Leto LXVIII
Poštnin« plačana v gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 19. julija 1940
Stev. 163 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI, 6/111
SLOVENEC
telefoni aredniitva la oprave: 40-01, 40-02, 40413, 40-0«, 40-05 — Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cekevnl račun
Ljubljana številka 10.050 in 10.349 za inserate.
U prava: Kopitarjeva ulic« številka t
Veliko delo
V sredo, dne 17. julija, je dr. Anton Korošec kot prosvetni minister podpisal uredbo, da se od letošnjega leta dalje odpirajo novi semestri medicinskega študija na ljubljanski univerzi, dokler ne bo pouk v tej vedi poj>oln, to je, bo obsegal vseh deset semestrov, Tako bo leta 1944. naša univerza |k>polna univerza, kakor sta univerzi v Belgradu in Zagrebu. Hkrati se bodo leto za letom odprle tudi vse klinike in instituti, ki so za popoln medicinski študij potrebni, zaenkrat v mejah obstoječe splošna Ivolnišnice, dokler se ne zgrade novi prostori, ki bodo vseskozi utrezali času. Akcija za to se je že začela in ni treba še poudarjati, da je našla v našem prosvetnem ministru svojega največjega pospeševatelja in podpornika. Na vsak način imamo Slovenci zdaj popolno univerzo, na kateri se bodo pod vodstvom odličnih strokovnjakov tudi v skromnih razmerah — ki navadno porajajo v vseh panogah može, ki so jim ovire in težave le vzpodbuda za čim večji napredek in iznajdljivost — izobraževali tudi na višku časa stoječi zdravniki.
Ko to prevažno dejstvo v kulturnem življenju našega naroda beležimo, se spomnimo borbe za naš najvišji prosvetni zavod, ki nas postavlja v eno vrsto z najbolj omikanimi narodi sveta, saj se ponaša z imeni in more pokazati na dela. ki imajo svetoven sloves. To borbo je začel slovenski narod jx> svojih prizadevan jih v dobi narodnega preporoda pod tujimi režimi, ki ga niso smatrali za enakopravnega, v svoji državi pa, ko se je ta njegova najvišja narodna kulturna zadeva uresničila, jo je moral nadaljevati proti močnim čin i tel jem in vplivom, ki so smatrali popolno slovensko univerzo za nevarno svojemu mehaničnemu zamislit enega samega edinstvenega nediferenciranega naroda in so našli podporo režimov, ki so Slovencem bili načeloma neprijazni ter so državni denar trosili raje za vse kaj drugega, kakor za slovenske narodne potrebe in zahteve. Prizadevanju, da bi univerza v Ljubljani, ki se nam ob ustanovnem dnevu naše države, ko so 'skrajni centralisti bili še v ozadju, pač ni mogla odreči, postala popolna in ne okrnjena, kakor je bila ustanovljena, je bil na čelu naš narodni voditelj dr. Anton Korošec. Po dvajsetih letih je temu svojemu delu lahko postavil sam sklepni kamen in srečno inavguriral svoje poslovanje kot prosvetni minister Jugoslavije z uredbo, ki pomeni najlepše zadoščenje slovenskemu narodu kot enakovrednemu v državi, hkrati pa je v korist državni celoti, v kateri se vsi trije jugoslovanski rodovi lahko razvijajo svobodno na podlagi kulture, ki je vsakemu svoj-ska, pa obogatuje vse enako in jih dopolnjuje v plodovitem sodelovanju in složnih naporih za procvit skupne države - domovine.
To vse je tako prirodno, razumljivo samo po sebi in nujno, da tisti, ki razvoju tega vprašanja ni sledil, ne more zapopasti, koliko truda, žrtvovanja in tudi odločnosti in vztrajnosti je bilo treba, da se je iz vsega tega Cončno rodila univerza, kakršna mora biti. da je dostojna naporov in plodov ter stremljenj narodove kulture, ki jo naš najvišji znanstveni zavod ne samo boga'i kot nekak zaključek, ampak ji neprestano daje novih j>o-bud in jo dviga višje in višje. Bil je dr. A. Korošec, ki je stal tudi ob vseh važnih postajah poti do popolne slovenske univerz.e, premagoval ovire, dajal delavcem poguma in vlival zaupanje v končni usjjeh, v katerega ni nikoli dvomil. Na tej poti so bili po odločilnem prelomu naše notranje državne politike, ko je bil centralizem diktatorske klike po prizadevanju režima, v katerem je naš narodni voditelj stal na najodličnejšem mestu, naposled zlomljen, zgrajeni vsi potrebni uni-verzitetski instituti pa knjižnica ter se pri-
Eravljajo zdaj še ostali, da bo univerza v jubljani v čast slovenskemu narodu in jugoslovanski državi. To ni samo narodno, ampak tudi pravo državniško delo, dostojno dr. Korošca, ki mu pogled ne obvisi nikoli na malenkostnih koristih, omejenih na male kroge in sebične želje, niti se da zbegati od neprilik, nevšečnosti in velikega šuma. ki ga poraja spopad strasti z neizbežnimi težavami realnega življenja, ampak mirno koraka k ciljem splošnega interesa in blagra preko vseh ovir, predsodkov in kratkovidne kritike.
S takega, nad dnevnimi vprašanji manjšega afi sploh samo navideznega pomena vzvišenega stališča izhaja tudi prosvetna politika našega narodnega voditelja in je n jeg ,va odredba, s katero se je oživotvorila popolna univerza v Ljubljani, značilna za vso usmerjenost in značaj dela, ki ga je zamislil dr. Anton Korošec, ko je v zelo važnem trenutku našega državnega življenja prevzel resor prosvetnega ministrstva. To delo je ustvarjajoče pozitivno delo, kakor si drugačnega od našega narodnega voditelja sploh ne moremo predstavljati. To so zvedeli tudi šolski in prosvetni delavci, ki so te dni razložili dr. Korošcu svoje jk>-glede in želje ter se utrdili v prepričanju, da bodo imeli v svojem novem ministru prvega in naj4>oljšega sodelavca, pospeševatelja in prijatelja v vseh dobrih, koristnih in občemu nlagru naše državne skupnosti in narodovi kulturi služečih prizadevanjih. Tako pojmovanje ustvarjajoče prosvetne politike, ki ne sme služiti posamičnim interesom tega alf onega kroga, struje ali »partije«, marveč na-Todni in državni celoti, pa ne sme biti i n d i -ferentna in slepa »iz načela«, kakor je bila nasproti najvažnejšim vprašanjem občega življenja slejia prosvetna politika minule odmirajoče dobe, ampak mora imeti kot svoje najvažnejše, kot edino opravičilo, da ima država sploh prosvetni resor in politiko, pred očmi ogromni nravstveni jx)inen svoje vloge in naloge v državi: da vzgaja idealno, narodovemu krščanskemu etičnemu izročilu zvesto in mravljično pralno, socialnega čustvovanja glol>oko prežeto mladino, znanilko in nosite-Ijico novega časa. S tem programom našega narodnega voditelja more in mora sodelovati prav vsakdo, katero koli barvo nosi, če je dobre volje, res čustvuje s svojim narodom
Roosevelt kandidira v tretjič za predsednika Združenih držav
Demokratska stranka je objavila oglas, v katerem opredel{u[e načelo ameriške zunanje politike z ozirom na vojno v Evropi
Čikago, 18. julija. A A. Reuter. Predsednik Roosevelt je bil že pri prvem glasovanju izvoljen za kandidata demokratske stranke. Ko je senator VVagner prečital volilni program demokratske stranke, je spregovoril delegat države Minesotta Rajan, ki je predložil, naj kongres sklene, da nobena osebnost ne more biti Iretjič kandidat za predsednika Združenih držav. Večina delegatov je smatrala, da je ta predlog naperjen osebno proti Rooseveltu. Zato je večina ostro protestirala, tako da so nastali incidenti. Ko se je povrnil mir, je delegat Alabame Till predložil, naj demokratska stranka tudi tretjič kandidira Roose-veKa. Ta predlog je povzročil veliko navdušenje pri večini delegatov. Manifestacije v prid Rooseveltu so trajale pol ure. Delegati so neprestano vzklikali in mahali z zastavicami. Delegat Virginije Glas je predložil za delegata Farleya. Delegat je odobraval ta predlog in naglašal potrebo, da kandidira nova osebnost. Nato so se vrstili posamezni delegati, ki so predlagali vsi Roosevelta, edino delegat Marilanda je predložil za kandidata senatorja Tidningsa. Nato je sledilo glasovanje.
Izid glasovanja je bil sledeči: Za Roosevelta je glasovalo 946, za Farleya 72. za Garnerja 61 glasov, nekaj glasov je bilo oddanih za Tidningsa, za državnega tajnika Hulla pa pet glasov. Nato je kongres enodušno proglasil Roosevelta za kandidata demokratske stranke pri predsedniških volitvah.
Oglas demokratov
Amerika ne sme biti potegnjena v vrtince evropske vojne
Pred glasovanjem je newyorški senator Wag-ner prečital program demokratske stranke. Ta vo-livni program obsega vsa notranja in zunanjepolitična vprašanja ter pravi med drugim:
Združene države želijo tudi nadalje ostati izven evropskega spopada ter se sploh ne želijo udeležiti katere koli vojne. Kar se tiče zunanje politike, je volivni
iirogram demokratske stranke za neke vrste .ompromis. Program nagla.ša, da je želja Združenih držav ostati izven spopada. Izjavlja se, da Združene države ne bodo poslale svojega letalstva in svojih pomorskih sil ali drugega vojaštva na bojišča v neko državo izven Združenih držav. Program posebno naglasa potrebo čim močnejšega podpiranja Monroejevega načela.. »Glavna skrb naše zunanje politike«, pravi program, »mora še dalje ostati varnost in obramba Združenih držav ter ohranitev miru.« Nato program naglasa, da morajo biti Združene države močne, tako da si nobena država ali skupina držav ne bo upala izvršiti napada na Združene države. Naglasa se potreba čim močnejšega letalstva, čim močnejše mornarice, popolne motoj-izacijc vojske in koordinacije vseh sil in vse proizvodnje za čim boljšo preskrbo vojske, čim močnejše obrambe in čim večje kajjacitete oboroževanja. Program naglasa dalje, da je Združenim državam potrebna totalna obramba, da bi lahko odbile posamezne ali totalne napade.
Nadalje naglaša program tradicionalno miroljubnost Združenih držav, ohranitev dobrih odnošajev s sosedi, spoštovanje mednarodnih pogodb in mednarodnega prava, posebno pa trgovinskih pogodb in potrebo gospodarskega sodelovanja. Glede obrambe države, pravi program, da ni mogoče nuditi materialno pomoč onim državam,
katerih interesi niso v skladu z interesi Amerike in njene varnosti. Nasprotno pa se lahko nudi pomoč onim državam, ki imajo skuipne interese. Storiti je treba vse, da zmaga mednarodna pravica.
V drugem delu programa je go\x>ra v glavnem o notranjepolitičnih razmerah in o raznih gospodarskih reformah.
Kaj pričakujejo
od Rooseveltove izvolitve Angleži
London, 18. julija, b. Reuterjev diplomatski dopisnik poroča: Ponovna izvolitev g. Roosevelta
za predsedniškega kandidata ameriške demokratske stranke so politični krogi pozdravili nadvse toplo. To tolmačijo kot znak trajnega nadaljevanja ameriških simpatij za angleško stvar in računajo, da bo ameriška industrija še bolj podprla najnire Anglije kakor doslej.
V pričakovanju nemške ofenzive so tukajšnji politični krogi mnenja, da se je položaj Anglije politično zelo okrepil pri dveh največjih nevtralnih silah, to je pri Ameriki in Sovjetski Rusiji. Isti politični krogi dalje tudi ugotavljajo, da pogajanja, ki jili vodi v Moskvi angleški poslanik Cripps, napredujejo.
Po vseh bojiščih manjši letalski boji
Italija - Anglija
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 18. julija, t. Štefani: Vojno poročilo štev. 39, izdano od vrhovnega italijanskega vojnega poveljstva se glas,i:
V	severni Afriki smo ponovili letalske napade na Marsa Matruh. Vsa naša letala so se vrnila.
V	vzhodni Afriki, kjer se je umaknil iz Mo-jale, smo sovražnika preganjali do Bunes s jiehot-nimi enotami in z letali, ki so bežeče kolone obstreljevale s strojnicami. Zajeli smo mnogo orožja in municije ter motorna vozila. Naša letala so bombardirala letališče v Vajarju z vidnim uspehom.
Sovražnik je bombardiral naše letališče v Agordatu. Škode ni povzročil nobene. Sestrelili stno eno angleško letalo.
Italijansko poročilo o letalskem napadu na Hajfo
Rim, 18. jul. AA. Štefani: V angleškem uradnem poročilu stoji, da italijanski letalski napad na oporišča v Haifi ni povzročil škode. To trditev v celoti zanikajo fotografski posnetki, ki so jih italijanski letalci posneli takoj po napadu in iz katerih se vidi gost dim, kako se dviguje nad skladišči in rafinerijami petroleja, kar je očiten dokaz, da so bili ti objekti brez dvoma zadeti. Eden od urednikov agencije Štefani je dobil danes dopoldne od poveljnika eskadrile, ki je izvedla bombardiranje Haife, zelo podrobna pojasnila, ki v pravi luči prikazujejo uspehe tega italijanskega nastopa. Skupno je bilo vfženih na skladišče, na razne naprave in na rafinerijo v Haifi 120 bomb, ki so vse zadele svoje cilje. Ogromni oblak dima se je takoj dvignil nad področjem skladišč, ki predstavlja nekak četverokotnik, dolg 2 km in širok 1 km. Dim se je dvigal navpično in je dosegel veliko višino, nakar se je razblinil kot velika črna zavesa, ki so jo italijanski letalci mogli videti še 3500 m visoko po 30 minutah poleta nazaj grede, t. j. na razdaljo, ki presega 200 km. Zatem se je pokazal cel snop ognjenih zubljev. Bencin iz rezervoarjev, ki so eksplodirali, je tekel na vse strani ter zanesel požar v podzemska skladišča, kar dokazuje, da so celo rezervoarji, zgrajeni pod zemljo, postali žrtev plamena, ko je tekoče gorivo prodrlo v globino. To se vselej dogaja na nesko-vitem svetu. Razen tega je bilo ugotovljeno, da
Španija zahteva Gibraltar
Nedvoumne odločne besede generala Franca
Madrid, 18. julija. AA. Štefani. 0 priliki predaje visokega odlikovanja reda sv. Ferdinanda je imel general Franc o govor, v katerem je dejal, da to dejanje predaje odlikovanja simbolizira ono obveznosti, ki jih imajo Španci napram onim, ki so padli na bojnem polju. Ta red nam nalaga, je dejal general Franco, da se izogibamo vsem razprtijam in da upremo svoje poglede na junake in žrtve, ki so padli v slavnih borbah v minulosti. Mi moramo ustvariti enotnost naroda, da pa to izvedemo, je potrebno okrepiti špansko skupnost in vrniti Španiji ono edinost, ki je bila osnova njene veličine v minulosti in ki ie pogoj za njeno veličino v bodočnosti.
Potem k« jc omenil enotnost Španije v njeni zlati dobi, enotnost, ki sta jo ustvarila kraljica Izahela in kralj Ferdinand, je Franco dodal, da jo velika kraljica zapustila v svoji oporoki veliko nnl«KO vrnitve Gibraltarja. I' o 4 0 0 letih to naročilo kraljice Izahelc še vedno veže narod.
in spoštuje njegove nravstvene vrednote pa ve, da si svoboda in avtoriteta nista nasprotnici, marveč sta nujno med selioj prijateljsko povezani v pravi harmoniji med posameznikom in družbo.
lil tudi resničen napredek, kakršnega predstavlja med drugim dopolnitev naše univerze, je mogoč le na tej podlagi
Nato je general Franco dejal, da je nacionalistična Španija imela velike žrtve in da je moralo nOO.OOO španskih sinov pasti za veličino današnje Španije. Naglasil je, da razpolaga Španija z 2 milijonoma vojakov, ki so pripravljeni boriti se ramo ob rami za obrambo interesov naroda. Franco je pozval španski narod, naj ohrani disciplino in svoje vojaške kreposti.
Današnji španski listi objavljajo Francov govor na prvih straneh ter naglašajo njegov zgodovinski pomen.
Rim, 18. julija. AA. Slefani. Italijanski časopisi posvečajo današnje uvodnike četrti obletnici španske državljanske vojne. »P o ji o 1 o d i Rom a« piše med drugim: Španija je 18. julija 1936 spet postala španska. Osvoboditev Sredozemskega morja se je začela. V železu in ognju se je porodilo v Španiji novo življenje. »Me s s a g g e r n« poudarja, da je treba vstajo v Španiji smatrati za enega od trenutkov velikega zgodovinskega in političnega procesa, iz katerega vstaja nova Evropa. List zatem pravi, da je velikega pomena, da danes španska Falanga zahteva vrnitev Gibraltarja •Španiji in popolno osvolioditev od finančne zavisnosti Londona.
Gibraltar bombardiran
Madrid. 18. julija. A A. Slefani. Danes dopoldne sla dve neznani letali spet bomhardirali Gibraltar. Posrečilo se jima je uili kljub srditemu protiletalskemu ognju.
so skladišča, ki jih plamen ni zasegel, eksplodirala zaradi eksplozij v neposredni bližini in zaradi močnega vetra.
Delavski dopusti v Italiji
Rim, 18. jul. AA. Štefani: Minister za korpo-racije je izdal odlok, da se mora delavcem, če to zahteva potreba proizvodnje, dati dopust. V nasprotnem primeru se bo delavcem neizrabljen dopust plačal. Kljub sedanji vojni so italijanski zakoni ohranili vso svojo učinkovitost, kar dokazuje, da je Italija avantgarda socialnega napredka.
Angleška poročila
London, 18. julija. AA. Reuter: Angleška kri-žarka, ki je 8. t. m. bila poškodovana v bitki z italijansko mornarico, je sedaj popravljena ter sposobna za službo.
Churchill o bojih v Afriki
London, 18. julija, t. Reuter. Na vprašanje v spodnjem domu, kako se razvijajo borbe v Afriki, je ministrski predsednik odgovoril, da vlada lahko da nekatere informacije, toda po njegovem mnenju bi ne bilo mogoče dati popolnoma jasne slike o dogodkih, ki se razvijajo. Takšne izjave bi tudi v ničemer ne koristile poveljnikom vojaških edinic, ki so zapletene v borbe.
Nemčija ■ Anglija
Nemško vojno poročilo
Berlin, 18. julija. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Nemške vojne ladje, ki operirajo na morju, so potopile spet 30.000 ton angleških ladij. Na otoku Quessant so se izkrcale nemške čete. Ta otok leži ob francoski Bretagni.
Nemška letala so izvedla napad na vojaško vežbališče v Aldershotu kakor tudi na industrijske naprave in pristanišča v nekaterih mestih južne in srednje Anglije. Vrgla so bombe tudi na letališče v Tiftibridgeu, na skladišča municije v Portlandu in na industrijske naprave v Eastbrooku. Razen tega so bombardirala tudi vojaške naprave v Greenvvichu. Povsod je bilo opaziti požare, prav tako tudi požare na ladjah, ki so bile zadete od nemških bomb.
Ponoči so angleška letala poskušala izvesti napad na področju Rena, bile pa so zavrnjene. Vrženih je bilo nekaj bomb, ki pa niso napravile večje škode. Severno od Cherbourga je bilo sestreljeno eno angleško letalo. Eno nemško letalo se ni vrnilo.
Berlin, 18. jul. AA. DNB: Nemško letalstvo z neizprosno srditostjo in zanesljivostjo nadaljuje s svojimi tiapadi na Anglijo. Zelo slabo vreme, ki je vladalo 16. julija, je dalo večjemu delu britanskega otoka kratek oddih. Toda tudi ta dan so bili z uspehom bombardirani razni cilji na Škotskem in pri Scapa Flovvu. V Firth-of-Forthu so bile zažgane štiri velike trgovske ladje, s skupno tonažo 24.000 ton. Prav tako so bile s težkimi bombami bombardirane pristaniške naprave v Tur-sonti. Napadi, izvedeni 17 julija, so bili posebno uspešni, kar se tiče bombardiranja industrijskih naprav v Portlandu, kjer so veliki požari dokazali uspeh nemškega bombardiranja. Naša bojna letala »Stuka« so napadla veliko tovarno orožja pri Greenofu in jo z nekaj zadetki skoraj popolnoma razaušila. Otok Quessant so zasedle nemške čele.
Prva berlinska divizija, ki se je po zmagoslavnem pohodu na Francijo vrnila v domovino, prispe danes ob H v Berlin. Berlinsko prebivalstvo se pripravlja na dostojen sprejem.
Mnenje nemškega admirala o napadu na Anglijo
Berlin, 18. jul. b. Vice-admiral Pfeifer je objavil v glasilu nemške vojske »Die W e h r-m a c h t« članek o skorajšnjem napadu nemške
(Nadalievame na 2. strani)
Zemunska vremen, napoved: Delno oblačno vreme skoraj jki vsei dr/nvi. le v notranjih in zahodnih krajih bo zelo oblačno. Ponekod utegnejo biti krajevne nevihte z nali.i. Toplota se bo dvignila.
