Poštnina plačana v gotovini. 28. štev. OrednlStvo In »prava ▼ Ljubljani, Gradišča St 7. — Telefon it TL V Ljubljani, 12. julija 1923. Posamezna številka stane 1. Din Leto V. NflRODNO-SOCUmJSTIČHI TEDNIK Naročnina: 4 Din- m Inozemstva S Din. na mesec, izhaja ob sobotah. Dr. Ivo Politeo, Zagreb: V eri obznane ali — niti Radič, niti Pašič! Prizadevanje nas, narodnih socialistov, da pride do sporazuma med Srbi, Hrvaiti in Slovenci, je znano; znano pa je tudi naše naziranje, da tega sporazuma ne moreta izvesti dve tako nasprotujoči si, stranki, kakor sta radikalna in Radičeva, izmed katerih je prva povrh tega buržlujska in brezvestno strankarska, d očim je druga stanovska in do utopizma nerealna. Kljub teinu smo se zatajevali v tem našem nazilranju, ko so se pričela pogajanja med obema strankama in odkritosrčno smo želeli, da bi pogajanja uspela1, kajti četudi bi sam vrag izvedel sporazum, glavno je, da do njega pride. Zalibog se je naša bojazen izpolnila, ker sta si obe stranki postali zopet krvni nasprotnici in od sporazuma smo danes bolj oddaljeni, kot kdaj prej. Kdo je temu kriv? Krivo je temu ono svojstvo obeh strank, kakor smo ga gori opisali1. Sporazum mora biti trajen in iskren, toda takšen ne more biti mpd dvema takima; strankama in dvema takima voditeljema. Pašieu ni šlo za sprazum, ampak samo za to, da okrepi homogeno radikalno vlado, a Radič je bil sicer za sporazum (toda samo nekaj časa, ker je bil sila trmoglav in sam- po sebi pomeni zanikanje vsakega sporazuma), vendar ne toliko radi sporazuma samega, kolikor radi tega, da se izvleče iz zagate, v katero ga je spravila lastna nerealna politika. Javnost je to inštinktivno čutila, zato se niti ni toliko povpraševala, ali pride do sporazuma, marveč se je vprašanje glasilo-, kdo od teh dveh bo prevaran: ali je Radič dorastel Pašiču, ali bo »baja« stric Pašič tudi Radiča potegnil? Odgovor so nam dali dogodki: Pavšič je naklestil Radiča, pa še kako ga je naklestil! Glavna Radičeva moč je obstojala v tem, da si je domišljeval in to vedno tudi naglašal, da je Pašičeva vlada odvisna edino od njega in kadar bi se mu poljubilo vreči jo, da je dovolj, da se pojavi- v parlamentu. No, zgodilo Pa se je, da Radič danes, četudi bi hotel priti v parlament, ne bi mogel tega storiti, ne da bi pri tem doživel blamažo. On bi bil močan samo1 z verificiranimi mandati, a se mu še niso verificirali To odlvisi od Pašiča; ali je na to premodri Radič pozabil ? In tako Pašič danes sigurno obvlada parlament in državo in nai neumnosti hrvatskega kmečkega vodje gradi sebi ceneno slavo »prvega našega državnika«. Kar pa je najhujše* je to: v parlamentu se obravnavajo za narod tako važni zakoni, kakor je vojaški zakon, zakon o dvanajstinah itd., a Radič ne more preprečiti sprejema teh zakonov z vsemi svojimi težkimi nedostatki. Glejte, do kam je dovedla nespametna abstinenčna politika g. Radiča! Vse njegovo kričanje* vse Negove grožnje namesto da bi oslabile paševanje današnje vlade, jo še podkrepljujejo. Radič je na višku svojega! divjanja, ali tudi Pašič je nai višku svoje moči, na žalost pa se ne more reči, da je tudi zlo v naši državi' doseglo1 svoj višek. Mi torej obsojamo g. Radiča, ali moramo enako nepristransko' priznati, . ^ sporazuma z radikalci ne mogel ?yeSlti; Čeprav bi si na vsiol moč piriza-tuJpV OS[tavn° zato ne, ker radikalci trn lSDor:^ma, oziroma nočejo ta-nipmrnn°nnjUma’ ki bi zadovoljil vsa tri v nr„jnniSfefiJ.naroci.a- Sporazum narn-rCv, ‘, . j' av !a revizijo ustave, predpostavlja decentralizacijo, predpostavlja objektivno m pravično politiko, a vse to bi pomenilo konec radikalne hegemonije Oni vladajo s pomočjo nesporazuma] Zato je povsem neodkritosrčno in ne- opravičeno zgražanje radikalcev nad g. Radičem, kakor da je on vsemu kriv. Ne, oboji ste krivi! No, še hujše pa: je to, da so radikalci sedaj začeli preganjati Radičev blok z obznano! V tem se v resnici odkriva vsa pretkanost njihove, politike. Kajti Radič govori danes ravno tako bedasto, kakor je govoril pred pogajanji za sporazum in za časa pogajanj. On ne daje danes nič več povoda za preganjanje, kot ga je dajal prej. Ako ga torej prej niso preganjali, ga tudi sedaj ne bi smeli. Pač pa moramo celo trditi, da daje Radič v zadnjem času manj povoda, za preganjanje nego prej. On je predvsem vendarle pokazal voljo za sporazum; on je vrgel iz bloka fran-kovce, ker so iz hrvatskega vprašanja hoteli napraviti mednarodno; on je v zadnjem času celo čestokrat naglašal, da hoče postaviti svoje kandidate po celi državi, po Vojvodini, Makedoniji, Srbiji itd., a to pomeni, da Radič opušča svoje dosedanje ozko plemensko hrvatsko in se postavlja na širše, jugoslovansko, državno stališče. Ravno to je ono, kar smo mi, narodni socijalisti, vedno govorili in govorimo: današnja vlada ni škodljiva samo nam, temveč tiuli Srbom, celi državi. Zato je ne moremo odstraniti s separiranjem in na plemenski osnovi, marveč tako, da se vsi Jugoslovani, vsi Srbi, Hrvati in Slovenci — v kolikor nam je i ostali program skupen! — zedinimo in skupno nastopimo. Radič je torej vedno bližji temu, da se hrvatsko-slovenskc- vprašanje rešuje v državi, a nikakor ne izven nje. Tudi hoče radikalna vlada, videč ravno v tem pogubo zase, odvrniti Radiča s prave poti in zato ga preganja celo z obznano. V času, ko postaja njegov razvoj vedno' bolj državen, ga ona proglaša za protidlržavnega in se poslužuje napram njemu istih metod kakor napram komunistom. Sedanje postopanje radikalne vlade napram Radiču je naravnost proti interesom države (četudi je v interesu radikalne hegemonije!) Not, mi moramo to izrabljanje obznane obsoditi tudi zato, ker je bila Radičeva politika koncem konca izzvana in vzdrževana z onim zlom v državi, katerega radikalna vlada že pet let — sedaj z demokrati, sedaj s klerikalci, sedla,j s Turki — ampak vedno ona in zopet ona izvršuje. Radikalna vlada, ki je toliko- zla storila državi, a posebno na ideji narodnega edinstva in jugoslovanstva, nima moralne pravice, da se postavlja1 v pozo branitelja države, edinstva in naroda. To je tisto, kar moramo imeti vedno pred očmi, kadar presojamo današnje