi: § 82. lit. h obrt. r. opravičuje obrtovalca, da onega pomočnika vkljub dogovorjeni ali postavni odpovedi takoj odpustiti, ako traja njegova nezmožnost za delo, ki si je ni sam zakrivil, čez 4 tedne. S tem, da se delodajalec brani dati posla pomočniku, ki se zopet prijavi na delo, na zadosten način izraža svojo voljo, da se hoče poslužiti svoje pravice po cit. paragrafu. V tem smeru ni treba še drugače dajati na znanja svoje volje. Obrtovalca se po 4tedenskem roku torej ne more niti siliti, da sprejme pomočnika zopet na delo, niti da mu povrne mezdo za odpovedno dobo (g 84. obrt. r.). Raznoterosti. t Štirideset ljndl po nedottnem ? preiskovalnem zapora. Kasadjsko sodišče je potrdilo obsodbo cigana Sofronija, na devet let težke ječe; Sofroni je zagrešil obrekovanje, na podlagi katerega so zaprli štirideset oseb zaradi obdolžitve umora, uboja in ropa, id so jih izpustili šele po dolgem preiskovalnem zaporu na svobodo. Da. so obdolžitve izgledale verjetnejše, je cigan izpovedal, da je tudi sam se udeležil vseh teh zločinov. Izkazalo pa se je, da je cigan v času tistih dozdevnih zločinov tičal vsled tatvine v zaporu in > tem so padle tudi obdolžitve njegove v vodo. Sofroni je priznal, da ga je k obrekovanju nagovoril orožniški stražmojster Stasz, ki bi se bil rad proslavil z odkritjem neznanih zločincev; za nagrado mu je obljubil bogato plačilo in pa pomoč pri pobegu. Proti brezvestnemu orožniku so uvedli preiskavo. f Hode Ikrbl. V berlinskem listu beremo sledečo povest: Kadar gre avstrijski prestolonaslednik na lov in ga spremlja do kolodvora soproga njegova, ki je le kneginja, sledi pozlačenemu dvornemu vozu drug voz, ki nima pozlačenega kolesja. Kajti prestolonaslednikova žena se ob povratku s kolodvora ne ame peljati v pozlačeni dvorni kočiji ; te časti je deležna le v spremstvu svojega moža. To težavo so v zadnjem času rešili na ta način, da se peljeta prestolonaslednik in kneginja v avtomobilu, ki nima pozlačenih koles... Zares tetke so vladarske skr bil f Knltnno delo socialne demokracije. Cesto so celo nasprotniki prisiljeni, da priznajo velikansko kulturno delo socialne demokracije. V zadnjem snopiču nemškega mesečnika cc$alr>ica $r)tor> ^oc^aj bjtibljaofl; IJolodi>or$l^« til. 24 5e rjajtopleje priporoča. Jolido« p©5tr«3ba!---------------- Telefon it. 177 L. Tomažič zaloga piva 'Ji Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško in : češko pivo : č&icdniJti, *» Maturi Satu ot uvneatjuHrpotcn'-*3 ~ cSimonŽ pJtfutfani Pozori Pozori Toplo se priporoča kavarna „ILIRIJA“ Ljubljana si-e Kolodvorske ulice (3 minute od Jušnega kolodvora) m Odprta vsak dan celo noč. I f • Posebna soba na razpolago. 444 GRIČAR & 1HEJAG, Ljubljana Prešernove nllce štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenali obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike * za ■■■■■ dečke, šakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. 24-24 Za veselice in druge prireditve korijandoli, šaljive predmete za bazar, lampione, za šaljivo pošto izredno cene in lepe razglednice, serpentine i. t. d. priporoča Ivan Vrečko 5213 Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Trgovina s papirjem. § Dosipino Herrisch § ©Ljubljana, Židovske ulice 7D © priporoča svojo bogato zalogo moških, 0 (I ženskih in otročjih .čevljev, gamaše g itd. najnovejše oblike, zelo trpežne — t in elegantne fazone. Zunanja naročila točno. 14—6 i Katinka Widmayer trgovina pri ,Solneu‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—21 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče* vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: CelnUoid-ovratniki, prsa in manšete. g £ WSt Klobuke, cilindre ta /ioni ASI v najnovejših fagonah in v vOpivC velikih izberah priporoča JVau SoKIH, £jttbtjaaa Pod Trančo štev. 2. == 52-34 Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi aodnijaki cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. MaJo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto I 52—32 tlr=2irxsJr=Jn=zin=Jr=Jr=Jr=iir=Jrz=lr=Jr=XJr=Jrx=Jr=a)nsJ Nizke cene 35 letni velik uspeh! 52-30 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja muo-===== gokrat odlikovano ===== želodčno tinkturo lekarna Piooolija Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. ur==^r^r^n^h=3Jr==tmin=ir=^r=cihc=irbxJrSSr. * Največja zaloga, Čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Likov, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevleko, pristne, v posodicah po ij„ */„ Vi in 1 kg. 104—67 Jenterjeve glazure ze pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščile, itedllneie, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Repldole, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollne za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mezllo ze »troje, olje proti prehu. TxaJbolJia ln najoene)! narooevanje osir. : tvrdUa aga tEUpovanJe s Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv a tubah, g. dr. SchOnfelda. Flrneže, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleje, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega. Kerbollneje, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzoroev za slikarje, najnovejših. Ustanovljeno 1.1832. Adolf Hauptmann v Ljubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov in steklarskega kleja. T7ZSJ7ZK Ustanovljeno 1.1882. !»»»»»»»»»»»»»¥¥« Telefon itev. 108* Telefon itev. 108. dražba združenih pivovarn v CJnMjani priporoča svoje Izborno pivo v sodcih ln steklenicah. ^ ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI. «-» IMajaldj I* cdfovond nvtdaUt Vim RmI| Tink* Iv, Pi, Lampret v Kraaja.