Politični položaj
Trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Grčijo
Belgrad, 18. julija. AA. Danes ob 12 je bil v i naše proizvode, ki jih lahko izvažamo v Grž')?; P" kabinetu ministrstva za trgovino in industrijo pod- 1 sestavljanju teh seznamov smo imeli pred očmi tako
" ' '	" običajni promet med obema državama kakor tudi
pisan trgiovinski in kompenzacijski sporazum med
Grčijo in Jugoslavijo. Sporazum sta podpisala: Za ,„	.....	Jugoslavijo minister dr. Andres, za Grčijo pa grški
Zagrebški Obzor prinaša poročilo o poUhčtiem posianik na našem dvoru g. Bibico Roseti. Navzoč-.... . „	r.«	...	^ ^.j. £janj obeh zastopstev na čelu s pomoč-
položaju ter v njem pravi: »Politični položaj se zadnje dni ni spremenil. Vladni krogi še vedno proučavajo vprašanje napovedanih gospodarskih in socijalnih reform, vendar sodijo, da se jedra stvari še niso lotili. Ni še jasno, kako naj se napovedane reforme izvedejo. Vprašanje je namreč, ali naj nove reforme obsegajo del natančno določenega sertava ali pa bodo izšle v uredbah z zakonsko močjo. Najbrž bo zmagalo drugo stališče, da je ta pot ugodnejša za razmere in potrebe Jugoslavije. Če se bo tako zgodilo, tedaj moramo pričakovati, da bo izdana cela vrsta uredb o gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki so postali pereči po razvoju splošnih in notranjih dogodkov. V prilog takega izvajanja reform govori tudi to, ker je ogromna večina javnosti bodisi na Hrvatskem kakor tudi v Srbiji in Sloveniji zoper to, da bi posnemali tuje vzorce, ki naj razmeram v drugih deželah še tako ustrezajo, ki bi jih pa pri nas nikakor ne mogli uspešno porabljati, ker so v Jugoslaviji politične, gospodarske, socialne in kulturne potrebe in razmere docela drugačne. Glede spremembe in spopolnitve vlade zadnje dni tudi ni bilo nobenih novih momentov . . . Vlada bo pač nadaljevala dosedanjo politiko, ki ima za svojo podlago sporazum Cvetkovic-Maček. V okviru te politike je po sodbi vladnih krogov mogoče izvršiti potrebne gospodarske in socialne reforme.«
Kakšen naj bi bil novi sistem
Belgrajski tednik »Napred« prinaša članek o krizi sodobne države ter pravi: »Večkrat smo že naglašali krizo sodobne države. Naglašali smo, da so se v moderni družbi in v Evropi dogodili in se še dogajajo veliki dogodki. Politične ustanove niso v skladu z gospodarsko-družabnimi odnošaji. Meščanstvo nima dovolj gospodarske sile, da bi vzdržalo sodobni gospodarski in politični sistem. Meščanska država je postala preslabotna, da bi rešila temeljna vprašanja in potrebe boljšega življenja ter mirnih in krepkih odnošajev med skupinami in naiodi. Gospodarski liberalizem in indivi-dualizem ne moreta več organizirati gospodarskega življenja ter zagotoviti gotovo in spodobno življenje ljudskim množicam. Dva činilca danes odločata v življenju vsakega naroda. Eden je geografsko-politični, ki se kaže v mestu ter v odnosu do glavnih in odločilnih političnih sistemov. Drugi je v osnovnih ljudskih slikah ter interesih zemlje, Mi smo na sredi na eni strani totalitarnega in korpo-rativnega sistema ter na drugi strani novega socijalno političnega poskusa, ki kaže namen in silo, naj bi se brez njega usoda Evrope ne rešila. Državniška modrost in interesi narodne svobode ne zahtevajo enostranskega priključka eni strani in pasivno prilagoditev enemu gospodarsko političnemu sistemu, marveč aktivno in ustvarjalno sodelovanje svojih stališč in svojih ustanov na svojih resničnih ljudskih silah.«
Društvo prijateljev Sovjetske zveze v Zagrebu
Pred nekaj dnevi je ljubljansko Jutro poročalo, da se je v Zagrebu ustanovil? "»Društvo prijateljev Rusije«, za kar. je dr. Mačelf že dal svoje dovoljenje, ter da je predsednik začasnega odbora znani hrvatski kipar Avgustinčič. — Hrvatska Straža poroča o tem Jutrovem pisanju ter dodaja: »Kakor je nam znano, Jutrove informacije o držanju zastopnikov oblasti na Hrvatskem niso resnične. Ako Jutro sodi, da je Društvo prijateljev SSSR nekaj posebno dobrega in potrebnega, naj započne akcijo za to v Ljubljani, nas pa naj pusti pri miru. Kar se tiče Avgustinčiča, vsi vemo, da je on mož velikega talenta, kar radi priznavamo vkljub temu, da včasih nastopa z levičarsko usmerjenimi umetniki, kar pa se sicer ne pozna na njegovih delih, ker sodeluje pri natečajih in izdelavi spomenikov, ki niso prav nič levičarski. Avtor nagrajenega spomenika Pilsudskemu prav gotovo ni posebno kvalificiran član odbora društva, ki je pomožna organizacija Kominterne. Avgustinčič je za nas umetnik, ne pa politik, zato'bi bilo dobro, ko bi se tudi on tega držal . . . Razen seveda, ako misli, da bi bilo dobro izdelati tudi kak spomenik v SSSR ...«
Sovjetskih nogometašev ne bo
Hrvatska Straža poroča: »Radnički S. K. Split je pohitel, da je izrabil opostavitev diplomatskih odnosov SSSR in Jugoslavije ter je moskovskemu športnemu klubu Dinamo poslal vabilo za eno aH dve gostovanji v Splitu. Dne 16. t. m. je uprava »Splita« dobila brzojavni odgovor iz Moskve, ki se glasi: »Zahvaljujemo se za vaša ljubeznjiva povabila in obžalujemo, ker v tem trenutku ne moremo priti v Jugoslavijo. Sporočite nam nadalnje predloge po Vsesovjetskem komitetu za telesno vzgojo. S sportskim pozdravom namestnik predsednika Trenkin.« — Hrvatska Straža dostavlja k temu sporočilu: »Kakor vidimo, Dinamo ne more čez mejo. Vse je odvisno od »Vsesovjetskega komiteta«.
nikom trgovinskega ministra dr Savom Obradovi-čem in Argiropulosom, ravnaleljem za pogodbe v grškem zunanjem ministrstvu. O priliki podpisovanja omenjenega sporazuma je trgovinski minister dr. Andres dal naslednjo izjavo:
Trimesečne skušnje, ki smo si jih pridobili v gospodarskih odtnošajih z Grčijo po trgovinskem sporazumu od lete 1936, so pokazale zadostno potrebo po ponovni ureditvi teh odnošajev z ozirom na svojstvene razmere in pogoje naše zamenjave blaga s to državo. Trgovinski in kompenzacijski sporazum, ki smo ga danes podpisali, predstavlja razmeroma zadovoljivo podlago za nadaljnji razvoj naše trgovine z Grčijo. Sistem plačevanja je ostal v glavnem isti. Grčija bo plačevala naše proizvode 35% v devizah, ostanek pa v kompenzacijskih bonih. Kakor se vidi, se je devizni odstotek povetal in bo to pomagalo k boljšemu uravno-vešenju klirinške bilance, z Grčijo. Kompenzacijski boni nam bodo služili v gjlavnem za izplačilo grškega blaga, ki ga uvažamo, prav tako pa tudi za stroške naših turistov v 'Grčiji itd.
Kar se tiče raznih finančnih plačil transfera, konzularnih taks, dohodkov od nepremičnin in iz-seljeniških nakazil ter drugega, se bodo ta vplačila izvrševala po posebnem računu, ki se ustanavlja pri naši narodni banki in pri grški narodni banki.
Sporazumu sta priloženi tudi dva seznama kontingentov, od katerih eden obsega grške proizvode, ki se bodo uvažali v Jugoslavijo, drugi pa
posebne razmere sedanjih časov, ki nujno morajo vplivati na dosedanjo strukturo zamenjave blaga. Pri tem sta si zastopstvi prizadevali, da pokažeta vse potrebno razumevanje za medsebojne potrebe Grčije in Jugoslavije. Tako je bilo tudi mogoče doseči lepe uspehe pri teh pogajanjih.
Naš uvoz iz Grčije, ki obsega znatne količine bombažnega prediva, kolofonije, olja, suhega grozdja, smokev in podobnega, predstavlja vrednost kakih 120 milijonov dinarjev. Naš izvoz v Grčijo, pri katerem v glavnem prihaja v poštev živina in les, je ocenjen na 200 milijonov dinarjev. Zaradi delnega plačevanja v devizah in možnosti uporabe bonov v razne namene se ne bo treba ukvarjati z vprašanjem ravnotežja plačil.
Razen tega trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma smo danes podpisali tudi dodatek h trgovinski pogodbi iz leta 1926. S tem dodatkom smo uredili vprašanje carine na uvoz suhega grozdja, smokev, olja in preprog, carine, ki se je do sedaj pobirala pri uvozu iz Grčije v Jugoslavijo, Prejšnja olajšava za korintsko grozdje, ki ga pri nas zelo uporabljajo za alkoholne pijače, tokrat ni bila obnovljena. Na ta način so zavarovane tudi koristi naših sadjarjev, ki so trpeli občutno škodo zaradi teh olajšav.
Na splošno smo lahko zadovoljni z novim trgovinskim sporazumom med našo državo in Grčijo, Ta sporazum razširja obseg zamenjave in zadovoljuje gotove velike gospodarske interese obeh držav. Potrjuje tudi voljo obeh vlad, da v prijateljskem duhu, ki je vedno vladal v njunih odnoša-jih, nadaljujeta s konstruktivnim delom in s sodelovanjem na gospodarskem polju.
Dve jadrnici sta se na Jadranu ponesrečili
Split, 18. julija, b. Včeraj ob 8 zjutraj je priplula v splitsko kiko jadrnica »Vardar«, na kateri je bilo natovorjenah 13 vagonov etemita. Jadrnica je pristala ob Vilsonovi obali in je nekaj pred 3 popoldne pričela izkrcavati tovor. Luški delavci so najprej izkrcali tovor z ene strani ladje, kajti sedem vagonov etemita je bilo v notranjosti, šest pa na palubi. Ko so izkrcali približno tretjino eter-nita, je poveljnik ladje odredil, da se prične izkr-
cavati še drugi del. Ladja pa se je pričela naglo nagibati na eno stran ter se je prevrnila in kmalu potopila. Pod premcem sta bila Božo Purčič in Peter Cotič, ki sta se po velikih naporih rešila; drugi mornarji pa so se rešili s skokom v morje.
Druga nesreča na morju se je zgodila z jadrnico »Providnost« v Senjskih vratih. Tudi ta jadrnica se je prevrnila, posadka pa si je s plava-I njem rešila življenje.

Italijanski glasovi o bodočih spremembah v Afriki in Evropi
Narodna odbrana in zagrebški »Obzor*
Kakor znano, je Narodna Odbrana zavzela glede sedanjih političnih razmer svoje stališče. Zagrebški Obzor se je spustil z njenim glasilom istega imena v polemiko, kjer med drugim naglaša: »Narodna Odbrana piše, da jugoslovanstvo danes preživlja hudo krizo. Resnica je, da tisto jugoslovanstvo, ki ga ona propagira, namreč zanikanje treh narodnih samobitnosti, kar v praksi pomeni nadvlado srbstva, nikdar ni živelo v zavesti in 6rcih ogromne večine Hrvatov in Srbov. To je bilo pravo »ukazno« jugoslovanstvo . . , Sicer pa, čemu naj bi bilo treba zdaj po 20 letnem obstoju Jugoslavije šele zdaj po političnem odboru prepričevati Srbe, Hrvate in Slovence, da »o en narod, ko ne bi v resnici bilo treh samobitnosti? Treba pa je povedati, da je tako stališče jugoslovanstva docela v skladu s stališčem Narodne Odbrane, ki zameta politično dejanje od 26. avgusta lanskega leta. T o dejstvo je treba upoštevati zaradi tega, ker je Narodna Odbrana najmočnejša nacionalna, prav srbska organizacija. V pojasnilo miselnosti, kakršno imajo prvaki te organizacije, je dovolj, če povemo, da je Narodna Odbrana označila dobrodošlico skopljanskega župana Mihailoviča banu g. Rafajlo-viču za »polno strupenih klic frankovske ideologije in frazeologije, ki je od njih do pravega defe-tizma le en korak.« To pa je Narodna Odbrana za-pila zato, ker je g. Mihajlovič ki je že tretjič skopljanski župan, dejal, da je bolj ko doslej treba upoštevati potrebe in želje prebivalstva v južni Srbiji. Lahko si torej mislimo, kaj prvaki Narodne
,,	_i.i.*j_ _ i.-----»»1.:U neoviran in zahtevah
uaorane nlisiijO u ............,»;;-,—, ,	,.
ter kako politiko bi oni vodili, ko bi po nesreči oriili do oblasti.«
Budimpešta, 18. jul. t. MIT. Polslužbeni list madžarske vlade »Pester Lloyd« objavlja več dopisov iz Rima. ki vsi obravnavajo vprašanje, kako si v Italiji zamišljajo spremembe v Evropi in v Afriki kot posledico zmage Nemčije in Italije nad zavezniki.
Italijanske težnje v Afriki
Madžarski rimski dopisnik poroča med drugim, da iz vojnih poročil Italije kakor tudi iz časopisnih razlog, ki tolmačijo vojaške dogodke, vodno bolj jasno izhaja, da jc Italija v prvi vrsti jn-teresiraiia na svojem življenjskem prostoru v Sredozemlju in da bodo za Italijo tukaj nastopile najbolj važne spremembe, ko ho italijanski imperij od Anglije in od Francije prevzel oblast nad dosedanjimi angleškimi posesti v Afriki. Okrog Egipta je že začel tuliti vihar. To je znamenje, da se za Egipet pripravljajo veliki dogodki. Na eni strani se vidi, tako poroča madžarski časnikar, da Anglija ne zaupa več v polni meri egiptski vladi in egiptski vojski, na drugi strani pa stopa vedno bolj v ospredje težnja Italije, da pokliče na obračun Egipet, ako se ne bi mogel otresti angleškega prijema in ako bi še nadalje ostal oporišče za angleško obrambo. Italija pričakuje, da bo v Egiptu izbruhnila revolucija, ki bo morda Italiji odvzela nalogo, da Egipt odreši angleškega vpliva. Smer italijanskih napadov, ki prihajajo iz italijanske vzhodne Aftike, to je iz bivše Abesinijo, tudi jasno kažejo, v katero smer gredo italijanske težnje. Italijanska vojska napada v južni smeri proti angleški Keniji ter v zahodni smeri proli angleškemu Sudanu. Potemtakem bi imela Italija namen, da si osvoji Egipet, Sudan, morda tudi Palestino, tako, da bi dobila nadzorstvo nad Sueškim prekopom, medlem ko bi od Francije dobila Tunizijo ter dobila tako popolno nadzorstvo nad Sicilskim kanalom, to je morsko ožino med Sicilijo in Tunizijo.
»Dve evropski središči«
Glede novega reda v Evropi pa objavlja Virginio Gavda v »Giornale d Italia« dolge članke. v katerih dokazuje, da bo politično preureditev Evrope spremljevala tudi gospodarska preureditev. Zadnje mirovne pogodbe da so Evropo razkosale v majhne drobce in jo tako politično oslabile, gospodarsko pa ohromile.
Nove mirovne pogodbe bodo ustvarile velike, obsežno interesne skupnosti, ki bodo imele tudi vsa sredstva, da uspevajo in se ohranijo. Nova Evropa, ki jo bo omogočila zmaga Italije in Nemčije, piše Virginio Ga.vda, bo razdeljena v velike interesno skupnosti, ki se bodo zbrale okrog določenih središč. Ta središča, ali zbirališča, bodo določena na podlagi zemljepisnih načel, narodnostnih prilik in organizacijskih sposobnosti posameznih narodov. Medsebojni odnošaji med temi velikimi skupnostmi pa bodo urejeni na osnovi političnih interesnih skupnosti kakor tudi po potrebah medsebojnega gospodarskega izpopolnjevanju.
Gospodarski središči nove Evrope bosta seveda, pravi Gayda, Italija in Nemčija, ki bosta svoje medsebojne odnošajc uredili na podlagi pravilno razdelitve surovin.
Tudi turinska »Sta m pa«, ki velikokrat izraža mnenje italijanske vlade, se peča z novim redom v Evropi. List meni. da je treba Evropo preurediti ne samo od versailleskega miru I. 1919 dalje, marveč od vveslfalskega miru naprej. West-falski mir dn jo uničil glavni opornik Evrope, ki se je imenoval »X e m š k o - r i m s k o cesar-s t v o«. To enoto je ta mir razbil v 350 posameznih kosov. Vodstvo Evrope pa je prevzela Francija. Po nemški in italijanski zmagi se sedaj razvija razvoj v obratni smeri. Francoska nadohlnst jo prenehala. »Slampa< trdi dalje, da nova Ev-rojia ne bo sprejela denarja kot merilo vrednotenja, marveč deio. in da bo v njej prenehala razredna borba in da bodo izginile socialne nepravičnosti.
Italija—Sovjetska Rusija
Zelo zanimive so tudi opazke v italijanskem tisku glede stališča Italije iu Nemčijo
do Sovjetske Rusije. Italijanski listi s poudarkom omenjajo prikaze nemških listov, češ, da ste si Nemčija in Sovjetska Rusija svoja interesna območja med seboj sporazumno porazdelili že v pogodbi z dne 25. avgusta 1939, in da potem takem sovjetski nastopi zadnjih mesecev Nemčije niso v ničemer začudili, ker jih je v naprej odobrila.
V tej zvezi pa piše italijanski tisk tudi o morebitni razdelitvi interesnih območij tudi med Italijo in Sovjetsko Rusijo, Nekateri listi naglašajo, da jc razdelitev že dosežena. Drugi poudarjajo, da so pogajanja v najboljšem razvoju. Ta razdelitev interesnih območij bi seveda v prvi vrsti prizadela juž-novzhodno Evropo in Tihodni del Sredozemskega morja.
Vladni krogi poročil, da bi moglo v kratkem priti do sestanka med sovjetskimi in italijanskimi državniki, ne zanikajo a jih tudi izrecno ne potrjujejo.
Nemško mnen[e o novi Evropi
Berlin, 18. jul. t. »Hamburger Frem-
d en hI a 11« objavlja uvodnik pod naslovom »Federalne,, zveze«* kjer piše o pogledih na novi red v Evropi. List piše med drugim:
, »Jasno se vidi prizadevanje Anglije, da bi vojno prenesla na svetovno ploskev sedaj, ko jo je v Evropi že izgubila. Nemčija ima svojo podobo o novem svetovnem redu že izgotovlje-no. Nemški načrt temelji na pomirjeni in okrepljeni Evropi sredi sveta, kjer se bodo po zgledu Zedinjenih držav severne Amerike začele zbirati velike gospodarske enote, ki bodo v svojem okviru varovale mir in jamčile za gospodarsko blagostanje. Nemčija svoje vojne proti zahodnim velesilam ne smatra kot cilj sam zase. S svojo zmago želi odpreti novo razdobje gospodarskega procvita za ves evropski kontinent in za ves svet sploh. Takšna Evropa bo za severno in južno Ameriko mnogo bolj zanimiva, kot pa današnja raztrgana Evropa, bolj zanimiva kot pu cilji angleškega imperija, ki prav za prav nikoli ni želel, da bi sc na svetu naselil splošni mir.«
Miša Trifunovič pri Aci Stanojeviču
Niš, 18. jul. m. Včeraj in danes je bil v Niiu bivši minister Miia Trifunovič, ki je imel več razgovorov z Aca Stanojevičem. Po teh razgovorih je Miša Trifunovič časnikarjem zatrjeval, da nima nobenih političnih novic.
Stavka v Radoši
Skoplje, 18 julija, m. V rudniku kroma v Radoši pri Suoplju je včeraj popoldne izbruhnila stavka, ki se je razširila še na ostalih šest rudnikov. V vseh rudnikih stavka okrog 800 delavcev.
Do stavke je prišlo zaradi odstavitve nekega delavca, ki je bil po zatrjevanju delavskih zastopnikov protizakonito odpuščen.
Novi trgovinski atašeji
G. Manfred Sternberg, bivši industrijalec v Zagrebu, je imenovan za trg. atašeja v Newyorku. Dr. Bruckner Jakob, bivši trgovec z avtomobili, je imenovan za trgovinskega atašeja v Chicagu; dr. Lujo Weissmann je postavljen za pravnega svetnika pri poslaništvu v Moskvi,
Žrtve nevihte v Bosni
Belgrad. 18. julija, m.	Nevihte v Bosni so zahtevale dve človeški žrtvi	in sicer v Zenici, kjer je vihar porušil več hiš.	Potrgane so tudi telefonske zveze.
Letalski promet med Belgradom in Budimpešto
Belgrad, 18. julija, m. Danes so odprli redni zračni promet na progi Belgrad—Budimpešta. S prvim jugoslovanskim potniškim letalom so odleteli z zemunskega letališča zastopniki letalskega poveljstva in Aeroputa. Pri vzletu jugoslovanskega potniškega letala v Budimpešto so bili navzoči zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter madžarski poslanik in uradništva
Gostilničarji stavkajo
Djakovo, 18. julija, m. V našičkem okraju so pričeli stavkati gostilničarji. Prenehali so točiti pivo zaradi previsoke tovarniške cene. Na ta način nočejo gostilničarji prisiliti pivovarne, da znižajo cene pivu.
Obsojeni trgovci
Čuprija, 18. julija, m. Po uredbi o pobijanju draginje je bilo v Cupriji obsojenih več trgovcev na denarno kazen od 600—1400 din, ker niso hoteli prodajati koruze in pšenice.
Lujo šafranek-Kavič — umrl
Zagreb, 18. julija, h. Danes je umrl v Zagrebu Lujo Šafranek-Kavič, znani hrvatski komponist in ravnatelj zagrebškega veiesejma. Zagrebški tisk mu posveča dolge nekrologe.
Kdor potuje na švedsko
Belgrad, 18. julija. AA. švedska narodna banka je poslala obvestilo, da tuji potniki ob prihodu na Švedsko smejo prinesti s seboj v kovanem denarju največ 99 švedskih kron na osebo Kar Inido prinesli več s seboj, jim bodo vzeli in zapisali na njegov »vezani« račun pri švedski banki, ki jo on označi. V potnem listu mora biti naveden znesek, ki ga ima potnik s seboj ter denarni zavod, kjer je denar kupil. (Iz deviz, ravnateljstva Narodne banke.)
Osebne novice
Belgrad, 18. julija, m. Za prof. 8. skup. na drž. trgovski šoli v Ljubljani je postavljen Friderik Žorga. Napredovali so v 3. skup. 2. stopnje: Rudolf Pregelj, prof. III. real. gimn. v Ljubljani; Marko Bajuk. ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani; v 4. skup. 1. stopnje Franc Bahajner, prof. na I. real. gimn. v Ljubljani; Pavel Sušnik, prof. III. real. gimn. v Ljubljani; Franc Čemažar, prof. III. real. gimn. v Ljubljani; Tomaž Cajnkar, prof. na učiteljišču v Mariboru; Albin Zalaznik, prof. na klasični gimn. v Ljubljani: v 4. skup. 2. stopnje Ciril Bernot, prof. učiteljišča v Ljubljani; v 6. skup. Ivan Repovš, prof. na učiteljišču v Ljubljani.
Belgrad. 18. julija, m. Z odlokom prometnega ministra so postavljeni: pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani Rudolf Okorn za pomožnega pre-gledovalca vagonov; z odlokom finančnega ministra so prestavljeni cariniki iz Subotice na glavno carinarnico v Ljubljano Oinar Džimič: iz Maribora na carinarnico v Gornjo Radgono Dimitrij Spi-rovič; iz Dravograda-Meža na carinarnico v Zagreb Uzeir Alajbegovič.
Bbn S a ud ib:ra čete na meji Palestine
Rim, 18 jul. AA. DNB. Čete Ibn Saudove Arabije se mude, kakor pije »Messaggero« ob zalivu Akaba in na Nedžedu. To zbiranje čet na meji Transjordanije in Palestine, kjer vlada emir Abdu-lah — nadaljuje list — je odgovor kralja Ibn Sauda na angleško-judovski tajni sporazum.
(Nadaljevanje s 1. strani)
vojske na Anglijo. Vice-admiral Pleifer piše, da je vse pripravljeno za ta napad in da je Nemčija uporabila najvažnejše francoske in belgijske luke, predvsem Dunquerque, Le Havre, Brest in pa še druga pomorska oporišča, ki bodo služila za izhodišče napadov na Annglijo. Vsako oporišče je popolnoma samostojno, a vendar povezano z ostalimi, ki bodo napadala ob istem času. Nemčija ima veliko prednost, ker Angliji ne bo mogoče vedeti, od kje bo sledil glavni napad ter bo morala iz tega vzroka razdeliti svojo obrambo, ker ne bo mogla naglo zbrati svojih sil na tistem mestu, kjer bo sledil glavni nemški sunek. Isto velja za letalstvo. Nemčija je torej povsem pripravljena :n je ne more nihče iznenaditi.
Angleška poročila
London, 18. julija, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Nasprotna letala so davi metala bombe na vzhodnem delu Škotske in v južnem \Valesu. Bombe so povzročile malo škode. Na Škotskem je ranam nodlegla ena oseba.
L^.idov JultjB. t. Reuter. V spodnjem domu je Churchill na predlog, naj bi vsi poslanci podpisali izjavo, da so za to, da se brani vsaka hiša, vsaka vas in vsako mesto v primeru nemškega vpada na Anglijo, odgovoril, da to ni potrebno, ker je zbornica že ob priliki njegovega govora
dovolj jasno objavila svoje mišljenje.
Glede odvažanja otrok iz Anglije je Churchill izjavil, da trenutno prilike za velike, od vojnih ladij zaščitene prevoze otrok iz Anglije v preko-morske kraje, niso ugodne. Sicer pa on, Churchill, nikakor ne uvideva potrebe, da bi bilo treba odseliti vse otroke iz Anglije. Vojaški položaj dobro zavarovanega angleškega otočja je takšen, da bi upravičil odseljevanje otrok v množicah. Churchill je poudaril, da bo vlada imela to vprašanje pred očmi, želi pa podčrtati, da naj bogati nikakor ne mislijo, da bodo njihovi otroci uživali kakšno prednost pred revnimi. Nasprotno. Ce bo kdo deležen prednostnega zanimanja, bodo to otroci revnih slojev.