odnošaje radikalcev napram Radiču. Vedeti pa moramo- tudi to, da do danes zakon o zaščiti države ni nikoli služil zaščiti države, ampak samo zaščiti radikalne ali demokratske vlade. In kakor gai je vlada uporabila- proti komunistom- in ga danes uporablja- proti Radiču, tako bi ga bila v stanu uporabiti tudi proti nesumljivim državnim in jugoslovanskim' elementom — samo, da se pokažejo njej posebno- nevarni. Zato se mi, narodni socijalisti, ne bi čudili, ako bi tudi mi bili proglašeni za protidržavne in postavljeni pod obznano! Zato je interes in dolžnost vseh poštenih elementov v državi, da se bojujejo in protestirajo proti tej zlorabi obznane, in to celo takrat, kadar se ista izrablja proti nasprotni stranka, kakor je Radičeva. O nas, narodnih socialistih, ne more biti dvoma, da stojimo ne samo- na socialističnem, ampak tudi na državnem (jugoslovanskem) stališču. Ravno tako ne more biti dvoma o tem, da obsojamo i Radiča i njegov blok (četudi nam je njegovo- počenjanje v marsičem razumljivo). Toda vse to nas ne more pripraviti do tega, da odobrimo- postopa- nje vlade g. Pašiča. Mi pobijamo ravno tako naše radikalce kakor Radičevce, a morda obsojamo radikalce tembolj, ker se more Radiču veliko bedarij oprostiti, ker ne ve revež, kaj dela; do čim g. Pašič zelo dobro ve, kam vodi njegovo postopanje! Hotel sem, da- tu neoporečno po-vdarim našo obsodbo nad politiko Ra-dičevcev, a istotako nad politiko današnje vlade, katera ne uživa- zaupanja večine, kaj še-le celega- naroda, vlad, katera v Sloveniji ni dobila niti enega, a med Hrvati samo- par mandatov; — hotel pa sem- naglasiti to obsodbo politike gosp. Pašiča tudi zato-, ker sem opazil, da so v Sloveniji precej naklonjeni, da postopanje g. Pašiča in njegovo zlorabo- obznane opravičujejo z neumnostmi g. Radiča. Te neumnosti obstoje in so- velike, a one se morejo pobijati z drugimi sredstvi nego je ob-znana. One bi se pobile s pošteno jugoslovansko, napredno in socijalno politiko, pobile bi se z vladanjem v duhu pravice ter socijalnih in ekonomskih re-iorm. Dokler tega ni, so obznane, pa bile naperjene proti komurkoli, krivica, tiranija in celo zločin proti državi. V sredi teh dveh ekstremnih prav-cev v politiki, kakor je ona radikalcev in Ra-dičevcev, moramo mi; narodni so-oijalis-ti, iti srednjo pot, katera' ravno zato, ker je jugoslovanska, in socialistična, vodi k blagostanju delovnega ljudstva v Jugoslaviji. Vse zlo-, ki so ga doslej zagrešile razne stranke, a posebno radikalci in Radičevci, ima vsaj to dobro stran, da je dokazalo, da imamo mi prav. To velja tudi za poslednja pogajanja, pri katerih je Pašič potegnil Radiča. Treba je paziti, da se tako ne zgodi s celo javnostjo, s celim narodom, kakor se je to dosedaj žalibo-g že večkrat zgodilo. Pripomba uredništva: Članek prinašamo, da slišijo naši somišljeniki mnenje o današnji politični situaciji tudi od strani naših zagrebških somišljenikov. Podravski: Gesslerjev klobuk. Da spada Švica danes med najbolj svobodne in srečne države v Evropi1, ve vsakdo. Vedno pa ni bilo tako. Lakomni Habsburžan Albrecht I. je bil jako razkačen nad svobodoljubnimi Švicarji, ki so drzno- vedno iznova zahtevali, da se jim potrdijo stare svoboščine. Da jih vkro-ti, jim pošlje trde sodnike, ki jih naj tako dolgo tlačijo in brez usmiljenja zatirajo-, da si kmetje sami požele postati tlačani habsburške graščine. Najgrozovitejši med1 sodniki je bil krvolo-k Gessler Bruneški, ki je sam izrekel nebroj krivičnih sodb in se bogatil brezmejno na račun izkoriščane množice. Prišlo je do- zarote na gori Riitl-i, tako pravijo- stare knjige. Gessler je slutil zaroto, ter hotel preskusiti kmete. Dal je postaviti na trgu v Stari vasi drog, ter nasaditi nanj grofovski klobuk z ukazom, da se mora- temu znaku grofovske oblasti spodobno nakloniti vsak mimoidoči. Dva biriča sta stražila dan in noč drog, da zgrabita vsakogar, ki se ne bi pokoril sodnikovemu povelju. Posledica tega početja je bila svetovnoznani Telov mojsterski strel na jabolko vrh glave lastnega sina, nasilna Geisslerjeva smrt in nakonec popolno osvobojenje svobodoljubnega rodu. Zakaj vse te stare, znane zgodbe? Zato, da dokažemo, da se zgodovina vedno iznova ponavlja, da niso- do današnjega dne izginili ne Gesslerji, ne biriči ob grofovskih klobukih na visokih drogih. Tudi Jugoslovanom cvete dvomljiva sreča domačih Gesslerjev, tudi Jugoslovani morajo uklanjati glave pred grofovskimi klobuki zaščitenimi od ne-brojnih ostrih bajonetov. Gorje drznemu Telu posebno še, ako je državni uradnik, ki ne bi pridvignil klobuka pred znakom na visokem drogu. Takoj ga zgrabijo surove biriške pesti in ga- obsodijo demokratsko-radikalni Gesslerji k strelu na glave lastnih otročičev. Pri tem opravilu pa se jim cedijo usta medenih besedi o — svobodi, bratstvu, enakosti, »Glej, smešna krinka, opičji obraz — To boginja svobode je pri nas!« Naši krmilarji in njim uslužno časopisje najde seveda tisoč opravičb za vsako še tako »svobodoljubno« dejanje, saj je nameraval vladni predlog preiskati v zloglasnem členu 4 § 7 celo obisti državnemu uslužbencu, če nimajo mogoče nekoliko republikanskih bacilov v sebi. Toda, vprašamo, je li treba vsega tega? Državni uslužbenec živi danes z malimi izjemami v skrajno obupnih razmerah. Plača, ki jo dobiva ne zadostuje niti za pol mesca več. Krivda ne zadene uradnika, ki opravlja slejko-prej vestno svoj posel, temveč kraljevo vlado in brezbrižni parlament. Ker vidi, da mu od te strani ni pričakovati pomoči, se udaja v obupu republikanskim idejam. Tako je prišlo, da imamo- danes na drogu čl. 4. uradniškega zakona — Gesslerjev klobuk. Ali je tega treba? Redki uradniki so se pred svetovno vojno pečali pri prečanih s politiko. Večina je mirno sodelovala pri najrazličnejših kulturnih društvih in napravah, se pečala v prostem času z umetnostjo, literaturo in športom, ter se bore malo brigala za politična vprašanja. Kvečjemu je prihajal v poštev še nacionalni moment, ki je bil prečanom važnega gospodarskega pomena. Gotovo- ni moglo biti uradniku vseeno, ako mu je odjedal doma najboljša mesta tujec, sam Pa je mo-ral v tujino s trebuhom