1 252. številka. Ljubljana, soboto 5. novembra. XIV. leto, 1SS1 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemaš /a a v s 11 o-o jre r s k e detel« tu Celo 1<-t<> 16 gl., M pol leta 8 jrl., ta četrt leta 4 n — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za celo ieto l"> jrld., 1h Četrt teta 8 j;ld. 80 Ur., /.a en OR6M0 I trld. !<> Ir. Za pofiljanje na dom se računa 10 ki. za mese«, 80 kr. za četrt leta. — Za t n j e d e>. e 1 ■ tolik., več. kolikor poAti.ira ianasa. - Za gfcapodf it. irol je tin ljudskih šolali iu ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljeno za četrt leta S gkL BO kr.. j-o pošti prej. man za četrt leta i ^old. — Za oznanila se. pladnje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 8 kr.. če se dvakrat, in 4 kr., će ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednifttvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši gledališka itolbft". O ;> r m v o i k t t o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, o/.n> nilu, t. j, administrativne »tvari, je t „Narotlnej tiskan.i" v Koiinanovej hiši V preudarek. v. — kr. Da Daše sedanje narodno-gospodar-1 sko stanje nij nič kaj veselo, polagoma uvi- j devajo vsi odločilni in neodločilni krogi, ter za tega delj predlagajo razna sredstva, a katerimi ncj bi se temu zlu v okom priSIo. A vsa nasvetovana sredstva so večinoma palija tivna in malo kedaj radikalna, ker prvič naši državniki in narodni ekonomi, ako tudi vidijo to zlo, vender ne morejo ali ne marajo videti, da je to zlo tako veliko, da nas je spravilo uže na kraj propada in drugič, ker vedoma ali nevedoma do grla tičeč v modernej, v na-rodno-gosnodarskem oziru popolno heretičnej zistemi, ne morejo ali ne marajo spoznati, da je vsemu temu kriva le zistema. V dokaz poslednjemu naj omenim le jednega narodnega ekonoma. Charles Perin, profesor prava in politične ekonomije na katoliškem vseučilišči v Louvainu (Lovven), se tako navdušeno in pre pričevalno bori za pravice katoliške cerkve, da mu je sam papež zaradi knjige „Le lois de la societe chre*tienne" poslal priznalno in zahvalno pismo: imenovati bi ga tedaj smeli najkonservativnejšega učenjaka. A v svojih ekonomičnih spisih se ne more posloviti od liberalizma in pobijajoč razne liberalne teorije ne vidi, da je sam liberalen teoretik. Njegovi nauki so Francozom veliko škodovali in veseli nas. da so mu poslednji čas začeli katoliki hrbet obračati. Odkritosrčno moramo priznati, da so se na Nemškem mej katoliki in protestanti najprvo vzbudili možje, ki so uvideli pogubljivost ekonomičnega liberalizma, ter spoznali zdrava načela, nn katerih zdaj v teoretičnem in ne koliko uže tudi v praktičnem oziru delujejo za reorganizacijo socijalnoga življenja. V Av striji se pa s svojimi temeljitimi preiskovanji posebno odlikujeta baron Vogelsang in dr. R. Meyer, in pri teh dveh tudi jaz marsikatero drobtino poberem za svoje članke. Da se zdrava ekonomična načela najlepše razvijajo baš v Nemčiji, prihaja, mislim, od tod, ker se človek na morji uči moliti. Mej tem, ko so francoski in angleški narodni ekonomi baje v „državnem" interesu pisali za svobodno kapitalistično po-plavljenje, so bili Nemci po svojem geogra-fičnem položenji naj bližnji gledalci na pozorišči, kjer so se valovi angleške in starofrancoske industrije zaganjali v bregove raznih evropskih držav in pred vsem v sosednje nemške. In kdo bi se čudil, da se je največji liberalec Bismark, zdaj ko skrpanej Nemčiji vedno bolj grozi socijalni bankerot, prelevil v največjega konservativca, da on s svojo stranko, ki se imenuje konservativno, bombardira proti vsakej stvarici, ki se imenuje svobodno. A moti se zelo, ker misli z državno, oziroma svojo vsemogočnostjo konservirati na gnilej podlagi in socijalno blagostanje kar dekretirati. Da se korenita reorganizacija ne prične, da se ljudem nič kaj ne mudi iti „v resnici na delo*', je krivo, ker je največ tacih, ki menijo, da ima sedanji ekonomični zistem pač svoje napake, kakor vsaka človeška reč