Na vprašanje, zakaj angleška vlada ne objavlja točnih |iodatkov o škodi, ki jo prizadevajo nemški bombniki, je Churchill odgovoril z daljšo izjavo, v kateri je dejal, da ni potrebno, da bi angleška vlada nasprotnika Informirala o uspehih njegovih napadov, in da ni v interesu vojaške službe, da objavljamo dnevno v armadnih poveljih izgube, ki so jih povzročili nasprotnikovi napadi bodisi glede človeških žrtev, bodisi glede materialnih poškodb. Pač na je za to, da se v kraju, kjer je bil napad, takoj objavijo točni podatki o žrtvah.
Churchil je nadalje sporočil, da bodo odslej ministri za obrambo morali spati v svojih uradih.
London, 18. jul. b. Uradno poročajo, da so nemški strmoglavci napadli angleške ladje v Ro-kavskem prelivu. Nemška letala pa niso dosegla večjih uspehov.
Stalinova politika
»Skrb izključno le za sovjetske koristi — Nemška nadoblast v Evropi Sovjetom ne dela skrbi«
London, 18. julija, t. (Reuter.) Tukajšnji listi pristavljajo k poročilu, da je bil v začetku meseca julija od Stalina sprejet angleški veleposlanik C r i p p s , da je sovjetski diktator pojasnil angleškemu diplomatu,
da ne obstojajo nikakšni nesporazumi med Sovjetska Rusijo in Nemčijo. Sovjetska Rusija tudi ne misli, da bi razmah Nemčije bil v škodo sovjetski državi. Sovjetska Rusija v nemški nadohlasti nad Evropo ne vidi nobene nevarnosti za svoj obstoj. V sedanji vojski vodi Sovjetska Rusija politiko, ki skrbi izključno le za sovjetske koristi. Vsi drugi ozi-ri da so ji načelno tuji.
Baltik boljševiziran
Tallin, 18. julija. AA. (Tass.) Osrednji volilni odbor je objavil uradne podatke o volitvah v estonsko Dumo. Po teh podatkih se je volitev udeležilo skupno 591.030 volilnih upravičencev ali 84.1% vseh vpisanih, oziroma 13% več kakor pa se jih je udeležilo volitev leta 1938. Od omenjenega skupnega števila jih je 548.631 glasovalo za kandidate »Zveze estonskega delavskega ljudstva«. Z ozirom na to, je ta zveza dobila 92% vseh oddanih glasov.
Washington, 18. julija, b. »United Press« poroča iz Moskve, da bodo parlamenti Estonske, Litve in Letonske prihodnji teden sklenili zvezo s Sovjetsko Rusijo.
(Ker so »volilni« izidi — kakor smo poročali — tudi v Litvi in na Letonskem dali komunistični stranki 92% odnosno 97% glasov, smemo reči, da je Sovjetska Rusija s zasedbo baltiških držav tam izvedla tudi boljševizacijo vseh treh državic, Estonske, Letonske in Litve. Podoben je razvoj tudi v Besarabiji in v severni Bukovini.)
Neresnična poročila, da Sovjeti zasedajo nove romunske pokrajine
Bukarešta, 18. julija. AA. (DNB.) Zanika se poročilo londonskega radia, ki je poročal, da so sovjetske čete zavzele 12 krajev r obmejnem delu Bukovinc. Pravijo, da je ta vest popolnoma izmišljena in da ne odgovarja resnici.
Romunska vlada je objavila celo vrsto novih ukrepov, ki se bodo začeli takoj izvajati. Tako je ukazala demobilizacijo romunske vojske kakor tudi vrnitev rekviriranih konj, voz in avtomobilov. Demobilizirani vojaki bodo zaposleni pri delih na polju.
Spet nova vlada v Romuniji
Bukarofta, 18. julija, b. Snočnja vladna seja, ki ji je predsedoval Gigurtu, se je pričela ob 17 in je trajala do 21. Po seji je bilo izdano kratko uradno poročilo, v katerem poudarjajo, da je vlada pretresala vsa aktualna vprašanja, zlasti pa vprašanje nacionalizacije romunskega življenja. Posamezni ministri so poročali o delu svojih re-sorov. Politični krogi pričakujejo, da bo te dni prišlo do spremembe vlade in da bo imenovana popolnoma nova vlada.
Bukarešta, 18. jul. m. Vladni krogi odločno zanikajo vse vesti, ki so se razširile zadnje dni o imenovanju nove romunske vlade. Vladni krogi poudarjajo, da je vlada izdelala program za svoja dela do jeseni in da se bo ta program tudi izvedel.
Delitev posestev v Besarabiji
BukareSta, 18, julija, m. »Trans Continental Press«. Moskovski radio je objavil vest o delitvi velikih posestev v Besarabiji in severni Bukovini.
Radio poroča, da svoje zemlje še ni zapustil veleposestnik Kulaki in duhovščina. Sovjetske oblasti še niso mogli spraviti vse stvari v red, to pa predvsem zaradi tega, ker so se nekateri kmetje vtihotapili v novo ustanovljene sovjetske svete. Kljub temu so sovjetske oblasti zaplenile več velepo-sestev. Zaplenili so tudi premoženje vsem samostanom. V privatni lastnini so mogli ljudje zadržati največ 4 hektarje zeml|e. V pokrajini Benderi, Ki-šinjev so razdelitev izvršile kmečke sovjetske oblasti.
Bukarešta, 18. jul. b. Bivši propagandni minister Evgen Titeanu, čigar ime se je zadnje dni spravljalo v zvezo z afero njegovega bivšega kabinetnega šefa Alboteana, je bil danes od kriminalne komisije pozvan, da dokaže vire svojega bogastva.
Bukarešta, 18. juijal. b. Predstavnik državne oblasti v pokrajini Bucesti je na podlagi zakona o arijcih odpustil iz državne službe veliko židov.
Bukarešta, 18. jul. m. Znani romunski anti-semit prof. Cuza, ki je obenem tudi kronski svetnik, je napisal za »Curentul« članek, v katerem poudarja, da je židovsko vprašanje zelo komplicirano in da ga jc mogoče rešiti samo na ta način, da se njegovi izvedbi poveri posebno ministrstvo.
Prijateljstvo med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo
Sofija, 18. julij. m. Novi sovjetski poslanik v Sofiji Lavriščev je danes izročil 6Voje listine bolgarski vladi. Ob tej priliki je imel tudi govor, v katerem je dejal:
»Poklicani smo, da krepimo prijateljsko sodelovanje med sovjetsko zvezo in Bolgarijo na pod-
lagi vzajemnega sodelovanja in nalog, ki so postavljene pred oba naroda, zvezanega z zgodovinskim sorodstvom, ki bo pomagal še nadaljnjim razvojnim odnosom med zvezo sovjetske republike in Bolgarijo. Pojačali bomo medsebojne odnose na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Vlada sovjetske Zveze mi fe naročila, da podpiramo ustanovitev teh visokih nalog.«
Kralj Boris je odgovoril na ta govor naslednje:
»Z zadovoljstvom sprejemamo zagotovitev, ki mi jo dajete, da se trudite za vzdrževanje prijateljskih odnosov med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo. To sodelovanje, ki koristi interesom obeh držav, je vezano z zgodovinskim sorodstvom in bo brez dvoma pomagalo nadaljnjemu razvoju političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med obema našima narodoma. S tem bo istočasno koristilo tudi delu
Italija
na naslov Turčije
Rim, 18. julija, m. Poleg Španije italijansko časopisje posveča veliko pozornost tudi Turčiji ter /i opozarja, naj opusti svojo dvolično igro. Tako med drugim »Popolo di Roma« poudarja, da si je izbrala Anglija potem, ko je izgubila Romunijo, mesto za svoje cilje v Turčiji. »Popolo di Roma« poudarja, da je Turčija pričela zopet kazati svoje simpatije za Anglijo. Vemo ogledalo te trditve je tudi turško časopisje.
Z istim vprašanjem se peča tudi »Regima Fašista«, v katerem narodni poslanec Roberto Kari-naeci poudatja, da so dokumenti, ki jih je zaplenila nemška vojska v Franciji, odkrili tudi igro nekaterih držav, ki so ponujale svoje usluge zaveznikom.
Angleško posredovanje v Turčiji
London. 18. julija, b. Časopisi trdijo, da je sovjetska vlada prosila Anglijo, naj zastavi svoj vpliv Turčiji in prepriča turško vlado, da Sovjetska Rusija nima nobenih napadalnih namer proti Turčiji.
II
Japonska zeli požeti žetev, ki je nepričakovano hitro dozorela"
Nova vlada bo skušala — ne glede na Ameriko — pobrati nizozemske, francoske in angleške posesti na Daljnem vzhodu
Tokio, 18. jul. t. Doroei. Knez Konofe je začel sestavljati svojo vlado. Za zunanjega ministra je postavil iz bojev za Mandžursko znanega diplomata ,M a c u o k i j a, za vojnega ministra generala T o j o , za mornariškega ministra admirala O i -kava, za poveljnika letalstva admirala D i k a v a. Druge osebnosti, ki bodo stopile v vlado, bodo imenovane v kratkem. Vlada se bo oslanjala na enotno nacionalno stranko in bo vživala zaupanje vojske.
Nameni nove vlade
Knez K o n o j e sestavlja vlado, kot je bilo pričakovati, v smislu nove, osvajalne nacionalistične politike. Zunanji minister nove vlade M a c u -o k i je znan kot najbolj strastni privrženec japonskega osvajalnega nacionalizma. Saj je bil on tisti, ki je svoje dni dosegel, da je Japonska zapustila Zvezo narodov in krenila na svoja lastna pota. Vsi trije ministri narodne obrambe, minister vojne general T o j o , minister mornarice admiral O i k a -v a in minister vojnega letalstva admiral D i k a v a so znani nacionalisti, ki so polcii občudovanja do Nemčije in Italije ter odločeni,
švicarski časnikar se v Parizu razgovarja z nemškimi vojaki
Zanimivi pogledi o bodoči usodi Francije in o novem redu v Evropi
V švicarskem listu »La Suisse« izhaja vrsta zanimivih člankov pariškega dopisnika tega lista g. Perrona, ki je obhodil Velike predele od Nemcev zasedenega ozemlja. K dvema člankoma, ki smo ju že posneli za bralce »Slovenca«, dodajamo danes še tretjega, ki je zelo poučen z ozirom na namene, ki. jih imajo Nemci s Francijo.
Časnikar je na pariških ulicah srečaval skupine nemških častnikov in vojakov ter se spustil z njimi v razgovor. Takole poroča o svojih vtisih:
Sprašujno malo te vojake. Ostal sem v njihovi družbi vse dopoldne. Vsi ti vojaki izhajajo iz različnih socialnih plasti. Po umski izobrazbi se med seboj razlikujejo. Toda pogovor z njimi kaže, da vsi enako govorijo, kadar govorijo o Nemčiji. To je tudi njihova moč. Oni sc toga tudi zavedajo. In to ji in daje pogonsko slo, s katero si je nemška vojska priborila takšne uspehe.
»Prinesli smo vam revolucijo,« mi je dejal eden od njih. »0(1 Francozov želimo samo to, da napodi svoje dosedanje politike judovske krvi, Iramasonc in kapitaliste, ki so Francijo privezali na angleški voz. Sistem, ki je nemškemu narodu onemogočil, da bi v Evropi zasedel enakopravno mesto z drugimi velikimi narodi, pa bomo razbili.«
Tretji pravi: »V treh tednih bomo končali vojsko z Angleži. Vemo, da se bodo Angleži hrabro borili. Tudi Belgijci so bili hrabri v obrambi. Tudi Francozi. Tudi Angleže bomo premagali. Uporabili bomo proti njim novo, tajno orož.je. Se spominjate naših magnetifnih min? Ali naših padalcev? Koliko so se brili norcev iz naših padalcev. Pa kaj so v sedanji vojski dosegli. Ko je Nemčija prenehala objavljati znanstvena dela, so po svetli začeli vpiti, da je po odhodu Judov iz Nemčije nemška znanost umrla. Ta zmota je naše nasprotnike drago stala. Ali naša armada na-pravlja vtis, da ji primanjkuje bencina? Imamo mnogo tajnih odkritij, ki jih pozna samo nitfc vrhovno vojno vodstvo. Oh pravem času jih bodo spoznali tudi Angleži. Poskusite to čokolado...! Ali ni dobra? Ali boste verjeli, da jo pridelujemo enostavno iz — premoga ...? Ko ho vojska končana, bomo svetli pokazali tudi moč nemške kulture tudi potem, ko smo pokazali moč nemškega orožja.«
Pa kaj vendar hočejo Nemci od Francije? Mnogokrat sem to vprašanje stavil nemškim častnikom in vojakom. Od vsakega sem
dobil isti odgovor. Videlo se je, kako so bili vsi dobro naučeni. Vsi so odgovarjali:
»Naš voditelj ima svoj načrt. Ko bo prišel čas za to, ga bo povedal. Prepričani smo, da bo storil najboljše. Vsi pa vemo že sedaj, da bo Anglija iz evropskega življenja izključena. Kakor hitro in kadar bo Francija sklenila, da bo začela lojalno razumevati Nemčijo, potem bosta naša dva naroda sklenila med seboj zvezo, ki bo imela takšno moč, da ji nif na svetu ne bo kos. Bodite prepričani, da bomo sklepali mir z isto odločnostjo kot smo vodili vojsko. Od leta 1920 naprej smo sc mnogo naučili. Iz prošlih izkustev bomo potegnili vse koristi. Prav gotovo nc bomo ponovili nobene neumnosti, ki so jo napravili ljudje, ki so nam leta 1019 diktirali mir v Versaillcsu. Ne bomo ponovili nobenih psiholoških zmot, ki so jih zagrešili na primer Francozi v Porenju, ko so v zasedene kraje poslali posadke črncev iz Afrike. To je bilo za nas strašno ponižanje. Takšnih napak ne bomo delali. Vsi naši vojaki so dobili najstrožja povelja, da se morajo korektno obnašati. Vsaka tatvina, vsak rop, je kaznovan s smrtno kaznijo. Naše čete preveva občudovanja vredna disciplina. Brez usmiljenja pa bomo samo napram onim Francozom, ki ne bodo hoteli spoznati in priznati novi red v Evropi.«
»Kako neki ste mogli sprejeti nemško zvezo s Sovjeti,« sem jih vprašal.
»Kako neki. To je priprosto. Da ne bi razpršili svojih sil, smo morali pomiriti našo mejo na vzhodu napram Sovjetski Rusiji. To smo tudi dosegli. 5. '-r r > \ /k i »tt v r". t,', ,
■v 'v V » i\ .rt r iJ; / » j „ » >i --v - • ' ,»* i V i" <£ i J•'■. ✓ V' -K a ' i V \i	-»v
y v ♦ s * v r ,	, » nv -
■»!* * ,-k.h 0 , . »> r 'V r, * fc K
*. P . v„*». » f.» * k i - v.'«, , .> i j* i ti* V, -r te * - J ' ^ ..	r •'k' r
, 11, _ J I ..* I
»ln kaj boste napravili s Francijo.« jih slednjič vprašam.
»Francija bo verjetno ostala to. kar je. Morda si bomo priključili Alzacijo, ki je narodnostno res nemška. Prar gotovo pn ne bomo vzeli Lotarin-gije. Tam prebiva ljudstvo, ki ni nc dobro nemško in ne dobro frjuirnskn. Mi lih no murnom. Mogoče bomo del Ardenov priključili k Nemčiji.«
da požanjejo bogato žetev, ki je vsled nemških zmag t Evropi za Japonsko dozorela na Dalj-njem vzhodu.
V januarju 1910 je bila sestavljena vlada admirala J o n a j a , ki je v svoji nastopni izjavi podčrtala voljo Japonske, da ostane z vsemi velesilami v nepristransko dobrih odnošajih. Toda bliskovita zmaga Nemčije nad Francijo je položaj popolnoma prevrgla in pojavila eo se za Japonsko obsežna
r>lja, na katerih je nepričakovano hitro dozorevala ogata žetev. Nacionalistični krogi, predvsem v vojski, so zahtevali, da mora Japonska to priložnost izkoristiti. Temu se je zoperstavljala diplomacija, ki je opozarjala, da bi Japonska na ta način zajadrala naravno st v vojno z Zedinje-nimi državami. Vojska pa je nadalje pritiskala in predlagala, da bo ona delo, ki si ga diplomacija ne upa opraviti, opravila sama. Vladna kriza, v kateri je admiral Jonaj odstopil, je zunanji izraz teh nasprotij. Da nove vlade ni 6C6tavila kakšna nebrzdana vojaška osebnost, marveč knez Konoje, ki velja za zmernega politika, je v toliko tolažilno, da japonska vlada morda le nc bo iskala prehitrih odločitev. Gotovo pa jc, da bo sedanja vlada hitro razčistila položaj na Kitajskem, izgnala iz kitajskega področja vsak vpliv zahodnih velesil, nakar bo pripravljena, da gre pobirat bogato žetev, ki se ji penuja v francoslcih, angleških in nizozemskih posestvih na Daljnem vzhodu.
Nevarnost, da pride do spopada z Zedinjenimi državami Severne Amerike, verjetno pri izvajanju nove japonske politike, ki 6e bo očividno oslanjala na Nemčiio in Italijo, ne bo prevelika ovira, vsaj takšna ne, da je ne bi japonska vojska naskočila. Na Daljnjem vzhodu se torej odpirajo razvoji z nedoglednimi posledicami, katerih razmah pa bo tesno odvisen od nadaljnega poteka dogodkov v Evropi.
Churchill o Japonski
»Anglija je pripravljena pogajati se za ukinitev angleških predpravic na Kitajskem«
London, 18. iul. t. Reuter. V spodnjem domu je ministrski predsednik Churchill v odgovor na neko vprašanje dal daljšo izjavo o odnošajih do Kitajske in Japonske. V začetku svoje izjave je prečilal sporazum, ki jc bil sklenjen z Japonsko in ki za dobo treh mesecev zapira pot skozi Burmo za prevoz vojnega materijala v Čankajškovo Kitajsko. Na to je dejal, da želi Anglija ohraniti prijateljstvo Kitajske in da je zato sporazum sklenjen z Japonsko samo začasen, tako, da bi dobili več časa, da se najde sporazum, ki bo trajno zadovoljil vse stranke. Anglija pri pogajanjih ni smela pozabiti na to, da se nahaja v borbi na življenje in smrt, in da potemtakem ne more riskirati novih težjih motenj na Daljnjem vzhodu.
Anglija želi Kitajski, da bi dosegla v bodočnosti vzpostavitev svoje domovine in svobodno uživanje državnega življenja. Anglija je to svoje stališče objavila v noti z dne 14. jan. 1939 in pri tem stališču tudi vztraja. Anglija je nadalje pripravljena pogajati se s kitajsko vlado, da se odpravijo vse angleške predpravice, ki jih ima na kitajskih tleh, toda to se more zgoditi le na podlagi medsebojnega sporazuma. Japonski želi Anglija, da bi dosegla gospodarsko blagostanje, za katerim hrepeni sleherni Japonec. Tudi z Japonsko *e hoče Anglija pogajati glede teženj japonskega naroda na Kitajskem. Toda razume se, da je to mogoče doseči le s pogajanji, ne pa z vojno ali z grožnjami z vojno.
Churchill je izjavil, da bo obsežna debata o Daljnem vzhodu prihodnji teden.
Na vprašanje poslanca Hore Belisha, ie je angleška vlada mnenja, da bo popuščanje Anglije napram Japonski slednjo velesilo napravilo milejše razpoloženo napram Angliji, in če se je angleška vlada sporazumela s Sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi državami glede postopka na Daljnem vzhodu, je Churchill odgovoril, da svoji izjavi ne more ničesar dodati, da pa je angleška vlada natančno proučila stališči Sovjetske Rusije in Amerike, in da je on osebno mnenja, da bo obseg japonskih zahtev do angleških posesti na Daljnjem vzhodu v veliki meri odvisen od tega, kako se bo Angliji godilo v Evropi.
Podobne izjave je dal v lordski zbornici zunanji minister lord H a 11 f a x.
Boji na Kitaiskem
Šanghnj, 18. julija. AA. DNB: Medlem ko japonske operacije od zaliva Hangčav proti Ningpou, kjer so japonske čete zavzele celo vrsto utrdb, hitro napredujejo, so se v sredo razširile tudi operacije za blokado kitajske obale na odseku Fukien, 40 milj severno od A moja. Japonske čete so se izkrcale in prodrle 20 km dalje v notranjost Kitajske. Istočasno so se izkrcale japonske čete tudi 20 nvilj vzhodno od čuangčaja z enakim uspehom.
Minister dr. Krek se je vrnil iz Sofije
Sofija, 18. julija, m. Jugoslovanski gradbeni minister dr. Krek je danes s spremstvom odpotoval z letalom v Belgrad. Na letališču so se od njega poslovili bolgarski gradbeni minister inž. Vasiljev, ravnatelj gradbenega ministrstva Palankov, predstavniki Kmečke, banke in Zveze kmetijskih zadrug, jugoslovanski poslanik Milanovič, jugoslovanski vojni ata>e polkovnik Putnik in ostalo osebje poslaništva. Včeraj je gradbeni minister dr. Krek obiskal znameniti rilski samostan in si je ogledal tudi več zadružnih ustanov in začeta javna dela v pokrajini.
Belgrad, 18 julija. AA. Danes ob 12.10 sta se vrnila z letalom iz Sofije gradbeni minister rlr. Miha Krek in minister na razpoloženju inž. Voja Djordjevič. Na povabilo glavne Zveze bolgarskih kmetijskih zadrug sta se ministra udeležila zadružnega kongresa, ki je bil prirejen U. in 15. julija v Sofiji. Z ministroma so se vrnili v Belgrad tudi načelnik ministrstva za telesno vzgojo ljudstva Aračič, kabinetni šef gradbenega ministra Stanko Mencinger in tajnik Glavne zadružne zveze Gjorgje Davidovič. Ministra dr. Kreka in inž. Vojo Gjorgjeviča je sprejel na zemunskem letališču pomočnik gradbenega ministra Ante Celegin z uradniki gradbenega minisrtstva.
Diplomati pri Petainu
AA. Havas: Predsednik vla-v navzočnosti zunanjega mi-
Vkhy, 18. julija, de maršal Petain je nistra Baudoina sprejel danes opoldne predsednika diplomatskih zastopstev na čelu z apostolskim nuncijem Valerijem. Maršal Petain in Baudoin sta imela razgovore z njimi. Predsednik vlade jim je v kratkem govoru izrazil zaupanje, ki ga ima Francija do njih glede izvrševanja njihovih visokih funkcij.
General Huntzinger, šef delegacije v komisiji za razorožitev, je imel razgovore s posameznimi ministri.
Vichy, 18 julija. AA. Havas. Danes je bil v uradnem listu objavljen odlok, po katerem v bodoče ne bo mogel biti sprejet v državno in občinsko službo ali v službo v javnih ustanovah nihče, kdor ni francoski državljan po rojstvu, t. j. čigar oče ni Francoz. Tega pogoja ne zahtevajo: 1. od oseb, ki služijo v francoski vojski kot vojaki; 2. od oseb. ki so služile v vojaških oddelkih francoske vojske v vojnah leta 1914 in 1939, 3. od potomcev v ravni črti in sicer tistih, ki so služili po zgoraj navedenih točkah.