za kruhom. V obče pa je bil v svojem poslu kolikor toliko neodvisen, spoštovan in preskrbljen za celo življenje. Državna služba je bila vestnemu uradniku vir i-n temelj skromnemu, a gotovemu zaslužku. Zdaj pa v naeijonalni državi je postal uradnik prava igrača v rokah, vladajočih strank, ki protežirajo lastne pristaše, zapostavljajo ostale, ter uvajajo korupcijo v velikem. Nadvse težavni gmotni položaj nekoruptne večine povzroča obup, ki preti vsak trenutek izbruhniti v očitnem uporu proti brezbrižnim vladajočim krogom. Dejstvo je, da se širi republikanizem tudi med uradniškimi kategorijami kot protest proti nelojalnostim kraljeve vlade, ki vidi težki gmotni položaj podrejenih organov, ne da bi priskočila na pomoč. Svarimo parlament in vlado pred reševanjem perečega vprašanja z Gesslerjeviimi klobuki, ki bi mogli ro-diti — Tele in privesti državo v še večji kaos. Zasigurajte državnemu uslužbencu položaj, v ka-koršnem se je nahajal pred vo-jno, in depolitizirali ste urad-ništvo brez sile in pritiska! Dajte mu, kar zahteva in zasluži z delom, dajte mu so-lnca in življenja! Politične vesti. Aneksija Reke. Navzlic jasnim določbam rapallske pogodbe in santmargheritskih konvencij hoče italijanska vlada anektirati Reko. Mussolini se pripravlja na volitve. Aneksija Reke naj bi služila- Mussoliniju za volilni »šlager«, da pritegne na svojo stran vso nacionalistično- Italijo. Italijansko časopisje je že pričelo živahno kampanjo, ki naj pripravi revolucionarni akt Mussolinijeve vlade. Po italijanskih vesteh naj bi po- aneksiji Reke dobila naša država Baroš, Delto in del Kastavske občine, kakor tudi Ancino v posest in uporabo1 za 99 let. V nasprotju z italijanskimi poročili, pa podaja Ninčič optimistične izjave, da je naše razmerje z Italijo najboljše1 in noče o aneksiji Reke ničesar vedeti. Da bi bil tudi optimizem Ninčiča upravičen! Nedoslednost slovenskega učiteljstva. Preteklo nedeljo je zborovalo slovensko učiteljstvo' v Ptuju. Tajniško poročilo je ugotovilo, »da udruženo slovensko učiteljstvo pozdravlja »Orjuno^ kot odlično narodno institucijo, kot krepko nositeljico narodne in državne ideje«. Ugotovitev tajniškega pomočila je zbor vzel na znanje brez debate. Prav tako je pa zbor po drugem svojem referentu ugotovil, da je Udruženje jugoslovanskega učiteljstva »stanovsko strokovna in kulturna organizacija, osnovana na temelju državnega in narodnega edinstva ter na načelih naprednih, vzgojnih in kulturnih idej, a z jamstvom politične in verske svobode«. Čudimo se, kako je mogoče, da se učiteljstvo na eni strani izreka za »Orju-no«, dočim na drugi strani povdarja, da je učiteljska organizacija strogo stanovska in kulturna institucija. Toliko uvidevnosti bi že bilo pričakovati od učiteljstva, da ne bi zašlo na svojem zborovanju v taka protislovja. »Orjuna« je demokratska organizacija. Ce učiteljstvo pozdravlja »Orjuno«, pozdravlja edinole demokrate in se s tem postavlja strogo na strankarsko stališče. Ce je pa to v interesu učiteljske organizacije, je drugo vprašanje. In še nekaj: Učiteljska organizacija je doslej polagala največjo pažnjo na vzgojo in kulturo srca. S pozdravi »Orjuni« se pa priključuje učiteljstvo sili pesti, ki s kulturno srčnostjo gotovo nima nobenega opravka. Tudi na to bi moralo1 pomisliti učiteljstvo, preden se priključuje prete-paškim ideologijam. Umik klerikalcev. Vodstvo SLS je v nedeljo, dne 8. t. m. zborovalo v Celju. Strankin načelnik dr. Korošec je poročal o političnem položaju in zagovarjal klerikalno avtonomistično stališče, ki se ne razlikuje od federacije. SLS je prišla do prepričanja, da je še daleč čas, ko bo mogoče uresničiti vsaj del klerikalnega separatističnega programa. SLS tudi ne upa več, da bi ji lahko pomagalo pri udej-stitvi njenih političnih namer konfuzno Radičevo demagoštvo. Zato so se klerikalci pričeli umikati. Nedeljska seja vodstva SLS je bila inscenirana predvsem zato, da se klerikalni prvaki opravičijo pred svojimi volilci, zakaj so se odločili, podpirati v Beogradu radikalno vlado. Obenem so hoteli klerikalni veljaki zadušiti odpor onih radikal nih elementov v svoji stranki, ki so zahtevali, da SLS poslanci zapuste narodno skupščino. Strankini zaupniki so z večino konservativnih glasov sklenili, da naj poslanci SLS v Beogradu vodijo lojalno opozicijo proti vladi, ki sicer lahko kriči, za kulisami pa poskuša zagotoviti klerikalcem različne koncesije. Na vodstveni seji SLS je prav posebno prosil ljubljanski klerikalni podžupan dr. Stanovnik, naj se nikar poslanci preveč ne kregajo z vlado, ker se zna zgoditi, da radikalci ne bodo več mirno gledali katastrofalnega gospodarstva klerikalno-komunistične večine na mestnem magistratu v Ljubljani. Kakor rečeno, konec konca vodstvene seje SLS je bil ta, da so klerikalci zlezli pod klop in se odločili proti Radiču in za Pašiča Drugega tudi ni bilo pričakovati. Svetovni pregled. LABOUR PARTY. Pred tedni je imela velika angleška delavska stranka (Labour Party) svoj letni strankin zbor. Angleška delavska stranka je dosegla pri zadnjih volitvah izredno velike uspehe in je računati, da si s prihodnjimi volitvama osvoji odločujočo moč v državi. Pogrešno bi pa bilo, če bi mislili, da se angleška delavska stranka poslužuje v dosego svojih ciljev taktike, kot jo opazujemo pri. drugih socijalističnih strankah na svetu. Nasprotno! Angleška delavska stranka je uverjena, da doseže za delovni razred koristi, če usmeri udejstvovanje socijalizma le v okvirju, ki odgovarja angleškim razmeram. V nasprotju z rukso revolucijo zagovarja delavska stranka načelo, da se doseže so-cijalistični družabni red le z evolucij- sko politiko. Strankin zbor je tudi z ogromno večino odklonil vsak stik z angleškimi komunisti. Posebno značilno je bilo obravnavanje na strankinem zboru, ki zadeva vprašanje državne oblike in nacijonal-ne obrambe. Neka strankina organizacija je predlagla zboru resolucijo', kjer bi se naj stranka izrekla* da kraljeva družina že danes ne predstavlja nobenega potrebnega sestavnega dela brit-ske ustave. Druga organizacija je pa predložila resolucijo, kjer se strankino parlamentarno zastopstvo