(stranj28) I 0 q Zlati H Avsenikovi i i *H priznanji N^ffft/ll ^ ^Kropovškovi «Ml ¡3815 inWeissu m n JU STRAN 12 Kmetijska preskrba Sp Betica 14, Reči» 838-80-0? GEAD ZA ZNANJE JEZIKOV ftefec GOSmHWO, HJ.fi rájete = ¡: fairyfa -i!.' - "J^l ^ SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 11 yüviní ¿itui no, ¡= mj rli» 7J, Sm arfnD*tiH][i, Trgnvin.i fl*>¿n.-, (Ü. G fir.Ml SH Cu i ji CjúiJ Att»MWY l'i 6. G.Grüí. Trgovih.i "Ji^a ¿tirti, inilkl^i i. Marta! R lc ic n, Rcl :cj 115, Rl¿¡ üa o h Sivinjl, i güvina Kjdmijjt. RndnMrj» . LJubnn, SP Fnfil FWtt É I Juhno SHLjMfti* PUe-^mo H.Ljubno SPLuír. Luir 105. Luiü 3P Soíájvj, SolÉava 17 SDIcjvj PC L| Jtij j. Cu Mj nj 1. upa fij; oa H1 uiir j, S3TJJT JD ÜlT-íí-Sl «3T-<)7-52 ŽŠitt^ln t OdimJI Gí Mi AvcrAMJlK-S S14J4-ÍC 2i;JciiMn j L| uLiwj. FuriL í, L|uíijia. H.l-11 ZErtíinlnaLjiii Ucf 14 544-4044 ?r ln3 üJn.i ftaniin, 'jr Ftn ü -nlrfí, 11 IJ, ,.nio Bltgerti ¡el Ljubns. Flac 1 J. L: 'j I: ¡K- iB-i-10-2C TeimilGtmjtGrfrfl B G Gmd M¿-3D-3S W4I41 MU-M-OS B3ÍJ5-IIÍ SÍ4-7SQÍ asssísí UJEiJIf-ii ut.itjs 554-11-7* PSJiMO &5MM0 Zafirti ga mozirje Vvuh neiJvilsklh pos leu a Intica h: ituta Sprejemamo naročila xa semenski krompir Biniíflft 0,75 EUR Ugodno • NJ»K 15x1 Su 15 9,77 EUR CofcolAfla Milki Afpiko Jn'elm 1 (j íamrzovalna strinja Widíflt aSS ^ A- razred DeieStfrt Re* 11,M ItUR ¿lilllO we enefjy 1,41 IV* UGODNA PONUDBA TEKSTILA iN OBUTVE v Bfa jevnici kj Tek siik Gor ni !WtJ Kórling, l.iffl obttiOv, [UR Teleskopu« ikarje za obrezovanje dfevja - f.a*T.r 1t,W IDR, ■tr« 14, Sfl EUO UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC šota fatüaxmA ciacU SPLOŠNI TEČAJI ZA ODRASLE INDIVIDUALNI TEtAjt IN TEČAJI PO MEftl PODJETIJ ILCAJl PRIPRAVE NA MATURO IN RIC/fCE/PET IZPITE IZPJTI:-TUJI JEZIKI ZA ODRASLE - RIC (febnjar, junij) - SLOVENŠČINA KOT TUJ JEZIK (februar apiil, junij) NOVO: BREZPLAČNE PREDSTAVITVENE URE ANf.l FÍCINF ?.), NFMÍCINF (10 ? ) IN ITAIIJANÍCINF <•■ n.u (itilit)b tivai iftíii MVitii lit-Si '.-i ij'Uflffflfedlfcí ■ i'- 'íi Dna ■.■ fiHfUmihim . ■ Pjfcéfr^Ví® ZAČETNI/NADALJEVALNI TEČAJ FOTOGRAFIJE ROK ZA PRIJ AVE V TEČ AJE JE 11. 2,2011 OD 15,1, VPISUJEMO V DRUGI SEMESTER INFORMATIVNI DAN 2.1. OB 1T.URI 13 ve £ Informacij □ bledite www.upl.si áli poli I iü ¡te na 713 IS S D. Tretja stran Zanemarjen pomen samooskrbe Slovenije V januarju smo v Sloveniji doživeli kar nekaj podražitev, še posebej neugoden vpliv na življenjske stroške pa imajo podražitve hrane in pogonskih goriv. Pekovski izdelki so se tako v povprečju podražili za štiri do dvanajst odstotkov, kar je spodbudilo sodelavce časnika Finance, da so izvedli anketo, kakšen bo odziv potrošnikov. 36 odstotkov, torej več kot tretjina, anketirancev je odgovorilo, da bodo odslej kruh pekli doma. Menda ne samo zato, ker naj bi bil cenejši, ampak tudi zato, ker naj bi bil boljši. Toda eden od anketirancev je opozoril na realno kalkulacijo domače peke kruha: »Ne pozabite na porabljeno elektriko! Takole čez palec strošek ob peki znaša okoli 31 centov. Ko dodamo še pol kilograma moke po 25 centov, sedem gramov kvasa po 26 centov in zastonj vodo, vse skupaj znese 82 centov. Ali se splača?« Za slabih 31 odstotkov anketirancev se kljub podražitvi kruha ne bo spremenilo nič in bodo kruh kupovali kot doslej, slabih 19 odstotkov bralcev Financ pa bo kupovalo manj kruha. Šest odstotkov anketirancev bo kruh nehalo kupovati, osem odstotkov pa jih kruha sploh ne je. Že lani so se na napovedane podražitve odzvali v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Po njihovem mnenju bi se, glede na odkupne cene pšenice, moral kruh ne podražiti, ampak poceniti za 30 do 40 odstotkov. Cena pšenice v Sloveniji namreč ne pokrije stroškov pridelave, zato ne more biti razlog za dvig cene kruha. Po mnenju poznavalcev k rasti cen živil v Sloveniji prispeva tudi skromna samooskrba in posledično nujna nabava surovin na svetovnih borzah. Ali nam gre že dovolj za nohte, da bomo začeli znova bolj temeljito obdelovati vrtove in vrtičke? Sicer pa se mi v zvezi s samooskrbo Slovenije nehote poraja tudi primerjava z energetiko. Zagovorniki investicije v nadomestni blok 6 Termoelektrarne Šoštanj med argumenti navajajo tudi stabilen vir energije za nadaljnja štiri desetletja, saj je očitno premoga v Šaleški dolini dovolj, tehnologija pridobivanja pa sodobna, varna in učinkovita, medtem ko nasprotniki bloka 6 vprašanje oskrbe in kontrole vhodnih cen gladko spregledajo, ko navijajo za zemeljski plin, jedrsko gorivo in ostale možne energente. Ali (Za)res ne ve(mo), kaj je dobro za Slovenijo? IZ VSEBINE: 4 j ^_J Občinski svet Gornji Grad: Na občinski spletni strani lahko občani oddajo svoja mnenja in pripombe...................5 Zgornja Savinjska dolina: Kriza za avtoprevoznike še kar traja.................6 Občina Rečica ob Savinji: Za gasilska društva zagotovljena sredstva ... 6 KZŠD: Višje odkupne cene za ekološko vzrejeno živino.................................7 Intervju: Janko Žuntar, predsednik GZZSD....................8 BSH Hišni aparati Nazarje: Letos enajst milijonov za razvoj......................10 Galerija Mozirje: Pesniški prvenec Ivane Žvipelj.........................10 i (ML) ga re v /V % i SAM d.o.o. Domžale: Obeležili dve desetletji delovanja....................11 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 4, 28. januar 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/8390-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 ID Tema tedna Dražji predvsem osnovni prehrambeni artikli SLOVENIJO ZAJEL VAL PODRAŽITEV HRANE Z novim letom je Slovenijo zajel val podražitev prehrambenih izdelkov. Podražitve so že izpeljali ali pa jih obljubljajo za začetek februarja, predvsem v mesni in mlečni industriji. Po mnenju poznavalcev je težava v majhni samooskrbi Slovenije in posledično nujna nabava surovin na svetovnih trgih. To vpliva na višanje stroškov in neizogibno prilagajanje trgu, kjer cene umetno napihujejo borzni špekulanti. Tudi Zgornja Savinjska dolina je kljub številnemu kmečkemu prebivalstvu podvržena svetovnemu dogajanju, največ težav pa poleg potrošnikov občutijo manjši podjetniki, usmerjeni v prehrambeno panogo. CENE RASTEJO ZARADI ŠPEKULANTOV Dogajanje na svetovnih trgih z žiti vpliva na vsa kmetijska področja. Žita na svetovnih trgih naj bi se podražila kar za 130 odstotkov glede na isto obdobje lani. Težava pa po mnenju poznavalcev sploh ni v neugodnih vremenskih razmerah, ampak v apetitih finančnih vlagateljev, katerim nestanoviten agrarni trg postaja sredstvo za bogatenje. Statistika namreč pravi, da naj bi bilo zalog žit kljub strmi rast cen še dovolj, resnično stanje pa izkrivljajo predvsem veliki trgovci, ki obvladujejo svetovni kmetijsko-živil-ski trg. Cene pšenice so že v mi- nulem tednu dosegle preko 330 evrov za tono. Ker so se poleg pšenice podražili še maščobe in sladkor, zrasle pa so tudi cene ener-gentov in stroški dela, je podražitev pekovskih izdelkov naslednji logični korak. ZARADI PŠENICE DRAŽJE MESO IN MLEKO Višanje cene pšenice, koruze, soje in energentov je tudi mesno industrijo prisililo zvišati cene. Neizogiben dvig cen živalske krme je povzročil podražitev svežega pi-ščančjega in svinjskega mesa vsaj do 10 odstotkov. Korekcija cen je po mnenju managementa v mesni industriji nujno potreba tudi pri ostalih mesnih izdelkih. Tako vzreja živali kot proizvodnja mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji sta močno povezani z dogajanjem na svetovnem trgu. Poleg tega naj bi bile cene mesa in mlečnih izdelkov že več let pod mejo ekonomičnosti, tudi kmetije so pridelovale stalno izgubo. Podražitve zato po mnenju ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana sploh niso presenečenje. Njegovemu mnenju se pridružujejo tudi poznavalci mesne industrije, v kateri se maloprodajne cene že dolgo niso dvignile. Situacijo po mnenju slednjih še dodatno otežuje dejstvo, da evropsko meso postaja vedno bolj zanimivo tu- Naša anketa Kje je krivda za povišanje cen prehrambenih artiklov? Dvig cen prehrambenih artiklov je posledica dogajanj na globalnem trgu in odraz dejstva, da je hrana ena od strateških človekovih dobrin. Povečano povpraševanje po prehranskih dobrinah na vseh pomembnih trgih je izjemno veliko in vse več kmetijskih dobrin se uporablja za energetske projekte. V Sloveniji levji delež od cene zadržijo trgovci. Zato ni naključje, da je na kmetijskem ministrstvu formirana delovna skupina, ki bo opazovala celotno verigo od proizvodnje do potrošnika, z namenom povečanja »pravičnosti« delitve dodane vrednosti znotraj vseh členov verige preskrbe s hrano. Skupino tvorijo tako predstavniki pridelovalcev, živilskopredelovalne industrije, trgovine, potrošnikov, urada za varstvo konkurence in predstavniki akademske sfere. Jim bo uspelo upravičiti poslanstvo? Jurij Zakrajšek, Šmartno ob Dreti Na podražitve vplivajo cene energentov, kar pa se samooskrbe s strateškimi surovinami tiče, pa se mi zdi, da so cene tiste, ki ne stimulirajo kmetov, da bi pridelovali žita ali se ukvarjali z živinorejo. Delovna skupina, ki je bila formirana za pravičnejše odnose, ne bo uspela izpolniti svojega poslanstva. Trgovci so tisti, ki želijo vedno preveč od kolača cene. Prav zaradi tega se mi zdi, da je za dvig cene tudi kriva po-goltnost posameznih členov v verigi od proizvajalca do potrošnika. Stane Novak, Mozirje Podražitve hrane so zelo visoke, koliko me bodo prizadele, pa bo pokazal čas. Trgovci so tisti, ki želijo imeti vedno višje marže, in s tem je izdelek takoj dražji. Da pa uvažamo hrano in surovine s svetovnih trgov, je stvar politike. Na podražitve vsekakor vplivajo visoke marže trgovcev. Alojz Strmčnik, Solčava Podražitve bodo vsekakor stanjšale mojo denarnico. Upam, da bo delovna skupina na kmetijskem ministrstvu uspela izpolniti svojo nalogo in doseči boljšo delitev znotraj prehrambene verige. Tanja Brglez, Radmirje Podražitve hrane me bodo zelo prizadele, a žal manj ne bom mogla kupovati, saj vedno nabavim samo tisto, kar rabimo. Za podražitve se vedno najdejo različni izgovori, pogosto tudi naravne nesreče. Zdi se mi, da država ne zna kontrolirati dvigovanja cen. Skupina za pravičnejše odnose med posameznimi členi v prehrambeni verigi, ki je bila ustanovljena pri ministrstvu, pri svoji nalogi ne bo učinkovita. Marija Jeraj, Nizka Podražitve hrane me bodo prizadele, še posebej sedaj, ko sem po treh desetletjih in pol pristala na zavodu za zaposlovanje. Podražitev energen-tov takoj potegne za sabo tudi druge podražitve. Trgovine imajo previsoke marže. Biserka Krušlin, Mozirje Kupovati manj hrane kot do sedaj ne bo mogoče. To je tista osnova za preživetje. Na podražitve hrane vpliva globalizacija. Odvisni smo od cen hrane na svetovnem trgu. Majhna samooskrba Slovenije in potreba strateških surovin s svetovnih trgov ter njihove podražitve vplivajo tudi na dvig cen pri nas. Prav tako je za dvig cene kriva pogoltnost vseh členov v verigi, ki nastopajo od proizvajalca do potrošnika. Bojim se, da bo delovna skupina težko opravila svojo nalogo. Pripravila Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem Gl Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Tema tedna, Aktualno Ker so se poleg pšenice podražili še maščobe in sladkor, zrasle pa so tudi cene energentov in stroški dela, je podražitev pekovskih izdelkov neizbežna (foto: Tatiana Golob) di za neevropski trg, zato so se odkupne cene v zadnjih štirih mesecih v Evropi zvišale za okrog 30 odstotkov. NAD TRGOVCE Z ZAKONOM? V prehranski verigi si največ vzamejo trgovci, zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Forti Ermenc, Mesnica Forti: »Pri nas podražitev zaenkrat še nimamo v planu, saj si jih glede na konkurenco velikih trgovskih verig skorajda ne moremo privoščiti. Žal se ljudje premalo zavedajo, da se veliki trgovci poslužijo marsikatere zvijače, na račun katere še dodatno zaslužijo, ljudje pa kupujejo manj kvalitetno meso, kot je tisto iz domače reje. Zato bomo pač zaslužili manj kot doslej, saj dru9ače Pač ne gre. Denarja ve-j— *-- čini primanjkuje, zato marsikoga niti dejstvo, da pri nas prodajamo sveže meso slovenske in predvsem domače reje, ki je vsekakor veliko bolj okusno kot meso iz trgovin, v mesnico ne privabi več. Zavedamo se, da so razmere za delo z vsakim letom slabše, konkurenca velikih trgovcev pa večja, kljub temu pa verjamem, da kvaliteta mesa, ki jo manjše mesnice nudimo, še vedno nekaj velja.