Nemške zamisli o novem gospodarskem redu
Berlin, 1 \ julija. Diplomatični sotrudnlk »Bor-sen Zcitung« Karol Megerle, čigar prvi članek o zamišljeni bodoči politični preureditvi Evrope v države, ki si bodo med seboj -hierarhično podrejene«, je objavil sedaj drugi članek o novem gospodarskem sistemu Evrope, v katerem med drugim pravi:
Novi gospodarski red bo prinesel Evropi mir, varnost in obrambo proti vplivu drugih celin, proti notranjepolitičnim zapletljajem in proti gospodarski premoči neevropskih držav. Odstrani! bo tekmo med velesilami Evrope, pod katero so zlasti trpele srednje in male države. S Francijo je izginil most Anglije v Evropo in središče zvez. ki so hujskale evropske države drugo proti drugi v neprestane vojne.
Zveza avtoritarnih držav in točna ter (rajna meja med interesnim območjem Nemčije in sfero vpliva Sovjetske unije bo dala novi organizaciji Evrope potrebno trdnost. Malim državam ne bo več treba postavljali se sedaj na eno, sedaj na drugo stran in halansirati mod velesilami ter se izčrpati z vojaškimi pripravami.
V Evropi sc bo ustanovil enoten gospodarski sistem, ki bo zasignral narodom stalna tržišča, pravične cene, solidno valuto in obrambo pred krizami. Po tem sistemu bodo velike in male države bogate in skromne agrarne in industrijske enakopravne, ker bo ta sistem slonel na delu, storitvi in produkciji, ne pa na zlatu in kapitalu. Nemčija nikakor noče drugim narodom in državam vsiljevati svojega svetovnega nazora in svojega socialnega reda, je pa prepričana, da se bodo same uredile v podobnem smislu. Evropa bo solidarno sodelovala, lako dn bo prenehala brezposelnost, valutne krize in druge goljufije, ki so bile neobhodne v velekapitabstičnem sistemu tako imenovanih demokratičnih velesil. To bo tem lažje, ker bo Evropa razpolagala z najmodernejšim tehničnim produkcijskim aparatom in prometnimi zvezami, ki bodo vseevropskega značaja. Tako se bo narodom Evrope odprla nova doba blagostanja, od česar bodo pridobile posebno male dr-žave, evropska mladina pa ima pred seboj velike nalogo.
Cjajpodoutvo
Delo v kaznilnicah in obrtništvo
Pred nedolgim smo imeli priliko b r« t i, da je ministrstvo za trgovino in industrijo sporočilo Zbornici za trgo\ino, obrt in industrijo v Ljubljani, da je miš pravosodni minister pristal na to. da se bo odslej naprej v vseli kaznilnicah v državi prilagodilo delo določilom obrtnega zakona. To se pravi, da bi kaznilnice ne smele več izvrševati del po naročilu in za javno prodajo. Ko bo ta odredba v tem smislu izvršena, i>o obrtništvo lahko gledalo na uspeh svojih dolgoletnih zadevnih prizadevanj. Kajti borba proti delu v kaznilnicah je imelo obrtništvo v svojem programu vsa povojna leta, nič manj pa se ni proti konkurenci kaznilnic l>orilo že pred vojno. Prisilna delavnica v Ljubljani sc je na primer že pred vojno v velikem obsegu bavila z obrtniškimi posli in je škodovala s tem zlasti čevljarje, krojače in mizarje. Zanimivo je, da je bivši kranjski deželni odbor že leta 1883 sklenil odpraviti te delavnice, pa sn kljub temu obstojale še naprej Vsi občni zbori prizadetih obrtnih strok in zbori tedanje Zveze obrtnih zadrug so imeli na programu ostre proteste obrtništva proti take vrste konkurenci prizadetih zavodov.
Zgodovina borbe proti delu te vrste zavodov je tore j /c dolga. A endar jc odpor obrtništva še posebno liarastel v zadnjih letih krize po letu 1932.
Naše obrtništvo jc v zadnjih letih z nešte-vilnimi predstavkumi, prošnjami in resolucijami pokazalo predvsem na delovanje kaznilnice v Mariboru, ki je sprejemalo številna naročila zasebnih strank za rokodelska dela. Vsa za-devna prizadevanja pa niso tedaj rodila zaželenega uspeha, ker je pri prizadetih oblastvih prevladovalo mnenje, češ da zahteva po ukinitve takega delovanja kaznilnice nasprotuje predpisom zakona o izvrševanju kazni na prostosti, ki določa, da se kaznjenci morajo zaposliti.
Temu mnenju nasprotno je skušalo obrt-ništ\o uveljaviti svoje protidokaze, ki niso ugovarjali določilom zakona o izvrševanju kazni na prostosti, temveč so kazali na način, kako je zaposlitev organizirana v mariborski kaznilnici. Zaposlitev kaznjencev v tej kaznilnici po mnenju in dokazih obrtništva ni urejena v smislu določil omenjenega zakona, tako, da se z delom kaznjenec uvaja v pošteno delo in telesno usposablja za izvrševanje |>oštcnega pridobitnega dela v človeški družbi, temveč se je po podrobnem preučevanju pokazala mariborska moška kaznilnica kot neke vrsie \ele-podjetje. ki s ceneno človeško delovno silo srdito konkurira rokodelskim mojstrom.
Dokazi za te trditve so bili: kaznjenci so v tem zavodu zaposleni pri mnogoštevilnih modernih strojih in s tako ureditvijo dela vršijo jirav za prav stroji tisto delo. za katero bi bilo jx) nameri kazenskega zakona vzgajati in usposabljali kaznjence. Taka organizacija ima svoje pomembne posledice v tem, da bi kaznilnica ne mogla več zaposliti vseh kanjcncev, ter je uspeh dela teli strojev prevelik, če si ne bi jMiiskala za napi avl jan je izdelke širšega odvzema blaga. Zato je nujno moralo priti do tega, da je kaznilnica začela sprejemati naročila za raznovrstne rokodelske izdelke v največjem obsegu od privatnih strank.
V času, ko so preučevali razmere v mariborski kaznilnici, so ugotovili, da ima kaznilnica v nekaterih strokah več drla kakor vsi mariborski obrtniki. Ugotovili so, da je bilo tedaj v mizarskih delavnicah zaposlenih sto kaznjencev, pri tem pa je oprema teh delavnic temeljila na najmodernejših strojih, tnko da jc bil delovni uspeh najmanj dvakrat večji, kakor v vseh petdesetih drlavnicali mariborskih rokodelskih mizarskih mojstrov. Opazovali so
delo in dognali, da ni minil skoraj dan, da ne bi zapustile kaznilnice kur cele kolone \ozov / raznim pohištvom, namenjenim najbolj različnim zasebnikom, kakor n. pr. uradnikom, odvetnikom, zasebnim nameščencem, trgovcem itd.
Prav tako so ugotovili, da je podobna organizacija izvedena v ostalih delavnicah kaznilnice. krojaški, čevljurski, slikarski, ključavničarski in tapetniški. Tnko je bilo z delom kaznilnice prizadeto mariliorsko obrtništvo velikega šievila strok, v nekaterih strokah jc bilo število kaznjencev rokodelcev celo večje kot število mariborskih legalnih obrtnikov dotične stroke. Za krojaško delavnico kaznilnice se je nedvomno dognalo, da je bilo v enem dnevu izvršenih 20 poskušenj oblek po naročilu zasebnih strank. Seveda so bile tudi nabave kaznilnice velike in je n. pr. saino v enem pozivu na trgovce potrebovala okoli 300 k 111>. metrov rezanega lesa raznih vrst v vrednosti 300 tisoč dinarjev.
Tudi ljubljanska in druge kaznilnice so po ugotovitvah delale na podoben način, dasi ne morda v takih i/.merah kakor mariborska. Za kaznilnico v Lepoglavi na Hrvaškem se je čulo, da je pred nekaj leti napravila veliko pohištvo, ki so ga j>oslali celo na razstavo v Pariz. Ta kaznilnica je tedaj celo ponujala izdelke svojih delavnic tudi v Sloveniji. Nasprotno pa je bilo za kaznilnico v Sremski Mitrovici ugotovljeno, da načelno ne sprejme niti najmanjšega naročila od privatnih strank, četudi zaposluje svoje kaznence po določilih kazenskega zakona.
Razumljivo je, da so vsa ta dognana dejstva povzročila pri prizadetem obrtništvu največjo nevoljo in odpor, ki sta se še stopnjevala, ko vse pismene prošnje in vloge obla-stvoin in ministrstvu prod nekaj leti še niso imele nikakega uspeha. Vendar so predstavniki obrtništva ponovno 111 ponovno energično zagrabili vso zadevo, se podali v deputaciji k ministru pravde, ki so mu tedaj tudi predložili zbrano dokumentarično gradivo. Poleg tega sc je to vprašanje obravnavalo pred tremi leti na konferenci obrtnih zbornic iz vse države v Ba-njaluki. V posebni resoluciji je konferenca tedaj ugotovila, kako veliko škodo jvovzroča delo kazenskih zavodov privatni rokodelski delavnosti in da se poslovanje teh zavodov vrši na način, ki ni v skladu s predpisi S 36. zakona o izvrševanju kazni zapora. §§ t3„ 14., 15. uredbe o organizaciji, uporabi in plačilu kazenske delovne moči v kazenskih in sličnih zavodih in s predpisi S L, odstavek 2. ob. z. Obenem je konferenca zaprosila ministra pravde, da v interesu zaščite legalnega obrtniškega dela in radi uporabe zakonskih predpisov odredi upravam takih zavodov, da omeje svoje gospodarsko poslovanje. da se ne bo delala konkurenca rokodelski delavnosti, še posebej pa, da ne bi smeli v nobenem primeru kazenski zavodi izvrševati pridobitnih del po naročilu in za javno prodajo.	'.''.v.	). I
I.elos se je po nadaljnjih intervencijah ljubljanske zbornice zadeva pokrenila z mrtve točke, kakor smo to omenili v uvodu. S svojo ceneno delavsko silo, 7. brezplačnimi poslovnimi prostori, brezplačno kurjavo in razsvetljavo, davčno prostostjo in podobnimi ugodnostmi je mariborska kaznilnica onemogočala vsako konkurenco legalnih mariborskih obrtnikov. Zdaj se bo morala kaznilnica prilagoditi določilom zakona in bo s tem prizadetemu obrtništvu odpadla občutna konkurenca, proti kateri sc je moralo boriti dolgo vrsto let in v tem boju tratiti dragocene energije, ki bi jih moglo uporabiti za nujnejše dclrs
valo 65%, v devizah pa 35%. Prej je bilo razmerje: 72% v bonih, 18% v devizah in 10% na račun A. Nadalje poročajo iz Belgrada, da je 25 milij. drahem oz. bonov rezerviranih za plačilo stroškov naših turistov v Grčiji.
70 vagonov surovega bombaža v Italiji. Naša tekstilna industrija ima v italijanskih lukah blokirano okoli 70 vagonov bombaža, ki ga je kupila v Ameriki. Naše pristojne oblasti so zato podvzele korake, da bi Italija dovolila prost prevoz tega blaga v našo državo. V zvezi s tem je italijansko zunanje ministrstvo že podvzelo primerne korake pri ostalih ministrstvih, da bi naša država dobila omenjene količine bombaža.
Frankiranje železniških pošiljatev do naše meje. V zvezi s svojimi predpisi, da se morajo vse pošiljatve v Nemčijo frankirati do nemške meje, je izdalo glavno železniško ravnateljstvo na zahtevo interesentov iz gospodarskih vrst navodila, po katerih oni frankaturni računi, ki se nanašajo na frankiranje vozninc do jugoslovanske meje, ne spremljajo pošiljatve do namembne postaje, temveč jih morajo obmejne postaje vrniti izročitveni postaji.
Razdelitev vplačil v nemškem kliringu. Po poročilu Narodne banke odpada od razdelitve plačil v Berlinu v našem kliringu z Nemčijo za četrtletje julij, avgust in september od skupnega vplačila v Berlinu v znesku 40.6 milij. mark na les 3,654.000 mark. Ta vsota bo izpremenjena, v kolikor bo v tekočem četrtletju prekoračena, odn. prihrankov v kvoti za les.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila vpisana v trgovinski register delniška družba »Želez-ninar« industrijsko podjetje, livnica železa in kovin, Belgrad-Rakovica. Glavnica znaša 1.1 milij, din, člani upravnega odbora so: Avram Filipovič, Svetozar Filipovič, Dušan Stojanovič in Milan Mih. Stefanovič.
Pregled rodovniških bikov. Jesenski pregledi rodovniških bikov bodo po naslednjem sporedu: Grosuplje dne o. avgusla ob 9; Stična 6. avgusta ob 8; Ribnica 7. avgusta Ob 7; Vel. Lašče'8. avgusta ob 8; Unec 13. avgusta ob 8; Logatec 13. avgusta ob 14; Šmartno 14, avgusta ob 9; Št. Rupert 27. avgusta ob 8; Št. Janž 27. avgusta ob 15; št. Jernej 28. avgusta ob 0; Novo mesto 29. avgusta ob i); Prečna 30. avgusta ob 8; Smolenja vas 30. avgusta ob 13.30.
Dobave: Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 22. julija ponudbe za dobavo vodokazuih cevk, prozornih šip ter zaščitnih stekel.
Licitacije: Sklad za zgradbo stanovanjskih hiš ravn. drž. žel. v Ljubljani razpisuje na dan
30.	julija licitacijo za težaška, zidarska, tesarska in krovska dela za zgradbo stanovanjske hiše v Murski Soboti. Licitacija bo v Ljubljani v pisarni načelnika gradbenega oddelka ravn. drž. žel. — Dne 22. julija ho v pisarni referenta inženierije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za postavitev pralnice v vojašnici »Kralja Petra I« v Ljubljani; dne 23. za popravilo II. objekta iste vojašnice in dne 26. julija za postavitev dveh lesenih barak v Slovenjem Gradcu. — Dne 6. avgusla bo pri ravn. drž. žel. v Ljubljani licitacija za dobavo rentgen terapevtične aparature.
Naš pomorski promet v aprilu. V naša pristanišča in luke so prišle meseca aprila letos 7604 ladje z 1,282.326 tonami, lani aprila 8536 ladij z 1,762.754 tonami. Na našo zastavo odpade 78% to-naže, na tuje ladje 22.02% (lani 78.14 in 21.86%). Marca letos je prišlo v naše luke 7078 ladij z 1,189. 122 tonami.
Zmanjšanje glavnice. Jugoslovanska Auer. d. d. za plinske žarnice in elektriko, Zagreb, sklicuje redni občni zbor delničarjev za 31. julij, na kale-rem bodo sklepali tudi o znižanju glavnice, ki znaša sedaj 1.5 milij. din. Računski zaključek za 1939 izkazuje pri bilančni vsoti 2.1 (2.2) milij. din izgube 0.087, dočim je bilo za 1938 izkazano 0.11 milij. din čistega dobička.
Sladkorna tovarna v Osijeku. Prva hrvatsko-slavonska d. d. za sladkorno industrijo v Osijeku izkazuje pri glavnici 20.3 in bilančni vsoti 131.4 (150.0) za poslovno leto 1939-1940, ki končuje z
31.	marcem 1940, brutodonosa 80.2 (35.6) in 0.247 milij. din čistega dobička (za 1938-1939 izgube 0.553 milij. din).
Nova delniška družba. Kr. banska uprava je zaradi preosnove reg. zadruge z omej. zavezo »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani v delniško družbo dovolila ustanovitev družbe »Učiteljska tiskarna«, delniška družba v Ljubljani. Glavnica znaša 250 tisoč din in je razdeljena na 1000 komadov delnic po 250 din imenske vrednosti.
Dovoljena zvišanja glavnice. Ministrstvo trgovine in industrije je polrdilo zvišanje delniške glavnice Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani od 25 na 30 milij .din z izdajo 50.000 gratis delnic, ki se bodo črpale iz azijske rezerve, v razmerju 5:1, — Nadalje je banska uprava dovolila tvrdki Motvoz in platno, d. d. v Grosupljah, zvišanje glavnice od 4 na 5 milij. din z izdajo 10.000 novih delnic po 100 din imenske vrednosti.
Cenitev pridelka na Madžarskem. Objavljena je prva uradna cenitev letošnjega pridelka na Madžarskem. Za pšenico cenijo, da znaša pridelek na Madžarskem 22.4 milij. met. stotov, dočim je lanski pridelek znašal 30.5 milij. met. stotov. Pridelek rži cenijo na 7.5 milij. met. stotov, lani na 9.3 milij. Ker je bil 1 ani znaten izvoz pšenice, ki je znašal okoli 10 milij. met. stotov, je treba letos računati z znatno manjšim izvozom žita. Ni računati, da bi znašal izvoz pšenice več kot 3 milij. met. stotov. Nasproti pa kažejo okopavine bolje. Pridelek sadja bo raziičcn, — Ker je letošnji pridelek slab, je
vlada odredila, da lahko odkupi državna družba »Futura« vse presežke pšenice nad 5 stotov in koruze nad 10 met. stotov. Nadalje je vlada proglasila delo pri žetvi za delo pri državni obrambi. Poleg tega je vlada še odredila, da se sme pšenica samo s 40% porabiti za mletje boljših vrst moke (ničla in zdrob). Končno je pričakovati še novih predpisov o letošnjem pridelku. Odrejena bo tudi cena nove pšenice, za leto 1939—1940 je znašala cena pšenice 21—-22 pengo pri met. stotu, za letos pa zahtevajo kmetje ceno 26—-29 pengo.
Tržaški Lloyd. Pri glavnici 300 milij. lir je zna* šal brutodobiček 125.86 (109.82) milij. lir, čisti dobiček pa 12.81 (12.84) milij. Dividenda ostane nei?-premenjena 4%. Družba ima skupno 71 ladij s 590.344 bruttoreg. tonami, ki so bilancirane s 483.5 (leta 1938 485) milij. lir. Družba ima sedaj v gradnji 4 motorne ladje po 9000 ton.
Sorze
Dne 18. julija 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka <4.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,327.770 din, na belgrajski borzi 5.4 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 760.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji;
London 1 funt....... 167.02— 170.22
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov ..... 1007.17—1017.17
Ljubljana — Svobodno	tržišče:
LMčTM 1 funt .......	20(157— 209.77
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..........1244.60—1254.60
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka...... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem.......35,— denar
Beigrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem ....... 35.25 denar
Sofija 100 din ......... 91,— blago
Curih. Beigrad 10, Pariz (bankovci 5.30), London 16.50 (bankovci 12.75), Newyork 440.50 (bankovci 450), Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.25 (register marke 51, trgovske marke 20), Stock-holm 104.90, Buenos Aires 95.
Vrednostni papirji Vojna škoda?
v Ljubijani 440—441 v Zagrebu 438—439 v Belgradu 441—442
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 denar, agrarji 50—52, begi, obv. 77—70, dalm. agrarji 71—72, 8% Bler. pos. 100 denar, 7% Bler. pos. 93.50 denar, 7% pos. DHB 101.50 denar. — Delnice: Narodna banka 8000 blago, Trboveljska 300-305, KI D 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 96 denar, agrarji 49.50—50.50, vojna škoda promptna. 438—439 (437), begi. obv. 76 blago, dalm. agrarji 70.50—71 (70), 4% sev. agrarji 50 denar, 6% šum. obv. 69.50 denar, 8% Bler. pos. 97 blago, 7% Bler. pos. 92 blago, 7% pos. DHB 100 blago. — Delnice: PAR 192 blago, Trboveljska 305—308 (308), Osj. sladk. tov. 245 denar, Osj. livarne 165 denar, Isis 32 denar.
Beigrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 97.50 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 441—442 (440), begi. obv. 78—79, dalm. agrarji 71.50-72 (72.50, 72), 4% sev. agrarji 52, 8% Bler. pos. 98 denar, 7% Bler. pos. 93.50 denar, 7% pos. DHB 100.50 denar. — Delnice: PAB 190 denar (drobni komadi).
2itnl trg
Novi Sad. Vse nesprem. Promet majhen.
Cene kmetijskim pridelkom
V Mariboru dne 13. julija 1940. Moka: bela 4.25—4,50, črna 3.50—3.75. govedina 12—16, tele-tina 12—16, svinjina 16—18, svinjska mast 20—22, sveža slanina 16—19.50, prekajena slanina 19— 25, fižol 6—7, suh grah 14, leča 17—18, krompir 2—2.25 din kilogram. Mleko 2—2.50 din liter, jajca 10 kosov 6—iO din.
Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju dne 13. julija 1940. Moka bela 4.25 do 4.50 črna 3 do 4. govedina 12 do 16, teletina 12 do 16, svinjina 16 do 18, svinjska mast 22 do 24, slanina 16 do 18, fižol 5 do 6, krompir 1.80 do 2, seno 0.75 do 0.80. slama 0.45 do 0.55 dinarjev za kilogram. Mleko 2 din za liter, jajca 1.50 din komad.
Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 11. julija 1940. Moka bela 4.75, črna 4.25, govedina 14 do 16, teletina 14 do 20, svinjina 16 do 20, ovčje ineso 10 do 12, mast 22, sveža slanina 19 do 20, fižol 7 dinarjev /a kilogram. Mleko 2-50 din »« liter, jajca 1 din za komad.
Pogajanja naše in italijanske tekstilne industrije
Kakor smo že poročali so se dne 11. začela in dne 14. julija končala na Bledu pogajanja zastopnikov nase in italijanske tekstilne industrije. Pogajanja niso bila z uspehom zaključena, ker je italijanska delegacija zahtevala previsoke cene za bombažno prejo.
Predvsem sla se obe delegaciji razgovarjali o starih zaključkih iz leta 1939., katerih nekatere italijanske tvrdke še niso izvršile. Tu gre tudi večinoma za razlike v cenah, ker ne moremo priznati povišanih cen, katere želi italijanska tekstilna industrija. Sporno je tudi vprašanje zaključkov iz drugega četrtletja 1940. Italijani si stoje na stališču, da jih ni mogoče izvršiti zaradi vstopa Italije v vojno, torej zaradi višje cene, dočim je naša delegacija stala na stališču, da je višja sila nastopila šele z dejanskim vstopom Italije v vojno, t. j. od 10. junija 1940.
Za tretje četrtletje je določen kontingent dva milijona kilogramov, za katerega pa je zahtevala italijanska delegacija ceno 29 lir na bazi 20 Amerika I ter 1,000.000 kg preje mešane z iiocco v razmerju 80 : 20 po ceni 26.20 lir na bazi Ame-rikan 20. Tu je predvsem zastopstvo naše tekstilne industrije zahtevalo, da se ne vštejejo v kontingent za 3. četrtletje one količine, katerih ni bilo mogoče izkoristiti še pred vstopom Italije v vojno. Zlasti pa naša tekstilna industrija ni mogla sprejeti novih visokih cen, ki so daleč nad cenami naše preje in ne ustrezajo tudi cenam na italijanskem in svetovnem tržišču.
Tako je moralo priti do tega, da so bila pogajanja brez uspeha zaključena in je sedaj prepuščeno merodainim mestom obeh držav, da te razgovore nadaljujejo in to vprašanje rešijo z obojestranskim kompromisom.
Stanje naših kliringev
Po podutkih Narodne banke je bilo dne 13. julija 1940 stanje naših kliringov naslednje (v ik lepa jih razlika v primeri s stanjem dne 8. julija):
Aktvni kliringi: Nemčija 4.412.830 (— 1.616.377) mark. protektorat 14.079.138 (3,906.172) kron, Turčija 3.943.738 (117.488) din, Bolgarija 2,349.476 (— 1,426.439) din. Francija 2,133.827 frankov, francoske kolonije 1,632.934 frankov in Španija 2.934.960 pezet.
Pasivni kliringi: Italija 53.317.696 (13 mil. 958.073) din. Madžarska 17.623.021 (- 1,V,2.170) din. Slovaška 9,221.120 (291.140) kron. Belgija 1.333.411 belg. Poljska 18,896014 din in Romunija 7.370.820 din
Izkaz kaže. da so se zmanjšale nase terjatve v Nemčiji ter v Bolgariji, zvišale pa v
protektoratu. Med pasivnimi kliringi je omeniti povečanje naše pasivnosti v prometu z Italijo, dočim se je naša pasivnost v prometu z Madžarsko zmanjšala.