in ki menijo, da je naše socijalno stanje v nekaterih zadevah pač žalostno in bi bilo lehko bolje, ali da je tako žalostno, „kakor se kriči", pa ne morejo videti in rezultat je, da naj se zistema krpa, kjer je treba. In tem hočemo oziroma kmetskega posestva z uradnimi stati- ^^Ep^^StieeiJ'^9 ^e^^!2Shies Nič goldinarjev — noben goldinar. (Domišljija in #ola resnica; spisal Rajniund Cucek.) (Konec.) „Se ve, da ga nij slišalo, če je imela mati vselej goldinarjev na razpolaganje", se zasmeje tovariš na konci mize ter se precej za avojo zlobno besedo pohvali s poštenim po-žirkom. Tudi vsi drugi so se začeli smijati, ker se jim je dozdevalo, da je Tone v svojem premarljivem čistenji materinščine zopet jedenkrat udaril čez mejo. Posebno šolnik, ki je ta izraz navadno sam rabil, si nij mogel uzroka razjasniti, zakaj bi bil napačen. Obrne se torej proti Tonetu in reče: „Kako pa ti prav za prav od 5 nazaj števaš? Jaz učim svoje učence vedno tako-le: pet, štiri, tri, dva, jeden, nič. Bom li moral to popraviti in za naprej učiti: pet, štiri, tri, dva, jeden, noben?" „Ti si pa zopet čuden", odgovori Tone zaveden si, da mu je treba svojega prijatelja prija/no poučiti. „Se ve, da vsak Človek tako števa kakor ti ; pa kaj đruZega je, če imamo šteti predmet določen. „Nič" se ne pusti po bazi ali predmetu določiti; „nič" zaznamuje absolutno pomanjkanje vsega pozitivnega in negativnega in je sploh nasprotje od ..nekaj". ,,IIvala ti lepa", odgovori šolnik, „da mi vsaj priznavaš,, da se šteje: pet, štiri, tri, dva, jeden, nič; navskriž še sva samo, kako se „nič" rabi. Dovoli mi, ali si uže slišal na svojih dolgih in širokih potovanjih morda kje izraze: Nij mam nič dobrega pričakovati, nič hudega se mi nij zgodilo, sluga ne uživa nič prijetnega itd. Še je ta „nič." vedno tvoj noiČu, ki se ne pusti nikakor določiti, ali so ti izrazi morda napačni V" „Kaj pa", odgovori Tone, „napadni nijso, vender so to sami splošni izrazi, ki še nikakor ne opravičujejo, da bi se tudi smelo reči: nič goldinarjev." „Nova hvala ti", reče šolnik, „da mi vsaj stičnimi dati pokazati, da je ekonomični liberalizem s svobodnim, recte prisiljenim zadolževanjem kmeta uže tako daleč pritiral, tla je treba plat zvona biti. Oficijelna „Statistische Monatssehrift" je priobčila statistično poročilo o zemljiščnem za-dolženji in /ado'ževanji. obsezajoče dobo od leta 1875 do inclusive 1879. Tu govore številke o vedno rastočej desorgnniznciji ali čujte in strmite, na podlagi baš teh številk se hoče dokazati, da „kaže gospodarski regeneracijski proces odločen, da si tudi počasen, n ipredek". Nehote pride človeku na misel, kar se pripoveduje o nečem tiči brzih nog, ki ugledavši pretečo nevarnost, skrije glavo, meneč se tako varnega, in da je resnica, da imajo nekateri oči zato, da ne marajo videti. Mej družim se čita: „Kar se tiče oblega zemljiščnega prometa, se je tudi leta 1879. i število i denarna vrednost po pogodbah prouzročenih zemljišnih premen skrčila v primeri s prejšnjim letom in sicer glede denarne vrednosti še pod nivo leta 1871. Število zemljišč, ki so v svobodnem prometu, to je samo na podlagi kupnih pogodeb, svoje lastnike menjala je bilo leta 1879. samo 129.188*) v spoznanej vrednosti 217,058.115 gld. proti 134.509 v spoznanej vrednosti 2:17,959.413 gld. prejšnjega leta. V primeri s tem se je tedaj obseg pravega zemljiščnega prometa, to je število prodanih zemljišč ne popolno za štiri odstotke, denarna vrednost pa za osem in pol odstotka skrčila, prikazen, ki je toliko bolj osupljiva, ker se je vsled nenavadne na efektem trgu uže od začetka leta 1879. vedno bolj se ka- *) V tem številu nijso uračunjene ono deželo, ki liii 111; l j.. zeiuljiščoib knjig. pravilnost izrazov: Nič dobrega, nič 'hudega itd. priznavaš'; Baj ml s tem krepčaa nado. da beseda „nič4 glede baze nij celo nedoločljiva. Preglej 8e sicer tal<* i/gled. Neki ntenjač ima več kupov denarjev; na 1. kupu lOtJ gld. r>0 kr. „ 2. „ 400 „ 20 „ „3. „ 0 „ 90 ; itd. Ali je vsak kup pirile