« Boštjan Kolenc, Brinečev kmečki mlin: »Dejansko je tako, da se vse draži. Cena pšenice je vezana na borze in tudi naši dobavitelji ceno vežejo na rast cen na teh borzah. S tem tudi nam ne preostane veliko, če sploh želimo poslovati. Pred novim letom smo že bili primorani cene naših izdelkov malo podražiti, verjetno pa bo v kratkem potreben še dodaten dvig cen. Slovenski trg je majhen, zato nima velikega vpliva na gibanje cen, s tem pa smo omejeni tudi manjši podjetniki. Verjetno bi bilo vsaj malo bolje, če bi ljudje sledili akcijam, kot je »Kupujmo slovensko«, v katero se je vključilo tudi naše podjetje. Že nekaj let namreč kupujemo izključno slovensko pšenico, za kar imamo tudi certifikat, kar gotovo ima določeno vrednost pri kvaliteti moke. Zavedati se moramo, da pokvarljivo blago, kot je tudi pšenica, z daljšim prevozom oziroma skladiščenjem izgublja na prehrambeni vrednosti. Temu se z nakupom slovenske pšenice pri nas izognemo. Menim, da ljudje kljub višjim cenam vedno bolj cenijo domače prehrambene izdelke in so bolj osveščeni, kar se zdrave prehrane tiče. Žal je danes tako, da je veliko ljudi enostavno prisiljenih kupovati ceneno, manj zdravo hrano, saj jim finančno stanje drugačnega obnašanja ne dopušča. V prihodnje bo hrana verjetno le še dražja, zato bomo vsi prisiljeni dobro razmisliti, kaj nam je prioritetno, ali je to drag avto, moderen mobilnik, ali pa dobra, zdrava hrana brez zdravju škodljivih dodatkov.« menijo, da je za podražitve hrane kriva predvsem njihova pogoltnost. Visoke marže v Sloveniji naj bi bile večkratnik tistih, ki za osnovna živila veljajo v srednjeevropskih državah in tam v ceni izdelka prestavljajo od 18 do 25 odstotkov. Nepravične porazdelitve bremen med pridelovalci, predelovalci, trgovino in potrošnikom pa ne jezijo le sindikatov, ampak tudi pristojna ministrstva. Kmetijsko in gospodarsko ministrstvo si zato prizadevata za vzpostavitev enakovrednejših razmerij v tej verigi. S tem namenom je bila z njune strani ustanovljena skupina, ki bo poskušala priti do dogovorjenega kodeksa pravične porazdelitve dodane vrednosti. Na ministrstvu poudarjajo, da bodo težave z visokimi maržami in neenakomerno porazdelitvijo dodane vrednosti v primeru neuspešnih pogajanj s trgovci reševali z ustreznejšo zakonsko ureditvijo. Tatiana Golob OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Na občinski spletni strani lahko občani oddajo svoja mnenja in pripombe Direktorica gornjegrajske občinske uprave Jožica Rihter je občinskim svetnikom predstavila poročilo o izvrševanju sklepov iz preteklega leta. Od 26 sprejetih so vsi zadani sklepi občinskega sveta v celoti realizirani, razen del sklepa o sprejemu načrta poslovanja Komunale Gornji Grad. Proučevanje možnosti razpolaganja in uporabe preostalega dela odlagališča, ukrepi za zmanjšanje izgube in aktivnosti za pridobitev dodatnih de- javnosti podjetja so v pripravi, saj je zadeva dolgoročnejšega značaja. Občina na svojem območju zagotavlja obvezne in izbirne javne službe, občinski svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin imenuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Le-ta olajša občanom podajanje pripomb in predlogov v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb. Svet je tričlansko telo imenova- no s strani komisije za mandatna vprašanja. Občinski svet je dovolil možnost plačila komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje petim zavezancem na območju naselja Prod, kjer so decembra lani zaključili izgradnjo kanalizacijskega sistema. Komunalne prispevke v višini od 530 do 1.919 evrov bodo lahko zavezanci poravnali v obrokih, za katere so se predhodno dogovorili z občinsko upravo. Občanom je na pobudo svetnika Tomaža Žerovnika odslej omogočeno izražanje mnenj na občinski spletni strani. Na pobudo svetnika Tomaža Čretnika glede omejitve nočne osvetlitve cerkva, so bili svetniki seznanjeni z delom na tem področju. Programske ure, ki bodo osvetljavo cerkva ugašale med polnočjo in peto zjutraj, že obstajajo, potrebna je samo še njihova nastavitev. Štefka Sem Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 5 Gospodarstvo, Iz občin AVTOPREVOZNIKI BODO KLJUB VSE VEČJIM STROŠKOM NEKAKO PREŽIVELI Kriza za avtoprevoznike še kar traja Tudi zgornjesavinjski avtoprevozniki se spopadajo z gospodarsko krizo, kakor kdo ve in zna. Po besedah predsednika sekcije avtoprevo-znikov pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje Jožeta Melav-ca krize niso vsi občutili enako. Prevozniki, ki vozijo v Vzhodno Evropo, so jo prav gotovo občutili drugače, kot tisti, ki vozijo na zahod. Kot najslabše razmere pa navede Slovenijo, kjer je pravi kaos zaradi plačilne nediscipline. Predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Janez Kaker pove, da upada števila avtoprevoznikov v najmočnejši sekciji, ki šteje okrog 140 članov, niso zaznali, se je pa zmanjšalo število naročil in obsega dela. CENA GORIVA POBIRA ZASLUŽEK Rožnati časi avtoprevozništva so mimo in nič ne kaže, da se bo kmalu kaj izboljšalo. »Strošek goriva je ubijajoč, isto plačilna nedisciplina. K sreči je tujina glede plačil veliko bolj resna in to nas nekako vleče naprej,« pove Jože Melavc. Omeni še, da je preživeti mogoče, nemogoče pa se je širiti. Veliko težavo vidi tudi v tem, da je zelo težko dobiti dobrega šoferja, kljub ne slabim šoferskim plačam. Prav tako ni avtoklepar-jev, avtomehanikov in podobnih profilov, za kar krivi zgrešen šolski sistem. TUDI DRŽAVA POBERE VELIK DEL POGAČE V podjetju Pfeifer transporti d.o.o. s Prihove imajo v voznem parku 50 vozil in 72 zaposlenih. Od začetka krize se pri njih obseg dela ni zmanjšal, so se pa zelo povečali stroški. Najbolj jih tepejo stroški goriva, cestnin in delavcev. Cestnine so v Nemčiji, Avstriji in pri nas visoke, pove direktorica podjetja Saša Skok, država pobere veliko denarja za prispevke delavcev, cena goriva se nenehno dviguje in vse to negativno vpliva na poslovanje. K sreči imajo v tujini veliko dobrih poslovnih partnerjev, ki so predvsem redni plačniki. Med njihove dobre partnerje spada tudi nazarsko podjetje BSH Hišni aparati d.o.o., za katere opravijo veliko prevozov. Kljub vsem negativnim vplivom na poslovanje imajo v zadnjih letih 10 do 20-odstotno letno rast in takšen izid pričakujejo tudi za preteklo leto. VISOKE CESTNINE IN KAZNI Pri Transportu Melavc iz Zgornjih Pobrežij največ prevozov opravijo na območje Rusije. Po besedah predstavnice podjetja Irene Melavc je Vzhodno Evropo kriza še bolj prizadela kot nas in za enkrat ne kaže, da bi se stanje kaj izboljšalo. Na Slovaškem in na Poljskem so uvedli cestnine, ki niso ravno nizke, le-tem pa so se pridružile tudi visoke kazni za prekrške, kot so pretežko vozilo ali nepravilnosti pri obveznih postankih. Za 35 vozil, ki jih imajo v voznem parku, imajo zaposlenih 40 šoferjev, ki pa so izključno tujci, saj pri nas kljub govorjenju o brezposelnosti šoferja ni lahko dobiti. Kljub krizi delavcev niso odpuščali, saj odjavljanje vo- zil zaradi stroškov lizinga in zavarovanja ne prinese koristi. DOLGI PLAČILNI ROKI Avtoprevoznik iz Radmirja Dejan Nadlučnik je kot največjo težavo izpostavil ceno goriv. Omenil je, da so tuji partnerji pri poslu veliko bolj resni. Pri nas pohvali dobro sodelovanje z ljubenskim podjetjem KLS d.d.. Veliko težavo vidi tudi v dolgih plačilnih rokih, saj tako zneski terjatev hitro postanejo veliki. Tudi obrtniki in podjetja, ki tovorna vozila uporabljajo za lastno porabo, potarnajo, da povečanih stroškov ne morejo vnašati v ceno izdelkov in tako velikokrat vozijo v lastno zgubo, predvsem, da zadovoljijo svoje redne stranke. Med temi je tudi Aleš Kran-čič iz Nazarij, ki se ukvarja z lesarstvom in prevozi. Povedal je, da so s svojo osnovno dejavnostjo, lesarstvom vezani na gradbeništvo, ki povišanja cen njihovih storitev trenutno ne dovoljuje. Slovenski trg je majhen, plačilna nedisciplina velika, zato vsi večji prevozniki iščejo posle v tujini. Štefka Sem OBČINA REČICA OB SAVINJI Za gasilska društva zagotovljena sredstva Na Občini Rečica ob Savinji je tretjo sredo v januarju potekal podpis aneksa k pogodbi za opravljanje javne gasilske službe med gasilskimi društvi v občini. Dokument, ki določa višino sredstev za nemoteno požarno varnost, so letos z županom Vinkom Jerajem podpisali predsedniki PGD Grušovlje, Rečica in Pobrežje, Janko Prislan, Peter Brezovnik in Janko Žuntar. Slednji je aneks podpisal tudi kot predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Letos občina gasilcem zagotavlja 15.600 evrov za dejavnost ga- Manj sredstev za javna dela Republika Slovenije je za izvajanje javnih del v letu 2011 Zavodu RS za zaposlovanje namenila okoli 17 milijonov evrov, kar je manj kot leto poprej. Tako bo preko javnih del letos dobilo zaposlitev okoli 2.600 oseb, zanimanje pa je veliko večje. Program javnih del je namenjen aktiviranju in socializaciji brezposelnih oseb. Javna dela ob- segajo izvajanje socialnovarstve-nih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Ta oblika zaposlovanja in izvajanja različnih javnih del je bila dobrodošla tudi v zgornjesavinjskih občinah. Letos pa so bile nekatere prijave občin na razpis zavrnjene. LM 51 Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Predsedniki rečiških prostovoljnih gasilskih društev in župan Vinko Jeraj pri podpisu aneksa k pogodbi za opravljanje javne gasilske službe v občini (foto: Marija Sukalo) silskih društev, 13.500 evrov za in- vesticije, nekaj več kot štiri tisoč pa za požarno takso. Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline je za njeno delovanje iz rečiškega občinskega proračuna namenjenih 2.700 evrov. V grušoveljskem gasilskem društvu bodo letos bogatejši za novo motorno brizgalno, stroške nabave 15.000 evrov pa bo krila ob- čina iz svojega proračuna. Kakor je bila praksa preteklih let, bodo tudi letos gasilci sredstva prejeli po dvanajstinah in sicer 46 odstotkov PGD Rečica, po 27 pa Pobrežje in Grušovlje. Investicija se bo pokrila na osnovi priložene dokumentacije, sredstva požarne takse pa po tretjinah. Marija Šukalo Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Višje odkupne cene za ekološko vzrejeno živino Predstavitev sušilnice za jabolčne krhlje in čips (foto: Marija Lebar) Člani upravnega odbora šaleške kmetijske zadruge so se v petek, 21. januarja, sestali na enoti Turn, kjer so ustanovili posebno enoto v okviru zadruge, ki se bo ukvarjala z odkupom in prodajo rdečega mesa živali iz ekološke reje. Ob tej priložnosti so namenu predali nove hladilniške prostore in otvorili predelavo sadja. Odbor se je sestal na velenjski enoti v Hrastovcu, kjer ima zadruga nasade jablan v integrirani predelavi. Direktor Ivan Drev je predstavil projekt ustanovitve strokovne enote za »rdeče eko meso« in dejal: »Odpiramo nove poti trženja eko živine. Za takšno trženje smo se že registrirali pri Inštitutu za kontrolo in certificiranje v kmetijstvu in gozdarstvu KON-CERT. Naš cilj je odkupiti do devetdeset odstotkov mesa živali iz ekološke reje po vsej Sloveniji.