Poslovanje Drž. hip. banke
Državna hipotekama bmka objavlja j>o-datke o svojem poslovanju v prvi polovici leta 1940. Iz teli podatkov je razvidno, da je bilančna vsota banke v prvi jjolovici letos narasla od 14.364 na 2I.6S8 milij. din ali za 48.9%. Med aktivi so narasli gotovina in blagajniški zapiski za 108 na 526 milij. din, posojla za 240 na 3741, razni tekoči računi pa za 2738 na 4393 milij. dinarjev.
•V prvi polovici letos je banka dala 510 mil. din. od tega 349 milij. din zasebnikom. Banka jc dala velika jiosojila državi, banovinam in občinam. Skupno je bilo v zadnjih 4 in |>ol leta danih 4047 milij. din takih posojil, od česar je banka do konca junija letos izplačala 2780 mil. od tega v prvi polovici letos 273 milij. din), dokonča leta pa lx> še izplačala 367 milij. din. Menična in eskontna posojilu so narasla za 102 milij. din.
Skupne vloge so se letos povečale za 56 na 5015 milij. din. Javne glavnice iu skladi so narasli za 195, hranilne vloge zasebnikov pa so se zmanjšale za 139 na 1102 milij. din. 'lekoči računi so narasli za 3166 na 5825 milij. din.
Računajo, da bo znašal pritok sredstev banki v teku vsega letu 1940 okoli 1800 milijonov dinarjev,
#
40 let Vzajemne zavarovalnice. Letos praznuje prva slovenska zavarovalnica, Vzajemna zavarovalnica že 41. leto svojega obstoja. Za jubilej je izdala povečano številko svojega mesečnika »Naša moč«, v kateri daje zanimive sestavke iz zgodovine zavoda. Zavodu je čestital tudi njegov pokrovitelj prevzv. škof. dr. Gregorij Rožman, članke pa so prispevali gg.: dr. Josip Dermastja, ing, Dolenc Franc, Cadež Stanislav, Ivan Sušnik, Ivo Peršuh, Josip Pehani, Novak Avgust, Stanko Sušnik, prof, Janko Mlakar, Ivan Martelanc, dr. Anton Brecelj in Anton Jakopič.
Novi plačilni in trgovski sporazum z Grčijo. V ponedeljek dne 7. julija 1940 so se začela pogajanja med našo državo in Grčijo za sklenitev novega trgovinskega in plačilnega sporazuma. Pogajanja so bila uspešno končana dne 17. t. m. in bo kmalu podpisan zaključni protokol. Kot smo že poročali, bomo v plačilnem prometu zopet prešli na stari klirinški način. Toda stari kliring bo funkcioniral do 31. decembra 1940, od 1. januarja dalje pa bo uveden zasebni kliring, kakor ga imamo v prometu z Nemčijo. Glede plačilnega prometa do • 31. decembra 1940 se bo z boni v drahmah piače-
Toča, strela, vihar in voda
Razdejanje v Zagorju in Trbovljah
Ta polja so sedaj popolnoma uničena ter je žito /.mlačeno v tla. Zelo so prizadete tudi njive s krompirjem, ki je v teli krajih glavni pridelek ler ga ljudje sadijo na veliko za prodajo. V Kačah je bilo zasejane 254 ha, v Podovi pa 244 ha zemlje — kar' je vse sedaj uničeno. Po ocenitvi po strokovnjakih trpijo prebivalci Kač in Podove okrog 2 milijone dinarjev škode.
Sedaj prihajajo v dolino tudi poročila s Pohorja, kjer je divjala toča med Hramom in Slovensko Bistrico ter je dobesedno uničila vinograde, sadonosnike, žitna polja, sploh vse, kar so imeli ljudje pridelkov.
Kot jajca debela toča
špitalič pri Konjicah, l(>. julija.
V torek, dne 16. julija je padalu pri nas toča — ali bolje rečeno oglati led — v debelosti kurjih jajc. ki je v teku pol ure uničila ves up kmeta. Najhujše je prizadeto južno pobočje Konjiške gore od skedna do razvalin žičkega samostana. Popolnoma uničeni so ječmen. pšenica, oves, koruza in fižol. V vinogradih je trtu popolnoma okleščena in stoji samo kolje. Ljudstvo je obupano in zbegano, grozi lakota, ker so ljudje že težko čakali na nov pridelek žita. Nujna |H)inoč je potrebna.
Strela vžiga
lz Dolenjega Logatca nam poročajo, da je pretekli torek ob tri četrt na štiri popoldne uda-
3 m visoka plima med oseko na Jadranu
V torek popoldne se je, kakor poročajo iz Splita, na srednjem primorju nenadoma spremenilo vreme, ki je povzročilo plimo med oseko, kakršne še ne pomnijo. Ta sprememba vremena se je tako naglo izvršila, da je naenkrat nastopila plima, ki je ponekod dosegla tri metre višine nad nortnalo. Najhujša plima jc bila v Starem Gradu na llvaru. lam je bila preplavljena vsa obala in vse staro-gradske ulice, da so se lahko |x> njih vozili s čolni. Morje je vdrlo v trgovine in hiše, skoro za meter visoko pa je |)rcdrlo tudi v znani llektoro-vičev Tvrdalj. liuda plima je bila tudi na Visu, v Veli Luki in v Marini pri Trogirju ter šc po raznih krajih Srednjega primorja. Plima se jc večkrat vračala. Zaradi nagle spremembe vremena in plime je prišlo tudi do morske nesreče. Parnik »Drava«, ki je iz Splita pilil v Trogir, je dospel ob treh do trogirskega pomožnega mosta, ki spaja Trogir z otokom Ciovo. V tein hipu jc pridrla visoka plima in zajela parnik ter ga vrgla na levo stran mosta, tako, da je ta del mosta jiorušen. Parnik sam je bil poškodovan, vendar je mogel nadaljevati svojo pot. V kaštelanskem zalivu je vihar prevrnil ladjico, na kateri je bilo pet oseb, ki so pa vse pravočasno rešili. Po pripovedovanju starih mornarjev je tako nagla in visoka plima za naše razmere posebno v poletnih mesecih nekaj nenavadnega. Visoka plima se jiojavlja jiozitni, pa nikoli ne tako visoka, kakor je bila |iretekli torek.
Strašen orkan na Hrvatskem
Zagorje ob Savi, 17. julija.
Strašno neurje, ki jc v torek popoldne divjalo nad zagorsko dolino in o katerem smo v »Slovencu« že poročali. bo ostalo v žalostnem in nepozabnem spominu vseh prebivalcev. Kaj takega, kar je kraj. doživel to popoldne, ne pomnijo uiti najstarejši ljudje. V jutru še skoraj jasno nebo se je proti poldnevu prevlcklo s temnimi oblaki in kmalu j>o drugi uri je divjala nad vso dolino huda nevihta, ki |>a je trajala le malo časa; nihče |>uč ni slutil, da se bo še ponovila, najmanj pa, da, v tako strašni obliki. Okrog 4 [)(>|X)ldne se je nenadoma stemnilo, med silnim bliskanjem in grmenjem je jiričelo liti kot iz škafa, vmes j>a je nekaj časa
Tako izgleda po toči opustošenj hmeljski nasad na Babnem pri Celju
Foto J. Kvas, Celje
padala tudi precej gosta toča, ki je klestila drevje in pridelke, po polju. Toda vse to še ne bi bilo najhujše. Kmalu nato se je nad bližnjimi hribi utrgal oblak, katerega jiosledica je bilo ogromno vodovje, ki je naenkrat pridrlo v dolino. Voda se je valila j)o cestah in poljih kot v jiotoku, drla v hiše in hleve in nosila s seboj vse, kur je našla na poti, ogromne množine kamenja, drevesa, živali in |)oljske pri-delke. Kotredežica, ki je povzročala zaradi svojega izliva že včasih ogromno škodo, tudi sedaj, čejirav je bila pred leti regulirana, ni mirovala. Ogromne količine materiala, ki ga jc voda nosila s seboj, so ji zajezile strugo, da se je razlila na vse strani in je dolino, ki je bila še jired nekaj urami rodovitno jiolje. namah spremenila v neprijazno jezero, ponekod nad meter globoko. Divjanje vode je bilo veliko; porušila je šest mostov, razdrla zatvorniee pri skoraj vseli mlinih in žagah, ki leže ob njej ter odnesla vse brvi. Največjo škodo j>a je na-jiravila na Svepovni; tu je najprej porušila zatvorniee pri Pikljovem mlinu in nato zalila ves mlin: jiolne vreče moke so |)lavale po vodi in lastnik trpi več tisoč dinarjev škode; še bolj pa je prizadet n jegov sosed Žagar Kovač; tudi pri njem zatvorniee niso ostale cele in voda mu je odnesla eogromne količine lesa, katerega vrednost jc zelo velika; v hišo rudniškega kovača Kerina je pridrla voda tako hitro, da so si domači mogli šele v zadn jem hipu rešiti življenje s tem, da so poskakali skozi okna, kar pa je ostalo v hiši, je popolnoma uničeno. Slično se jc dogajalo še po številnih drugih hišah. Tudi na postaji ni bilo bolje; hudourniki z Malovrha so k ob vznožju ležečim hišam nanesli na vagone kamenja in jih vse zalili z vodo; ljudje so se šc pravočasno rešili. Škoda, ki jo je to opustošenje povzročilo po skoraj vseh vaseh zagorske občine od Sv. Gore in Sv. Planine vse doli do Save, se še ne da Ugotoviti, toda uničena n z blatom pokrita polja, jjodrti mostovi, kot strelski jarki razorane ceste dovolj jasno pričajo, da ne bo majhna in da jc žalost in skrb prebivalcev upravičena. Vsa hvala pri tej nesreči gre zagorskim gasilcem, ki so bili takoj na mestu in so reševali, kar so
v danih prilikah pač rešiti mogli. Zagorski žu-pan g. Prosenc si je vso škodo s polnim razumevanjem ogledal že takoj prvi dun in v njem bodo vsi prizadeti gotovo našli človeka, ki bo skušal razumeti njih nesrečo; tudi načelnik cestnega odbora g. Mahkovec iz Litije je danes prispel v Zagorje, da si ogleda razdejanje, ki je nastalo na cestah in porušenih mostovih. V kratkem se sestane tudi komisija, ki jo je določil g. žujian, in ki bo ocenila nastalo škodo.
Nad 2 milijona shode v Trbovljah
Trbovlje, 17. julija.
V sredo, ko je po neurju prejšnjega dne voda v glavnem odtekla, je jirišla uradna komisija okraja in občine, da preceni škodo, ki jo je naredila toča in voda jio kmelski okolici na pridelkih, še več pa s plazovi in vsadi, po dolini j>a ]>o stanovanjih, na poplavljenih zemljiščih in cestah. Po njenem pregledu in cenitvah znaša škoda minimalno dva milijona dinarjev.
Po dolini je vse na nogah in se vrši veliko čiščenje in pospravljanje |>o razdejanju včerajšnjega dne. Cestarji z najetimi pomožnimi močmi so za jirvo silo urejevali ceste, oiljiirali in čistili kanale in zasipali jame, ob mostovih so odstranjevali nagromadeno lesovje, gasilci pa so še ves dan z vsemi motorkami Črpa I i vodo iz skladišč in kleti. Poj>oldne je bil že popravljen pretrgan telefon in brzojav in t udi testa toliko, da je za silo mogoč promet čez hrib v Hrastnik in Savinjsko dolino.
^ (»da v vodovodu je zaradi plazovJa pri zajetih studencih onesnažena in občina je izdala razglas, da je voda s tem okužena in jo je treba prekuhati pred uživanjem, vendar tega zaenkrat nihče ne ujKišteva. Kar najhitreje bo treba vodovodne re-zervarje izprazniti in očistiti blata, druge pomoči ne bo.
Zaradi strahu in razburjenja, ker je voda vdrla v stanovanje, je jionoči umrla mati hišnika Majdiča v novem občinskem domu, okoli katerega je drla voda za meter visoko. Tudi mnogi drugi so v strahu čakali, da se bodo začele hiše podirati, ko je vdrla voda v stanovanja. Gotovo pa je, če bi to neurje |irkšlo jionoči, bi bilo več človeških žrtev in še večja škoda na blagu ler še več groze in strahu.
Upamo, da bo uradna komisija, ki se je prepričala o škodi, dosegla, da se_ bo najbolj prizadetim in najpotrebnejšim vsaj delno nudila pomoč, ker nekateri so v veliki stiski.
Toča v Racah
Rače, 18. julija.
Dne 16. t. m. je vas Rače in vso njeno okolico obiskala strašna toča, ki je povzročila grozno razdejanje. Padala je v debelosti oreha ler je uničila najmanj 00% vseh pridelkov na njivah in sadonos-nikih. Posebno hudo je jx>gledati polja rži in jiše-nice, ki je bila pravkar zrela ter so se ljudje pripravljali, da bodo pričeli prihodnji teden z žetvijo.
Žitna njiva r Arji vasi pri Petrovfah po toči
Foto J. Kvas, Celje
Pretekli torek popoldne jc divjal skoro jxi vsej banovini Hrvatski in Bosni strašen orkan, ki je j>o ravninah jx>diral drevje, lomil plotove in porušil tudi več hiš in skladišč. Po nekod so bili obenem tudi hudi nalivi in je treskalo na vse strani. Vihar je jKikvaril številne telefonske zveze. Ponekod je strela udarila v žice in jih sežgala, drugod so se podrli telefonski drogovi ali pa je podirajoče se drevje padlo na telefonske žice. Ustavljen je bil telefonski promet z Belgradom, Osije-kom, Sarajevom in Splitom. Takoj ponoči so začeli popravljati telefonske zveze in so jih do jutra deloma že spravili v red.
Strela je udarila v električni vod med Zagrebom in Bjelovarjem in je zato ostal Bjelovar po-noči brez razsvetljave. Šele proti jutru je spet zagorela elektrika.
Izruvano drevo povzročilo hudo železniško nesrečo
lz Zenice f>oročajo: V torek zvečer se je pri Zenici zgodila huda železniška nesreča, pri kateri je bil uničen tovorni vlak s trinajstimi vagoni. K sreči nesreča ni zahtevala smrtnih žrtev, pač pa so hudo ranjeni skoro vsi železničarji, ki so spremljali vlak. Materialna škoda je zelo velika. V Zenici je bilo v torek do 6 jiopoklne lepo in toplo vreme. Naenkrat pa se je pooblačilo in nastal je strašen orkan, ki je v kratkem času povzročil ogromno škodo. Veter je odnašal strehe, rušil dimnike, lomil , telefonske in brzojavne drogove ter ruval drevesa s koreninami vred. Na železniški |x>staji je orkan izrttval šest velikih električnih drogov. Ln drog je padel na streho osebnega vagona, v katerem so bili potniki, pa se k sreči ni nikomur nič hudega zgodilo. Postaja je ostala brez luči do devetih zvečer. Medtem ko so delavci čistili železniško progo, je prišlo telefonsko poročilo, da je med postajama Vrača in Vranduk pri Zenici prišlo do hude železniške nesreče, pri kateri je bil uničen cel tovorni vlak, osebje pa hudo ranjeno. Takoj so poslali pomožni vlak na kraj nesreče. Nesrečo je zakrivil orkan, ki je ruvai drevesa. Bukev, ki jo je izruval s koreninami vred, je podrla kamnitno steno, ki se je zrušila na železniško progo. V tistem hipu je privozil tovorni vlak iz Zenice in je z vso silo zavozil v kamenje na progi. Lokomotiva, ki je skočila s tira, se je zarila s sprednjim delom v breg in se prevrnila, vagoni so se nakopičili drug na drugega in se pojsolnoma razbili. Strojevodja Rajič, ki je v zadnjem hipu skočil iz lokomotive, je ostal nepoškodovan. Opazil pa je, da je kurjač oslal na lokomotivi. Takoj se je vrnil, da reši svojega tovariša. Pri tem se je hudo opekel po vsem životu. Srečno jo je odnesel tudi vlakovodja Živ-kovič, ki je bil v službenem vozu, ki je popolnoma razbit. Silen udarec je vrgel vlakovodjo iz vagona, padel je na tla, a je obležal brez hujših poškodb.
rila strela v gos|xitlarsko jioslojije posestnika Mihevca Ivana Zgorela sla hlev in kozolec, v katerem je imel jiosestnik spravl jeno \ se letošnje seno. Skodu je /a posestniku zelo občutna.
Okoliški kmetje in železničarji s postaje Vrača so takoj prihiteli na kraj nesreče in začeli reševati. Kmalu nato je privozil tudi pomožni vlak z zdravniki, ki so nudili ranjencem prvo pomoč, nakar so jih odpeljali v bolnišnico, štirje železničarji so lahko poškodovani, dva precej hudo, najhujše jx>-škodbe pa je odnesel strojevodja Rajič. ki se jc strašno 0|iekel pri reševanju svojega tovariša kurjača. Ker je proga popolnoma zatrpana, bo promet ustavljen najmanj za tri dni.
Orkan je povzročil ogromno škodo tudi po okoliških vaseh, kjer je porušil veliko kmečkih hiš in gosjiodarskih poslopij, jio njivah pa uničil vso pšenico in koruzo.
Milijonska škoda v Banjaluki
Iz Banjaluke poročajo: V torek okrog šestih popoldne je ' zadivjal nad Banjaluko in delom vr-baske banovine strašen orkan z nalivom in tre-skanjem. Veter je ruval drevesa iz zemlje, rušil slabo zgrajene hiše, večje pa poškodoval. Posebno hudo škodo je orkan povzročil avtobusnemu podjetju Divjak, ker se je porušilo poslopje, v katerem je bilo pet avtobusov. Tvrdka trpi okrog 100.000 dinarjev škode. Satno v Banjaluki cenijo škodo na milijone. Iz jx>krajine poročajo, da je strašen naliv napravil ogromno škodo na posevkih in na sadnem drevju.
Dolina reke Une opustošena
Tudi nad BjhaČetn in po vsej miški dolini je divjal orkan s hitrostjo ISO km na uro. V Biliaču samem je povzročil ogromno škodo. Najbolj je prizadeto muslimansko naselje Bakšiš, kjer je popolnoma porušil tri hiše. Petdesetletna mati štirih otrok Aura Andjič je bila v hiši, ko se je ta podrla. Ruševine so ubogo mater pokopale in njenega trupla doslej še niso izkopali. Glavna cesta Bihač—Bosanska Krtipa je vsa natrpana z izrn-vanim drevjem in je vsak promet nemogoč. Tudi telefonski promet je bil prekinjen. Neurje je naredilo ogromno škodo na posevkih in sadnem drevju. Posebno hudo so trpeli orehi in češnje. Škodo cenijo v teni okraju na dva milijona dinarjev.
Velika škoda v Slavoniji
Orkan je zajel tudi Vinkovce in velik del Slavonije. Podiral in ruval je drevesa, telefonske in brzojavne drogove, rušil kolibe na odprtem polju. Veliko vasi v okolici Vinkovcev je prizadela huda loča, kjer pa ni bilo toče, je silen naliv z viharjem uničil koruzo iti še nepožeto pšenico, ki jo je vso stlačil na tla. Pa tudi že požeti pšenici je neurje zelo škodovalo, ker se je veter igral s snopi in stresal po tleli zrnje. Škoda, ki jo je povzročil orkan, seveda še ni precenjena, vendar pa že prva jjoročila kažejo, da bo ogromna.
I. Dolenc:
V	službi dveh gospodov
Prijatelju Matiju Malcšiču v spomin.
»Že prvega dneva vojne gloda in riie, grize in peče in mi ne da miru snov, ki ste mi jo hoteli su-gerirati. Ne stokrat, tisoč in tisočkrat 6em jo premislil, prežvekoval, brskal po njej, V6ak dan mislim nanjo, še v sanjah. Vidiš, pa je dozorelo do tega: Saj to je naš slovenski .veliki tekst', naša epopeja. Ali smo preživeli večjo dobo, prav za prav dobo, ki bi tako rezala v naše meso, pa bi imela o tem tudi zgodovina kaj več jasnosti in bi nam znala toliko povedati, da bi bilo Homerju lahko na temelju resničnih dejstev stresati svoje srce in fantazijo? Snov, doba, specielno naše, vse, vse je ogromno Ne jx>samezen junak v tem romanu — ves narod kot junak; vse trpljenje, vsi križi, vse nade naših kmečkih fantov in mož, pa mater in žen, pa naših študentov, pa ubogih uradniških par; vse, vse, ne vse — nemogoče —- pa čim več in čim živeje in globlje iz tiste velike dobe ... Ni samo enjv ogromna, ogromno je tudi delo. To razumeš! Štirinajst let že snujem, na pet debelih zvezkov računam že sedaj, ko jc samo v glavnih obrisih načrt končan.
Prijatelj, ko to veš, priznaj mi odkrito, da se strinjaš z menoj: Ta moj roman, ki bo eno večjih mojih del, ni za Mladost. Res je, tako ogromna in neizčrpna je snov, da bi je ne obdelal niti v stoterih knjigah. Ali — kaj bi frčkal in razmetaval drobce, k' bodo v ogromnem mozai'(<u potrebni!«
V	istem pismu obljublja, da bo po njvem letu kaj napisal za Mentorja, potem pa potoži čez svojo službo dvema gospodoma:
»Oi, Janez, kaj Ti nikdar ne občutiš, kako jc , r.uss: tehtnica .vivere' v eni s-kledici. .philosonha- ^ drosti.) Op. prs,
h' v drugi. 7) Vse svoje moči bi dal slednjemu, pa je prvo potrebno... Nisem iz železa; odpovedati se tistemu, kar mi je v krvi in srcu, se tudi na voljo višjih nočem in ne morem; nočem, nočem; vpili bodo — živci moji ubogi. Da le ne bi prekmalu!«
Bolezen.
Matija je bil po zunanjosti močan človek in zdelo se je, da mora bili krepkega zdravja. A videz je tudi tukaj varal. Gnake resnejše obolelosti sem prvikrat opazoval v juliju 1929, ko sva hotela skupaj potovati po Krekovem kraljestvu v Jelovici. Z Otoč sva šla proti Dražgošam, a Matija mi je ves čas polegal, od ure do ure je bil slabši, da sem končno naprosil kmeta, ki je vozil snop je z njive, da ga je naložil na voz in peljal v najbližji hospic —- v dražgoško župnišče h gostoljubnemu prijatelju Tonetu Pfajfarju. Matija je legel v posteljo — in izlet je bil končan. Gospa zdravnica v Železnikih ga je z natančno predpisano dijeto in z zdravili sicerv kakem tednu odločno spravila na noge, toda za v gore ni bil, pač pa je odšel na rekonv alescen-co k mami v Črnomelj. Ka(<o je zdravnica označila njegovo bolezen, sem pozabil; pač pa se spominjam, da je imel takoj naslednje leto bolezenski dopust zaradi krvavitve v želodcu. Naravnost rešitev je bila zanj, ko ga je Bog pogledal skozi veliko okno in mu dal za spremljevalko v življenju go«po Elizabeto, ki je skrbela zanj, da bi mati ne mogla po-žrtvovalneje. (Mati mu je bila približno v istem času umrla.) Ko se mu je v novembru 1931 rodila hčerka Silva, je nudil štiridesetletni .nemirni duh' Matija sliko presrečnega človeka, vamo zasidranega v zakonskem pristanu.