poživlja, da najodločneje nastopi proti vsaki oboroževalni akciji. Obe resoluciji je pa strankin zbor z ogromno večino odklonil. Proti republikanski resoluciji je govoril po nalogu eksekutive George L a n s b u r y , ki je sicer izjavil, da je republikanec, vegdar je pa mnenja, da kraljevine in plemstva ni smatrati za vzroke revščine. Sovražnik, proti kateremu se moramo vsi bojevati, je le kapitalistični sistem. Lansbury je naglasil, da so vsi poslanci, bodisi komunisti ali socijalisti, prisegli na zakonito ustavo in če bo imela enkrat stranka moč in voljo odrediti, da kralj ni del britske ustave, se bo to vprašanje lahko rešilo brez posebnih težav. Glede oboroževanja je izjavil H c n d e r s o n, da bi sprejetje tozadevne resolucije prisililo stranko, povedati ljudstvu, da s tistim trenutkom, ko si osvoji moč v državi, odpravi vojsko*, morsko in zračno floti-ljo. Kaj takega pa stranka ne more storiti. Obramba države je tudi za delavsko stranko obvezna. Angleške države ni mogoče zavarovati brez mornarice. Dokler se bodo druge države oborože-vale, tudi Angleška ne sme prezreti dolžnosti, da z vojsko zaščiti svoje ljudstvo pred vsakim sovražnikom. Vprašanje oboroževanja se da rešiti le z internacionalnimi uredbami, če se pridobi prav posebno militaristična močne države za to, da se doseže miren sporazum med vsemi narodi. Resolucija glede oboroževanja je bila nato od klonjena z 808.000 zastopanimi glasovi proti 2924 glasovom. Ravnptako je strankin zbor z ogromno večino odklonil resolucijo, ki zahteva, da strankino vodstvo odločneje kot dosedaj, nastopi proti zatiranim narodom britske države. Macdonald je k tej resoluciji izjavil, da so interesi zatiranih narodov najbolje zaščiteni pred angleškim imperializmom, če se delavska stranka okrepi. Zbor delavske stranke je s svojimi sklepi povedal, da je uspešen boj proti imperializmu in militarizmu mogoč le z mednarodno ureditvijo. Če bi se le ena država razorožila, bi pomenila delna razorožitev na svetu okrepitev militaristične moči držav, ki se razorožit-veni akciji niso priključile. Jugoslovanske socialistične stranke se rade sklicujejo na angleško delavsko stranko. Upamo, da bodo to tudi odslej še večkrat storile. Iz sklepov zadnjega strankinega zbora se lahko marsikaj nauče glede taktičnega uveljavljenja socijalističnih stremljenj. —aa.— BOLGARIJA. Ministrski predsednik Cankov je izjavil, da hoče njegova vlada socijalni mir, ki naj pomeni konec nasilnega režima bivše agrarno-razredne vlade. Evropa naj ve, da se ne bo našel pameten Bolgar, ki bi hotel vreči bolgarski narod v novo vojno. Bolgarija hoče z vsemi svojimi sosedi živeti v prijateljskih odnošaijh Vendar pa morajo sosedne države upoštevati upravičeno željo bolgarskega naroda, da se mu omogoči prost dohod do morja in to v interesu miru in procvita balkanskih narodov. — V Stambolijskijevi zapuščini se je našel »Načrt ustave za veliko Jugoslovansko carstvo«. Načrt predvideva eksistenčno vzajemnost med Srbijo in Bolgarijo. Bodoči jugoslovanski car se naj izvoli potom plebiscita. Iz bodoče jugoslovanske države naj bi bili izključeni Hrvati in Slovenci. Težišče nove države bi naj bilo- Egejsko morje. Gotova poročila vedo povedati, da je pričel Stambulijski sestavljati načrt ustave po niškem sporazumu in na ini-cijativo srbskih politikov. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. Socijalna politika. Socijalizacija. Na kongresu nemško-avstrijskih so-cijalno-demokratičnih strokovnih organizacij je referiral dr. Ellenbogen o skupni gospodarski organizaciji in med drugim omenil tudi to-le: Ponovno bo zopet nastalo vprašanje, če pridemo do politične moči, kako se naj zgradi pozitivni socializem. Za časa socijalne revolucije po svetovni vojni je manjkal vsak pozitivni program, da bi se po njem uvedel socialistični družabni red. če je bila le katera dežela zmožna uvesti socijalistični red, je bila to Nemčija, kjer ni samo znanstveni socijalizem na višku ter ga obenem najboljše razumeva delavstvo, ampak je tudi kapitalistično dosegla najvišjo mero zrelosti in razvoja. Toda kaj smo videli? Nič drugega kot pogrošne ukrepe. Nemška komisija za socializacijo je izvedla edinole socializacijo premogokopov, ki je pa imela za posledico zopet edinole neskončno obo-gatenje premogokopnih magnatov in nezaslišano korupcijo delavstva. Vsi drugi visokoleteči socijalistični poskusi so izginili brez sledu, ker so bili v popolnem nasprotju z resničnim življenjem. Na Ruskem je bila posledica nepripravljenih socijalističnih poskusov popolno razdejanje celokupnega gospodarskega ustroja. Sovjeti v Rusiji so zato primorani vračati se k primitivnim podlagam gospodarstva in končno k metodam, katerih se poslužuje kapitalistično gospodarstvo. Vse nesmotrene socializacije so povzročile le uničenje celokupnega delavskega pokreta. V Nemški Avstriji nismo sledili nezrelim poskusom, ampak smo posvečali največjo pažnjo ustanavljanju skupnih gospodarskih zavodov, ki pomenijo resničen korak do splošne socializacije. Ne smemo pozabiti, da živimo še sredi kapitalističnega reda in da zadenejo vsi poskusi, da bi se izvedlo skupno gospodarstvo, na najhujše nasprot-stvo pri buržoaziji. Če pomislimo na težkoče, je neprecenljive važnosti, kar dosežemo Ze z ustanavljanjem skupnih gospodarskih zavodov, tovarn, produktivnih zadrug in konsumov. Z ustanavljanjem takih skupnih gospodarskih zavodov ustvarjamo prve predpogoje za splošno socijalizacijo vseh produktivnih sredstev. Čim več imamo skupnih gospodarski zavodov, tem bolj smo v položaju, dokazati prebivalstvu, kako napačno je misliti, da je le privatno gospodarstvo izvršljivo. V skupnih gospodarskih zavodih je pa tudi prilika, vzgojiti si delavski naraščaj, ki bo zmožen prevzeti vodstvo produkcije v svoje roke, tako v strokovnem, kot v moralnem oziru. Socializacije ni mogoče izvesti z dekreti in zakoni, ampak z delom od spodaj navzgor. Najvažnejše je praktično delo v skupnem gospodarstvu, ki je poskusno torišče za končno izvedbo socijalističnega gospodarstva. Če bomo šli po tej poti, potem nas čas ne bo našel več nepripravljenih, kot nas je našel v dneh po zaključku svetovne vojne. — aa. — Socijalno zavarovanje na Češkoslovaškem. Poslanski zbornici je bil predložen nov zakonski načrt o socijalnem zavarovanju, ki ne obsega zavarovance samo iz vrst delavstva, ampak upošteva tudi male obrtnike in poljedelce. Izdatki za novo socijalno zavarovanje bi znašali za državo letno 600 milijonov. Kritje je zasigurano z oddajo premoženja gospodarsko imovitih slojev, ki bi prinesla državi 2 milijardi čeških kron. Oddaja premoženja je bila zamišljena na Češkoslovaškem že 1. 