« Kot je še povedal, je okoli 1.100 eko rejcev, ki imajo živino na svojih kmetijah. V zadrugi računajo, da bodo v roku petih let ta trg povsem osvojili. Po Drevovih besedah se kaže vse večje povpraševanje po izdelkih in pridelkih iz ekološke pridelave, za kar so kupci pripravljeni plačati tudi višjo ceno. Na ta način bo lahko višjo ceno za svojo živino iztržil tudi kmet - eko rejec. Za organizirano trženje so pod- pisali pismo o nameri z mesno industrijo Košaki in trgovskim podjetjem Era. »Za projekt, ki ga pripravljamo, moramo ustanoviti skupino proizvajalcev za eko rdeče meso in imeti pravila delovanja skupine. Ustanovljena enota bo imela naziv Strokovno-administrativna enota skupine proizvajalcev »rde- če eko meso«, in bo organizirana kot enote, ki jih že imamo: trgovina, odkup ... Nad to enoto bosta imela nadzor upravni in nadzorni odbor zadruge,« je pojasnil Drev. Povedal je še, da bodo v teh dneh odkupili glavo govedi na eni od ekoloških kmetij v Zgornji Savinjski dolini in izpeljali celoten postopek zakola in konfekcioni-ranja mesa pod kontrolo izbranega inštituta. Tako bo zagotovljena kakovost po vseh standardih, zagotavljali pa bodo tudi sledlji-vost mesa. Za realizacijo celotnega projekta, ki naj bi prinesel tudi eno delovno mesto, nameravajo kandidirati na razpisu za evropska sredstva. Odborniki so se strinjali z ustanovitvijo nove enote in potrdili tudi pravila delovanja. V nadaljevanju je sledilo odprtje predelave sadja, kjer iz lastnih jabolk pod blagovno znamko Slo-dar pridelujejo sladek toukec, jabolčni čips in krhlje. Marija Lebar OBČINA GORNJI GRAD V Bočni bo v vrtcu zaživel polovični oddelek Zakon o vrtcih v 10. členu narekuje, da, če vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. V Gornjem Gradu so bile izražene želje po vpisu osmih otrok do meseca maja, za katere pa trenutno ni prostora. Vsi oddelki so polno zasedeni, edina rešitev je po besedah ravnateljice osnovne šole Li-ljane Bele odprtje polovičnega oddelka v Bočni, kjer so še prostorske možnosti. Že ob ureditvi sedanjih prostorov so razmišljali o tej možnosti, zato bi bilo potrebno le urediti pregradno steno, da bi oddelka ločili in zaposliti vzgojiteljico. Predvideni stroški za dodaten oddelek pr- vega starostnega obdobja v vrtcu Bočna so 2.000 evrov, kar bi šola pokrila z ostankom sredstev iz leta 2010. V kolikor oddelka v Bočni ne bo, bi morali že z naslednjim mesecem odkloniti šest otrok. Glede zaposlitve vzgojiteljice so poskušali z zaposlitvijo preko javnih del ali s subvencijo zavoda za zaposlovanje, a niso bili uspešni, saj ob razpisu na zavodu ni bilo prijavljene niti ene vzgojiteljice, ponovni razpisi bodo šele junija. Tako bodo sedaj prisiljeni za določen čas zaposliti vzgojiteljico brez možnosti subvencioniranja stroškov. Svetniki so se strinjali, da se nov oddelek odpre, saj je tudi za prihodnje leto predvideno približno isto število vpisanih otrok in je naložba smiselna. Oddelek v Bočni bo po besedah Beletove urejen že do prvega februarja. Štefka Sem Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir Vabimo Vas, da se predstavite na tradicionalni prireditvi Pokaži kaj znaš, ki bo na Rečici ob Savinji, | 13. februarja ob 15. uri i v kulturnem domu. g % Pridite tako mlajši, kot tudi starejši pevci, ansambli, instrumentalisti, plesalci in humoristi. 'c Prijavite se lahko Mariji Sukalo | na tel št. 031-770-431 ali na e naslov marija.sukalo@siol.net Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 11 Intervju JANKO ŽUNTAR, PREDSEDNIK GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Z modrostjo in preudarnostjo se da mnogo doseči Janko Zuntar (foto: Marija Lebar) Naš tokratnji sogovornik Janko Žuntar, po domače Dobrovc, je doma v Zgornjih Pobrežjah. Pred nekaj leti je prevzel kmetijo, kjer se ukvarja z živinorejo. V mladosti si je želel poklic poiskati v medicini, vendar je domača kmetija terjala naslednika. Zato se je odločil za srednjo kmetijsko šolo v Šentjurju, kjer je dejaven še sedaj, saj je v odboru, ki vsako leto pripravlja srečanja absolventov te šole. Za mnoge je bila srednja kmetijska šola v Šentjurju le odskočna deska za nadaljnjo kariero, med njimi so številni znani Slovenci tako s področja politike kot gospodarstva in znanosti. Jankova pot je bila drugačna. Med Zgor-njesavinjčani pa tudi širše je najbolj prepoznaven kot gasilec. Točneje kot predsednik pobreškega prostovoljnega gasilskega društva in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Njegova modra in preudarna beseda zna pomiriti včasih razgrete gasilske glave. »Z modrostjo, dogovarjanjem in preudarnostjo lahko veliko dosežemo,« je njegov moto. - Kako in kdaj se je začela vaša gasilska pot? Gasilstvo je v naši družini tradicija. Gasilec je bil že moj oče, ki je bil med drugim mentor pionirske desetine v Prostovoljnem gasilskem društvo Pobrežje ob Savinji. Za to dejavnost je navdušil tudi mene. S sedmimi leti sem začel v pionirski desetini, vse od takrat sem dejaven v gasilskih vrstah. - In kako se je vaša pot gasilca nadaljevala? Iz pionirskih vrst sem z leti prešel v mladinsko desetino, kar kmalu pa sem se začel na gasilskem področju tudi resno izobraževati. Opravil sem tečaj za nižjega gasilskega častnika, nato častnika, sedaj sem gasilski častnik druge stopnje. - Izobraževanju in činom so sledile tudi zadolžitve oziroma funkcije, ki ste jih prevzemali v svojem matičnem društvu. Funkcije se mi ne zdijo tako pomembne, važno se mi zdi, kaj je dolžnost, ki jo človek hkrati z določenim položajem sprejme, in kako jo izpolnjuje. - Pa kljub temu, kako je potekala vaša gasilska kariera? Kmalu po tem, ko sem opravil izobraževanje za nižjega gasilskega častnika, sem prevzel dolžnost podpoveljnika v društvu. To je bilo leta 1986. Od leta 1988 sem bil poveljnik, predsedniško mesto v društvu pa sem prevzel 1993. - Že več mandatov ste v vodstvu Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Kdaj se je začelo to sodelovanje? Vse, od kar sem postal poveljnik v matičnem društvu, sem sodeloval v poveljstvu in različnih odborih zveze. Podpredsednik sem bil od 1998. Predsednik sem postal leta 2003, sedaj mi teče drugi mandat. - Zveza skupaj s posameznimi gasilskimi društvi že nekaj let z občinami podpisuje tripartitne pogodbe o izvajanju gasilske javne službe oziroma anekse k pogodbam. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem na tej ravni? Menim, da je sedaj že utečeni način zagotavljanja sredstev za gasilsko dejavnost ustrezen in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi zelo dobro. Pred dvema letoma smo se na kolegiju zgornjesavinjskih županov dogovorili tudi o povečanem prispevku za delovanje same zveze, ki se prej že sedem let ni zvišal. Sredstva, ki jih občine vsako leto namenijo gasilskim društvom, so namenjena tako za izvajanje osnovne dejavnosti kot za investicije. - Kako je torej z opremljenostjo gasilskih društev? Opremljenost društev je vsako leto boljša. Kjer je v občini več društev, se med seboj dogovarjajo o prioritetah glede večjih posegov in nabav, kot je na primer nakup ali nadgradnja gasilskih vozil ali morda prenova gasilskih domov. Pri tako sodobni opremi, ki jo imamo za izvajanje intervencij sedaj, je zelo pomembno znanje, kako z njo ravnati. Stalno prihajajo v vsakodnevno rabo tudi različni novi materiali in snovi, s katerimi se srečuje gasilec na intervencijah, zato mora te novosti poznati in obvladati. To pa je mogoče le z nenehnim izobraževanjem. Prav to je tudi ena izmed pomembnih nalog naše gasilske zveze, da namreč organizira in koordinira izobraževanje članstva. - Koliko gasilcev pa je združenih v Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline? V naši zvezi deluje 15 prostovoljnih gasilskih društev različnih kategorij. Po zadnjih podatkih je članic in članov 2.867. »Prav v teh dneh so vsi slovenski gasilci, ki jih je več kot 130.000, v akciji Nedeljskega prejeli častni naziv Slovenec leta.« - Zveza se združuje na regijski ravni. Ali tudi tam sodelujete v katerem od organov vodenja? V regijskem poveljstvu so vključene štiri gasilske zveze. To pomeni 72 prostovoljnih gasilskih društev in okoli 9.600 članov. Vodstvo se menja in je vsak mandat iz druge zveze. Tudi sam sem bil član regijskega poveljstva v prejšnjem mandatnem obdobju, sedaj sem podpredsednik regijskega sveta. - Dejavni ste tudi v organih Gasilske zveze Slovenije. V prejšnjem mandatu sem bil član časopisno založniškega sveta. Sedaj sem v komisiji za priznanja in odlikovanja. To se mi zdi častna naloga, saj so člani te komisije eminente osebnosti. Delo v komisiji je precej zahtevno. Dobimo se desetkrat do dvanajstkrat na leto. V Sloveniji je namreč 1.406 prostovoljnih gasilskih društev. Na vsaki seji obravnavamo več sto predlogov za odlikovanja. Pri tem predloge skrbno pretehtamo in smo precej selektivni. - Kot gasilec ste se menda srečali tudi s predsednikom države dr. Danilom Turkom? Leta 2009 sem bil predsedniku predstavljen na prireditvi, ko je bilo Velenje proglašeno za najlepše urejeno mesto. Tam sem predstavljal ga- 8 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Intervju silsko regijo. Gasilci v tej akciji že vrsto let sodelujemo v kategoriji najlepše urejenih gasilskih domov z okolico. Tako sem imel priložnost predsedniku stisniti roko. - Za svoje aktivno delovanje v gasilstvu ste prejeli tudi številna priznanja in odlikovanja. Gasilska zaveza Slovenije mi je podelila odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu. Sem med najmlajšimi, ki so prejeli to odlikovanje, saj je pred tem potrebno imeti vse stopnje gasilskih odlikovanj ali plamenic. Leta 2004 sem na predlog mozirskega župana Ivana Suhover-šnika in Regijskega štaba civilne zaščite za zahodno Štajersko postal prejemnik zlatega znaka civilne zaščite, ki sem ga prejel v Cankarjevem domu iz rok takratnega premiera Antona Ropa. - No, pa sva še pri enem področju, v katerem ste aktivni že dolga leta. V času, ko sem bil svetnik in vodil odbor za požarno varnost, zaščito in reševanje v občini Mozirje, kamor je takrat še sodila Rečica ob jah. Imajo kuhinje, imajo telovadnice, ogrevanje, torej vse potrebno za preskrbo večjega števila prebivalcev v nujnih primerih. - Ste tisto, kar je bilo zapisano, preverili tudi na vajah? Imeli smo več preverjanj in vaj. V letu 2006 smo pripravili veliko vajo reševanja na Golteh ob predpostavki, da je gondolska žičnica obstala, v njej pa je bilo ujetih več obiskovalcev, kar se je slabo leto poprej v resnici zgodilo. V vaji je sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske, pa tudi vse službe, ki so ob takih dogodkih na prizorišču nujne. Vaja je dobro uspela. Tukaj naj poudarim, da se čedalje pogosteje tako gasilci kot ostali člani civilne zaščite srečujemo z nepredvidenimi naravnimi dogodki, ki jih utegne glede na klimatske spremembe biti čedalje več tudi pri nas. Ne samo poplave, ki smo jim v dolini priča pogosto, pač pa tudi plazove, žled in viharje. Na te razmere se je treba poskusiti čim bolje pripraviti. Janko Zuntar je bil predstavljen predsedniku države na slovesni razglasitvi Velenja kot najlepšega mesta leta 2009, kjer je bil navzoč kot predstavnik gasilcev. Savinji, sem leta 1998 prevzel vodenje civilne zaščite. Organizacijsko smo takrat civilno zaščito postavili praktično na novo. Na novo smo imenovali štab in organizacijo prilagodili novim zakonskim zahtevam. Razdelil smo si področja, oblikovali smo tehnično reševalno ekipo, v štabu je moral biti poveljnik občinskega gasilskega poveljstva, prva medicinska pomoč, prva veterinarska pomoč, ekipa za preskrbo. Ker sta bili krajevni skupnosti tako veliki, je morala imeti vsaka svojo ekipo prve medicinske pomoči s po sedmimi usposobljenimi člani. Ob predpostavki večjih naravnih ali kakih drugih nesreč je bilo treba v načrtih zagotoviti prehrano, nastanitve za večje število prebivalstva. Za primer take nesreče smo imeli dogovore z ravnateljema, ker sta obe šoli na dobrih lokaci- - V letu 2006 je nastala rečiška občina, se je v vašem delovanju s tem kaj spremenilo? Tudi v svoji sedanji občini sem poleg gasilstva vpet še v delovanje civilne zaščite, sem podpo-veljnik štaba. - Poskusili ste se tudi v lokalni politiki? Na prvih demokratičnih volitvah sem bil izvoljen v zbor združenega dela takratne skupščine občine Mozirje. Leta 1994, ko so nastale samostojne občine, sem bil izvoljen na listi SLS v občinski svet. Svetnik sem bil tri mandate. Najbolj ponosen sem, da smo v času mojega drugega mandata uspeli uresničiti projekt izgradnje nove osnovne šole na Rečici ob Savinji, kar je bil za takratno mozirsko občino velik zalogaj. Sicer pa sem bil tako kot tudi moj oče dejaven tudi v takratni rečiški krajevni skupnosti. - Kaj vas je vleklo v politiko? Če nisi zraven, ne moreš prispevati k uresničitvi idej in pobud, ki jih imajo ljudje na terenu. Na zadnjih volitvah sem ponovno kandidiral in bil izvoljen v občinski svet občine Rečica ob Savinji. - Ni samo gasilstvo tista humanitarna dejavnost, v kateri delujete. Menda ste tudi krvodajalec? Kri sem daroval že pri vojakih. Menim, da je to humano, saj ne vemo, kdaj jo bomo potrebovali tudi sami. Pa ne samo zato. Zavest, da lahko komu pomagam, mu morda celo rešujem življenje, me preprosto osrečuje. Kri sem do sedaj daroval več kot tridesetkrat. - Očitno vam dobrodelnost res »dobro dene«, saj ste sodelovali tudi v odboru za izgradnjo nove hiše družini Deleja na Trnovcu, ki jim je povo-denj porušila dom. Zraven sem bil skoraj