Pa se je tudi tukaj pokazalo, kako kratko je veselih dni število. Bita so to »leta strahote« 1931-1934, ko se ljudem Matijevih nazorov v Sloveniji ni prav dobro godilo. V septembru 1932 jc moral jadrno pobrati šil in kopita in oditi med »slovenske fante v Bosni in Hercegovini«, in sicer v Banjo Luko. Ženo, ki mu jc nato za god 1932 podarila sinčka Matijo, je poslal k njenim staršem v Sve-
I T) V mislih trna latinski izrek: Primirm vivere,
i dein philosophari. (Prvo je: živeti, šele za tem: mo-
1 rlrrucl i 1 On
čino, sam pa se je odpeljal na novo službeno mesto. Že prva ura v Banji Luki mu je s silnim udarcem dala slutiti, kakšno trpljenje ga tukaj čaka. Ko je namreč odhajal od doma, je bila Silva bolna; ko pa se je javil na banski upravi v Banji Luki v službo, mu je takoj služitelj spioročil, da ga že raka brzojavka. Brzojavka je povedala, da je ta čas, ko je Matija potoval iz Črnomlja v Banjo Luko, Silva umrla.
In skoraj ni dosti manjkalo, da bi bil šel za Silvo še Matija. Takoj prvi mesec se je namreč z vso 6ilo pojavila bolezen, ki ji zdravnik v Banja Luki ni mogel najti prave diagnoze. Skoraj deset mese-ce>v je trajalo, preden so v bolnišnici — ne vem, ali v Banji Luki ali celo šele na kliniki v v Zagrebu — ugotovili, da povzroča Matiji trpljenje čir na dvanajstniku (»ulcus duodeni«). Skoraj deset mesecev so ga pa zdravili za razne druge bolezni, dokler se ni na cesti zgrudil in s-o ga odnesli v bolnišnico.
Pisma iz Banja Luke v prvem letu — tu že moramo reči — pregnanstva govore predvsem o njegovi bolezni Takoj prvi mesec mi je pisal (22. 9. 1922): »Tako je bilo zadnje ča6e, da sem že mislil: Nikdar več ne vidim žene in naših gričev. Omedle-vica po parkrat na dan in ob vsaki priliki.« Pokonci pa ga je držala trdna volja, da mora živeti že zaradi neizvršenih načrtov: »... zdravja si pa le moram toliko zopet pridobHi, da bom mogel vsaj malo svojih načrtov uresničiti.« Ob času, ko ga bolezen trenutno ni opominjala, mi je pisal čez mesec dni (21. 10. 1932). »Stiskam zobe m si mislim: Ne boste me! Me verjameš, koliko naizčrpane trme je še v meni. Prišel sem semkaj s trdnim sklepom: Zdaj pa nalašč pokažem, kaj znam! Zame v Sloveniji ni kruha, pokažem vam, da me niste ubili, da me sploh ne morete ubiti. In da mi bo baš grob, ki ste mi ga izkopali, vstajenje iz tis-tih zaspanih, lenobnih dni. Ni v škodo človeku, če je včasih sam, čisto sam. Trenotna žalost mora vselej roditi le lepie dneve, ln vsaka žrtev je 6eme, ki rodi zlato klasje.«
A kaj so pomagali stisnjeni zobje, ko ga je pa bolezen tako stiskala da je iztisnila v dveh mesecih 12 kg teže iz njegovega telesa! Pred božičem 1932 mi je 16. dec. takole potožil:
»Ne bi rad, da me imaš za mevžo, ali pod milim Bogom nikomur ne morem potožili ko Tebi. Ženi si ne upam, že tako revica dovolj trpi, ko sem ji le namignil, da ni vse prav z mojim zdravjem. Sicer jo pa moram pripraviti za božič. Vzelo me |c namreč v teh dveh mesecih kar za 12 kg.
Skrupulozno sem se držal zdravnikovih navodil in krotil svoje živce tako, da je brat osel robantil dan in noč in proglašal generalni šlrajk Pa ni nič pomagalo. Vse slabše in slabše je bilo. O, koliko banjaluških plotov, ograj in zidov me pozna, ko sem se v smrtnem strahu prijemal zanje, dane omahnem. Ležal sem tri dni, 6cdaj hodim akoraj po vseh štirih v pisamo, postajam, oprijemam se zidov in plotov, da premagam vrtoglavost in omotico ter kle-canje v kolenih. Poskusil sem z drugim zdravnikom, ki so mi ga nasvetovali. Naj grem k specialistu v Zagreb, mi |e svetoval. Ko sploh nisem mogel več nikamor z doma, me je gospodinja prisilila, da sem se obrnil še na nekega Grka (ali Armenca), ki mu nekateri pojejo silno slavo, drugi ga pa devajo v nič. .Potajnu groznicu' je ugotovil, lz zdravil — >. recepta pravzaprav — vidim, da moram goltali sedaj še — kinin. Tudi drugi pravijo, da ni tista ,po-tajna groznica' nič drugega ko — malarija ...
Da sem bil zdrav, ko sem začel hoditi k zdravnikom. bi moral biti sedai bolan od te množine zdravil, ki sem jih že spravil vase.
Najhujše je pri vsem to, da nisem za nobeno pravo delo Vse moje literarno delo počiva, da»i me tišči, da bi se zgrizel . . Vojni roman čaka . . .«
Stvar se je 9 tem končala, da jc Matija preživel nekaj mesecev v bolnišnici — najprej v Banji Luki, nato na kliniki v Zagrebu — nakar se ie znova zasidral v življenju r bolezenskim dopustom, ki ga je preživel »v deželi zdravja«, (izraz iz pisma z dne 19. junija 1934), kakor ie imenoval njo, ki ie po njej hrepenel kakor po zdravju: Slovenijo. »Oi. Slovenija, Slovenija, kjer ie zdravje doma. Smo pač cvetke — ali regrat al: trnie — ki uspevajo le v Sloveniji... Včasih sem si mislil, kako lepo bi bilo, če bi mogel človek v mehove nabrati gorenjskega ali pohorskega ali belokranjskega zrak*. Zvrhan vagon bi ga naročil vsak mesec v Banja Luko, ni zloroak, da bi ne bil zdrav!« (29. maja
latA \	\
(Uaije.j
novica
*	Koledar
Petek, 10. julija! \'incencij Pavelski, spozna-valec; Avrt-a (/lata), devica. Ščip ob 10.55. Her-schel napoveduje veliko dežja.
Sobota, 20. julija: Marjeta, devica. Hieronim, Emil, spoznavalec, Tomaž, mučenec.
Novi grobovi
t V Ljubljani je v sredo, 17. julija mirno v Gospodu zaspal gosp. Matija W r I n s k e 1 e, davčni upravitelj v pokoju. Pogreb bo danes ob četrt na štiri z Žal, kapelica sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— Visoko odlikovanje. Za dolgoletno uspešno delovanje za povzdigo živinoreje je odlikovan z redom sv. Save II reda g. inž. Josip Zidanšck, načelnik kmetijskega ministrstva v pokoju. V javnem delovanju je bil vnet zagovornik domačih pasem, ki jih je treba opletncnjali z dobro jilemensko odbiro in boljšim krmljenjem. To delo izvajajo danes številne živinorejske organizacije, K zadružnemu odlikovanju iskreno čestitamo!
Tabor S.D.Z, v Kamniku
Za članicc: od 20. do 23 t. m.
Za člane: od 24. do 27. t. m.
1. dan zvečer: Prihod v Kamnik, nato v sprevodu do taborne pisarne, zborni pozdrav tabornemu mestu, večerna molitev, počMek. 2 dan: ob 7.30 sv. maša, 8.15 zajtrU, 9.30 zborovanje I, 11, 12 kesilo, 14.45 zborovanje III, IV., 17 »koštrun na ražnju« na vrtu kamniškega župana. Nekje vmes večernice. 19.30 večerja, 20.30 tovariški večer. 3. dan: 7.30 sv. maša, 8.15 zajtrk, 9.30 zborovanje V, VI., 12 kosilo, ca 14 izlet v Kamniško Bistrico z avtobusi, 19 večerja, 20.30 bakljada in kresovanje. 4. dan: 7.30 sv. maša, nato v sprevodu do kolodvora, zborno slovo od tabornega mesta in odhod :z Kamnika.
Članice in člani SDZ, ki se za tabor še niso prijavili, storite to takoj:
Vsi v zbor — v K a trn'k!
Na svidenje v tabornem mestu! - Bog, narod, država!
Zvezno vodstvo SDZ,
—	Aljažev klub obvešča prijatelje gora, da bo v nedeljo, 21. julija služba božja na Kredarici ob 8, na Veliki planini ob 9, na Krvavcu ob 9, na Uskovnici bo ob 10 slovesna blagoslovitev planinske kapele, ki jo bo opravi! prevzv. g, knezoškof dr. Gregorij Rožman.
—	Natečaj za uvirna glasbana dela. Kraljevska banska uprava dravske banovina razpisuje natečaj za izvirna glasbena dela, in sicer 1, za glasbena dramat-ka (operna) ali oratorijska in 2. simfonična dela. Za najboljše glasbeno dramatsko (operno) ali oratorijAo delo je namenjena nagrada v znesku 10.000 din, za najboljše simfonično delo pa v znesku 5000 dn. Glasbeno dranuitsko (operno) ali ora-torijsko delo mora izpolnili ves večer, to je: proizvajanje dela mora trajati pri operi najmanj dve uri, pri oratoriju pa najmanj poldrugo uro. Delo je lahko re-nega ali veselega značaja. Razpis ne velja za opereto. Snov za glasbeno delo (sujet) more avtor izbrati poljubno, vendar pa bodo pri presojanju imela prednost dela, ki obravnavajo snov iz slovenskega narodnega življenja. Opera mora biti v sccničnern in glasbenem pogledu izvedljiva v Narodnem gledališču v Ljubljani. Nadalje mora biti delo izvirno in doslej šc ne izvajano, v kompozitor-nem pogledu pa takšno, da bo razumljivo tudi širšim plastem naroda. Simbolično delo (simfonija, silita, simfonična slika, uvertura itd.) mora biti čisto instrumentalno delo ler mora njega proizvajanje trajali toliko, kot je primerno vrsti dela. Oblika simfoničnega dela more hiti poljubna. Delo samo pa mora biti izvirno in še neizvajano. Skladatelji, ki se hočejo udeležiti leg natečaja, naj predlože z.a glasbeno dramatsko (operno) ali oratorijsko delo partituro in klavirsko priredbo, za smbolično delo pa samo partituro najpozneje do 31. marca 1941,
Erosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v jubUpni. Vsako delo mora bili označeno z geslom, pridejana mu mora biti tudi zapečatena ovojnica z geslem, v njej pa naj je ime in naslov na-tečajnika. Predložena dela bo ocenjevalo posebno razsodišče, ki bo svoj čas imenovano. — Kraljevska ban.'ka uprava dravske banovine.
—	Razpis književne nagrade. Slomškova družba« v Ljubljani razpisuje za »Vrtčevo knjižnico
j nagrado 2000 din za najboljšo mladinsko povest, ' namenjeno otrokom od 10. do 14. leta. Poleg častne
I nagrade dobi pisatelj še običajen honorar. Snov je lahko poljubna. Delo mora biti izvirno, literarno dovršeno in vzgojno, brez vsiljive tendencioznosti,
PESEN PARIZA
V ostalih glavnih vlogah: Michele Alfa — Raymond Cordy — Conchita Montenegro
DANES PREMIERA I
Po daljšem pres'cdku se nudi našim kino-otiiskovalcem spet priložnost, da slišijo slavnega in pr.ljubljenega pevca
TINA ROSSI-JA
v razkošnem filmu o zamotani ljubezni KINO UNION, tel. 22-21. Ob 16. 19. 21.
I
SAMO ili DAN KS ob Ki., H), in 21. uri KINO ve»ela in zabavna detektivska komedija z SLOGA Robeit Montqonery-jem Roiatlnd Russtl-ovo Taki. 77-so
Strel u noči I
15 novomašnikov iz Slovenske Krajine
Verna Slovm.ska Krajina se letos ponaša s 15 novomašniki. Zares ponaša, kajti lo število postavlja v senco vso ostalo Slovenijo in je obentm trdno jamstvo za versko in narodno bodočnost tega prelepega kosa slovenske zemlje. Toda še eno znamenitost je treba podčrta it. Eden od gg. novomašrli-kov je služil prvo daritev v južnoameriški državi Čile, drugi v Tokiu na Japonskem, tretji v Indiji, vsi ostali pa doma v Slovenski Krajni.
Prva novomajnijka slavnost v lendavskem dekanatu je bila v Črensovcih, kjer je daroval prvo sv. mašo g Ivan K o le n k o , iz iste fare doma, i', ugledne, zavedne slovenske in na zadružnem polju delovne družine. Oče Iv;n je bil svoje dni župan, mati Verona pa jc zgledna krščanska mati. Družina Koleiiko je začasa boljševiške strahovlade v Slovcncki Krajini nudila zavetje na smrt obsojenemu upokojenemu župniku in bivšemu poslancu Jožefu Kleklu ter mu pcmagala, da je srečno prišel čez. Mure in ušel gotovi smrti. Pri primiciji je pri-digoval o vprašanju, kaj je duhovnik in njegov poklic, g. Jožef K 1 e k 1, ki je obenem tudi krstni boter novomašnika. Kakor znano, igrajo pri novo-mašniških obredih v Sloven:(<i Krajini krstni botri posebno lepo vlogo in novomašniku pred odhodom v cerkev s poljubom želijo: -Bog Ti blagoslovi Tvojo pot.« Kot dokaz, kako spoštovana je družina Kolenko v vsem okraju, naj služi, da se je na novi maši zbralo v Črensovcih vsaj 10.000 ljudi, med liiimi vsi znani javni delavci in odličniki.
....... g
* >. IihMHMNnK:^ i
Lokrovec pri Celju: Toča je »bila koruzo v »emljo
Foto J. Kvas, Celje
v obsegu okrog 5 tiskovnih pol, t. j. 80 strani »Vitčeve knjižnice«. Dva pretipkana izvoda naj se pošljeta do 1. januarja 1941 »Slomškovi družbi« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 10. Ime in našlov avtorja z navedbo povesti je treba priložiti v |*> sebni zaprti kuverti. »Slomškova družba« v Ljubljani, IS. julija 19-10.
—	Otvoritev nove pogodbcnne državne pošte Uršna sela. S 1. avgustom 1940 bo pričela poslovati nova razredna državna pošta Uršna sela in preneha s tem dnem poslovati istoimenska pomožna pošta. V okoliš te pošte spadajo kraji Uršna sela, Stari Ljuben, Mokute, Dobni dol, Ljubcn, Laze iz okoliša pošte Novo mesto. Pajkež, Dlaževice, Pleš, Seč in Travni dol iz okoliša pošte Crmošnjice ter Oornje Laze in Radona iz okoliša j>oštc Semič. V kraju Uršna sela se bo dostavljala pošta na dom vsak dan razen ob nedeljah in državnih praznikih, v krajih Stari I.juben, Mokute, Dobili dol, Ljuben, Laze, Pajkež, Blaževice, Pleš, Seč in Travni dol pa ob torkih, četrtkih in sobotah.
—	Velika obrtniška razstava v Št. Vidu nad Ljubljano bo odprta 28. julija. Obrtniško društvo v Št. Vidu, ki že več let z uspehom prireja obrtniške razstave, na katerih se sleherni lahko prepriča o spretnosti šentviških obrtnikov, bo tudi letos priredilo razstavo. Po dosedanjih pripravah in številnih prijavah razstavljalcev je že ugotovljeno, da bo letošnja obrtniška razstava doslej največja in tudi najbolj lepa in bogata. Posebno priznani šentviški mizarji, ki letos na velesejmu lepih oprav niso mogli pokazati, kar tekmujejo med seboj, kdo bo razstavil najlepšo opravo. Razstava bo pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena in bo odprta do 18. avgusta.
—	Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1910. šola itnii dva oddelku: Letno in zimsko šolo. Letna šola tra.'u eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se \ ršj II. tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu). kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. Lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolekom za din 10.— je poslati ravnateljstvu baltovinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pa do K), septembra t. I. Prošnji je priložiti: I, Krstni list. J. Domovnico, 3, Zadnje šolsko spričevalo. 4. Spričevalo o naravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod ite|M>sredno iz. kake šole. 5. Izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek zii din 4.—), s katero se za-vežejo plačati stroške šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi. da bodo plačevali šolnino do k«onea šolskega leta. če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. (>. Tisti, ki rcflektirajo na bnnoviiisko ali kako drugo Štipendijo (nodporo) iz javnih sredstev, morajo priložili obvezno izjavo (banov inski kolek zu din 4.—) staršev ali varuha. tla Ihi njih sin odnosno varovanec ostal nn domači kmetiji, v nasprotnem sliča.jtt pa. da povrnejo sprejeto podporo iz javnih sredstev zavodu. 7. ( rudno potrdilo občine: I. koliko je |>oses(\o veliko (v ha). Kolikšen je predpis direktnih davkov. 3. ■število družine. |w>-sebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ler cvcut. druge družinske razmere. 4. Koliko re-
dijo konj, goveje živine, prašičev. Starost najmanj Ki let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. I'rl vstopu v šolo nupra-vijo učenci kratek sprejemni izpit iz slaven-.;
ščine in računstva Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje |x> šolskem zdravniku. Mesečna oskrbujna znaša od din 350 do din 100 j>o premoženjskih in družinskih raimeruh prosilca in plačuje mesečno v naprej. Prosilci za bunovinsko znižano mesto morajo priložili pod ti) navedeno obvezno izjavo In pod 7) navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višine letnih davkov z navedbo družinskih in gos|M>durskih razmer.
—	Pri korpnlontnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josolova« grenka V0(la kot zanesljivo In prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Pranz-Joscluva« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ojtl. re«. 8. !>r. 3IM74/35.
_ Splošno znane šentjernejske dirkel Veseliš
se lepega prostega dneva, pelješ se do Novega mesta, kjer te že čaka avtobus, da te pelje v Šent Jernej. Če ti nc prija dopoldanski, imaš na razpolago še dva popoldanska avtobusa. Problematičen pa je povratek, Zvočnik na dirkališču napove točen ednod prvega avtobusa, ki bi moral pripeljali obiskovalce dirke na kolodvor za povratek v ribniško dolino. Odhod vlaka je ob 18. Sediš v avtobusu ves nervozen, ker vidiš, da je že pol šestih proč, avto je pa še vedno na mestu Rečeš prijazno splošno znanemu šoferju, naj 6c požuri, sicer bomo zamudili. To nič ne zaleže. Ponoviš — tokrat te pa nahruli: »Če se vam pa tako mudi, vzemite si taksi, nam se ne izplača peljati, če ni avtobus poln.« Ostalih lepih izrazov niti ne omenjam. Pripomnim le še to, da je odpeljal z dirkališča 10 minut pred 18 in vkljub drvenju in vsem kršitvam predpisov pripeljal četrt ure po odhodu vlaka na cilj. Prizadeti si potem pač lahko privoščijo Še prenočitev v hotelu in pričakajo prvega jutranjega vlaka ter evenluelno zamudijo še uradne ure in to vse zaradi egoizma in svojevoljnosti a vtoprevoznilka. Tako se pospešuje tujski promet na Dolenjskem.
—	Licitacija za regulacijo notranje Mure.
22. julija bo na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani prva licitacija za izvršitev regulacijskih del na notranji Muri od Veržeja do Spodnje Mote, v dolžini 635 m. Regulacijska dela so preračunana na 446.000 din.
—	Ako sonce te boli — uporabljaj Tschamba Fii! — Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Rezervni častniki smejo prevzeto uniformo predelati. Službeni vojni list št. 26, z dne 23. julija prinaša rešitev ministra vojske in mornarice, ki odloča, da smejo rezervni častniki, kateri so prejeli od države častniško uniformo, pa njihovi postavi ne odgovarja, Uniformo na svoj strošek predelati tako, da jim bo pristojala. Uniforme bodo namreč ostale v njihovem varstvu, dokler bodo rezervni častniki.
—	Sprejem gojencev v bolničarsko podollclr-sko šolo v Nišu. 1. oktobra letos bo bolničarska podoficirska šola v Nišu sprejela več gojencev, ki morajo biti rojeni v 1. 1919 do 1923. Gojenci morajo imeti končano najmanj ljudsko šolo, ali pa kak razred srednje šole. Dijaki srednjih šol imajo prvenstvo pri sprejemu, Svojeročno napisane prošnje je treba poslati na vojna okrožja najkasneje do 15. septembra 1940. Podrobnosti o razpisu je prinesel Vojni službeni list št. 26 z dne 13. julija. Pojasnila dajejo orožniške postaje in voiaška okrožja.
—	Poskušen vlom v blagajno. Te dni je neznan vlomilec vdrl v pisarno hranilnice in posojilnice v Mediji-Izlakah ter se lotil težke blagajne, v kateri je bila v resnici spravljena večja vsota denarja. Vlomilcu pa se ni posrečilo odpreti blagajne. čeprav je poskušal na vse načine odpreti, ali pa vsaj vlomiti železna vrata. Pri tem je napravil za okrog 200 din škode. Orožniki zadevo preiskujejo.
Sardelno pasto »NEPTUN«
eksportira v razna držav« Evrope in Amerike
»NEPTUN« d. d. — Split
največje domače tovarne sardin
— Velika tatvina razstreliva. Pred nedavnim je neznan vlomilec ukradel iz skladišča smodnika v šmartnein pri Litiji okrog 15 kg kamniktita in 400 vžigalnih kapic. Lastnik, trgovec Razboršek Ivan iz Tržiča, nna škode 1400 din. Prav verjetno je, da je razstrelivo ukradel kak ribji tat, ki bo skušal sedaj z razstrelivom ubijati ribe po vodah.
pO cbvžavi
*	Spor med državnim erarjjem in Donavsko paroplovno družbo. Pred novosadskim sodiščem je bila te dni razprava med Donavsko paroplovno družbo in državnim erarjem. Paroplovna družba jo tožila državni erar zaradi gradnje donavskega kejn v Novem Sadu. Gradbeno ministrstvo je namreč začelo z gradnjo keja, na tem kraju j>a je pristanišče in skladišče omenjene družbe. Zemljišče, na katerem je pristanišče in skladišče, je darovala družbi novosadska občina leta 1853. Do spora je jirišlo zaradi vprašanja lastništva, Razprava je ugotovila, da je gradbeno ministrstvo začelo graditi na podlagi zagotovila novosadske občine, da bo ona uredila vse potrebno z omenjeno paroplovno družbo. Ugotovilo se je tudi, tla Donavska paro|>lovna družim ni identična s listo paroplovno družbo, kateri je bilo leta 1853 podarjeno zemljišče. Zato je sodišče zavrnilo tožbo Donavske paro|ilovne družbe, državni erar pa je obsojen, da plača stroške, ker je zakrivil to tožbo.
*	Zagrebški peki bi radi spet podražiji kruh. Komaj je hrvatska banska oblast določilu maksimalne cene za kruh. že so se spet oglasili zagrebški peki z zahtevo, dn se jim dovoli precejšnja podražitev kruliti. Ta zahteva je v zagrebški javnosti naletela na litid odpor. Peki v svoji s|Minienici, s katero so se obrnili nn baltsko oblast, pravijo, da jo kruh nujcenejša življenjska potrebščina, toda ljudem, ki morajo že pri sedanjih i t h k. visokih cenah gledati nn vsako paro, s lem ni nič iMiningatlo. Javnost zahteva, naj oblasti preprečijo vsako povišanje cen kruhu.