1919 in se je takrat izvršil tudi popis. Izvršila se bo pa sedaj, ter dohodek porabil v kritje stroškov za socijalno zavarovanje. Povprečna letna renta zavarovalnine bo znašala 2000 kč. Med industrijskimi kapitalisti je veliko gibanje, da se prepreči tak zakon. Mezdna gibanja na Madžarskem. Vsled rastoče draginje se je začelo mezdno gibanje delavstva v vseh industrijskih podjetjih. Delavci transportnih podjetij in krovci so že stopili v štrajk. Življenjske potrebščine so se zvišale zadnji mesec za več kot 53 odstotkov. Izseljeniška konierenca se bo vršila na predlog Italije in bo obravnavala naseljevanje in izseljevanje v evropskih in izvenevropskih državah. Združene države v Ameriki in Brazilija so se že izrekle, da odpošljejo na to konferenco svoje delegate. Brezposelnost v Angliji je znašala 25. junija 1,200.000 delovnih moči, to je za 3548 več kot pretekli teden. Brezposelnost v Nemški Avstriji se je zadnje tedne izdatno zmanjšala. Skupno število radi brezposelnosti podpiranih znaša 100.000. Sredi, meseca marca je bilo brezposelnih 170.000. Iz stranke. Ustanovitev okrožne organizacije NSS v Kočevju. V nedeljo, dne 8. julija dopoldne so se zbrali v Kočevju zastopniki narodno-socijalistične misli iz kočevskega okrožja, da polože temelj okrožni organizaciji NSS za kočevski okraj in s tem zadoste sklepu letošnjega strankinega zbora. Ustanovna konferenca se je vršila v dvorani gostilne tov. Beljana, ki je bila okrašena z narodnimi zastavami, med katerimi se je ponosno vil krasen prapor naše kočevske krajevne organizacije. Konferenco je otvoril strankin podnačelnik tov. Juvan z navdušenim nagovorom, na kar je bil za predsednika zborovanja izvoljen tov. Ličen. Ta je z vspodbujajočimi besedami dal duška veselju, da je ravno kočevski okraj prvi, ki je sledil strankinemu sklepu, da se imajo' osnovati okrožne organizacije. S tem smo pokazali tudi onim zajcem, ki so pljunili na prapor narodnega socijalizma, ter se za skledo leče udinjali kapitalistični buržuaziji, da se tudi brez njih razvija ideja, kateri bodo nekoč še neprostovoljno malikovali. Nato sta o notranji politični situaciji in o pomenu organizacije govorila zastopnika načelstva tovariša Juvan in Rupnik, za kočevsko krajevno organizacijo pa tovariš Miklavčič. Izvoljen je bil odbor okrožne organizacije s predsednikom tov. Ličenom, tajnikom tov. Turdijem in blagajnikom tov. Miklavčičem na čelu. Enoglasno izvoljeni odbor nam je porok, da je okrožna organizacija v rokah najboljših naših tovarišev, katerih požrtvovalnost in odločnost lahko zavida marsikateri odbor katerekoli strankine inštitucije v Sloveniji. — Nedeljska konferenca v Kočevju je dostojno in odločno pokazala, da ni več mesta za malodušne in da se le z delom, vštrajnim, resnim in neprestanim delom da izvrševati in uresničevati program narodnega socijalizma, ki edini vodi k notranji konsolidaciji naše edinstvene države in k svobodi izpod kapitalističnega jarma. Okrožno organizacijo naše stranke s sedežem v Kočevju pa je treba še prav posebej pozdraviti radi tega, ker pomeni za nas Kočevje ne samo važno industrijsko, marveč tudi važno narodno postojanko. Mesečna poročila kraj. organizacij NSS. Na naš zadnji poziv, da morajo kraj. organizacije dopošiljati strankinemu tajništvu mesečna poročila na podlagi okrožnice, izdane mesca junija, so se odzvale nekatere kraj. organizacije, da skličejo seje in na njih razpravljajo o vsebini dotične okrožnice, ter nam nato dado odgovor. Vsako poročilo, ki ga je treba zanaprej podati vsak mesec, se prečita na seji strankinega načelstva in se o njem razpravlja. Nekatere kraj. organizacije so šle zelo vestno na delo, dočim so med njimi tudi take, ki svojih dolžnosti ne izpolnjujejo v polni meri. Zato jih ponovno pozivamo, da vpošljejo poročila, ker bo strankino načelstvo na prihodnji seji osrednjega izvrševalnega odbora podato o tem predmetu svoje poročilo. Strokovni vestnik- Nemški petelini. Bojevitost in nadutost petelinov je obče-znana stvar. In če se človek preobrazi v bojevitega in nadutega možakarja, mu navadno pravimo, da je petelin. O takih človeških petelinili bomo danes izpregovorili. Na Polzeli je »liacijonalizirano« nemško podjetje Velenemca Wildija, ki prebiva že dolgo vrsto let med Slovenci, izsesava slovensko kri in nima pri tem poslu časa, da bi se naučil slovenskega jezika. Ta Vele-nemec je v zadnjem času postal sila bojevit, ker si je nadel najnujnejšo nalogo, uničiti delavsko strokovno organizacijo, ki sloni na narodnem in socijalnem programu. Da izvede započeti boj kar najlepše, je angažiral dva vredna mu bratca in sicer obratovodjo inž. L a c c o t o in paznika Po st-a. Ta dva gospoda sta nemško-av-strijska državljana, ki kaj rada pozabljata, da odjedata slovenskemu življu kruh in dt gostujeta v Jugoslaviji. Pa kaj gostujeta? Gostuje menda samo inž. Laccot, medtem ko se je Post utiliotapil v našo državo. Ta trojica Velenemcev kar divja po peteiinje, ker se je narodno-čuteče delavstvo zbudiio in se organiziralo, da zaščiti svoje narodnostne in socijalne pravice. — Da bi ml boj uspešnejši, pa mora biti pri vsakem takem »nacijonaliziranem« podjetju nekdo, n ščiti Nemca-kapitalista pred domačimi razbojniki, vsaj za take ima g Wildi svoje de'av.e. In na Polzeli se je znašel Slovenec g. Ivan Tomažič, ki v škodo Slovenca ščiti nemške privandrance. Še nikoli nismo bili osebni in prav neradi objavljamo imena kogarkoli-sibodi. Toda tu ne moremo zamolčati imena, ker hočemo, da ima tudi širša javnost vpogled, kako se pri nas »nacionalizirajo* podjetja in kake zastopnike postavljajo »na-cijonalizatorji« za zastopnike