goldinarjev in krajcarjev (torej glede baze) določen V" „Se ve da jeu. „Koliko je v 3. kupu goldinarjev." ,, Nobeden." „Ne zameri mi, tlragi moj, dozdeva se nn', da v branji in pisanji nijsi kaj posebno natančen; znamenje, ki ga tam vidiš, je številka, imenuje se „ničla" in pomeni „nič" kakor je n. pr. znamenje 6 številka in pomeni „pet". Za „noben" nijmamo v matematiki znamenja ali številke, ker to sploh nij matematičen, ampak samo jezikoven pojm, ki se ne da drugače pisati kakor samo s črkami. Če si tedaj zoče denarne preobilosti pod intenzivnim pritiskom, katere je kurz vrednostnih papirjev rastel in obrestno merilo padalo, imelo pričakovati tudi na zemljiščnem trgu vsekako po-množevanje ne pa pomanjševanje prometa." To je res osupljivo ! Kdo hoče še kupiti zemljišče in kdo je more še prodati iz proste roke? Od tod pomanjšanje svobodnih kupnih spremen za 4 °/0. Ker so davki zmirom večji in ker imamo veselo nado, da bodo še večji in ker nam grozi konkurenca od Amerike, ki skoraj nič davkov nćma, upada zemljiščna . vrednost še hitreje, za 8 Vi % kakor število . prodaj. Poljski poslanec Hausner rekel je letos v državnem zboru, če se ne motim pri debati 0 dohodninskem davku: Moje imenje znaša več , sto tisoč in ne plačujem nič davka, akopram so moji letni dohodki tako veliki, kakor so bili prej, ko še posestev nijsem prodal, v naj bolj-šej letini. Koliko sem imel prej še sitnostij in skrbi. „Vaterland" od 10. t. m. priobčuje dopis od udeležnika avstrijske ekonomične ekspedicije, v katerem se poroča, da pri popolnej delavskej plači in pri sedanjej zemljiščuej ceni znašajo v Kanzasu produkcijski stroški za jeden bushel pšenice 22 centov, to je po našem 1 gld. 51 kr. za hektoliter, ali 2 gld. 3 kr. za tnetriČen cent. Recimo, da so drugod v Ameriki ti stroški polovico večji, in z mirno vestjo smemo reči, da so še polovico manjši kot v nnjrodovitnejem kraji na Slovenskem; kajti pri nas večinoma nijso dosti pod navadno tržno ceno. Srečen je pri nas oni, ki more spremeniti od vseh stranij preobloženo in zatirano zemljišče v od vseh stranij svobodni kapital. Ali število tacih, katerim bi pri prodaji res kaj kapitala ostalo, se vedno krči in naši kmetje si mislijo, kar je tudi popolnem prav, bolje je biti dninarjem na „svojem41 kot na tujem zemljišči. Kako nas tolaži uradno poročilo! Ko na šteje vse mogoče dolgove in odveze pri veli-cem in malem posestvu v zadnjih letih, pravi: „Od leta 1873. se je znesek zastavnih dolgov, ki se vsako leto na posestva intabulirajo, v skoro nepretrganej vrsti in zraven tudi znatno manjšal; v nobenem letu tega stoletja — 1871 izvzemši — pa nij število „novega.zadolženja" tako globoko palo, kot v zadnjem (namreč 1879), da si je tudi notorična denarna preobilost tega leta ponujala obilno priliko za večje upotreb-Ijevanje hipotekarnega kredita." Kaj ne, kako je vesela novica, da novo zadolževanje pojema? Ali koga naj bi še veselilo posojevati na zem- prijatelj natančnega branja, tako boš uže moral reči: V 3. kupu nij „nič" goldinarjev, samo 90 krajcarjev." „Kar se matematičnih uzrokov tiče", nadaljuje Tone, „se nečem s teboj prepirati; jaz samo čutim, da se nikdar ne more reci „nič goldinarjev", ampak vsikdar »noben goldinar"; prvega izraza še do denes tudi nijsem nikjer slišal." „Ker si morda premalo pazil na besede vestnih matematikarjev, ki pri svojih izrazih tudi skrbijo za slovniško pravilnost. Sicer pa se spomni tega izraza, če kdaj po spodnjem Štajarskem potuješ; mordu ga vender kje naletiš." „Pa za Boga, saj tudi v nemščini nemo reš reči „nichts Gulden" ; tako je tudi v slovenščini nemogoče. ' „Dragi mi! Ali se hočeš res še v tiste čase zamakniti, ko so pravilnost vsakega slovenskega izraza merili po nemškem kopitu? In če to vso silo hočeš storiti pri tem izrazu, ljišča, katerih vrednost zmirom pada in katera so uže take z dolgom založena, da komaj iz njega gledajo? Poglejmo, koliko se je posestvo v zadnjih dveh letih (1878 in 1879) v novo zadolžilo. Intabuliralo se je nanj 