*	Odkritje srednjeveškega mesta pri Nišu. Belgrajski profesor ur. Petkov ie je odkril pri Nišu temelje velikega srednjeveškega mestu. Bizantinski zgodovinarji so pisali, da stu bila
JLlubljan^
Radio Ljubljana
Pelek, 19. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročilu — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Naše veselje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi
—	15.02 Magistrov trio — 14 Poročila — 14.10 Turistični tedenski pregled — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac ura: Glasbene vezi ilirskih preporoditel jev s Srbi (Antun Dobronič, Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Deset minut za pliinince — 20.10 Vzgoja doraščajoče mladine (grič. Marija Kovač) — 20.30 Trio za rogove (gg. J. Zupančič, V Pokom, P. Ramovš) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Samospevi ge. Marte Rcpovš-Radnianovič, jiri klavirju g. prof. M. Lipovšek,
Drugi programi
Petek, 20. julija: 19.40 Ruske romance, 22 Sodobna glasba — Bratislava: 19.4« Slovaške pesmi — Praga: 10.45 Pisan koncert, 19.55 Salonska glasba — Sofija: 20 Pitccinijeva opera »Manon« — Beromiinster: 20.25 ("'ajkovskega skladbe — Budimpešta: 19.25 Duct harmonik
—	Bukarešta: 19.16 Rutnunske narodne pesmi
—	Rim-Barls 20.30 Izbrana glasba — Riga: 20,10 Operetni večer — Sottens: 20.3« Pesmi.
Sestanki
Fantovski odsek Trnovo vabi vse člane na sestanek, ki bo drevi ob osmih. Na sporedu so važne društvene zadeve, zato se sestanka gotovo vsi udeležite.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Plccoli, Dunajska cesti 6; Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Oartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Zlat prstan z velikim briljantom sem izgubila v jionedeljek. Oddati ga je proti visoki nagradi v Upravi lista.
dva bizantinska cesarja Justin in Justinijan ro-jenu v okolici Niša. Dr. Pctkovjč je iskal rojstno mesto obeh cesarjev tam, kjer je danes naselbina Caričina. Že pet let koplje in odkril je obširne telne.lje velikega mesta, ki je bilo zgrajeno v šestem stoletju |io Kristu. Mesto je bilo krasno zglajeno in je imelo tudi več cerkva Bilo je sedež nadškofa, ki je priznaval rimskega papeža za poglavarja. Dr. Petkovič je odkojml še druge zanimivosti, vendar pa ni odkril še nobenega napisa, kako bi se to mes:o imenovalo. Čas nastanka je določil po denarju, ki so ga našli. Mesto so pozneje porušili Slovani, ki so se naseljevali }>o Balkanu, Izkopanine so tako pomembne, tla se je zanje začel zanimati celo Vatikan, ki je izrazil željo, da bi sodeloval j > r i izkopavanju.
*	Zavarovanje tobačnih nasadov proti toči. Hrvatski ban dr. šubušič je izdal naredim, da se morajo vsj tobačni nasadi zavarovati jiroti toči. Ta uredba Ivo veljala zn vso banovino Hrvatsko. Zavarovanje bo prevzel zavod za zavarovanje pri banskj oblasti, ki bo s jiotnočjo Na-predkovili zadrug opravil vse posle. Zavarovanje l>o trajalo od iinsaditve do obiranja. Višino "zavarovalnih prispevkov Imi zavod izračunal in nato seznam poslal upravi državnih monopolov. Zavarovalniško premijo bodo določili po kosmati vrednosti prodanega tobaka, lolmk pa bo zavarovan samo proti toči, ne pa proti drugim vremenskim nezgodam, povodnjim itd. Prav tako tobak ne bo zavarovan proti rastlinskim boleznim.
*	V Zagrebu je policijski stražnik ustrelil poljskega begunca. Policijski stražnik Jure Šulentič v Zagrebu je ponoči zapazil na stopnišču, ki vodi v župnišče cerkve sv. Blaža, nekega človeka, ki 6e je skrival za stebre. Ker je bilo v zadnjem času v tem delu mesta izvršenih več vlomnih tatvin, je bil stražnik prepričan, da namerava neznanec vlomiti. Šulentič jc stopil k neznancu in ga pozval, naj mu sledi na policijo. Neznanec pa je namesto odgovora udaril stražnika 6 palico po glavi ter je nato začel iskati po svojih žepih, kakor da hoče izvleči samokres. Stražnik je nato potegnil svoj samokres in ustrelil, strel pa je bil smrtonosen. Zadel je neznanca v prsa in je ta padel mrtev na tla. Stražnik je o dogodku takoj obvestil službujočega uradnika in čez. nekaj minut je prišla na kraj dogodka komisija, ki je zadevo preiskala. V žepu ustreljenega so našli vstopnico za koncert Čajkovskijevih skladb. Naslednji dan so ugotovili, da je ustreljeni 26-letni poljski begunec Bogoslav Gnrdocki, pristaniški delavec. V Zagrebu ni imel nobenega pravega zaslužka, poleg tega je bil zelo bolehen Kaznovan še ni bil nikoli. Kaj je prav za prav hotel ponoči na omenjenem stopnišču, bo ostala zagonetka
*	Tri leta že živi s kroglo v glavi. Dclavec Gjuro Krajnovič iz Brodskega Varoša živi že tri leta s kroglo v glavi. Krajnovič fb bil pred tremi leti ustreljen v glavo, pa se ga zdravniki niso upali operirati, ker jc bila krogla pregloboko in bi Krajnovič gotovo ne prestal operacije. Odpustili so ga iz bolnišnice in zdravniki so bili mnenja, da bo nesrečno mož lahko živel s kroglo v glavi še več let. Seveda je bila nevarnost, da bi krogla mogla poškodovati mozeg. Krajnovič šc živi, vendar pa čuti v glavi hude bolečine. Zdi se mu, da se krogla premika v glavi in da se je sedaj ustavila pri desnem ušesu. S strahom pričakuje nesrečni mož koir.pl.ka-cij, ki bi mogle nastati.
hb Kino Kodeljevo tei. 4164 0
Danes in jutri ob 20.30 prekrasno francosko celo. nagrajeno na Hienalu:
Morita Daškirteva
(Mana Chaodeleine) ,!ean Oabin, Marteleine Menami J. P. Anmant
Senzacionalni postolovnl velefilm iz življenja velikih finančnikov
Zeleni Car
Gustav Diesel. Carola Hiihn
» Tatvine v sarajevskih cerkvah. V zadnjem čnsii je bil izvršenih po sarajevskih cerkvah, posebno v katoliški katedrali, veliko tatvin, bno preteklih noči so v katedrali slražili liije duhovniki, dn bi prijeli tata. Sredi noči je zločinec odprl vrata s ponarejenim ključem in šel naravnost k nabiralniku. Dva duhovnika sla prijela vlomilca in ga krepko držala, tretji pa je hilel po jm-licijskega stražnika, ki je lata odvedel na policijo. Tam so ugotovili, dn je tal neki Pero Anič, mizar, ki je pred časom popravljal cerkvena vrula in si je lako lahko preskrbel ponarejeni kliuč.
LJUBLJANA
Razstava načrtov za dom na Bohalcah
Včeraj je bila dopoldne ob 11 odprta razstava osnutkov za zgradbo doma onemoglih na Bckalcah. Na zanimivo razstavo jc prihitelo prccej občinstva. Navzoč je bil načelnik tehničnega odbora mestne občine univ. profesor in dekan inž. Hrovat Alojzij, direktor magistratnih uradov g. Jančigaj, ravnatelj gradbenega urada inž. Poženel, načelnik socialno političnega oddelka dr. Kodre, zastopnik dobrot-nice Mestne hranilnice dr. Lukan, zasloonk socialno političnega odbora g. Malgaj, vsi člani razsodišča, projektanti in zastopniki inženirske zbornice in Združenja inženirjev in arhitektov. Razstavo je zelo lično in pregledno uredil mestni arhitekt inž. Gosti. Načrti 60 večinoma na stenah in ob mizah, ki S"0 pomaknjene k stenam, pred tem pa 6o na mizah razstavljeni nekateri modeli osnutkov.
Najprej je spregovoril načelnik tehničnega odbora univ. prof. inž. Hrovat in omenil, da je sedanji natečaj že peti natečaj mestne občine, ki se je po uspehih pri razpisih za izdelavo načrtov za dečje zavetišče v Trnovem, za spomenik padlim junakom na pcitopališču, za novo meščansko šolo na Viču in za ljudsko kopališče v Koleziji odločila razpisati tudi to veliko delo kot javni natečaj. V krat-kem bo mestna občina razpisala še šesti natečaj, ki bo najobsežnejši, obsegal bo namreč regulacijo mesta Ljubljane. Poudaril je pomen tega načina pridobivanja osnutkov, s katerim opravlja občina veliko kulturno delo. Uspeh natečaja je bil lep, saj je prišlo za ocenjevanje v poštev 16 osnutkov. Težko delo je imelo razsodišče, saj je bila naloga zastavljena zelo svobodno. Prve nagrade razsodišče ni prisodilo nobenemu osnutku, dala pa je drugo nagrado osnutku s prvo ceno, ostalo razpoložljivo vsoto pa je razdelilo sorazmerno doseženim točkam na vse osnutke, ki so dosegli več kot polovico dosegljivih točk. Za tem je inž. Hrovat razdelil nagrade nagrajenim projektantom ter sc v imenu župana zahvalil V6em, ki 60 kakor koli sodelovali pri natečaju.
V imenu razsodišča je spregovoril inž. arh. To-mažič France, ki je podčrtal, da je ljubljanska občina z razp:si natečajev odprla vrata slovenskim arhitektom, ki se radi lotijo velikih nalog. Omenil je, da razpis tega natečaja popisuje nalogo arhitektov takole! Dom naj bo za one, ki si niso v svojem življenju mogli z delom in trudom prihraniti in prislužiti zapečka, vsem hlapcem Jernejem in onim, ki jim po novi socialni zakonodaji pritičejo skromne rente, da bi svoje zadnje dni življenja mogli preživeti v miru in skromnem udobju. — Za vse arhitekte je bila to velika in težka naloga, saj so morali pripraviti osnutke za dom, ki bo imel 1000 oskrbo/ancev in pri tem upoštevati še zahtevo po postopnem zazidavanju. Razsodišče se je moglo prepričati, da je bil vsak osnutek z ljubeznijo izdelan, tako da 6mo lahko ponosni na te načrte, ki presegajo tudi drugje običajno višino.
Za tem se je zahvalil arh. Tepina Marjan, ki je omenil, da mladi slovenski arhitekti praznujejo skromen jubilej, namreč zaključek petega uspelega natečaja za idejne osnutke, ki ga je razpisala mestna občina. Mestna občina 6 tem izkazuje zaupanje nečemu, kar šele nastaja — moderni slovenski arhitekturi. Občina se zaveda, da je za pojem moderne arhitekture bistvena njena povezanost z naj čeli ekonomije. Poleg tega pa jc mestna občina pokazala, da ji gre za ekonomijo višje vrste, ki jo predstavlja varčevanje z ljudskimi napori in obnavljanje ljudskih duševnih in telesnih moči.. Tak sociološki poudarek so imeli, dosedanji razpisi, zakar naj bo mestnemu svetu in županu dr. Adlešiču izrečena iskrena zahvala.
Za tem je vodil po razstaivi inž. arh, France Tomažič, ki je pojasnil prednosti vsakega načrta posebej. Vrstni red nagraienih načrtov in njihove avtorje smo že objavili. Vse pa bo zanimal sklep razsodišča, ki utfotavlja, da je natečaj kljub temu, da ni bila podeljena prva nagrada, uspel. Za nadaljnji razvoj predlaga razsodišče soglasno, naj mestna občina osvoji za zidavo načrt inž. Ravnikarja Edvarda, ki je dosegel drugo mesto. Ta načrt se je najlepše prilagodil okolici ter ima možnost dozida vanj a v etapah najbolje prikazano, pri čemer že
Bronasti sestavni deli za spomenik kralja Aleksandra v Zvezdi. Na takem vozu so jih vozili s postaje v Zvezdo. Njihova velikost dovolj jasno priča, kako velik bo spomenik. V ospredju leži na vozu noga konja, za njo pa rep.
Precej rok mora spuščati težki bronasti rep z voza tla.
prva gradbena stopnja tvori harmonično celoto. K sodelovanju naj bi mestna občina pritegnila tudi inž. Marjana Tepina, ki je napravil osnutek, ki je dosegel prvo mesto in ki jc s tem pokazal, da je najlepše pojmoval življenje oskrbovancev ▼ domu onemoglih.
*
1 Zlata poroka v mestnem zavestišču za onemogle v Japljevi ulici bo v nedeljo gotovo zbudila splošno zanimanje dobrosrčnega občinstva. V nedeljo bosta namreč obhajala zlato poroko bivši krojač g. Mihael Kreč in njegova soproga ga. Elizabeta, ki sta se pred 50 leti 20. julija poročila v Beljaku. Starost je očeta Mihaela pripeljala že pred 5 leti v mestno zavetišče, gospa je pa prišla za njim šele spomladi. Mestni socialni urad priredi jubilantoma slovesno zlato poroko, ki se prične v nedeljo ob 10.30 s sv. mašo v cerkvi sv. Petra, po maši bo zlata poroka, nato sc pa zlatoporo-čenca s pričama, svojci in svati odpeljeta na zlato svatovanje v mestno zavetišče v Japljevi ulici. Za pričo pri zlati poroki bosta župan ljubljanski in načelnik mestnega socialnega urada, a svatje bodo vsi dobri Ljubljančani, ki jih bodo zastopali ljubljanski novinarji. Na zlatem ženitovanju bodo pa seveda tudi vsi oskrbovanci zavoda, da bo praznik zlatoporočencema in svatom gotovo ostal v najlepšem spominu.
1 V nedeljo s »Putnikom« v Sombor.
1 Nova maša na Kodeljerem. V cerkvi sv. Terezije bo prihodnjo nedeljo opravil prvo sv. daritev g. Vinko D., salezijanec. V soboto zvečer bo pred cerkvijo sprejem novomašnika, nato litanije in blagoslov. V nedel jo ob pol 0 slovesen vhod v cerkev, izročitev križca pri vhodu v cerkev, nato govor, novomašniški blagoslov, darovanje in slovesna maša. Popoldne ob 4 govor, nato pete litani-
Tihotapska žaloigra na meji
Maril>or, 18. julija.
Snoči okrog 11 se je pripetila na meji med Tlačem in Št. lijem žaloigra, ki je zahtevala človeško življenje. Na tej meji je več skrivnih tihotapskih poti, po katerih se vrši živahen čez-mejni promet brez potnih lislov. Po teh potih hodijo tihotapci, ki prejemajo dober zaslužek ter spravljajo v Nemčijo ljudi, ki mislijo, da bodo tam za svoje delo boljše plačani, Nekatere teh poti so graničarjeni dobro znane, toda kakor hi-tro jih zasledijo, si tihotapci že druge izberejo in so nekaj časa na njih varni. Snoči je bila zelo mesečna noč in je graničar zagledal tri osebe, ki so se previdno bližale meji. Skočil je iz skrivališča ter z.aklical, naj obstanejo. Eden od njih se je ustrašil ter obstal, dva pa sta pričela teči. Graničar je pomeril in nekajkrat ustrelil. Eden od beguncev je omahnil ter obležal, drugemu pa se je posrečilo pobegniti. Ustreljeni je bil smrtno zadet ter ie obležal na mestu mrtev. Pri njem so našli nemške listine, iz katerih je razvidno, da je lo 401elni Ivan šošter, po poklicu mehanik, ki je doma iz Studencev pri Mariboru. Od leta 1922 do lanskega leta je živel ob Brucku ob Muri. Tam ima tudi ženo, ki pa je ločen od nie. Lani se Je pojavil v Mariboru ter ni znano, s čim se je preživljal. Zelo verjetno je, da se je bavil s spravljanjem ljudi proti plačilu čez mejo iu s tihotapstvom. Morda pa je imel tudi druge skrivnoslne posle. Prijeti begunec pa je dalmatinski krošnjar Marjan Mustafič. Do lanskega leta je krošnjaril v Nemčiji, ob izbruhu vojske pa se je vrnil v domovino. V Nemčiji je pustil precej denarja ter je zaman prosil za dovoljenje, da bi šel v Nemčijo po denar. Ker ni dobil potnega lista, je skušal skrivaj priti v Nemčijo. Seznanil se je s šoštarjem, ki mu je obljubil, da ga bo za 150 din varno spravil čez mejo po poti, katero je že sam ne-šietokrat varno prehodil. Izkazalo pa se je, da pot le ni bila tako varna. Kdo je bil tretji neznanec, se ni dalo ugotoviti, ker ga dalmatinski krošnjar ni poznal. Ve samo to, da je doma iz Maribora.
*
m Mestni župan dr. Alojzij Juvan se je vrnil s svojega dopusta ter je zopet prevzel vodstvo občinskih poslov.
m Promocija. Na zagrebški medicinski fakulteti je bil za doktorja vsega zdraviltva promoviran gospod Jože Sekolec iz Maribora. Castitamo!
m Strašna nevihta se je okoli pol treh ponoči med sredo in četrtkom razdivjala nad Mariborom. Bliskalo in treskalo je, da je bilo vse mesto po-koncu. Bilo je včasih toliko bliskov zaporedoma, da je bilo nebo več niinut razsvetljeno kakor podnevi. K sreči pa je udarjala strela samo v strelovode in drevesa ter ni povzročila nobene škode. Treskanje se je končalo s silnim nalivom. Deževalo je potem včeraj ves dan; od časa do časa je iz mirnega dežja nastal naliv, da so bile ulice včasih kar pod vodo. Tudi ozračje se je močno ohladilo.
m Zadruga Obrtniški in vajeniški dom si je izvolila svojo upravo. V prostorih Slovenskega obrtnega društva v Vetrinjski ulici je bil v sredo zvečer občni zbor zadruge »Obrtniški in vajeniški dom v Mariboru«, na katerem je bil dosežen sporazum in je bilo izvoljeno sledeče vodstvo: predsednik Ivan Sojč, podpredsednik Simon Forstne-rič; odborniki: Petka Lešnik. Ivan Jcmec, Franjo Reicher, Niko Vahtatr in Anton Robinšak. Namestnika: Peter Semko in Ivan Raušl. Nadzorstvo: predsednik Eman Ilich, člana: nton Besak, Josip Šabeder; namestnika: Josip Bidovič in Franjo Kumer.
m Petminutna seja mestnega sveta je bila v sredo pod vodstvom podžupana Frana Žebota. Pred prehodom na dnevni red je podžupan predlagal, naj mestni svet častita našemu voditelju dr. Korošcu k imenovanju za prosvetnega ministra, kar so občinski svetniki z navdušenjem odobravali. Na dnevnem redu je bila samo ena točka, in sicer imenovanje volivca mariborskega mesta za volitev v Kmetijsko zbornico. Mariborski svet je delegiral kot svojega zastopnika spet g. Ivaa Velkerja iz Oajeve ulice 4, ki je edini kmetijski posestnik med vsemi mariborskimi občinskimi svetniki. Nato je odobril mestni svet znesek 60.000 din za počitniške otroške kolonije v šmarskem okraju pod pogojem, da bo banska uprava ta znesek mestni občini vrnila. Seja je trajala dobrih pet minut.
m Kaj se bo v Mariboru zidalo? Zdravnik dr. Adolf Ramšak iz Črne je dobil gradbeno dovoljenje za cnonadslropno vilo v Medvedovi ulici 6. ki bo stala 641.520 din. Tovarna J. Hutter in drug zida v sklopu svojih tovarniških objektov na prostoru prejšnje enonadstropne pisarniške in stanovanjske zgradile ter avtomatične tkalnice veliko trinadslropno poslopje za mizarsko delavnico.
m Džamonjeva vrtnarija prodana. Pod Kalva-rijo sc razprostirajo sredi vilske kolonije velike nezazidane parcele v izmeri 16.38S kvadratnih
je in blagoslov, po blagoslovu darovanje za novomašnika. Ta nova maša bo prva v novi cerkvi sv. Terezije D. J.
1 štiridnevni izlet na Triglav pripravlja S1'I> za ljubitelje naših planin, ki imajo radi počasno hojo, dovolj oddiha in prijetno družbo. Izlet bo od 1. do 4. avgusta in bo vodil izletnike z Mojstrane na Triglav, nazaj pa mimo Triglavskih je/.er na Komno in v Bohinjsko kotlino. Prijavo sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4-1, ki daje tudi podrobne informacije.
1 Putnikov nedeljski izlet, Limbarska gora.
I Neprijetna motnja tramvajskega prometa je nastala davi na šentviški progi, ko se je ob 7.15 zaradi nepravilnega poslu zevanj a voza prežgal gornji vozni vod pred izogibališčem pri Sitarju v Zg. Šiški. Zato sc je ustavil ves promet od stare cerkve v Sp. Šiški do Št. Vida in tudi pripravljenih rezervnih vozov ni bilo mogoče poslati na progo. Tramvaj ie pričel ob 7.50 spet z rednim pometom, toda na ž los t brez rezervnih voz, ki jih ni bilo na progi.
1 Gospodinje! Posteljno perilo Vam najlepše izgotovi tvrdka Ooričar na Sv. Petra cesti. — Ima lastno šivalnico, predtiskarijo in strojno vezenje.
1 Za tatove je vse dobro. Te dni je neznanec ukradel na Erjavčevi cesti iz stanovanja g. dr. Drobnica črn hubertus plašč, par moških visokih rjavih čevljev, par nizkih črnih čevljev, stare sive hlače in 55 din drobiža, tako da je napravil vsega skupaj 1500 din škode. — V Topniški ulici pa je Krancu Karelu tat odnesel iz shrambe lonec, v katerem je bilo 3 kg svinjske masti, kar je bilo vse skupaj vredno 165 din. — S kolesa, ki ga je pustila ob gozdu pri vodovodu, je Mirtič Mariji tat odnesel rjavo ročno torbico s ključi in denarjem, tako da ima 450 din škode. — Biber Josipu pa je na Miklošičevi cesti nekdo ukradel s kolesa sedlo, vredno 75 din.
I Pri zaprtju, motnji ▼ prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
metrov, kjer je bila pred leti znana Džamonjeva vrtnarija. Te parcele je sedai kupila od Prve hrvatske štedionice zadruga »Naša hiša«, kateri načeluje prof. Franjo Škof, za 860.000 din. — Nadalje so bile zadnje dni sklenjene v Mariboru še naslednje večje posestne kupčije: Franc Pernarčič je prodal Mariji Sedaj, hčerki lesnega trgovca iz Prevalj hišo v Ljubljanski ulici 28 za 250.000 din; Posojilnica v Narodnem domu je prodala zdravniku dr. Leonu Kacu vogalno parcelo Frančiškanska—Kneza Koclja ulica za 116.000 din; Jakob Erbus, krojaški mojster, je prodal hišo v Masa-ry^Q\i 22 ženi pekovskega mojstra Jožici Petek za 180.000 din; tovarna kartonaže Hergo jc kupila c>4 Terezije Pšunder in Franca liergoutha hišo v Rajčevi ulici 5 za 230.000 din, od Simona Mlakarja pa. parcelo v Rajčevi ulici 3 za 100.000 din. — Adam Crešnar je prodal svojo hišo v Gosposki ulici za 460.000 din ter je kupil od Spodnještajer-ski posojilnice hišo v Krekovi ulici v Studencih (bivša gostilna Špurej) za 240.000 din.