naroda. Če ne bi bil g. Tomažič pristranski, se ne bi moglo zgoditi, da bi bil slovenski delavec odpuščen radi tega, ker je na nesrečo Slovenec in predsednik narodne strokovne organizacije in ker to zahteva in hoče velenem-ški paznik, ki prihaja pijan v službo, išče dlako v jajcu, jo najde, in odpusti žrtev. To se ne bi moglo zgoditi, če bi zastopnik slovenskega kapitala ščitil Slovence in če bi bil mož na svojem mestu. V tovarni na Polzeli se je torej pričel boj. Nemški petelini so vzrojili, postali so naduti in bojeviti. Vsaka gospodinja se znebi podivjanega petelina, da mu enostavno odreže glavo. Mi glav ne bomo rezali, prepričani pa naj bodo Velenemci na Polzeli, da bomo njihovo bojevitost ohladili. Inž. Laceot-u in pazniku Post-u bi priporočali, da se pripravljajo na pot v blaženo domačijo, ker le' tja spadajo oni, ki ne znajo ceniti slovanske gostoljubnosti. Delavstvo na Polzeli je napovedani boj sprejelo in vsa slovenska javnost ga bo podpirala, da iztrebimo enkrat te nemške škodljivce iz naše domovine. Polzela. V nedeljo, dne 8. t. m. smo imeli pri nas društveni, shod NSSZ, katerega so se udeležili skoro vsi tukajšnji člani, tako, da je bila dvorana prenapolnjena. Shod je otvoril tov. Artink, ki, je po' pozdravu podal besedo strokovnemu tajniku tov. Kravos-u, ki je v daljšem govoru orisal trpljenje slovenskih delavcev pod avstrijskimi rablji, — nemškimi kapitalisti, ter njihovo trpljenje pod sedanjimi gospodarji Nemci, ki se skrivajo pod firmo »na-cijonaliziranja«. Njegov stvarni govor je bil pozdravljen z burnim aplavzom. K besedi se je oglasil tudi tajnik Št. Pavelske podružnice, ki je obljubil, da bo stal' Št. Pavel na straži in vsestransko podpiral svojo novo sestro na Polzeli. H koncu se je priglasil k besedi preprost delavec, ki je opisal »so-cijalnost« nemških gospodarjev s tem, da je povedal, kako ga je podjetnik nahrulil, ko je poprosil za povišek svoje plače, ker s tem, kar ima, ne more živeti1 niti sam, nikari da mora skrbeti tudi za ženo in otroke. Dejal mu je, da vsi skupaj podjetnika nič ne brigajo. — Na predsednikov predlog je delavstvo izreklo soglasno in popolno zaupnico osrednjemu vodstvu NSSZ in posebej še strokovnemu tajniku, na kar se je nadvse dobro uspeli shod zaključil. Iz seje osrednjega vodstva. Na zadnji seji je osrednje vodstvo izreklo članu osrednjega in upravnega odbora tov. Ivanu Fabjančiču, ki je zapustil Slovenijo in odložil odborniška mesta najlepšo zahvalo za vzorno in požrtvovalno delovanje v korist organizacije. Članu osrednjega vodstva tovarišu Pustu je izreklo sožalje na izgubi so-Proge. Dalje je sklenilo, da se vrši prihodnja seja upravnega sveta v nedeljo, dne 12. avgusta t. |. Shod NSSZ na Dobravi. Z ozirom na mezdno gibanje je sklicala naša podružnica preteklo nedeljo strokovni shod v hotelu s. Zajca. lov. Brandner iz Ljubljane nam •ic obrazložil sedanji položaj delavstva z ozirom na mezdno gibanje in veliko potrebo strokovne organizacije na nar. soc. podlagi. Dokazal je, da zahtevajo ne samo oristi> ampak tudi čast našega delavstva, a se organizira v narodno-socijalni stro-sovni zvezi, katera se ne bori samo za zboljšanje gmotnega po]ožaja delavstva, ampak tudi za to, da se da na domači zemlji prednost našemu domačemu delavstvu. Tov. predsednik Stankovič je me(j splošnim navdušenjem zaključil shod. Več delavcev je zopet pristopilo k naši zvezi. Sestanek NSSZ na Jesenicah. Preteklo nedeljo se je vršil v gostilni Ravhekar sestanek strokovno organiziranega delavstva. Razpravljalo se je o predstoječem mezdnem gibanju delavstva KID. Centralo NSSZ je zastopal tov. Brandner. Konstati-ralo se je, da je naša organizacija na boj pripravljena. Kočevje. Občni zbor tukajšnje podružnice NSSZ se je vršil v nedeljo, dne 8. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni pri Beljanu. Občnemu zboru, ki je bil mnogoštevilno obiskan je predsedoval predsednik tovariš S i č e n , ki je uvodoma pozdravil navzoče, posebno še mnogoštevilno navzoče brate Hrvate - rudarje. Po poročilih odbora je dobil besedo predsednik osrednjega vodstva iz Ljubljane tov Juvan, ki je obrazložil veliki pomen strokovnih organizacij, podal sliko programa NSSZ, kakor tudi smernice za bodoče delovanje podružnice. Njegov stvaren in jedrnat govor so zborovalci burno pozdravili. Bratom Hrvatom je izpregovoril v njihovi materinščini tovariš prof. dr. P c t e r I i n , ki je tudi orisal pomen strokovnih organizacij in pozval zborovalce, da se priključijo vrstam NSSZ. Hrvat tov. Buriac je orisal trpljenje rudarja po lastnih izkušnjah in pozival Hrvate naj pristopijo v narodno in socijalno strokovno zvezo. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor na čelu mu predsednik tov. S i č e n. Pri slučajnostih sta se oglasila še k besedi tov. Rupnik in Miklavčič, ki sta pozivala rudarje k vztrajnosti v boju za socijalne pravice, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Po občnem zboru se je priglasilo lepo število novih članov, kar dokazuje, da je NSSZ na pravi poti in da bo novi odbor imel za seboj lepo četo, ki bo odstranila posledice skrahiranega komunističnega režima, ki je paševal v Kočevju. — Rudarji-trpini v Kočevju, na delo za lepšo in boljšo bodočnoist! —k. Mladinski vestnik. »Mladost« v Trnovem priredi v nedeljo, dne 15. t. m. svojo prvo »Beneško noč« na lepem Kržetovem vrtu v Mali čolnarski ulici 17. Popoldne od 4. ure naprej bo raznovrsten spored: ribolov s krasnimi dobitki, tekma v vrečah, zbijanje lonca itd. Tako, da bo polno smeha in zabave. Zvečer ob 9. uri bajna razsvetljava in raketi. Pri tej priliki pride tudi starodavni ljubljanski povodni mož, ki ugrabi prelepo Urško in jo odpelje v svoje podvodno kraljestvo. Za plesaželjne igra posebna godba. Vstopnina 3 Din. Naj nihče ne zamudi te prireditve! Vabljene so tudi vse ljubljanske in zunanje organizacije! Tedenske novice« AJrno, mi Sokoli! Kam pa? V Dolnji Logatec dne 5. avgusta k otvoritvi Sokolskega doma! Občni zbor Zveze Jugoslovanskih železničarjev. V nedeljo, dne 8. julija se je vršil 9. redni občni zbor ZJŽ v Ljubljani, ki pomeni zopet velik korak naprej v razvoju narodnih