438* milijonov gold.; odveza je znašala 333 milijonov gold. in tedaj znaša novo zadolženje za te dve leti 105 milijonov gold., kjer je pa odveza po posilnoj prodaji uže všteta. Dolžna upisovanja zarad delitve pri dedščini so znašala 40*5 milijonov, zarad ostankov kupnine pa 63.5 milijonov, tedaj skupno 104 milijone gold. Tedaj je dobilo posestvo le toliko pravega posojenega kapitala, kolikor se ga je odpisalo pri posilnih prodajah, namreč okolo 41 milijonov gold. To je argumentum ad homiuem za vse one, ki so trdili ali morebiti Še trdijo, kako bode „osvo-bojeni" kmet z najetim kapitalom povzdignil svojo produktivno moč. Posojilo se mora rabiti za vse druge svrhe, samo za zboljšanje zemljiščno ne. Škoda, da pri nas v Avstriji, kakor tudi v Nemčiji kompetentni krogi nečejo preskrbeti statistike vesoljnega zemljiščnega zadolženja „Spoznaj samega sebe", je uže Grkom veljalo za najvišje pravilo, ali to je silno težko. Ko bi se pokazala vsa drastična resnica, bi ljudje uvideli, da je večina onih, ki so v davkovskej knjigi zapisani za posestnike, v dejanji mej najemniki in terjali bi glasneje, da naj se ekonomični liberalizem vrže mej staro šaro. (Konec prib.) Iz kranjskega deželnega zbora. XII. seja 21. oktobra 1881. (Dalje.) Poslanec dr. Zamik: Tudi jaz bodem govoril proti nasvetu večine upravnega odbora. Jako čuden se mi zdi pasus v poročilu večine, kateri pravi, da bode ta kraj, namreč Žumberk, „Bolhverck" ali trdnjava proti Hr-vatskej in Ogrskej. Jaz mislim, da so časi 1. 1848. in 1849. prešli in da zdaj ko smo Bosno in Hercegovino si pridobili, se nam tudi Turkov več bati nij treba, tedaj v lastnej državi nikakeršnega „bolverka" zoper naše sodržavljane ne potrebujemo, će se trdi v poročilu večine, da so slovanske zadruge nekoristne, kakor obstoje v Hrvatskej in tudi v Žumberku, moram reči, da to vprašanje dozdaj še nij dognano, ali so zadiuge koristne ali ne, ali toliko se more reči, da se mnogi Nemci in Francozi navdušujejo zanje. O teh zadrugah je napisal slavni francoski pisatelj Luis Dijee tako te moram opozoriti, da se sicer res nikdar ne more reči „nichts Gulden", pač pa „uull Gulden". Iz besede „null" je nastala beseda „die Nulle", ki pomeni znamenje za „nullu, kakor je v slovenščini iz „nič" nastala beseda „nićla", ki je znamenje za „niču. — Sicer še se mi tudi dozueva, da bi pošten Nemec slovenska stavka tako-le prelagal: Nij mam nobenega goldiuarja : Ich habe keinen Gulden, Nijmam nič goldinarjev: Ich habe keine G.dden. V 1. slučaji misli Sloveuec, kakor tudi Nemec na bazo goldinarjev, n. pr. na sreberne nasproti papirnatim (nobenega srebernega, same papirnate), na nove nasproti starim, na cele nasproti raztrganim itd. V 2. pa takega razločka ne dela, ampak samo zaznamenuje, koliko je I goldinarjev sploh, bodi si kakeršnih koli." „Pa kako dobro še se spominam svojega 1 nekdanjega učitelja, ki nam je tolikokrat za-, J vračal ta izraz" nadaljnje uže skoro preverjen znamenito brošuro, v katerej se je z navdušenjem odločil za družinsko živenje, kakeršno je v zadrugi. Jedna stvar je gotova, da ima zadruga to korist, da v njej nij niti proletarijata niti beračev. V tem smislu izjavil se je i slavni profesor BogošiČ v Odesi, kateri je gorko priporočal, naj ostane v Ruskej kakor tudi v jugoslavjanskih deželah podlaga občinskega živeuja zadruga. Večina v svojem poročilu in v svojih predlogih preveč zahteva ia se sklicuje na historično pravo, ter ob jednem po istem zahteva šume in prebivalstvo. A gospoda, človek nij roba, katera se prodaje, ljudstvo ima svoje mnenje in se mor« za isto tudi vprašati, kar Be vsakokrat v novejših časih tudi zgodilo z jedno izjemo v Nemčiji. Uprava pri uradih v tem okraji je tudi pri internem poslovanji hrvatska. V obče pa je tudi treba misliti, da so Hrvatje uže več stoletij v posestu te zemlje, da so tedaj beati possidentes. In mi Slovenci jim privoščimo, da dihajo Čisti slovenski zrak in nečemo, da bi se gemunizirali, kakor se to skuša delati z nami, zato smo jako veseli, da