ves čas, saj smo si gasilci in civilna zaščita med poplavo ogledali položaj in bili praktično priča, kako se je prizidek rušil v vodo. Takoj smo oblikovali tudi odbor za izgradnjo novega doma, kamor so me kot člana imenovali prav Delejevi. Pri tej akciji moram pohvaliti zavzetost medijev, ki so s stalnim poročanjem pripomogli, da so se zbrala tolikšna sredstva in se je nova hiša zgradila tako hitro. Tema je bila medijsko prepoznavna in domačijo so obiskovali najvidnejši predstavniki družbenega in verskega življenja vse od škofa pa do takratnega predsednika Drnovška. - Ste kdaj pomislili, da bi gasilstvo obesili na klin? Nisem pomislil na to, pridejo pa obdobja, ko te kaj razjezi, vendar to hitro pozabiš, saj je v gasilstvu toliko lepega; delovna vnema, tovarištvo, druženje, predvsem pa tisto, kar mi vedno največ pomeni - pomoč bližnjemu. Vse, kar sem dosegel, je zasluga tudi gasilcev. Gasilstvo me je naredilo prepoznavnega. - Ali ima gasilstvo bodočnost? Kako je z gasilsko mladino? Večina društev z mladimi dobro deluje, jih zna motivirati in animirati. Menim, da je za mladino v gasilstvu dobro poskrbljeno in da se nam bodočnosti ni treba bati. - Dandanes je beseda prostovoljstvo velikokrat omenjena, vendar le redko v povezavi z gasilci. Menite, da družba gasilcem dovolj priznava njihovo nesebično delo? Prav v teh dneh so vsi slovenski gasilci, ki jih je več kot 130.000, v akciji Nedeljskega prejeli častni naziv Slovenec leta. V imenu gasilcev so ga prejeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje-Sap. Moram priznati, da mi je to priklicalo solze v oči. Saj gasilci ne delamo za to, da bi nas kdo hvalil, nas nagrajeval. Motivi prostovoljnega gasilstva so drugje. Se mi pa zdi prav, da vse neštevilne ure in napore, ki jih vsi vlagamo v naše poslanstvo, opazi tudi družba in to na glas tudi pove. Ob tej priložnosti čestitke vsem slovenskim gasilkam in gasilcem. To nas zavezuje še k boljšemu delu. Pogovarjala se je Marija Lebar Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 9 Gospodarstvo, Kultura BANKA CELJE Zaskrbljenost zaradi spremembe Uprava Banke Celje je na ponovoletnem sprejemu za novinarje v Celjski mestni hranilnici predstavila nekatere vidnejše dogodke preteklega leta. Predsednik uprave mag. Dušan Drofe-nik se je ob tej priložnosti odzval na napovedano prodajo Banke Celje s strani Nove Ljubljanske banke in dejal, da je prodaja banke stvar odločitve lastnikov. »Menimo pa, da je bilo dosedanje lastništvo vseskozi stabilno in tudi razpršeno, čeprav ima prvih deset delničarjev več kot 70-odstotni delež. V lastniški strukturi imamo tudi veliko malih delničarjev. Takšnega stabilnega lastništva si želimo tudi v prihodnje,« je povedal Drofenik in dodal, da ob tako pomembnih vprašanjih vodstvo banke sodeluje skladno s svojimi pristojnostmi. Na vprašanje, ali bo prodaja Banke Celje vplivala na njene komitente, je Drofenik odgovoril, r ROK ZA PRITOŽBE NA CENITVE VREDNOSTI NEPREMIČNIN SE IZTEKA Pripombe samo še do nedelje V torek, 25. januarja, se je iztekel rok za oddajo pripombe na poskusno izračunano vrednost nepremičnin preko pošte ali osebno v geodetskih pisarnah. Vsi zamudniki pa imajo čas za posredovanje pripomb še do te nedelje, 30. januarja, ampak le preko spletne aplikacije. Tako se je odločila Geodetska uprava RS (Gurs), saj je bil dostop do spletne strani obveščanja v zadnjih dneh pred rokom zaradi preobremenjenosti otežen ali celo onemogočen. Medtem ko pripombe na vrednotenje nepremičnin Gurs sprejema le še preko spleta do nedelje, lahko lastniki spremembe podatkov o nepremičninah in lastništvu posredujejo predvidoma do konca leta. Ker pa je stranka SLS prepriča- na, da je izpeljano vrednotenje nepremičnin nerazumljivo, je v kabinet predsednika vlade in na ministrstvo za okolje in prostor posredovala poziv k podaljšanju roka za pritožbe na cenitve vrednosti nepremičnin vsaj za pol leta oziroma do 1. julija letos. V Gursu za sedaj podaljšanja ne načrtujejo, saj menijo, da imajo dovolj pripomb, da bodo lahko pripravili kakovostne modele vrednotenja. Več o tem, kako je vrednotenje nepremičnin potekalo na mozirski izpostavi geodetske uprave in o tem, kaj lahko lastniki nepremičnin pričakujejo v prihodnje, pa v naslednji številki Savinjskih novic. Tatiana Golob GALERIJA MOZIRJE Pesniški prvenec Ivane Žvipelj Malo pred koncem leta je v sozaložništvu z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj iz Mozirja izdala knjigo poezije. Knjigo bo avtorica predstavila javnosti na dogodku, ki bo v četrtek, 3. februarja, ob 18. uri v prostorih mozirske galerije. Predstavitev bo malo drugačna, kot smo jih vajeni, saj je Žvipljeva k sodelovanju povabila likovnike in fotografa, pripravili so kulturni program, pesmi pa bo brala sama. Ivana Žvipelj je povedala, da jo je k tako oblikovani prireditvi spodbudilo to, da se v njenih pesmih velikokrat pojavljajo barve kot simbol različnih občutij. To ji je dalo idejo in k sodelovanju je povabila likovnike društva Gal z Reči- © ce ob Savinji. Ti so v dveh delavnicah pod vodstvom mentorjev ustvarjali likovna dela na temo Ivaninih pesmi. »Tehnika slikanja ni predvidena, vsak avtor bo na platno prenesel občutja, ki so ga prevevala ob prebiranju pesmi. Zanimivo bo videti, kako so pesmi dojemale slikarke in kako slikarji,« je ob tem dejala Žvipljeva. Tako bo ob predstavitvi knjige Kapljice srca potekalo tudi odprtje likovne razstave dvajsetih del na temo pesmi, ki jih bo izbrala mentorica Terezija Bastelj. Ena stena galerija pa je namenjena razstavi fotografij Sebastjana Žviplja, ki je h knjigi prispeval avtorske fotografije. Dogodek bo povezoval Anton Venek. Marija Lebar Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 lastništva odveč da je uprava banke zadolžena predvsem za dobre poslovne rezultate, zato komitenti ne bi smeli biti zaskrbljeni zaradi spremembe lastništva. Dodal je še, da je bila Banka Celje vseskozi korektna do svojih lastnikov v smislu izplačevanja dividend. Predsednik uprave na sprejemu še ni mogel govoriti o rezultatih poslovanja v letu 2010, saj jih mora najprej obravnavati nadzorni svet banke, izpostavil pa je nekatere pomembnejše dogodke preteklega leta. Kljub zaostrenim razmeram je Banka Celje ponovno dobila dobro mednarodno bonitetno oceno institucije Fitch Rating. Uspešno so zaključili dve prodaji navadnih petletnih obveznic v skupni vrednosti 60 milijonov Predsednik uprave Banke Celje mag. Dušan Drofenik: »Stabilnega lastništva si želimo tudi v prihodnje.« evrov, podpisali so pogodbo z Evropsko investicijsko banko za kreditno linijo v višini 50 milijonov evrov, na mednarodnem kapitalskem trgu so najeli sindicirano posojilo v višini 60 milijonov evrov in razširili poslovno mrežo tudi na Obalo. Aktivno so iskali perspektivne naložbene priložnosti, predvsem v panogi energetske učinkovitosti in proizvodnje električne energije, tako imenovane zelene projekte pa podpirajo tudi z ugodnimi Natur krediti za fizične osebe. KF BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Letos enajst milijonov za razvoj V Nemčiji so pred nedavnim objavili navzgor popravljeno napoved o gospodarski rasti za letos, ki je spodbudna tudi za poslovanje nemških podjetij v Sloveniji. Družba BSH Hišni aparati Nazarje tako namerava letos vložiti v razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo enajst milijonov evrov. V BSH Hišnih aparatih so po prvih podatkih lani čiste prihodke od prodaje, glede na leto 2009, povečali za dvanajst odstotkov, kar pomeni skoraj 270 milijonov evrov. Za približno toliko nameravajo prodajo povečati tudi letos. 11 milijonov evrov bodo namenili za projekt s poudarkom na izdelkih z višjo dodano vrednostjo, pri čemer bodo investirali v raziskave in razvoj ter v kadre. Na novo nameravajo zaposliti okoli 40 sodelavcev, predvsem tehničnih profilov. Ob obstoječih podružnicah na Hrvaškem in v Srbiji odpirajo novo podružnico v Bolgariji. KF Gospodarstvo, Kultura, Oglasi Obeležili dve desetletji delovanja SAM D.O.O. DOMŽALE Domžalah (foto: Timpran) Podjetje SAM d.o.o. Domžale, ki ima svojo poslovno enoto tudi v občini Nazarje, je v četrtek, 20. januarja, obeležilo praznovanje 20. obletnice svojega delovanja. Ob tej priložnosti so se zbrali v hali Komunalnega centra Domžale in svojim gostom, med katerimi so bili dolgoletni kupci, dobavitelji, župani in prijatelji, pripravili bogat kulturni program. Lastnika podjetja Anton in Milena Sedeljšak, ki skupaj z družino in sodelavci uspešno vodita podjetje, sta se zahvalila zvestim sodelavcem, dolgoletnim kupcem in dobaviteljem ter jim izročila simbolna darila. V prvem delu praznovanja je nastopila priznana etno skupina Kon- Utrinek s praznovanja v trabant, ki je s svojo izvirnostjo navdušila številne v dvorani. Oktet Zven iz Črnuč je postregel s slovenskimi narodnimi pesmimi, vedno bolj priljubljena pevka in hkrati soseda podjetja Sam d.o.o. Domžale, Eva Černe pa je blestela s svojim glasom. Drugi del praznovanja je potekal v sproščenem vzdušju ansambla Zmaji iz Zgornje Savinjske doline, gostje pa so lahko poizkusili slovenske kulinarične dobrote. O uspešnosti podjetja SAM d.o.o. priča število zaposlenih, saj imajo preko 130 sodelavcev, pet poslovnih enot, ki se ukvarjajo s prodajo gradbenega materiala, keramike, barv, orodja, vodovoda in ogrevanja, elektro programa in vse za vrt in okolico. Podjetje SAM d.o.o. Domžale je v občini Nazarje prisotno od leta 2001, leta 2008 pa se je preselilo na novo lokacijo in odprlo sodoben center, ki omogoča kupcem Savinjske doline nakupe s širokim in kakovostnim asortimanom. AO GLASBENA ŠOLA NAZARJE Glasbena šola Nazarje je tretji četrtek v januarju pripravila klavirski recital Tjaše Šulc. Nastop pianistke v dvorani omenjene šole sodi v cikel koncertov Pianissimo, ki ga pripravlja Društvo klavirskih pedagogov Slovenije EPTA. Šulče-va je obiskovalcem pripravila dela Bacha, Chopina, Skrjabina, Lu-toslawskega, Debussya in Liszta. Mariborčanka se je klavir pričela učiti na mariborski glasbeni in baletni šoli. Po maturi je študij nadaljevala na zagrebški glasbeni akademiji, kjer je diplomirala in magi-strirala. Redno se je udeleževala poletnih šol in mojstrskih tečajev pri priznanih profesorjih. Prav tako ni manjkala na številnih regijskih in Klavirski recital Tjaše Šulc Tjaša Sulc je navdušeno publiko nagradila s podaljškom (foto: Marija Sukalo) državnih ter mednarodnih tekmovanjih. Na njih je dosegala odlične rezultate in prejemala prve druge in tretje nagrade ter priznanja. Ve- liko nastopa doma in v tujini. Letos je bila izbrana za nastop v mednarodnem Pianissimu na 36. mednarodni konferenci EPTA v Ljubljani in prejela vabili za nastopa v Salzbur-gu in Berlinu. Po maturi je na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor prejela priznanje dr. Roman Klasinc za umetniške dosežke. Za odlično odigran Schumannov koncert z orkestrom Zagrebške filharmonije pod taktirko Pavla Dešpalja pa je bila nagrajena z rektorjevo nagrado zagrebške Univerze. Šulčeva je zaposlena kot profesorica in korepetitorica na Konser-vatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Svoje znanje igranja nadgrajuje pri profesorju Konstantinu Bo-ginu na Akademiji Santa Cecilija v Bergamu. Marija Šukalo Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 11 Kultura, Ej, Čestitke Številni zapleti in moški striptiz, konec pa srečen 5. MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA VELIKO AVSENIKOVO NAGRADO Zlati priznanji Kropovškovi in Weissu Zlata Robi Weiss (levo) in Barbara Kropovšek z mentorjem Primožem Zvirom (foto: Marija Šukalo) KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA V Begunjah je predzadnji vikend v januarju potekalo 5. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za veliko nagrado Avsenik, ki ga je pripravil Zavod Glasbena šola Avsenik. Za prestižno nagrado se je potegovalo kar 114 tekmovalcev. Med njimi tudi deset frajtonarjev pod mentorstvom Primoža Zvira iz Šentjanža. Tokrat je Zvir svoje učence pripravil v tolikšni meri, da so ti obvezne Avsenikove skladbe v različnih starostnih kategorijah odigrali tako dobro, da so osvojili sedem zlatih in tri srebrna priznanja. Med tistimi, ki sta prejela zlato priznanje, sta tudi Robi Weiss iz Okonine in Barbara Kropovšek s Homc. Barbara je osvojila tudi drugo mesto v svoji starostni kategoriji. Žirija v sestavi Slavko Avsenik ml., Adalbert Lipusch in Klemen Leben je prisluhnila Kropovškovi pri izvedbi Avsenikovih skladb Lisička in Marička ter Melodija za tebe in njen nastop ocenila z 93,42 točke. Weissu pa je omenjena komisija za Avsenikov Prosti čas in Pastirčka dodelila 93,17 točke. Marija Šukalo V mozirskem kulturnem domu je bila v nedeljo, 16. januarja, prva od predstav v okviru gledališkega abonmaja Ljubiteljski odri 2011, ki ga je skupaj z občino in javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravilo Kulturno društvo Lepa Njiva in k sodelovanju povabilo šest amaterskih gledališč. Kot prvi so v goste prišli najbližji sosedje, gledališka skupina Kulturnega društva Gorenje. Predstavili so delo Vinka Moderndorferja Na kmetih. Na turistični kmetiji se dobijo predstavnik ministrstva za obrambo, poslanec in njuni sodelavci. V odmaknjeni samoti želijo izpeljati »orožarski posel«. To jim prepreči obisk policijskega ministra. Ta ne sluti, kaj se dogaja. Kot vsako leto pride na kmetijo na dopust. Lastnici kmetije, ki o prepovedanih poslih svojih gostov nimata pojma, pripravita zanje kulturno po- poldne z gledališko igro. Policijski minister je nad idejo, da bi igral v Linhartovi igri nadvse navdušen, malo manj pa ostali »orožarski« gostje, a jim drugega ne preostane, da ne bi bili preveč sumljivi. Tako se preoblečejo v ženske kostume in jih zamenjujejo med seboj kar na odru, da so gledalci deležni nevsakdanjega pogleda na »moški striptiz«. Številno občinstvo, ki je napolnilo mozirsko dvorano, je s predstave odhajalo nasmejano in navdušeno. Z odzivom publike pa so bili zadovoljni tako organizatorji iz leponjivskega kulturnega društva kot gledališčniki iz Gorenja. Če se po jutru dan pozna in po prvi predstavi naslednje v abonmaju, zabave in užitka gledalcem ne bo manjkalo niti pri ogledu naslednjih petih predstav, ki sledijo. Marija Lebar Članice ansambla Zapeljivke predstavljajo novo skladbo z naslovom Snežna kraljica, ki sta jo ustvarila avtorica glasbe Monika Mlinar in avtor besedila Feri Lainšček, aranžma pa je delo celotne skupine Zapeljivke. Skladba je nekaj posebnega in novega, saj se v njej prepletata ritem sambe in polke. Sicer pa je tudi Snežna kraljica ena izmed skladb na projektu, ki ga pripravljajo skupaj s pesnikom Ferijem Lainščkom. Izid zgoščenke načrtujejo v letošnjem letu. Štefka Sem »Orožarski posel« zabeli vsakdan na turistični kmetiji (foto: Marija Lebar) 12 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedke iz naših krajev (7) Piše: Aleksander Videčnik LAMPRET IN PASTIR Neke nedelje je Lampret nagovarjal sosedovega pastirja, naj ga spremlja na lovu okoli Okre-šlja. Toda pastir je želel k maši, zato se je branil iti na lov. Lampret mu je zagotavljal, da se ne bo nič zgodilo, če ne gre k maši. Končno ga je le pregovoril. Gori med gorami sta sedla in Lampret je pripovedoval pastirju, kaj se ta trenutek dogaja po svetu. Nenadoma se obrne k fantu in mu reče: »Zdaj nabija ljubljanski grof puško, s katero me misli ustreliti.« Nato vzame svoj klobuk in ukaže pastirju: »Hitro se ureži v prst in stisni tri kapljice krvi na klobuk.« Komaj je fant to storil, je grof iz Ljubljane ustrelil in krogla je priletela v tiste tri kapljice krvi na klobuku. Tudi grof je bil čarovnik, toda ni dosegel Lampreta, vedel pa je, da krogla ni zadela. Zato je hitro zbežal in se skril v procesijo, ki je prav tedaj potekala po ljubljanskih ulicah. Lampret je nabil grofovo kroglo v puško in ustrelil; sredi procesije je grofa zadelo, da je mrtev padel na tla. BRATA NA LOVU Perk in Lampret sta krenila skupaj na lov. Lampret je kmalu ustrelil gamsa, Perk pa spet ni imel sreče. Doma je Lampret gamsa takoj odrl, Perk pa je bil jezen in poln zavisti. Lampreta je to tako razjezilo, da je stopil v hišo in skozi okno ustrelil brata. Takoj za tem je izginil in nikoli več ga niso videli. Ljudje pa vedo povedati, da je v Lampretovi hiši potem stalno strašilo. DUŠO ZASTAVI VRAGU Pravijo, da vsak čarovnik, preden začne čara-ti, zastavi svojo dušo vragu. Ta mu je zanjo dal »krštalo«, v katerem je čarovnik videl vse, kar se godi po svetu, in tudi, kaj je treba storiti za kako čarovnijo. LOVEC JERNIK Na Jezerskem je živel lovec po imenu Jernik. Bil je stalni spremljevalec dr. Frischaufa po Kamniških planinah. O njem so pripovedovali razne zgodbe. Jernik je znal coprati. Nekoč je šel na lov. Nekaj začara in že mu hudič prižene lepega gamsa za odstrel. Gams je padel pod strelom in Jernik ga ponese v pastirsko kočo na Pa-všnarjevi planini. Pa pride za njim hudič v lovski opremi, na hitro pogleda gamsa in Jernika, takoj nato pa izgine. Baje je Jernika bilo groza, hitro je pobral gamsa in izginil v dolino, rekli so, da je brezumno bežal. JERNIKOVE NAKANE Znana je zgodba, ko je nekoč neki lovec streljal na divjega petelina, ga zadel in videl, kako je padel z veje. Toda našel ga ni. Spomnil se je na Jernika in bil prepričan, da je ta spet nekaj začaral. Res je po nekaj dnevih našel pod tistim drevesom, s katerega je sestrelil divjega petelina, petelinove ostanke. TEŽAVE Z VRAGOM Pa je Jernik zašel tudi v težave, saj hudič ni bil vedno pripravljen streči svojemu varovancu. To je občutil na svoji koži, ko je šel po cesti s kmetom Spodnjim Vernikom. Tedaj je bil hudič slabe volje in se je lotil Jernika, metal ga je ob tla in na kamenje na cesti, da se mu je kar bliskalo pred očmi. Komaj se je pobral, tako hitro je spet padel, prosil je vraga, naj neha, toda njegove prošnje so bile zaman. Vernik je kar strmel, saj ni vedel, od kakšne sile pada Jernik po tleh. To je trajalo vse do začetka vasi, ko je vrag le odnehal. Jernika pa ni vprašal, kaj se je dogajalo, ker je vedel za njegove zveze s hudičem. KRASTAVA COPRNICA Pri kmetu Fitezu krave kar na lepem niso dale več mleka. Fitez je vedel, da imajo vmes prste copr-nice, toda hotel je ugotoviti, katera od njih se je maščevala prav njemu. Razbeljen drog je zabil pod kap hiše in se nato kraspal po rokah, nogah, obrazu, nogah. Ljudje so rekli, da se je »guzal« po telesu. Kmalu je zagledal staro Navršnico, in tako je vedel, da je ona molzla njegove krave. Njegova čarovnija pa je povzročila, da je Navršnica povsod tam po telesu, kjer se je Fitez drgnil, dobila »grampe«. MOLZLA PO ŠTRIKU Nekoč je na Mlinu služila dekla, ki je zanesljivo vedela, da je kočarka Korenka coprala in da je bila coprnica. Znala je pomolsti kravo po »štri-ku«. Vrgla je štrik čez štango ob peči in s copr-nijo molzla krave tega ali onega kmeta. Tako je nekoč storila tudi Mlinarjevim. Stari Mlinar je seveda hotel vedeti, kdo mu molze krave. Vzel je žareč železni drog, z njim je naredil pod kapom strehe luknjo, vanjo je vlil mleko krave, ki jo je coprnica molzla. Ko je to storil, se je pričel po telesu »guzati«, in kmalu je prišla v bližino Korenka, vsa krastava po obrazu. MASLO NI USPELO Pri Kumru jim iz smetane ni več uspelo narediti masla. Šli so po nasvet k župniku, ta jim je svetoval že znano coprnijo z železnim drogom. Ker so pri kmetu sumili, katera od žensk bi lahko bila coprnica, sta domači dekleti šli obiskat sicer zelo pobožno Nežo iz vasi. Tako je bila pobožna, da je tedaj, ko ni mogla v cerkev, doma molila rožni venec. Res sta jo našli doma, toda bila je vsa krastava. Pogled nanjo je bil grozen, zato sta dekleti hitro zbežali. OB JUTRANJICI COPRNICE ZBEŽIJO Pred davnim časom je mežnar v Lučah zjutraj ob svitu prišel do cerkve, da bi zvonil jutranjico. Nad pokopališčem je videl letati coprnice. Ko se je oglasil zvon, so izginile. COPRNICO SO LOVILI Neki Riharski hlapec je opazoval coprnico, kako je v gozdu pobirala »štrklje«. Hitro je poklical še druge, ki so v bližini delali, da bi coprnico družno ujeli. Ta je vanje metala štrklje, ki so se v zraku vneli in goreči padali med zasledovalce. Zato so ti jadrno zbežali. ZAMERA Če se je kaka družina hudo zamerila kateri izmed coprnic, so lahko doživeli, da jim je sredi kosila spremenila mleko v blato in celo meso je lahko postalo kravjak. Nadaljujemo prihodnjič. Iščemo stare fotografije Domači fotograf Anton Jamnik je posnel sliko, na kateri so radmirski pevci. Drugi z leve je znani kulturni delavec Matija Jamnik. Fotografija je nastala okoli leta 1920, hrani pa jo Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 113) Nasveti, Ljudje in dogodki ^Ja/nua/rja Pred 20 leti ... NAJ VIHRAJO NAJLEPŠE ZASTAVE Verjeli ali ne - v naši občini se trend povečanja števila rojstev otrok nadaljuje že drugo leto. Kar spomnimo se - v letu 1988 se je v naši občini rodilo 188 otrok, v letu 1989 kar 222, lansko leto pa že 226 - s takimi podatki se pač ne more pohvaliti skoraj nobena slovenska občina. V letu 1989 se je skupno število prebivalcev povečalo za 17 ljudi, lani pa kar za 84 ljudi. Upajmo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje in da bo na naših balkonih vihralo še več plenic. Pred30 leti... PREUDARNO PREMISLITI Znane so težave, ki iz leta v leto nastajajo v zdravstveni dejavnosti oziroma v samoupravni interesni skupnosti za zdravstvo v naši občini. Ključni kazalci stanja so morda za vsakogar dojemljivi v naslednjem: vsak prebivalec je obiskal splošno ambulanto 4,4 krat - v regiji Ravne 2,6 krat, v SRS dvakrat. Na prvih 100 pregledov je bilo opravljenih še 218 ponovnih, v povprečju regije 196, v SRS pa tudi 218. Na 100 prebivalcev je bilo opravljenih 22 obiskov na domu, v regiji 18 in v SRS le 9. Napotenih je bilo v bolnišnico 0,8 %, v regiji 1,1 in v SRS 0,9 %, odstotki so mišljeni od števila ljudi, ki so obiskali splošne ambulante. Pred 40 leti... RAZPRAVA O ŠOLSTVU Občinska skupščina je na svoji zadnji seji obravnavala poročilo o delu šol v šolskem letu 1969/70. Iz poročila je ugotoviti, da je bil učni uspeh boljši kot lansko leto. Uspešno je izdelalo razred 90,9 % učencev. Po posamičnih šolah so učni rezultati različni in je od vseh učencev izdelali razred največ učencev na matični šoli Rečica ob Savinji (93,6 %) in najmanj na matični šoli Gornji Grad (88,6 %). Večja razlika je v učnem uspehu med najboljšo in najslabšo podružnično šolo Bočna (96 %) in Rastke (70 %). Pripravila Tatiana Golob Vpisi v zemljiško knjigo URŠKA KRAJSEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Tokrat vam v sklopu člankov na temo zemljiškoknjižnega prava predstavljam še vrste vpisov v zemljiško knjigo. Vse stvarne pravice na nepremičninah nastajajo, se spreminjajo in prenehajo z vpisom v zemljiško knjigo - kar ni vpisano v zemljiški knjigi, to ne obstoji. Sami vpisi v zemljiško knjigo se v osnovi delijo na glavne in pomožne. Glavni vpisi so: vknjižba, predznamba, zaznamba, pomožna vpisa pa sta: plomba in poočitev. V nadaljevanju vam predstavljam vsak posamezni vpis v zemljiško knjigo: - z vknjižbo se doseže pridobitev ali prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Vknjižbo zemljiškoknjižno sodišče dovoli le, če je predlogu priložena ustrezna listina z veljavnim pravnim temeljem. Gre torej za to, da se z vknjižbo doseže dejanski vpis določene stvarne pravice v zemljiško knjigo; - s predznambo se doseže oziroma izkaže pri- dobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, in ki učinkuje le pod pogojem, da se predznamba opraviči v zakonsko določenem roku; - z zaznambo se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Primer zaznambe je vpis nadhipoteke, spremembe osebnih stanj lastnika nepremičnine, kot je npr. zmanjšana poslovna sposobnost, zaznamba stečaja ipd.; - s poočitvijo se ali vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, kadar zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za ta podatek, ali pa se s poočitvijo označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi; - s plombo se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločalo. Zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Pozdrav do prihodnjič! Kot doslej, sem vam tudi tokrat na voljo za vsa vaša morebitna vprašanja, in sicer tako, da jih pošljete na uredništvo Savinjskih novic. Lesena pasivna hiša je hiša prihodnosti DAMJAN JEVSNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Na nekaterih področjih Slovenci krepko zaostajamo za sosedi. Eno teh področij je gradnja energetsko varčnih objektov. Obenem nam primanjkuje domišljije pri uporabi vrhunskega domačega materiala - lesa. Uporaba lesa v pasivnih hišah