železničarskih organizacij v Jugoslaviji. Na zadnjem kongresu narodnih železničarskih organizacij v Beogfadu so bila sprejeta enotna pravila za vso državo. Ta pravila je sedaj občni zbor ZJŽ kot prvi sprejel tako. da tekom prihodnjih dveh mescev dobimo enotno udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev za vso državo. Na čelu novega društva bo poseben centralen odbor, izbran od pokrajinskih odborov. Pokrajinski odbori se ustanove v vseh večjih železničarskih centrih. Za sedaj so predvideni pokrajinski odbori v Ljubljani za Slovenijo, v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo in Dalmacijo, v Sarajevu za Etosno in Hercegovino, v Subotici za Vojvodino in v Beogradu za Srbijo1. Po potrebi se ustanovita še pokrajinska odbora v Nišu za Južno Srbijo in v Splitu za Dalmacijo. Na ta način dobe narodni železničarji po štiri in pol letnem smotrenem delu enotno kompaktno organizacijo. Občnega zbora so se udeležili delegati iz Srbije, Bosne in Hrvatske. Prispela pa je tudi sedemčlanska delegacija Jednote čeških narodnih železničarjev pod vodstvom poslanca Burivala in predsednika Prochaske. Čehi so bili navdušeno pozdravljeni kot stari bojevniki in voditelji še izza predvojne dobe, ko so vodili Ligo slovanskih železničarjev, ki je osobito od L 1911 do 1914 igrala jako važno vlogo pri brambi narodnih pravic slovanskih železničarjev pred germanizacijo. — V torek se je vršila skupna seja centralnega odbora in češke delegacije, na kateri so bili sprejeti važni sklepi za bodočnost. Vese- limo se smotrenega nastopa naših narodnih železničarjev. Le neustrašeno in dosledno naprej po začrtani poti! Preklarija za ljubljanski mestni licej. Župan dr. Perič je odredil, da se letošnjo jesen v I. razred mestnega liceja več ne sprejema. S tem bi bil storjen prvi korak, da se ukine licej, ne glede na formalni sklep obč. sveta. — To je seveda zelo zbodlo naše demokrate, ki imajo svoj posebni interes na tem zavodu; ne zaradi zavoda kot takega, ampak zaradi gotovih gospodov, ki na zavodu neomejeno in samoiastno gospodarijo, in pa zato, ker tiči v tem zopet dokaz, kako demokrati izgubljajo pozicijo za pozicijo. — Mi, kot socijalisri, na tem zavodu nismo zainteresirani, ker imamo res dosti drugih enakovrednih zavodov in srednjih šol za našo mladež in pa, ker smo za štedenje v mestni hiši. Sicer pa naj se gospodje zmenijo med seboj, kakor hočejo, radi nas tudi z lasanjem. Ljubljanske smodnišnice ostanejo na ljubljanskem polju, ker ni pare za premestitev. Na drugi strani pa Ljubljana zaradi teh smodnišnic ni prav nič v nevarnosti. Tako je odgovoril vojni minister na interpelacijo poslancev. Zopet klofuta več! Italijanski izzivanje. — Na Reki in njeni okolici se zbirajo regularne vojaške čete v vojni opremi. — Na Triglav pride 15. t. m. en bataljon italijan. vojaštva, kjer hočejo razviti italijansko zastavo, dasi je Triglav naš! Tragična smrt štirih klerikov. — Pretečeni pondeljek so v okolici Brezna nad Mariborom v Dravi utonili štirje duhovniki (ozir dva župnika, en novomašnik in* en bogoslovec). Hoteli so se pripeljati z bro-dom čez vodo. V sredi Drave, ki je tam silno deroča, pa se je utrgala vrv in voda je odnesla čoln proti bližnjemu mostu, kjer se je prekucnil. Brodnik se je rešil, ostali štirje so utonili. THE HEX Go., Ljubljana Gradišče 10. • Telefon št. Z68 inf. Klobučevinaste podloge za pisalne stroje. Gospodarstvo. Koliko je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1630"— 1615 — 100 franc, frankov „ 550'— 552-— 100 luških lir „ 400'— 399-— 100 ieških kron „ 285'— 277-— 100 nemških mark ,, 0.03 0-09 100 poljskih mark ,, 0-068 0-09 100 avstrijskih kron „ 0-13275 013 100 ogrskih kron „ 0-12 1-90 100 bolg. levov „ 88 — 85-— 100 dolarjev „ 9400' — 9200-— 100 angl. funtov „ 43300" — 42500-— Curiška borza. 10. julija 3. julija švicarskih frankov 1Q0 dinarjev je stalo 6 06 6-25 100 franc, frankov 3390 34-00 100 laških lir 24-60 24-80 100 čeških Kron 17425 17-17 100 nemških mark 0-0021 0.0034 100 poljskih „ 0-0045 0-0045 100 avstrijskih kron 0-0082 ■ 0-008075 100 ogrskih „ 0-067 0-065 100 bolg. levov 5-80 5.50 100 dolarjev 579-50 572-50 100 angl. funtov 2640 — 2612 — Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) »Zato pa Diku, oziroma Edvardu, kakor se imenuje sedaj,« ga strupeno prekine Eliza. Jim stisne pesti. »Ah, če predvsem — saj me razumeš Eliza — potem mi ta mladenič ne more več delati zapreke.« »Toda on je zelo odločen in pogumen mož.« »No — jaz pa trdim, da je izgubljen, ako« — nadaljuje z zamolklim glasom — »se ni več bati Jaka«. »O to bom pa že jaz sama uredila.« »Ali si se v resnici odločila, da izvršiš to drzno, nevarno početje?« jo vpraša Jim v dvomu. ;Zakaj pa ne? Ali ti že zopet uhaja pogum v hlače? Dovolj dolgo sem ti morala prigovarjati, predno si se odločil za moje naklepe. Sedaj morava delati, da jih tudi izvedeva!« »Pomisli, da je vse skupaj zelo riskant- no!« »To je tvoje mišljenje. Jaz se pa prav nič ne bojim in ti hočem dokazati, da so slabotne ženske mnogokrat bolj pogumne kot močni možje.« »O, strahopeten nisem.« »To ravno ne, zato pa boječ in neodločen. Bojiš se, tega ne moreš tajiti. Jaz se pa tajinstvenega moža prav nič ne bojim, umreti mora!« Jim se bojazljivo ozira proti vratom kot da pričakuje da strašni mož vsak hip vstopi v sobo. »Ne boj se!« ga zasmehuje Eliza. »Jaka ni doma.« Jim skuša svojo bojazen zakriti ter razkačeno reče: »Če bi le te vražje policijske špijonke ne bil izpustil. Že tako sem se veselil, če sc najini načrti posrečijo, da ji pomagam na oni svet, sedaj je pa dovolil Jak deklici celo oditi domov.« »Morda se ti pozneje kedaj posreči, da jo naletiš v mestu in zvabiš pod kako pretvezo semkaj?« de Eliza malomarno. »Mnogo mi je ležeče na tem, da jO' dobim v roke. Čaka jo strašna, mučna smrt kot plačilo, da me je spravila v ječo.« »Govoriva o čem drugem,« reče Eliza surovo. »Kadarkoli omeniš to deklico, mi je vedno tvoja nezvestoba pred očmi. Tvojega vetrenjaštva še nisem pozabila!« Jim takoj konča pogovor o tem predmetu. »Izvedbo najinega načrta odloživa tedaj do onega dne, da dvigne Teror zaklade iz morskih globin in jih prinese semkaj?