pri slovanskej Hrvatskej ostanejo. V obče pa se ima gledati na korist naše dežele in če dobimo v zameno dolenjsko železnico, smo lahko zadovoljni, če se pa postavljamo na trdovratno stališče, lahko se( nam zgodi, da ne dobimo ne jedne ne druge stvari. (Dobro Dobro.) Poslanec Dežman v daljšem govoru zagovarja predlog večine in ve tudi povedati, da je pri uradih v Žumberku vse nemško in da dohajajo deželnemu odboru kranjskemu nemški dopisi iz Žumberka. Poslanec Detela: Jaz stojim odločno na stališči, katero zavzema manjšina odsekova. Naše historične pravice do tega okraja se meni vidijo jako slabe in če vemo, da Magjari dosežejo vse, kar hočejo, Če vemo, da se tamošnji prebivalci odločno branijo priti k nam, kaj bomo s tem sleparili, da zahtevamo nekaj, o čemer vemo, da ne dobimo in zakaj bi se ne držali rajši tega, kar lehko dobimo o tej priliki, namreč dolenjsko železnico. Poslanec vitez Kaltenegger tudi zago-varja predlog odseka večine. Dr. Z a r n i k: Gospod poslanec Luckmann trdi, da je v Žumberku, ko je on tam bil vse nemško. To je bilo za časa vojaške vlade, a zdaj tega nij več. Ali tudi prej se je jako malo doseglo z germanizacijo, kajti ko je bila granica na hrvatskem saboru zastopana in je prišlo mnogo oficirjev v sabor, so isti govorili Tone; „kot jedino pravilnega nam je vsikdar zaznamoval samo „ noben goldinar"." „Saj vem", mu odgovori šolnik, „da si hvaležen učenec svojih učiteljev in da jako častiš njih spomin. Zaradi tega, kakor zaradi vseh tvojih lastnostij, te pa tudi vsi ljubimo, ti radi preziramo, če sem ter tja meriš čisto šolniške stvari po svojih glasbenih nazorih. Ostani nam vselej blag prijatelj in ko proti Italiji potuješ skozi one kraje, kjer zaradi tega izraza na zavratni način uradno tožijo učitelja, da uči krivo slovenščino, akoravno se mu je poprej od tožnika očitno priznavala pravilnost tega izraza, spomni se blagovoljno naše de-našnje družbe in posebno svojega iskrenega prijatelja „šolnika". Še jedenkrat iz celega srca: Zdravstvuj uam." „Zdravstvujte mi tudi vi vsi, blagi prijatelji !4 Kozarci zažvenketajo veselega in navdušenega trkanja. najlepši hrvatski jezik in v obče so odlični hr- ] vatski pesniki kakor Preradovič itd., bili oficirji iz Vojne Krajine. Navali germanizacije so tedaj v granici, akoravno so trajali nad 200 let, jako malo opravili in vsi graničarji, mej njimi tudi Žumberčani so z velikim veseljem pozdravili uvedenje civilne oprave, katera jim je prinesla hrvatski jezik v urade. Gospod Dežman je omenjal pisatelja Lopašiča kot av-torito v etnogratičnem smislu, a jaz kot osebni priatelj g. Lopašiča, moram reči, da on nij zame taka avtoriteta, da bi se mogel tudi navajati. Meni je prava avtoriteta profesor Miklošič, kateri je dokazal, akoravno si je zaradi tega veliko berbo nakopal, da so do Zagreba sami Slovenci, ali historično so postali le Hrvatje, kajti čutijo se tudi popolnem kot Hrvatje. Predbacivalo se nam je tudi, da ko je pred več leti poslanec vitez Savvinschegg na-svetoval. naj se Žumberk in Marijin Dol nazaj zahtevajo za kranjsko deželo, da smo mi zato glasovali. Gospoda, takrat je bila vsa granica kakor se nazivlja „krvava košulja" in takrat se je tam germanizovalo in mi smo mislili, dobro je če se tudi samo košček zemlje odtrga germanizaciji in zato smo za predlog glasovali, tedaj smo vedeli, zakaj smo glasovali. Če bi Hrvatje od nas zahtevali več kakor meji Krka, bi se mi odločno branili, da bi pa na to šlo, da vzame Hrvatska vse nas Slovence, z navdušenjem bi mi rekli: Nate nas vse Slovence, Nemcev vam tako nij treba. (Dobro. Dobro.) Če bi Žumberčane res tako veselilo, da bi priklopljeni bili Kranjskej, potem vem jaz lek, ki bi jih takoj ozdravil. Natisne in razdeli naj se v Žumcerku gratis isti govor, ki gaje govoril g. Dežman 10. septembra 1809 leta na „verfassungstagu" v Celji, ko je vso kranjsko dežel o kot naj bo lij beraško v Avstriji sramotil. Mi nečemo tedaj Zumberčanov zato, ker nečemo, da bi se germanizovali, kakor mi, kot