združuje oboje. TOPLOTO V HIŠI ZAGOTAVLJAJO SONCE IN TELESA LJUDI Pasivna hiša nima samo ene oblike, na zunaj je lahko skoraj neločljiva od drugih sodobnih hiš. Je pa na njej nekaj nenavadnega, in to opazite takoj, ko stopite noter - nima nobenih klasičnih sistemov ogrevanja ali hlajenja. Nima ra- diatorjev, nima klimatskih naprav. Toploto, ki jo potrebuje, zagotovijo sončna svetloba, ki prihaja skozi okna, in telesa ljudi, ki živijo v hiši. To zveni kot obet za bedo, vendar je študija dokazala, da je imela pasivna hiša v mrzli nemški zimi povprečno temperaturo 21,4 °C, kar je z drugimi besedami več od povprečne temperature v slovenskih hišah. Celo nenaseljene hiše iz študije so imele temperaturo 17 °C. Poleti so se temperature le redko dvignile nad 25 °C. Pri teh stavbah ni nič čarobnega in prav malo potrebujejo v smislu inovativnih tehnologij. Gradbinci morajo edino poskrbeti, da je ovoj hiše - tisti del, ki ohranja vremenske razmere zunaj - čimbolj nepropusten za zrak in da ne vsebuje nobenih toplotnih mostov (toplotni most je material, ki toploto zlahka prevaja iz notranjosti hiše ven). HIŠE MORAJO IMETI VELIKO »TOPLOTNO MASO« To pa ne pomeni, da mora hiša postati zate-snjena škatla. Predvideva se, da je naše počasno, vendar gotovo napredovanje v smeri zapi- 14 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Nasveti, Organizacije, Oglasi ranja vseh uhajanj zraka eden od razlogov za vse večjo pojavnost astme. Pasivne hiše imajo sisteme pasivnega prezračevanja, ki zagotavljajo, da se ves zrak v hiši zamenja vsake tri ali štiri ure. Pri tem uporabljajo sisteme izmenjavanja toplote - mrzli zrak, ki vstopa v hišo, se sreča s toplim, ki jo zapušča, in ob tem ujame 80 odstotkov njegove toplote. Da bi bil ta sistem še učinkovitejši, lahko sveži zrak zapeljete preko cevi v zemlji, ki pozimi ostane toplejša od zraka, poleti pa hladnejša. Pri tem je pomembno, da zrak vstopa samo preko točk v sistemu izmenjave toplote. Okna morajo biti pri nas obrnjena proti jugu in skrbno usklajena z velikostjo hiše. Če so premajhna, se hiša preveč ohladi, če pa so prevelika, se preveč ogreje. Morajo biti trosloj-na in visoko toplotno izolativna. Hiše morajo imeti tudi veliko »toplotno maso«, materiali morajo biti sposobni skladiščiti toplo- Težko je razumeti, zakaj vseh novih domov ne gradimo po standardih za pasivne hiše. to, tako da čez dan absorbirajo toploto sonca, ponoči pa jo oddajajo. Pasivne hiše, če so opremljene z učinkovitimi napravami, prihranijo približno tri četrtine energije običajne sodobne hiše enake velikosti. Pri tem je izredno to, da niso dosti dražje. Dodatni stroški gradnje naj bi nanesli največ 10 odstotkov skupne vrednosti. Kljub nekaterim dražjim vgrajenim materialom: oknom, vratom, dodatni izolaciji itd., namreč ni potrebno vgraditi sistema ogrevanja. Trenutno je v Nemčiji okrog 4.000 pasivnih hiš, v Avstriji 1.000, v drugih državah je pasivnih hiš nekoliko manj. LES IDEALEN MATERIAL Težko je razumeti, zakaj vseh novih domov ne gradimo po standar- LIKOVNI NATEČAJ NA TEMO GOZD Najlepše podobe gozda bodo deležne še lepših nagrad Uredništvo revije National Geographic junior in Zavod za gozdove Slovenije ob mednarodnem letu gozdov razpisujeta likovni natečaj. Privlačne nagrade, med drugim enotedenski paket in vikend paket bivanja na Pokljuki za celo družino ali voden izlet po gozdni učni poti za skupino 25 otrok sta le delna spodbuda za mlade ustvarjalce, da prikažejo svoj po- dih za pasivne hiše. Če je energija še vedno dokaj poceni in če imamo še vedno dovolj denarja zanjo, bi morali vseeno pomisliti na izpuste ogljikovega dioksida, do katerih prihaja bodisi direktno pri ogrevanju s fosilnimi gorivi, bodisi pri pridobivanju električne energije iz fosilnih goriv in njeni uporabi za ogrevanje. Ker je tudi pridobivanje cementa v cementarnah energetsko zelo potratno in ker se pri proizvo- dnji cementa sproščajo v ozračje zares velike količine CO2 (80 do 90 odstotkov manj obremenjujoča za okolje od portlantskega cementa sta cement iz magnezijevega karbonata ter novejši geopo-limerni cement), se v Sloveniji kot idealen material za gradnjo pasivnih hiš ponuja les pridelan v slovenskem sonaravnem gozdu, kjer les že desetletja pridobivamo tako, da ob tem hkrati varujemo naravo ter ohranjamo izjemno pestrost življenja, tako značilno za Slovenijo in slovenski gozd. Domač les je z vidika emisij CO2 v ozračje nevtralen material (gozd raste in akumulira ogljik), je odličen toplotni izolator in je na voljo v neposredni bližini. Z uporabo slovenskega lesa se obnašamo domoljubno, saj spodbujamo domača delovna mesta, obenem ohranjamo slovensko naravo in naše podnebje. Pa še to, po lesenem podu je tudi v hladni zimi prijetno hoditi bos. Viri: Podatki so povzeti po knjigi »Vroče« avtorja Georgea Monbi-ota, fotografiji pa sta objavljeni na www.ekoart.si. gled na gozd. Na natečaj lahko do konca marca pošljete svojo risbo, sliko, fotografijo ali maketo gozda ter se tako potegujete za privlačne nagrade. Podelitev nagrad bo 22. aprila ob dnevu Zemlje. Najboljša dela bodo objavljena v reviji, nekaj bo razstavljenih v prostorih zavoda. Več informacij najdete na www.junior.si. Štefka Sem Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 11 Oglasi Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Rečica ob Savinji (Ur. list RS, št. 55/2008) in Odloka o proračunu občine Rečica ob Savinji za leto 2011 (Uradni list RS, št. 107/2010), Občina Rečica ob Savinji objavlja Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Rečica ob Savinji v letu 2011 I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev, ki se dodeljujejo za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Rečica ob Savinji v letu 2011. Sredstva dodeljuje neposredni uporabnik: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. II. Okvirna višina razpisanih sredstev Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Rečica ob Savinji: - na proračunski postavki 11001 - Podpora kmetijski dejavnosti, kontu 410217 - Kompleksne subvencije kmetijstvu, v višini 18.940,00 EUR, - na proračunski postavki 11002 - Podpora društveni dejavnosti -kmetijstvo, kontu 412000, v višini 2.500,00 EUR in - na proračunski postavki 11004 - Financiranje dejavnosti LAS, kontu 412000, v višini 2.560,00 EUR. Na podlagi sklepa Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe se sredstva namenijo za naslednje ukrepe: • nosilci kmetijskih gospodarstev - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijski proizvodov (Priloga 1 Uredbe ES 364/2004), imajo sedež na območju občine Rečica ob Savinji in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev); (2) za ukrep A 2 točke prejšnjega člena: • registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (v nadaljevanju: društva in združenja); • organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja na območju občine ali regije (v nadaljevanju: registrirani izvajalci); (3) za ukrep iz B 1 točke prejšnjega člena: • zadruge, ki opravljajo dejavnost transporta; • subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti transporta. (4) za ukrep iz B 2 točke prejšnjega člena: • nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti; ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti). (5) za ukrep C 1 točke prejšnjega člena: • lokalna akcijska skupina, odgovorna za izvajanje lokalne razvojne strategije na območju občine. Skladno z določbami besedila razpisa, potrjenega na 2. redni seji Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe pri Občini Rečica ob Savinji, z dne 13.01.2011, se obvestilo o razpisu objavi v Savinjskih novicah. Celotno besedilo razpisa, vključno z obrazci, je objavljeno na spletnih straneh http:// www.obcina-recica.si/ in na oglasni deski občine, vlagateljem pa je na voljo tudi na naslovu: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, od dneva objave javnega razpisa, v času uradnih ur: v ponedeljek: med 8.00 in 12.00 ter med 13.00 in 15.00, v sredo: med 8.00 in 12.00 ter med 13.00 in 17.00 in v petek: med 8.00 in 13.00. Ukrepi »skupinske izjeme«: - A1: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo: 13.740,00 EUR; - A2: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu: 2.500,00 EUR; Ukrepi »de minimis«: - B1: Pokrivanje stroškov transporta mleka iz odročnih krajev: 400,00 EUR; - B2: Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah: 4.800,00 EUR; Ostali ukrepi: C1: Izvajanje lokalne razvojne strategije: 2.560,00 EUR III. Upravičenci Do sredstev so upravičeni: (1) za ukrep A 1 točke prejšnjega člena: Vlagatelj, ki kandidira za sredstva na osnovi tega razpisa, odda vlogo, ki vsebuje: - prijavni obrazec »Vloga za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Rečica ob Savinji za leto 2011«, - obvezne priloge, ki so predpisane kot dokazila k posameznim ukrepom. Vloge morajo biti oddane na naslov »Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji« do 10.04.2011. Oddane morajo biti v zaprtih kuvertah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »Ne odpiraj - razpis za kmetijstvo 2011«. Informacije v zvezi z javnim razpisom je možno dobiti na Občini Rečica ob Savinji v času uradnih ur ter pri Kmetijski svetovalni službi v Mozirju, ob ponedeljkih in sredah od 8.00 do 12.00. Občina Rečica ob Savinji C«1 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi LJUBLJANA Več kot 2.500 psov na mednarodni razstavi Ljubitelji psov so si lahko na mednarodni CACIB razstavi psov, ki je potekala 14. in 15. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ogledali več kot 2.500 psov in 198 pasemskih različic, med njimi tudi predstavnike edine slovenske avtohtone pasme, kraškega ovčarja. Pse iz 28 držav je ocenjevalo 18 Rudi Gričar z mejnim škotskim ovčarjem v pričakovanju prvega nastopa na mednarodni pasji razstavi (foto: Franci Kotnik) 6. POHOD NA TOLSTI VRH Najvišji vrh Črete znanilec letošnjih izletov Prvi izlet Planinskega društva Nazarje v tem letu je vedno namenjen vzponu na Tolsti vrh. Ta se nahaja na 1.077 metrih nadmorske višine, pot do njega pa je pohodni-ke peljala mimo Farbance, društvene koče nazarskih planincev. Na jasno sobotno jutro, 22. januarja, se je preko trideset poho-dnikov, večinoma članov planinskega društva, zbralo v Mostnem grabnu in se po markirani poti podalo do Farbance. Tam so jim dežurni oskrbniki prijazno postregli z vročim čajem, okrepčani pohodni- sodnikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Belgije, Nizozemske in Švedske. V soboto so potekale tudi štiri specialne razstave, in sicer za britanske ovčarje, angleške buldo-ge, pritlikave pasme in hrte. V sklopu razstave so pripravili tudi spremljevalni program, med drugim učne ure o strahu pred psi, razne spretnosti s psi in otroško delavnico. Ocenjevanja se je udeležil tudi Rudi Gričar iz Nazarij s sedemmesečnim mejnim škotskim ovčarjem iz domačega legla. Ker je bila to prva tovrstna preizkušnja za vzredi-telja in psa, jima je s koristnimi nasveti ob strani stal Zoran Janžovnik iz Mozirja, ki ima z različnih kinoloških prireditev že obilo izkušenj. Franci Kotnik ki pa so se podali naprej proti začrtani destinaciji. Po zasneženih gozdnih vlakah so se približevali vrhu in le nekaj korakov pod njim postali in se naužili lepega razgleda na Kamniško-Savinjske Alpe. Tudi najmlajši pohodniki, ki še ne gulijo šolskih klopi, so vrh dosegli brez težav, na vrhu pa se je počitek vendarle prilegel. A nizke zimske temperature niso bile primerne za daljše počivanje, razgreti poho-dniki so zato po krajšem postanku vrnili do koče. TG Preko trideset pohodnikov se je po zasneženih gozdnih vlakah podalo na Tolsti vrh (foto: TG) li^Špeh d.o.o. CpfjkI b i1 n iitvfl, ttjinjirtd ¡11 priVdti AliinLMH' lr* IZ. 3311 Om) buj DU u ki IB BUM i L &sm: 041 46b 7« 'C-mAlI: IfrtfiJudQilul nil www ifiihlDnitom AKTUALNO: IZKORISTITE MOŽNOSTI SUBVENCIONIRANJA TERMOIZOLACIJSKIH FASAD (IZ STIROPORJA IN KAMENE VOLNE ...) Pogoji za pridobitev subvencij v letu 2011: Toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe. Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli na podlagi originalnega predračuna izvajalca naložbe za toplotno izolacijo fasade skupaj s podstavkom oziroma coklom, ki mora biti izvedena z najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo A < 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega toplotno izolacijskega materiala (d), da bo razmerje A/d < 0,3 W/m2K. Navedeno razmerje A/d < 0,3 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih toplotno izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (A) naravnega toplotno izolacijskega materiala (lahko je 12 cm grafitni stiropor). V primeru, da je na obstoječi stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijskim materialom, katerega toplotna prevodnost A < 0,045 W/mK, lahko vlagatelj izvede konkretno naložbo v razliki do najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala. Predložiti mora fotografije, iz katerih bo razvidna debelina že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala in ustrezna dokazila, ki izkazujejo toplotno prevodnost že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1.1.2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1.1.2003, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu. Določena je omejitev v višini 25% od naložbe, vendar ne več kot 12 EUR/ m2 za največ 200 m2 toplotne izolacijske fasade. Priznani stroški vključujejo: - postavitev gradbenega odra; - odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu cokla, demontažo starih okenskih polic; - nabavo in vgradnjo toplotno izolacijskega materiala z zaključnim slojem oziroma celotnega fasadnega sistema; - obdelavo špalet; - nabavo in vgradnjo okenskih polic. Za vse navedene pogoje pokličite Špeh d.o.o. in pripravili vam bomo potrebne dokumente za subvencijo ali ugoden eko kredit. Naš i rud za lepoto vašega doma - že 19 let) Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 11 Ljudje in dogodki, Čestitke Samotna kmetija Goličnik Če vas bo planinska pot kdaj zanesla z Rečice ob Savinji preko Dol-Suhe proti Mozirski koči, boste naleteli na samotno kmetijo Goličnik. Kot orlovo gnezdo je vpeta na strmine južnih pobočij Mozirskih planin. Le tam, kjer strmina malo popusti, stoji domačija s številnimi gospodarskimi poslopji, obdajajo jo »notrašnje«, torej kmetijske površine, vse naokoli je gozd. Domačija leži na nadmorski višini 770 metrov, zaradi izrazito izpostavljene lege je od nje čudovit razgled daleč naokoli. Kmetija Goličnik je tipična predstavnica samotnih kmetij - celkov. Poselitev v obliki samotnih kmetij (samij) je značilnost alpskega in predalpskega sveta, kjer svet ni omogočal gostejše naselitve v obliki strnjenih naselij. Za samotno kmetijo velja, da je od drugih kmetij ločena s kmetijskimi površinami ali z gozdom. Večina samij je nastala v času tretjega poselitvenega vala v poznem srednjem veku. Ker so bile oddaljene, večinoma v podgorskem svetu, so morale biti moč- Hiša iz leta 1890 je bila pred leti lepo in okusno obnovljena (foto: Marijan Denša) ne in samooskrbne. Imele so številne gospodarske zgradbe in pripomočke, na njih je živelo veliko ljudi. Posestvo je bilo v enem kosu, taki poljski razdelitvi pravimo celek. Le planina, kjer se je poleti pasla živina, je bila »eksteritorialna«. Težko se je odločiti, kaj je zna-menitejše in lepše na tej kmeti- ji. Morda so to častitljive lipe, ki so nekoč v celoti obdajale domačijo. Čas in vreme jim nista prizanašala, zato nezadržno propadajo, a so še vedno čudovite. Morda je to velika kašča. Morda hiša, postavljena leta 1890, načrt zanjo še vedno hranijo. V načrtu se vidi, da so postavili dve peči, saj sta na domačiji ži- veli »mlada in stara družina«. Hiša je bila pred leti lepo in okusno obnovljena. V sicer sodobni kuhinji še vedno kraljuje kromiran štedilnik z letnico 1939. Pravo bogastvo tedaj in vrednota sedaj. Morda je to »dizel« iz leta 1912, agregat, s pomočjo katerega so gnali pripomočke, med drugim tudi žago. Koliko parov volov je bilo treba vpreči, da so lahko te težke stvari spravili do doma po strmem kolovozu iz doline? Cesta je bila zgrajena šele leta 1970. Do tedaj so les spravljali do doline samo po zemeljski drči. Ni bilo lahko. Morda sablja, ki je dokazovala, da so bili gospodarji kmetije svobodnjaki. Morda so to številne listine, ki jih hranijo doma, med drugim tudi knjigo, pravzaprav zapiske o zdravljenju živali in govorijo o tem, da so tu živeli in živijo ljudje močnih korenin, širokega pogleda in svobodnih misli. Marijan Denša 18 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Kultura, Ljudje in dogodki VEČER S SLAVICO TESOVNIK IN ARTURJEM STERNOM V ŽALCU Razkrivanje čuta za estetiko in poezijo V Mestni kavarni v Žalcu je svoja likovna dela na ogled postavila Slavica Tesovnik iz Okonine. Otvoritev razstave tretjo sobo- delu je na hudomušen način spregovoril Štern: »O slikarki govoriti je brez veze. Raje si oglejte njene slike. Te se mi zdijo v redu,« je med slušalcem razkrivala Šternov čut za poezijo. »Želim predstaviti Artur-ja kot človeka, ki ni prišel v vaše domove s »kmetije«, ampak kot človeka, ki je nekako že prej obstajal ter počel marsikaj, in sicer na nivojih, KNJIŽNICA VELENJE ki niso obče znani širši javnosti,« je med drugim izpostavila, Štern pa je na zelo svojstven način recitiral svoje stvaritve in s šalami na svoj račun zabaval občinstvo. Marija Šukalo Posvetilne pesmi Josipa Bačica Savskega Slavica Tesovnik je poslušalcem predstavila Sternov čut za poezijo (foto: Marija Šukalo) to v januarju je z literarnim večerom dopolnil ustvarjalec in zanimiv pripovedovalec svojih del Ar-tur Štern. Za glasbeno obogatitev srečanja je poskrbel Matic Pukl z akustično kitaro. O likovni ustvarjalki in njenem drugim povedal. Ker je bilo povedano to bolj skozi šalo, je za resno predstavitev svoje slikarske poti poskrbela likovnica sama. V drugem delu večera je bila vloga obrnjena. Kot moderatorka se je namreč skusila Tesovnikova in po- V četrtek, 19. januarja, je kulturnikom, literatom, pesnikom in članom Slapa iz Zgornje Savinjske doline v Knjižnici Velenje popestril večer pesnik in pisatelj Josip Bačic Savski iz Dobrne. Ob izidu njegove knjižice »Posvetilne pesmi« iz zbirke Droben list, ki jo je izdala Knjižnica Velenje, je bil izveden prijeten kulturni program. Ob 35-letnici ustvarjanja člana Slapa Josipa Bačica, ki je objavljal svoje pesmi tudi v knjižni izdaji Slap, je bil to prijeten dogodek, ob katerem je pesnik skozi prijeten pogovor predstavil svoje burno življenje. Eno večjih njegovih del je bila izdaja filozofsko tehnične knjige Individuum, za katero je leta 2009 prejel prestižno ameriško priznanje »človek leta 2009 iz Slovenije« Ameriškega biografskega inštituta. Z drobno knjižico premierno predstavljenih Posvetilnih pesmi je dodal svoji ustvarjalni vnemi še lirične izpovedi o zanimivih ljudeh, znancih in prijateljih. Jože Miklavc Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 11 Ljudje in dogodki, Oglasi MIHA GRUDNIK OBISKAL DEŽELO VZHAJAJOČEGA SONCA Želi postati prevajalec in se nekoč vrniti na Japonsko Miha Grudnik z japonsko družino v Azuminu Japonska kultura, japonski jezik, Japonci in predvsem Japonke so navdušili gimnazijca Miha Gru-dnika iz Nazarij do te mere, da se je začel učiti tega jezika. »Sprva sem gledal risanke, kjer sem se srečal z zvenečnostjo jezika, dodatno pa me je navdušila še ena od njihovih glasbenih skupin in njihova muzika. Nato sem se preko interneta začel učiti japonščine, sprva sam, potem ob pomoči študentke, sedaj pa na rektoratu filozofske fakultete. Do sedaj sem uspel osvojiti tudi njihovo pisavo. Začel sem sistematično proučevati Japonsko in vse, kar je z njo povezano. Japonci imajo svojo tradicijo in kulturo, na katero so zelo ponosni, kar je za nas mogoče malo mistično. So zelo vljudni, prijazni in skrivnosti, kar pa me je vedno privlačilo,« je z navdušenjem ob po-vratku iz dežele vzhajajočega sonca pripovedoval dijak ljubljanske gimnazije Ledina. Miha je bil zaradi ljubezni do Japonske in njene kulture kot edini Slovenec izbran s strani japonskega veleposlaništva za izmenja- Pri pripravi tradicionalnih japonskih jedi (foto: Marija Sukalo) vo na razpisu Japan-Europe High School Exchange Program. Tako je Nazarčan kar pet mesecev preživel pri japonski družini in obiskoval tamkajšnjo srednjo šolo. SPOZNAL DOBRE IN SLABE PLATI ŽIVLJENJA NA JAPONSKEM Dežela ga je, kljub njegovemu zatrjevanju, da je tam »svet narobe obrnjen«, fascinirala. Spoznal je dobre in slabe plati življenja na Japonskem. Mladi Nazarčan je namreč živel pri japonski družini v Azuminu, se v šolo vozil v Matsu-moto v prefekturi Nagano. Pri tem pa se srečeval z vsakodnevnimi težavami ljudi s podeželja in mesta. »Zjutraj me je »hostl oče« odpeljal na vlak, ki je bil vedno do sekunde točen. Z njim sem se odpeljal v 40 minut oddaljen Matsumoto, kjer me je na postaji v kolesarnici čakalo kolo za pot do šole. V mestu vladata red in čistoča, kljub mestnemu vrvežu pa je čutiti nek poseben mir. Obkroženo je z gorami, poznano pa je predvsem po zgodovinskem gradu Matsumoto in šoli Kaichi. Dijaki se tam zelo trudijo pri učenju in želijo osvojiti znanje. Med seboj so zelo tekmovalni. Na tej gimnaziji so se mladi le redko zabavali. Za njih je na prvem mestu šola, za njihove starše pa služba. So zelo zadržani in veliko časa potrebujejo, da stke-jo pristno prijateljsko vez. Sam sem hodil še na trening v klub, se dvakrat tedensko učil kaligrafije ali pa se kdaj opravil zvečer s sošolci na karaoke,« je razlagal Miha. V PROSTEM ČASU KUHAL IN PLEZAL Preplezal je tudi nekaj njihovih gora. Sam je namreč velik ljubitelj planin in avanturist. Poleg tega rad kuha, zato je prosti čas porabil za učenje priprave japonskih jedi. To mu ob »hostl očetu in mami« ni bilo težko, saj je v njima našel poznavalca tradicionalnih japonskih jedi in odlična učitelja. Tako je tudi najin pogovor potekal ob sušiju - jedi iz riža in surovih rib - in pripravi japonskega zelenega čaja. To je po Mihovih besedah ritual, ki traja v tišini tudi več ur. Ob njem Japonci namreč medi-tirajo. Žal je bilo najino pitje zaradi časovne stiske omejeno le na nekaj minut. Sedaj mladega Zgornjesavinj-čana, ki govori še nemško, angleško, špansko, rusko in švedsko, čaka šola, v kateri je bil prvo poletje neocenjen. A to ga, kot kaže, pri željah in doseganju ciljev ne bo oviralo. Želi namreč postati prevajalec in se nekoč vrniti na Japonsko. Marija Šukalo LUCE organizira ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ SMUČANJA ZA OTROKE na osvetljenem smučišču v Lučah Začetek tečaja: ponedeljek, 31.1.2011, ob 16.00 uri Trajanje tečaja: od ponedeljka, 31.1.2011, do vključno petka, 4.2.2011 (po dve uri dnevno) Cena: 60,00 EUR (smučarska vozovnica vključena v ceno) Prijave sprejemamo na elektronsko pošto: smuk.luce@gmail.com ali na tel: 031 708 180 (Beno) a Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Šport 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA w Še ena zmaga »graščakov« v gosteh Po uspehu pred tednom dni proti Zavrhu so varovanci nazarskega stratega Peziča z identičnim rezultatom 3:4, premagali še ekipo Tomaža iz Ormoža. Spet je blestel kapetan in najboljši strelec »lesarjev« Policijska uprava Maribor je v petek, 20. februarja, na snežnem stadionu na Pohorju pripravila državno prvenstvo policije in vojnih veteranov Združenja Sever v veleslalomu. V konkurenci 90 veterank in veteranov je veteransko društvo Sever za celjsko območje na tekmovanju zastopalo enajst tekmovalcev, od tega štirje člani iz odbora Mozirje. V kategoriji žensk je 1. mesto osvojila Danica Urbanc iz Celja, v kategoriji moški 1951 in starej- Blaž Metulj, ki je tri minute pred koncem srečanja s svojim tretjim golom zapečatil usodo gostiteljev. Zadnjeuvrščeni Tomaž, ki pa se je pred začetkom spomladanskega dela močno okrepil, ši je zmagal Igor Kos iz Zasavja, v kategoriji moški 1952-1961 je 1. mesto osvojil Miloš Špoljar iz Ljubljane, drugi je bil Darko Repenšek (odbor Mozirje), v kategoriji moški 1962 in mlajši pa je bil najhitrejši Aljoša Jazbec (Gorenjska), 2. mesto je zasedel Vili Bezjak iz Mozirja. V ekipnem seštevku je med 14 ekipami prvo mesto osvojila ekipa veteranskega društva Sever za celjsko območje. KF bo še kako mešal štrene najboljšim in marsikateri ekipi zagrenil pot v končnico. K sreči so Na-zarčani zdržali domači pritisk in se iz pekla dvorane v Veliki Nedelji vrnili s popolnim izkupičkom. Največ zaslug gre pripisovati dobro postavljeni obrambi s hitrimi protinapadi, kjer je kraljeval kdo drug kot najučinkovitejši strelec prvenstev zadnjih