« »Da, Jim, do tedaj morava vsekakor počakati.« Jim se dvigne, da bi odšel. »Sedaj moram iti. Tovariši že čakajo name na vlačilcu. Sicer sem pa vse pod-vzel in izvršil, da se prikupim možem, povsem tako kot si mi priporočala. Eliza Zadovoljno pokima svojemu ljubimcu in ga spremi do vrat. Potem se pa vsede na divan in prične sanjati o svojih drznih naklepih za bližnjo bodočnost. Policija pred novimi ugankami. Kot znano, ozdravi čas vse rane in tudi največji dogodki se s časom pozabijo. Pri Jakovem dejanju in nehanju se ta rek vsekakor ni mogel uresničiti, kajti komaj se je na njegov zadnji umor nekoliko pozabilo, je s kakim novim grozodejstvom že zopet poskrbel, da se prestrašeni duhovi niso mogli pomiriti. Na vsak način je umor soproge polkovnika Maca Donnella vzbudil vsestransko pozornost in dal snov nebrojnim govoricam. Nobenega dvoma ni več, da išče strašni mož svoje žrtve celo v najvišjili krogih in jih tudi najde. Marsikateri lepi grešnici iz teh krogov bije srce že nemirno, če začuje ime tajinstvenega moža. Dasi se še ni približala doba, v kateri st mestni prebivalci iščejo oddiha na deželi, vendar zapuščajo meščani v velikem številu London pod pretvezo, da hočejo vživati razvedrilo, katerega nudi v vroči poletni dobi življenje na deželi, v resnici pa sc hočejo ogniti Jakovi maščevalnosti. Mrzlično delovanje in pozvedovanje celotne londonske policije nima niti najmanjšega uspeha. O tajinstvenem morilcu deklet ni mogoče odkriti nobene sledi. Edina oseba, ki je videla Jaka, sobarica polkovnika Maca Donnella, more le precej jx)-vedati. Tudi iz Temze dvignjeni policijski parnik da oblastvom dovolj gradiva za nadaljnje razmišljanje. Vsi izvedenci soglasno pritrdijo mišljenju, ki ga je izrazil inžener o priliki, ko je dvignil parnik. Šef kriminalne policije in detektiv Davis imata nebroj tajnih razgovorov, katerih predmet je vedno Jak; vse to pa ostane istotako brez uspeha. Jak je bil še vedno prost. Danes imata oba uradnika zopet tajno sejo. Vsled dosedanjih neuspehov sta že povsem obupana. Slednjič reče šef: »Jaz sem že vložil prošnjo za vpoko-jitev in dopust iz službe.« Davis s strahom začuje to novico. Kriminalni šef pa pobito nadaljuje: »Žalibože pa so mi prošnjo odbili in mi z zelo laskavimi izrazi dali razumeti, da sedaj nikakor ne morejo pogrešati mojega delovanja. Jasno je, da »o mi prošnjo odbili le vsled tega, ker pri sedanjih razmerah nihče noče prevzeti mojega težkega in odgovornega mesta. Povsod mi je nesreča za petami!« »Seveda, vaša milost. In kaj vse smo v zadnjem času podvzeli? Zločince celega Londona smo že vtaknili v luknjo, toda Jaka ni bilo med njimi.« Službujoči stražnik vstopi in javi: »Policijski narednik Gor do n prosi vašo milost za razgovor v zelo važni zadevi.« »Naj vstopi!« Takoj nato se pokaže na pragu stari uradnik. »No, Gordon? Kaka poročila prinašate?« Stari uradnik javi po službenih predpisih s precej mračnim obrazom: »Vaša milost, moja hči se je vrnila!« »Kaj, Molly Gordon, naša špijonka?« vzklikneta šef in Davis hkratu. »Da, vaša milost!« »Kje pa je deklica pravzaprav tičala?« »Tega mi noče povedati,« odgovori Gordon z jeznim naglasom. Odgovorni urednik Anton Brandner. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. IVAN JeLAČIN, Ljubljana Uvoz kolonijalne in špecerijske robe Tvrdka ustanovljena leta 1888. Solidna in točna postrežba. 81 I JOSIP PETELINC | Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 L (blizu frančiškanskega mostu). 37 S Kravate, srajce, palice, potrebščine za | šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje. Pozori Gasilna društva! Gasilske diplome in razglednice ima v zalogi H. Zupan, knjigovez, Ljubljana, Tržaška cesta 24. rantinita i ii iei]m.z.zD.L Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul. 4. NaJvISJe obrestovanje Vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na daljše odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In 114 od 2. do 6. ure popoldne. Gradbeno podjetje Ing. DURIC in OBUB. Ljubljana, Bohoričeva 20. že 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Elza-lepota pospešujoča sredstva lekarnarja Feller. Elza-obrazna pomada zanesljivo varstvo proti solčnim pegam, solčni opeklini, lisam, hrapavi koži odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože, 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev. Elza-liiijno mlečno milo najmilejše in najfinejše milo lepote! Ideal vseh mil! Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha 4 velike kose s pakovanjem in poštnino 35 din. Elza-pomada za rast las krepi kožo na glavi, zabranjuje, izpadanje, lomljenje in cepljenje las prhut in prerano osivelost i. t. d. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25. dinarjev En pokus zadostuje, da tudi vi rečete: Feller €LSA Crim Iščite v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Različno: Lilijno mleko 6 dinarjev; brkomaz 3 dinarje; najfinejši Hcga-puder Dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek „Hega‘‘ v patent-dozah 10 dinarjev ; puder za damo v vreiicah 2 dinarja; zobni prašek v škatljah 3 dinarje, v vrečicah po 2 dinarja; sachet (dišava) za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 dinarja; rumenilo za obraz 12 pisem 12 dinarjev; najfinejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev, Elza-katranovo milo 5 dinarjev. Za različne predmete se pako-vanje in poštnino posebe računa. Na te cene se računa še 5°/0 doplatka. Naročilna pisma adresirati: Lekamai E. V. FELLER, STURM DOltJA Elzatrs št. 357, Hrvatsko. :: Izdelujem :: po poljubnih modelih, po doposlani meri in po serijah normalnih mer vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. Knafelj Alojzij, strok, učitelj za krojaštvo Ljubljana, Križevniška ulica št. 2/1. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Celju, Aleksandrom ul. V 100. Cene zmerne, postrežba točna! Priporočam se za obilen obisk! Jože Zabukošek. S Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznib kolos 5 | Tone Malgaj i Ljubljana 74 S Kolodvorska ulica št. 6. S N KM Lečnik Anton urar in juvelir Celje, Glavni trg. emoae<3GN3e<3G>aB