prijatelji kratko in malo da bi se jim godilo kakor slovenskemu narodu na Koroškem, ki od dne do dne bolj izginja. Če bode nam bolje šlo v narodnem oziru, takrat bodemo mi Žumberčane jako radi k sebi poživljali, ali takrat se bodemo tako vsi združili. (Dobro! Dobro 1) (Konec prih.) Politični razgled. V Ljubljani 4. novembra. Nekateri listi hote vedeti, da bode naš presvitli cesar podal se kmalu obiskat laškega kralja. Koliko je na tem resnice, ne vemo. Kakor navadno, predložilo je tudi letos delegacijam ministerstvo za vnanje zadeve tako zvano rude©« Jknjlg-o ali zbirko diploma-tičnih spisov, kateri imajo pojasniti vuanjo politiko države. Letos predložena rudeča knjiga kaže, da je umrli baron Haymerle uganjal protislovansko politiko, on je trdil, da Avstrija mora podpirati Grke proti Slovanom in več jednacega. Kar čuditi se moramo, kako je možno, da ima avstrijski minister za vnanje zadeve več ljubezni za tuje narode, nego za narode svoje države, da skrbi bolj za korist tujcev, nego za svojo, kajti vsak ve, da je ■večina prebivalstva v Avstriji Slovanov. Kaj t4,cega se more le v Avstriji zgoditi! Ustavoverne gospode strankarski žurnali napenjajo se na vso moč. da bi ugladili pot t iidrassj Ju do stola ministra za vnanje zadeve, ker piičakujejo od njega, da bode zopet jel v Avstniji protislovansko politiko uganjati. Ustavoverna gospoda meni, da bode Andrassv potem kot pijavka izsesal vso kri avtonomističnej stranki. Na taka in jednaka premišljevanja pa odgovarja „Politik" : „Avtonomistična stranka gleda celo eventuvalnosti, da bi bil Andrassv poklican na mesto ministra za vnanje zades a /. vso duševno mirnostjo nasproti." % ii^iii«' ilriave. V angleškem parlamentu se bode baje izvršilo nekaj sprememb. Gladstone hoče baje odložiti dostojanstvo premijerstva in da na njegovo mesto stopi Mr. Childers. Nekateri listi celo trde, da bode Gladstone popolnem odstopil in se podal v privatno življenje. V Nemčiji vsi listi razpravljajo vprašanje, kako pe bode Bismark obnašal konser-vativnej in klerikalnoj stranki nasproti, ker bosta imeli vkup blizu večino v državnem zboru. — V Elzasiji so bili voljeni samo pro-testlerji in klerikalni kandidatje. (davna naloga pred nekaj časa v KKipet odposlane turške komisije je bila baje ta, da je pri kedivu dobila priznanje sultanovega bu-cerenstva in da jej je kedive obljubil, da pride v Carigrad osobno izrazit sultanu svojo udanost. Domače stvari. — (I Simon vitez Wilfan.) Umrl je včeraj v Novem mestu prost Simon vitez Wilfan. Pred dvema dnema ga je zadel mrt ud in včeraj uopoludne ob 10. uri je sklenil svoje življenje. Bil je ranjki sošolec Preširnov, zdaj uže v 80. letu starosti in sploh zelo spoštovan in priljubljen. Zadnjega še živega sošolca Pre-Slrnovega, gospoda dekana vipavskega, nam Bog ohrani še mnogo let! — (Gospod Karol Pleško) c. kr. sodnik v Litiji je imenovan c. kr. sodnim svetovalcem pri okrožnej sod nij i v Rudolfovem. To imenovanje nas mora tem bolj veseliti, ker je gospod Pleško jeden izmej istih redkih sod-nijskih uradnikov, kateri pod najhujšim pritiskom Auersperg- Lasserjeve vlade nikedar nij zatajil svoje narodnosti. Na Vrhniki, kjer je prej kot sodnik služboval, uradoval »je vedno slovenski in upeljal slovenske tiskovine. Ko je bil vsled neke nemŠkutarske ovadbe v Litijo premeščen, je tudi tam uvel slovensko urado vanje s slovenskimi strankami. Mi čestitamo gospodu Pleškotu v častno priznanje njega sposobnosti in marljivosti in se ve-elimo videti, da se pri imenovanji začenja v prvej vrsti gledati na sposobnosti in praktično izurjenost v mnogoletnej sodnej službi. — (Tržaški škof) g. Dobrila je ne varno zbolel. — (Trgovinska kranjska zbornica) naznanja, da se prebivalcem Bosne in Hercegovine orožje in strelivo le z dovoljenjem bosniške deželne vlade pošiljati sme. — (Odbor za izdavanje si oven sko-nemškega VVolfovega slovarja) imel je, kakor piše „Ljubljanski Zvon," 1. oktobra v knezoškofovskem poslopji Čez delj časa spet sejo, v katerej so odborniki poročali o svojem delovanji zadnje mesece. Ker so starejši pisatelji, in tudi mnogi novejši uže izpisani v Cafovej in Miklosičevej zbirki, ki bo-deta novemu slovarju služili v podstavo, zdela se je odbornikom sprva najvažnejša naloga te dve zbirki dopolniti z izpiski iz novejših pisa teljev slovenskih od 1. 