let, Blaž Metulj. Trije njegovi evrogo-li in zadetek Oblaka so bili dovolj za pomembno zmago, ki vodi »graščake« tik pod vrh razpredelnice enotne 2. slovenske futsal lige. Po dveh gostovanjih se bodo »graščaki« danes predstavili domačemu občinstvu, in sicer jih čaka izredno težko srečanje proti ljubljanski ekipi Viktorbit eBlagajna. Nasprotnika sta poravnana tako po številu prvenstvenih točk kot po svojih medsebojnih obračunih, zato bo srečanje še toliko bolj zanimivo. Franjo Pukart ROKOMETNI KLUB NAZARJE Iz Sežane s porazom Nazarske rokometašice so minulo soboto odigrale preloženo tekmo 12. kroga prvenstva. Gostovale so v Sežani pri favoriziranih tekmicah Burje. Sežančanke so lani v 1. krogu prvenstva v Nazarjah zmagale s 16 goli razlike. Tudi tokrat so pričakovale lahko delo, vendar se Zgornjesa-vinjčanke niso strinjale z vlogo lahkega trening partnerja. Te so prvi polčas izgubile s petimi goli razlike, a niso vrgle puške v koruzo. Držale so zaostanek na okoli dva do tri gole razlike. Tehtnico na stran domačink je prevesilo zdravstveno stanje gostujoče vratarke, ki ni mogla pokazati svojega znanja zaradi bolečine v križu. V zadnjih desetih minutah je ena izmed igralk zamenjala vratarko, kar so s pridom izkoristile domačinke in zanesljivo obdržale zmago doma z izidom 37:30. Jutri se za Nazarčanke nadaljuje 1. B državna liga. Doma gostijo ekipo ŽRK Brežice, ki jim je prizadejala visok poraz v drugem krogu prvenstva. Na tekmi z začetkom ob 17. uri gre pričakovati borbeno igro domačink. Roman Mežnar Zmagovalna ekipa državnega prvenstva policije in vojnih veteranov - člani društva Sever za celjsko območje (foto: SŠ) Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 KMN Tomaž Ormož : KMN Nazarje Glin 3:4 (1:1) Strelci: 1:0 Belšak (8), 1:1 Metulj (19), 2:1 Rob (24), 2:2 Metulj (28), 2:3 Oblak (35), 3:3 Golob (36), 3:4 Metulj (37). KMN Nazarje Glin: Supin, Letojne, Oblak, Korošec, Urtelj, D. Kugler, Golob, Banovšek, Metulj, Hren, Cigljar, Mekiš. Rumeni karton: Janžekovič (Tomaž). Rdeči karton: Primož Hren (Nazarje Glin). Rezultati 12. kroga: Tomaž : Nazarje Glin 3:4, Viktorbit eBlagajna : Kix Ajdovščina 2:7, Benedikt : Velike Lašče 5:3, Maribor Branik : Weber 3:6, Zavrh Selce Masind : Kebelj 3:3, Slovenske Gorice - prosta ekipa. Lestvica po 12. krogih: 1. Kebelj 23, 2. Nazarje Glin 21, 3. Viktorbit eBlagajna 21, 4. Benedikt 18, 5. Slovenske Gorice 18, 6. Kix Ajdovščina 16, 7. Velike Lašče 14, 8. Weber 11, 9. Zavrh Masind 10, 10. Maribor Branik 9, 11. Tomaž 6. Lista strelcev: 21 Siniša Brkič (Viktorbit), 16 Danilo Pukšič (Benedikt), 15 Blaž Metulj (Nazarje Glin) ..., 10 Boštjan Oblak (Nazarje Glin) ... DRŽAVNO PRVENSTVO POLICIJE IN VETERANOV V VELESLALOMU Repenšek in Bezjak veteranska podprvaka Šport, Črna kronika, Ljudje in dogodki KOSARKARSKI KLUB NAZARJE NA LJUBNEM NENADOMA UMRL 62-LETNIK Visok poraz v Prekmurju To soboto so se Nazarčani na krilih prepričljive zmage v prejšnjem krogu odpravili na gostovanje v Mursko Soboto. Ekipa Radenska Crea-tiv je na začetku prvenstva v nazar-ski dvorani šele v zadnji četrtini zabeležila zmago. Zmagali so tudi doma. Na prejšnji tekmi dveh nasprotnikov je odločala zbranost v zadnji četrtini. Tokrat je zmagovalca odločila tretja četrtina, ki so jo Sobo-čani prepričljivo dobili in mirno zaključili tekmo. Nazarčani so se enakovredno kosali polovico tekme. V nadaljevanju so domači košarkarji znali kaznovati napake gostujočih, ki niso zmogli slediti narekova-nemu tempu igre. Prekmurci so popolnoma upravičili prvo mesto na lestvici in dokazali, da resno mislijo z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja. Za dosego tega cilja so še dodatno okrepili igralski kader. Nazarča-nom ostaja dobra izkušnja, na kateri lahko gradijo uspešno nadaljevanje sezone. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Jutri v goste prihaja moštvo RODD s Koroške, ki letos kroji sam vrh prvenstvene lestvice. Pravšnji nasprotnik za izboljšanje vtisa iz zadnje tekme. Roman Mežnar Radenska Creativ : Nazarje 90:68 (30:22, 25:23, 22:6, 14:17) Strelci (Nazarje): Rednak 8 (0-1), Gostečnik 7 (1T), Bitenc 11 (0-1,1T), Zadravec 8, Krivec 11 (2-2,1T), Vodončnik 7 (2-2,1T), Blatnik, Ermenc 2, Polčnik, Plaskan 2, Hostnikar 1 (1-2), Valenčak 11 (1-1). Rezultati 2. SKL vzhod: 13. krog: Bistrica : Fenomeni 83:55, RODD : Union Olimpija mladi 102:74, Radenska Creativ : Nazarje 90:68, Ježica : Posavje Krško 77:82, Vrani Vransko : Lastovka 74:65, Calcit Mavrica : Terme Olimia Podčetrtek 66:95. Lestvica po 13. krogu: 1. Radenska Creativ 26, 2. Terme Olimia Podčetrtek 24, 3.RODD (-1) 21, 4. Bistrica (-1) 21, 5. Posavje Krško 20, 6. Ježica 20, 7. Vrani Vransko 19, 8. Calcit Mavrica 18, 9. Lastovka 18, 10. Fenomeni 16, 11. Nazarje 15, 12. Union Olimpija mladi 13. STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Boj za kolajne Sedmi krog strelske lige je ločil zrnje od plev, vsaj ko gre za boj za kolajne. Upoštevajoč najboljših šest rezultatov vsake ekipe zanesljivo vodi SD Gornji Grad 1 in se ji nasmiha končna zmaga. Prva ekipa SD Mozirje ne zaostaja veliko, boj za tretje mesto pa se bije med drugo ekipo Gor- njega Grada in SD Rečica. V posamični konkurenci dvoma o zmagovalcu ni več. Dušan Žehelj tokrat ni bil najboljši strelec, saj ga je z minimalno razliko premagal Jure Žohar iz SD Mozirje, ki se je s tem utrdil na drugem mestu. V boju za tretje pa so še vsaj trije strelci. Roman Mežnar Odbojkarska liga 3. DOL ženske - vzhod 1 Rezultati 14. kroga Mozirje : Črna 0:3 (15:25, 22:25, 17:25) ŽOK Vuzenica : KLS Ljubno 3:1 (25:22, 25:21, 25:11, 26:24) Kaže, da pokojnik ni bil žrtev kaznivega dejanja V minulih dneh so po Ljubnem ob Savinji krožile govorice o napadu na 62-letnika, ki naj bi umrl za posledicami tega dejanja. Moškega, ki je včasih z ženo živel v kraju, pozneje sta se preselila v dom za starejše občane, so namreč našli mrtvega v njegovi hiši na Ljubnem. Velika aktivnost policije ob dogodku je govorice še podkrepila, zato smo pri predstavnici za stike z javnostjo na celjski policijski upravi Mileni Trbulin preverili, kaj se je pravzaprav zgodilo. Trbulinova je o dogodku posredovala sporočilo, da so bili 15. januarja obveščeni o nenadni smrti 62-letnega moškega iz območja Ljubnega ob Savinji. Ogled kraja najdbe trupla so opravili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje v sodelovanju s policisti Policijske postaje Mozirje. Za pokojnega je bila odrejena in opravljena obdukcija. Na podlagi opravljene obdukcije, ugotovitev z ogleda in zbranih obvestil do sedaj niso ugotovili, da bi lahko bil pokojni žrtev kaznivega dejanja. Kljub temu da policisti dejanje še vedno preiskujejo in opravljajo razgovore z osebami, ki so bile tisti večer v bližnjem lokalu, se po besedah Trbulinove ni zgodilo nič takega, kar bi nakazovalo nasilno smrt pokojnika. Štefka Sem V Lučah, kjer sicer živijo gostoljubni ljudje, po pričevanjih domačinov obstaja prav posebna kultura parkiranja. Ker je kraj skozi večino leta precej oblegan s strani turistov in njihovih avtomobilov, Lučani močno občutijo prostorsko stisko glede parkiranja. Očitno pa med njimi živi tudi precej iznajdljivcev, ki svoje jeklene konjičke parkirajo kjerkoli se pač najde prostor. Tako se zgodi, da kakšen domačin zjutraj enostavno ne more oditi v službo, saj je njegova garaža in z njo seveda njegov avtomobil zaparkirana. Tudi zaposleni v Knjižnici Luče in seveda vsi njeni obiskovalci se precej pogosto znajdejo pred zagato, kako vstopiti v knjižnico. Kot priča fotografija, je prostor pred njo priljubljeno parkirišče za nekatere avtomo-biliste, ki jih prav nič ne zanima bralna kultura Lučanov. Važno je, da je avto pod streho ali vsaj poleg nje. TG (HI Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 Črna kronika, Zahvale, Oglasi AKCIJA BODI PREVIDEN Nasveti pešcem za varne|so prometu v V času med 24. in 30. januarjem poteka na območju Policijske uprave Celje preventivno-represivna akcija Bodi preViden, ki je namenjena izboljšanju prometne varnosti pešcev v cestnem prometu. V tem času policisti poostreno nadzirajo kršitve pešcev in voznikov do pešcev. Pešci so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. Pogosto so žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, včasih pa tudi zavoljo nepravilnega ravnanja in svojih napak. Nesreče z udeležbo pešcev so najpogostejše v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske razmere manj ugodne. Ob dežju, v megli, starejši pa so največkrat žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak. Varnosti pešcev policisti namenjajo številne preventivne in represivne aktivnosti. Preventivne so namenjene predvsem ozaveščanju pešcev, da morajo sami čim bolje poskrbeti za svojo varnost. Med drugim opozarjajo šolarje, njihove starše in stare starše na uporabo kresničk in drugih odsevnih pred- metov. Represivne aktivnosti so usmerjene predvsem v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo. Za varnejšo udeležbo v prometu bi morali pešci upoštevati več pravil in nasvetov. V prvi vrsti je uporaba svetlih oblačil in nošnja odsevnih teles. Upoštevanje prometnih predpisov, prečkanje cest na označenih prehodih za pešce, hoja po pločnikih ali ob levem robu vozišča v smeri hoje ter predvidevanje ravnanja drugih udeležencev v prometu bi lahko preprečilo prenekatero nesrečo. Več strpnosti in previdnosti v odnosu do pešcev se priporoča tudi voznikom vozil. S prilagajanjem hitrosti voznim razmeram, upoštevanjem omejitev, večjo previdnostjo na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, bi lahko bistveno zmanjšali nesreče, ki do konca življenja zaznamujejo udeležence. Izven naselij je potrebno voziti po sredini voznega pasu, da se zmanjša možnost trka s pešcem, ki hodi ob robu vozišča. Benjamin Kanjir Č R N A K R O N I K A • ZAGOREL VISOKONAPETOSTNI VODNIK Lepa Njiva: 19. januarja zvečer je v Lepi Njivi zaradi pretrganja električnega vodnika visokonapetostnega daljnovoda, vodnik zagorel. Še pred prihodom gasilcev PGD Šoštanj je ogenj ugasnil, gasilci pa so zavarovali in osvetljevali kraj dogodka. • SPOR MED SOSEDOMA Meliše: 21. januarja je v Melišah prišlo do verbalnega spora med dvema sosedoma glede meje posestev. Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti enemu izmed njiju izdali plačilni nalog. • PRIDRŽALI VINJENEGA VOZNIKA Mozirski policisti so v preteklem tednu odredili pridržanje za enega alkoholiziranega voznika osebnega avtomobila. Vsaka pot konča se, vsaka pesem enkrat izzveni, vsak trenutek zase, v spomin nekoč se spremeni... ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame Štefanije ZAGOŽEN 20.12.1926 - 19.1.2011 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane svete maše, cvetje, sveče in izrečena sožalja. Še posebej se zahvaljujemo celotnemu kolektivu doma starejših občanov v Gornjem Gradu za nego in skrb mame v času težke bolezni. Zahvala gasilcem PGD Bočna, Društvu upokojencev Bočna, članom ZB Bočna, družini Zavolovšek za ubrano petje, gospodu župniku Petru Marčunu za lep obred, cerkvenim pevcem, g. Marku Potočniku za poslovilni govor, pevkam prosvetnega društva Bočna, praporščakom in pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste našo mamo spremljali na poti k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Ivanke PLESNIK z Ljubnega ob Savinji 15.5.1927 - 20.1.2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvaležni smo prav vsem vam, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše ter prinašali cvetje in sveče. Hvala tudi za vse izrečene in napisane besede tolažbe. Vsi njeni Savinjske novice št. 4, 28. januar 2011 11 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www_pocjrob inorcina.si Za razvedrilo TEŽKA JE PISARNISKA Janko Žuntar, predsednik PGD Pobrežje ob Savinji (levo): »Tele decimalke se pa ne ujemajo.« Vinko Jeraj, rečiški župan (v sredini): »Kje je sedaj našel decimalke, saj imamo vse na okroglo?« Janko Prislan, predsednik PGD Grušovlje (desno): »Kaj? Kje? Kdo? Zakaj? Pusti me, saj ne razmišljam, ampak dremljem.« PO SKOKIH SKOK V ROKE Franjo Naraločnik, ljubenski župan: »Lojz, čestitam tvoji ekipi za organizacijo enkratnega športnega dogodka na Ljubnem!« Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno BTC: »Šala mala, dragi župan, saj imam ob sebi prave ljudi na pravem mestu.« 1 \