1873. dalje. Za tega delj so se v zadnjih mesecih izpisali: Cigale-tov in Janefcičev slovar, Cigaletova terminologija, „Novice" in Stritarjev „Zvon," vse knjige „Družbe sv. Mohorja" in „Matice slovenske," Jesenkovi in Levstikovi spisi. S tem se je nabralo ogromno novega materijala in jeden nav-zočnih gospodov odbornikov je obljubil oskr beti, da se ta materijal uredi po abecednej vrsti. Zaznamenovale jo se potem uekatere knjige, katere bi bilo še treba izpisati, tako n. pr. državui zakonik. Kadar se to dovrši, pričel bode odbor s konečno redakcijo slovensko nemškega slovarja. — (Slovesno otvorenje novo klavnice) v Ljubljani izvršilo se je pretečeni četrtek ob r/i 12. uri dopoludne. Pri otvorenji so bili navzočni deželni predsednik g. Winkler, deielni glavar grof Tiran z deželnimi odborniki, (mej njimi dr. Vošnjak in P. Grassolli, predsednik kupčijske in obrtne zbornice kranjske, g. Kušar, in njega podpredsednik J, N. Ho-rak, ljubljanski župan Laschan in občinski od-born'ki. deželni poslanec Potočnik, vsi delavci, kateri so sodelovali pri zidanji, večina velikih in malih mesarjev in mnogo ljubljanskega in tudi tujega očinstva. Gostje so si ogledali pod vodstvom mestnega inženirja g. NVagnerja vse prostore klavnice. Potem se je pred klavnico za veliko živino improviziral mali za-j utr ek, katerega so se vsi gostje udeležili. Župan g. Laschan je napil prebivalstvu ljubljanskoga mesta. Hišni posestnik in mesar g. Franjo Štrukelj je odzravljal napotnici v zahvalo občinskemu odboru mesta ljubljanskega, kateri je sezidal mesarjem tako rabljivo in krasno klavnico. Govornik obljubi, da bodo mesarji sodelovali z veseljem, da se doseže namen eetralne klavnice in klicaje božji blagoslov na novo početje napije glavnemu mestu. Ljubljani; Živahni živio- in slava-klici sledili so tej napit niči. G Dežman kot občinski odbornik napije domačim obrtnikom, kateri so stavbo izvršili, kajti za nje je denes slovesen dan. Potem so mesarski pomočniki takoj v navzočnosti gostov in občinstva pobili 14 lepili volov. V klavnici za malo živino se je klanje uže prej pričelo. (Razglas obligacij kranjske zemljišč ne ouveze,) ki so bile 81. jjokt. 1881 izsrečkane: s kuponi po 50 gld. št. 77, 274, 491, 492; s kuponi po 100 gld. št. 308, 423, 455, 492, 677, 084, 725, 874, 959, 063, 1055. 1150, 1215, 1290, 1311, 1349, 1505, 1O0O, 1660, 1815, 1858, 1928, 1944, 2052, 2147, 2200, 2442, 2452, 2629, 2801, 2852, 2862, 2881, 2894, 2950, 3023, 3045, 30 17, 3007, 3118, 31 19 3120, 3120, 3182, 3185, 3204; — s kuponi po 500 gld. št. 200, 317, 321, 453, 473, 477, 492, 714, 709, 773; — s kuponi po 1O0O gld. št. 105, 11 1, 157, 261, 370, 433, 002, 609, 033, 715, 900, 910, 911, 980, 993, 994, 1073, 1087, 1188, 1235, 135«), 1471, 1485, 1480, 1586, 1699, 1037, 1040, 1068, 1674, 1700, 1740, 170 1, 1813, 1819, 1872, 1908, 1934, 1958, 1959, 2032, 2034, 2080, 2084, 2182, 2189, 2281, 2283, 2310, 2303, 2438, 2439, 2448, 2473, 2497, 2508, 2521, 2538, 2550, 2585, 2(if>0, 2663, 2080, 2 088, 2092, 2727, 2785, 2878, 2899, 2931, 2937, 2950, 2963; s kuponi po 5000 gl. št. 185, 300, 420, 500, 50(1, 584, 599. Lit. A. obligacije št. 801 z 270 gld., Lit. A. obligacije št. 1 323 s 1000 gld., Lit. A. obligacije št. 1489 s 50 gld., Lit. A. obligacije št. 1575 s 50 gld., Lit. A. obligacije št. 1580 s 50 gl. Lit. A. obligacije št. 1637 s 4070 gld., Lit. A. obligacije št. 1045 s 5000 gld., Lit. A. obligacije št. 1053 s 500O gld., Lit. A. obligacije št. 1006 s 5000 gld., Lit. A. obligacije št. 1078 s 400 gld., Lit, A. obligacije št. 1714 s 100 gld., Lit. A. obligacije št. 1715 s 100 gld., Lit. A. obligacije št. 1720 z 200 gl. Lit. A. obligacije št. 1784 s 100 gld., Lit. A. obligacije št. 1787 s 50 gld.; s kupoui št. 2090 od 1000 gld. z delničnim zneskom 760 gl. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkanih kapitalnih zueskih v avst. velj. v šestih mesecih od dneva srečkama po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjskej dežel-nej blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkuni znesek 240 gld. obligacije št. 2690 za 1O0O gld. note obligacije izdala. Zaduje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenuje (skontlra) deželna blagajnica v Ljubljiuii i/.sivrkaue obligacije Uak->r tudi vse kupone kranjske zemljišćne odveze proti 4j%neiiiu natančno po dnevih zr"('utrjenemu odbitku na korist zaklada kranjske zemljiščne odveze. Razen omenjenega se še to na znanje daje, da se lastniki sledečih uže poprej izsreč-kanih obligacij ie nijso oglasili za plačilo, namreč: s kuponi št 74, 260, 319, 410, 490, po 50 gld.; s kuponi št. 29, 137, 208, 413, 494, 623, 734, 843, 1003, 1157, 1335, 1860, 1499, 1543, 1591, 1836, 2057, 21 14, 2143, 2194, 2271, 2431, 2579, 2625, 2090, 2816, 2817, 2837, 2945, 2951, 3199, po 100 gld.; b kuponi št. 218, 409, 434, 655, 753, 803, pO 500 gld. s kuponi št. 210, 218, 219, 244, 349, 625, 735, 833, 949, 1003, 1025, 1163, 1487, 1501, 1515, 1532, 1533, 2076, 2103, 2100, 2522, 2599, 2684 po 1000 gld.; s kuponi št. 52 po 500O gld. Ker po nastopu za izplaČauje i/srečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominajo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih previlegirana c. kr. avstrijskonarodua banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačevanji kapitalnega zneska obligacij odtegnile. Kranjski deželni odbor v Ljubljani dne 31. okt. 1881. P. n. čitatelje opozarjamo na denašnji inserat: ..Srbske srečke". iJuuajsiia Dorza 4. septembra ki. (.Izvirno telegrafi&no poročilo.) Enotni drž. tlolj? v bankovcih . . 7(> gld. 70 Enotni drž. dolg v srebru 77 „ 80 I8ti0 drž. posojilo . . . . 182 , 25 828 . . 368 . — • H« n 50 — . » J • 6 „ 59 Državu-' ma ke...... . M „ 90 Tinski HOi so prodajo po 24, ^(i, IV1 in 40 veder držeči. — Na Starem trgu št. ."14 v Ljubljani. (,t>26) Licitacija liode dcnoH f>. novembra v iil ji vili posnetkov, ki tudi jrttini v celem Bvetovnera poštni m društvu uživajo poštno prednost. ..It /j tisuiir" pn'.seza za mnogo vso do/da-uj(! prepiHovailM! aparate! Iicch. , auto-, polv^rapbo etc, doseže autogrftpb tlskalnleo glede izvrševanja, preseza pa to glede ostrosti posnetkov, glede pripro-stosti in ciiiote.. Kompl. ajtarate « dvema tiskovnima pločama : Štev. 1, -' ;iJ cm., Štt-v. 2, -"\ „, ciu , Štev, o, "'/,,, em., b. v. g-1. 9.—, a. v. gl. 12.—, a. v. gl. 18.—, ' incl. odpošiljatev. Prospekti, spričevafa, orig. posnetki etc. takoj gratis in prosto. Liberec, Češka. (4H7-H) Steuer & Dammann. 98 uže dne 12. novembra! 3°o kneževske {srbske srečke od leta 1881. h 100 frankov v zlatu. Vsako leto se petkrat vlečejo, | 14. januvarja, 14. marca, 14. junija, 14. avgusta, 14. novembra. L Vsakokratni dobitek M m iiciitet m I y zlatu. || frankov Najmanjši dobitek 100 frankov v zlatu. Dobitki in obresti se izplačujejo na Dunaj), v Pošti, v mnogih provincijalnih mestih, kakor tudi na skoro vseh evropskih glavnih krajih brez odbitka. Za točno plačilo jamči knežja srbska vlada. Srečka daje 3°0 obresti v zlatu. Hasnoviti Icvipni pogfoji: Srbske srečke proti kasi a gld. 44. Založno pismo 'feS in plačitvi »stalili 40 gld. in 25 kr. obrestne] povrnitvi Ani 15. januvarja 1882. ™»' ^ Prejemni listi proti Trpla-čitT7"L grlcL TWg Ostulo se plača v lO mesečnih obrokih a gld. 4. V obeh slučajih igra kupec takoj po uloženej uplnčitvi 4 gld. 'gj0f~ na v«4<» clobitflto »ani in uer,r/«lelien<«. "^PBH? .------- Prvo vlečenje uže 12. novembra. Drugo „ „ 12. decembra. Tretje „ „ 14. januvarja. I Torej se trikrat vlečejo v prihodnjih treh mesecih. fl| Menjalnica administracije Dunaj, Wollzeile 10 in 13. M Ch. Chon, Vollieile 10 in 13. MM .....teij in odgovorni ureanik Maksu Armic Labinina m tisa -Narodne tiskarne".