; m Stricu — revežu odnesel vse prihranke. Mariborska policija jc aretirala 20-letnega strežaja pri zidarjih Franca Namestnika s Šobra pri Sv. križu. Prijavil ga je njegov stric Jurij Namestnik, ki »luži za hlapca pri posestniku Žunku. Stric je nečaka obdolžil, da mu je v času med 17. in 24. j itn i j eq|; Sjp-ije -mudiU-pri njenj* odnesel vse nje-g$e psihfartke^ ki jih j«'dolga fejra spravljal skupaj — namreč 5400 din. Mladega nepridiprava so izročili sodišču.
m Nenavadna nezgoda. Po Tržaški cesti je peljal voznik iz mesta v Hoče veliko okvirjeno šipo v izmeri 2 X 1.5 m. šipa je stala na vozu pokonci ter je bila od obeh strani podprta z latami. Ko je voznik prišel na železniški prelaz, se je pripeljal nasproti na kolesu slaščičarski pomočnik Herbert Per. Ko je bil vštric voza, se je šipa naenkrat prevrnila ter je padla na kolesarja, na katerem se je razbila. Kolesar je pri tem dobil več poškodb.
m Razburljiv skok z mostu. Včeraj popoldne je skočil z dravskega mostu v Dravsko ulico nek moški, ki je padel na netlakovani del ulice v globino 10 metrov ter obležal z zlomljeno nogo in hudimi notranjimi poškodbami. Moža, ki se piše Viktor Pertot in je trgovski potnik, so reševalci odpeljali v bolnišnico.
m Otroci ukradli 7200 din. Na Teznem živi neka družina, ki jo poznajo tudi Mariborčani. Ta družina ima namreč tri otroke — dve deklici (13 in 14 let) ter dečka, starega 10 let. Ti otroci beračijo že nekaj let po mariborskih ulicah, na beračenje pa jih pošiljajo starši. V teku te svoje »učne« dobe na ulicah so se otroci tako pokvarili, da so postali že prava nadloga ter sedaj kradejo kakor srake. Pravo mojstrsko tatvino pa so izvršili v sredo zvečer na Teznem v gostilni Jelen. V gostilno je prišla vsa omenjena družina ter nekaj pila. Otroci pa so oprezovali po hiši in okoli nje, kje bi se dalo kaj izmakniti. Res sta deklici zagledali skozi okno gostilničarko Božičevo, kako je štela denar v stanovanjski sobi ter ga je po štetju spravila v predal. Ko se je gostilničarka odstranila iz sobe, se je ena izmed deklic splazila skozi okno ter izmaknila iz predala hranilno knjižico, v kateri je bilo 7400 gotovine. S tem plenom je zopet skozi okno ušla iz sobe. Medtem so drugi gosti opozorili gostilničarko na nevarno družbo. Nekaj jo je skrbelo ter je šla v spalnico pogledat, kaj je z denarjem. Videla je, da ie okradena ter je zagnala vrišč. Družina je zbežala, toda še preden so prišli domov, so jih dohiteli orožniki ter vse skupaj prijeli. Medtem pa se je 10-letni fantek izmuznil ter bežal naprej v Krekovo ulico, kjer so ga dohiteli orožniki. Niso pa našli pri nobenem od prijetih denarja ter so vsi s vso silo zatrjevali, da so nedolžni. Končno so natančno preiskali pot, po kateri je bežal najmlajši član družine in res so našli čisto slučajno poleg poti na koruzni njivi knjižico z vsem denarjem.
m Bolnišnico je z jajci osleparil. Mariborski bolnišnici je dobavljal jajca 28-letni posestnik in trgovec z jajci Franc Kogler iz Biša. lega Kogler-ja je mariborska policija sedaj aretirala in zaprla zaradi nenavadne prevare. Kogler je oddajal jajca v bolnišnici v kuhinji, kjer je prejel potrdilo, na katerem je bilo napisano število oddanih jajc. Kogler je šel s potrdilom k blagajni ter dobil potem denar. Zadnje čase pa je Kogler na potrdilu izpre-minjal število oddanih jajc v svojo korist. Ugotovilo se je, da je enkrat napravil iz 504 jajc kar 1504, drugič pa iz 227 jajc 1227. Bolnišnico je v obeh primerih opeharil za 1380 din.
Iz Julijske Krajine
»Via Tunisi« in >Via Nizza«. Po odredbi goriškega župana je bila znana goriška ulica Ascoli, kjer je bila svojčas židovska naselbina s sinagogo, prekrščena v »Via Tunisi«, ulica »Via Cesare Lom-broso«, ki je nosila ime po slovitem italijanskem učenjaku, pa v »Via Nizza«. V kratkem dobimo v Gorici tudi ulico v spomin padlega maršala Balba, kot so jo dobila že števijna italijanska mesta.
Celjske novice
cNova sv. maša bo v nedeljo. 21. iuliia. ob pol-
desetih dopoldne v opatiiski cerkvi, Bral jo bo Celjan g. Sav.elli Viljem. Pri sv. maši poie pevsko drušlvo Celjski zvon, iioniuožen s pevci cerkvenega zbora.
c Celjp je zopet dobilo lepo število prostovoljnih bolničarjev društva Rdečega križa. Tega tečaja se je udeležilo 94 oseh. ki so opravili pred |>oseb-no komisijo izpit. Uspehi so bili izredno dobri. Tečajniki in tečajnice so se resno trudile, da so obiskovali z veliko vztrajnostjo predavanje in se tudi pridno udeleževali praktičnih vaj v Javni bolnišnici. Tečaj je vodila požrtvovalna zdravnica dr. Stana štravsova, pomagali pa so ji dr. Kozin Franc, inž. dr. Perpar Marija, i ic. lavrenčič Boris. Sploh moramo pohvalili delo Rdečega križa in mestnega fizikata, saj so bili lelos v Celju kar trije Imlničar-ski in samariiaiiski tečaji. Ob zaključku izpita > predsednik imel na tečajnike nagovor o nalogah Rdečega križa v današnjem času.
c Kr. banska uprava bo tudi letošnio jesen oddajala plemenske peteline in iarkire štajerske pasme po znižani ceni. Vsak naročnik naroči lahko največ po enega petelina in dve iarkici. Naročniki prispevajo za plemenskega petelina po 20 din. za jarkico |hi 25 din. Naročila za območje mestne občine sprejema mestno poglavarstvo, soba št. 47. kjer se dobe tudi potrebna pojasnila. Naročila se sprejemajo do vključno 20. avgusta.
c Zh uspeh dola Vincencijeve konference bo v nedeljo ob 7 zjutraj pri glavnem oltarju v opa-lijski cerkvi sveta maša.
c Srečke Ilirije koroških borcev dobite šp v podružnici »Slovenca v Celju. Aleksandrov trg 6 (nasproti kolodvora). Žrebanje bo v nedeljo. 21. julija.
c Nesreča na splavu. V Rečici ob Savinji je prišla noga med les na splavu "28 letnemu delavcu Kolar Martinu in mu jo zlomila pod kolenom.
Iz Legije koroških borcev
Pozivamo vse člane, ki še niso vložili pijav za spominsko kolajno, da to slorc čim prej. Tiskovine so še na razpolago v druš' ■-•« pisarni na Cankarjevem nabrežju st. 7-1. ter pri vseh krajevnih organizacijah. Prijavi je treba priložiti dokazilo v obliki zaprisege dveh tedanjih neposrednih starešin ali soborcev. Prvi ukaz o odlikovanju severnih borcev je bil objavljen na Vidov dan. Pozivamo tudi še neprijavljene borce, da sc v lastnem interesu brez odlašanja prijavijo ter si z vložitvijo prijave zasigurajo pravico na kolajno. Naprošamo vse tovariše, katerim so bile prijave vrnjene v popolnitev, da ne odlašajo s predložitvijo dokazil, ker bi lahko zamudili rok ter bi njihove prijave ne bile več upoštevane
Tovariši borci, segajte pridno po srečkah I. efektne loterije celjske krajevne organizacije LKB. Cena srečkam je 5 din komad. Srečke sc dobe v pisarni glavnega odbora in pa pri krajevni organizaciji LKB v Celju.
Mladinski pevski »Trboveljski slavček« se je v nedeljo dne 14 t m. o priliki koncerta za vojaštvo 39. pešpolka pred pričelkom istega poklonil spominu padlih koroških borcev s položitvijo venca, spominskega govora Danice Gračnarjeve ter odpeljem koroške narodne pesmi: Gor čez izaro. Pevovodji gospodu Šuligoju ler mladim pevcem: naša iskrena zahvala za lepo počastitev padlim koroškim borcem. — Glavni odbor LKB, Ljubljana.
Oče in mati
ubila 15 letno hčerko
Sobota, 18. julija.
Oblasti so zvedele, da sta oče in mati ubila v vasi Gabrje svojo 15 lelno hčerko. Družina je zelo številna in je bila med otroci tudi 15 letna hčerka, ki je zadnje čase hodila zelo potrta. Nazadnje sla oče in mati odkrila njeno tajno, ko sla ugotovila, da je dekle v blagoslovljenem staniu. Starše je lo lako razjezilo, da sta navalila na hčerko in jo pretepla do nezavesti.. Ker je dekle še kazalo znake življenja, je mati pograbila za sekiro ter jela z njo obdelovati hčerko, dokler ni izdihnila. Zločin je bil takoj odkrit. Oblasti so očeta in mater aretirale ler ju odpeliali v zapore okrožnega sodišča v Soboti. Doma pa so ostali sami majhni otroci.
Slov. Krajina
Martjanci. Naša stara zgodovinska cerkev je lelos po dolgem času doživela, da so jo začeli malo popravljati. Vsa cerkev je bila prekrita, na stolp pa je bil tudi dan nov pozlačen križ. Prav tako se je začelo z delom v cerkvi sami. Lepa nova obhajilna miza iz belega marmorja in nova okna so dokaz ljudske požrtvovalnosti. Z vsem tem delom prihajajo čini dalje bolj do izraza znane freske v prezbiteriju. Želeti bi bilo, da se z delom nadaljuje. Denar, ki ga ima cerkveni odbor na raz-jiolago, naj se uporabi, ne da leži brez koristi v blagajni. — Prav tako bi naj odbor nadaljeval z delom pri šoli, ki }e cerkvena in se je iz neznanega vzroka z delom prenehalo, ko pa je vendar denar na razpolago, saj še ni uporabljena neka večja podpora, ki je bila dobljena za šolo.
Nakup jajc bo organizirala osrednja zadruga iz Murske Sobote po vsej naši Krajini. Želeti bi bilo, da lo čim prej začnejo, sai ie znano, da razni prekupčevalci delajo sebi dobičke, ljudstvo pa mora prodajati za zelo nizko ceno.
Ded sv. Terezije od Deteta Jezusa — Nemec?
V listu »Konradsblatt« iz Freiburga v Breis-gauu je kapucinski pater Mihael Bauerle priobčil družinsko-zgodvmske podatke, ki sledi iz njih, da je bil ded sv. Terezike Nemec, rodom iz Črnega lesa (Schwarzwa!d). Oče sv. Terezije, Anton Martin, je bil rojen 1. 1796 in je kot mlad trgovec z urami prišel v Franciio. Leta 1815 je prišel v Napoleonovo vojsko, ostal je tudi še nadalje vojak in je postal stotnik. Leta 1823 se mu je v Bordeauxu rodil prvi sin, Ludovik Martin, ki je spet poslal urar. Ta je imel 9 otrok in najmlajša od teh je bila kasnejša sveta redovnica v Lisieuxu, kjer se je njena družina poslednjikrat naselila. Mala Terezika se je vrgla po dedu, že v šoli je vzbujala začudenje, ker je imela prav izrazit obraz prebivalcev Črnega lesa in iako svetloplavc lase. (Tako poroča Basler Volksblatt.)
Ognjenik uničil 50 vasi
Iz Tokia poročajo o katastrofalnem izbnifal ognjenika na otoku Miako. Lava je zalila in uničila 50 vasi in gre število smrtnih žrtev v tisoče. Neki zaliv na otoku je lava povsem napolnila in oblikovala sredi njega nov otok. V času, ko je ognjenik bruhal, so skoraj po vsem japonskem otočju čutili močan potres, ki pa ni povzročil večje škode.
K		S , * 1 v	fe MARIBOR
KULTURNI OBZORNIK
Nekaj pripomb k občnemu zboru Akademije znanosti
Dva različna lista sla menda doslej mimogrede komentirala zadnji oljčni zbor naše Akademije. Oba sta ugotovila, da se je pri rednih članih oziralo — ako izločimo umetniški razred — izključno le na o/jo okolico rednih univerzitetnih profesorjev. Ako upoštevamo različni krog bralcev obeh listov, moramo smatrati njtino rahlo opozo-ritcv, da se upoštevanju vredna znanstvena aktivnost slovenskega razumništva javlja tudi še izven tesnili ograj akademskega učiteljskega zbora, za mnenje širše javnosti, za vox populi.
Ker se v obeh noticah omenja kot najznačilnejše izvolitev zagrebškega profesorja L. Haupt-manna za dopisnega člana, sino mnenja, da bi ne bilo prav, če bi se njemu hotelo zamerjati, da je postal član Akademije. Prol. Hauptmann si lahko, ako hoče, samo častita k izvolitvi. Nič zato, če so za izbiro dale povod njegove številne hipoteze o življenju starih Slovencev. To, da operira predvsem le s hipotezami, je pač posebni način njegovega dela, ki je dalo morda pobudo, da se je nekatero vprašanje iz slovenske zgodovine razčistilo, pa čeprav ne v njegovem smislu, marveč v popolnem nasprotju z naziranji Peiskerja, pri ka-lerem se je Hauptmann s pridom šolal in si pri njem izposodil osnovno misel, ki jo je potem raztezal, uporabljal in spreminjal kakor je pač ustrezalo njegovim zainisiekom.
Nikakor pa ne zasluži naše zaščite tisti, ki članov Akademije ni dovolj informiral o vrednosti raznih cenenih hipotez. Zdi se, da mu ni več v spominu dejstvo, da se je že skoro pred dvemi desetletji razvila debata o tako imenovani suženjski teoriji, ki v njej Hauptmann trdi, da so se naši predniki (ki naj bi tudi pod Nemce prišli kot narod popolnih in izključnih sužnjev) kakor plaha zverjad potikali in skrivali po gozdovih in da so kakor žabe poskakali v vodo, če so le slutili sovražnika v bližini.
V celi vrsti primerov je bilo takrat in še pozneje večkrat dokazano, ne le, da je Hauptmann svojevoljno tolmačil vire, marveč, da je tudi za-molčeval zgodovinske podatke in zatajeval ali pa celo prenarejal odstavke iz njih, če so postavljali na laž njegovo teorijo ali pa če se je ta na omenjeni način dala bolje vzdrževati. Tedanji urednik »Časa* je širokogrudno dal Hauptmannu prostora, da bi svojo omajano tezo napravil vsaj verjetno. Namesto dokazov pa je Hauptmann razlil golido gnojnice, da je — kakor bi dejal Cankar — zasmrdelo od enega konca Slovenije do drugega in se je potem uredniku dr. Srebrniču v zahvalo še
porogal, češ da je napravil harakiri. Rovtarsko neotesani in neslani način debate, ki se ga je Hauptmann pri svoji nestvarni obrambi svoje zračne zgradbe tudi še v najzadnjem času posluževal, mora celo v nestrokovnjaški javnosti zbuditi vtis in utrditi prepričanje, da tiči za tem samo strah pred objektivno znanstveno tehtnico. Iz vseh teh razlogov res ni čudno, da je Hauptmannova izzivalno kljubovalna uvrstitev med akademike osupnila vse tiste, ki zasledujejo stanje naše zgodovinske vede in ki jim je znano, da je celo nam ne vedno naklonjena tuja znanost zadnji čas vrgla med staro šaro bajko o suženjski inferiornosti starih Slovencev.
Da Hauptmann, ki je po 1. 1918 začel pisati tudi slovensko, ki pa gotovo ni zgodovinar slovenskega naroda kat' eksohen, s svojimi fantastičnimi zgodovinskimi nazori kljub vsemu živi pri nas tudi po svojem odhodu v Zagreb, naj služi naslednja dogodba. Ko sem lani opravljal svojo orožno vajo, mi je moj znanec (vseučiliški profesor) pripovedoval, kako ga je neki dijak spraševal, da-li je res, da so nekoč Hrvati vladali nad Slovenci, kakor jim jc razlagal njihov profesor v šoli. Čudim se, da se profesorski kandidatje niso navadili (ali pa ne smejo) ločiti med podmenami in med zgodovinsko resnico!
Mislim, da je prav in potrebno, da se pokaže in vidi, da ves naš narod gleda na našo univerzo in na našo Akademijo in da mu ni vseeno, kar se tam godi. Dobro je dejal predsednik Akademije R. Nahtigal na zadnjem slavnostnem občnem zboru: »Prestiž našega naroda je sedaj vezan tudi na vrednost in prospeh njegove Akademije.« In ta narod nikakor ne bo trpel kakega krvnega ali duševnega nepotizma, pa čeprav bi ta stal pod egido kogar koli. Ako je slovenski narod pripravljen na gmotne žrtve za univerzo in Akademijo, sme in je naravnost dolžen tudi zahtevati, da tam nehajo vsi stranski oziri in da se postopa strogo objektivno in pravično, ne glede na to, če bi kdo pri tem ne mogel opravljati in vračati prijateljskih gest.
Nihče ne bo predpisoval potov, po katerih naj bi hodili znanstveniki in kaj naj trdijo, zahtevati pa moramo, da se brezpogojno izloči vsako klikarstvo, da se loči svetloba od sence in da se pravično deli mera priznanja za izvršeno delo. Do ustanov, ki upoštevajo taka načela, bo naš narod 1 radodaren podpornik, ako pa ustanove take nočejo biti, jih naš narod podpiral ne bo, ker so škodljive in jih potem treba ni. i Clara pacta — boni amici.
Jože Pahor: Matija Gorjan
Druga izvirna knjiga, ki jo je v letošnji zbirki izdala Slovenska Matica, je roman Jožeta Pahorja: Matija Gorjan, delo, ki opisuje dogodke iz velikega upora slovenskih kmetov proti fevdalcem v letu t5li. Roman v zelo širokem in pravem epskem slogu pripoveduje o tistih časih .ko je vse slovensko ozemlje poleg verske in turške stiske zadela še socialna stiska. Vendar je treba takoj v začetku pripomniti, da Pahorjev roman nikakor ne sloni v svojem jedru in bistvu na kakih socialnih osnovah, kot na primer v tem pogledu sloni podobno delo, drama dr. Bratku Krefta: Velika puntarija, ki jo je tudi pred dvema letoma izdala Slovenska Matica, marveč je vsa teža in obenem vsa odlika pričujočega romana v epiki, v silno širokem in raztegnjenem epskem nizanju posameznih epizod i/. Ift. stoletja, ki je za .slovenski narod v resnici tako razgiban, da zasluži, da bi ga še in še obdelovali naši pesniki in pisatelji, kot so to doslej že storili Jurčič, Tavčar, Aškerc, Cankar, Kreft. Novačan in drugi. Nikakor pa bi ne iiilo pravilno, če bi kdo iz povedanega sklepal, da je Pahor samo nizal dogodek na dogodek iz znamenitega boja slovenskega kmeta »za staro pravdo«, kajti pisatelj je te dogodke strnil r lepo življenjsko celoto in v doživljanje in dejanja naslovnega junaka Matije Gubca — Mon-tanarusa.
Ta junak se je kot sin premožnega in svobodnega slovenskega kmeta vrnil iz šol v Nemčiji kot »Montanarus« in se sprva sukal vse bolj v plemiški družbi graščakovega sina Kissla iz lužin pod Ljubljano. Kot tak veseljaški štu-dentovski tip tistih časov si je Matija privoščil tudi ljubimkanje z deklico i/, preprostega stanu. z natakarico Majdo. V to veseljačenje Matijev o s Kisslnin pa udari oče, udari življenje, udari resnost in kruta realnost v sicer njegovo precej romantično življenje. Oče noče imeti pogospoščenega in poplemenitega sina. marveč pride na Fužine in zahteva, da se sin vrne domov, na kmete, in tam postane isto, kot je bil nekdaj — zvesti sin očetov. Toda očetovo prizadevanje je brez vsakega uspeha spočetka, kajti sinu ugaja brezdelno življenje in pohajkovanje v stilu življenja takratnih plemiških sinov.
Tedaj pa nenadoma udari v Matijo novica
0	pripravljali ju upora proti graščakom in ta ga izmodri še bolj, kot so ga prej utegnile spraviti na pravo pot očetove besede: »Popivanje, pretepi, vlačuganje, ali to ni blato? Kaj je potem še blato? Corjani nismo svetniki, moj oče jc moral pred štiridesetimi leti bežati iz Gornjega grada, ker se ni hotel pokoriti gospodi. V pusto, divjaško divjino smo se morali skriti. A vlačugarji in pijanci Gorjani nismo bili nikdar, da veš, nikdar! Tako čast si šele ti izbral našemu rodu!« In še na drugem mestu mu je očital: »Sram te je zemlje, ki si iž. nje /rasel, hiše, ki si se rodil v njej, sram te je poštenega kmečkega oblačila. Kakšen si? V žametu in ves polizan! Povej mi po pravici, ali bi me hotel poznati, če bi me srečal v mestu, mene. robatega, irliastega kmeta?... Plemenitaš si postal, vanje tiščiš, čeprav se te otepajo! V njih vrstah si jezdil oni dan. plemeniti gosjiod!
1	c tega si se bal, da ne bi kdo opazil tvojega kmečkega kvedra, kaj?« Ne samo udarec o pripravah za ii|ior. istočasno sta gn zadela se dva druga udarca: spočetje Majdino, kar ga je sicer samo neprijetno dirnilo. in še ostrejši spor z očetom, kar je v bistvu pomenilo, da se ie Matija ločil nelo od očeta, marveč da se je obenem odtrgal od domače zemlje in od krnec-
' koga stanu in se pridružil tujcu in plememta-šem, saj ga je tja z vso silo strastne a deloma tudi globoke ljubezni vlekla plcmk.nja Klara, .šele novica o pripravah za upor mu je dala misliti in ga je začela trgat, "d mladostnega !^„rcmiSIiene-a W vairabundskega življenja in 'ga skušala"potegniti v pravo, resno in od-
Takšna slika se nudi v teh dneh po vseh večjih francoskih kolodvorih. Begunci se drenjajo na postajah, da bi čimprej prispeli na/.aj na svoj dom. Gornja slika je posneta na kolo-
dvoru v La Rochelle.
ŠPORT
govorno življenje. Iz razigranega mladeniča je začel postajati — mož in značaj! Doživel je pač veliko dobo, ko se je vse v svetu, ki je bil njemu dostojien, podiralo, in je iskal v novo dobo.
V to novo dobo je Matijo gnala novica, da so tudi njegovega očeta Roka Gorjana — svobod nika — zaprli na grad gospoda Thurna. In jirav tu se prelomi Matijevo življenje; nič več ni hotel biti imenovan Montanarus, odslej je bil zopet samo — Matija Gorjan, sin kmečkega očeta, čeprav svoliodnika, vendarle pa sužnja grajskega gospoda. Njegovo življenje je dobilo šele pravi .smisel, ko se je za zmerom ločil od Kissla, nekdanjega prijatelja, in se pravilno uvrstil med bojevnike »za staro pravdo«, najprej za rešitev očeta Roka. po njegovi žalostni smrti pa je celo postal voditelj vsega slovenskega kmečkega ujiora.
Prav zanimiva in epsko globoko zasnovana so dolga poglavja, ki nato v njih riše pisatelj boj našega preprostega človeka proti graščinskemu jarmu, kako je ta boj spočetka vidno in uspešno rastel, pa kako je zaradi nesloge in neizvežbanosti kmečkih trum boj tudi propadel. S temi, anekdotno in vsebinsko polnimi poglavji, so neizbrisno povezana imena slovenskih kmetov-mučenikov in voditeljev Punčuha, Le-muta, Snoja. Drolca in Eržena in še katerega, ki jia vsi skupaj niso imeli moči zaradi medsebojnega spora in zaradi potajitve meščanstva, ki je bilo poklicano, da skupno s kmeti dvigne revolucijo in si tako pridobi osnovne življenjske pravice do svobode in dostojnega življenja. Vsi ti so našli konec v tej veliki slovenski pravdi za pravico in svobodo, in nekako neugodno te zadene konec, v katerem je pisatelj rešil edinega Matijo Gorjana iz vseh bojev, ki jiin je posvetil vse svoje življenje — v mirno družinsko življenje na Hrvatskem. Morda pa je hotel pisatelj ravno s tem pokazati vso bedo in vso krivdo neuspehov v »boju za slaro jirav-do< prav v tem, da kmetje slovenski niso dovolj razumeli velike osebne žrtve, ki bi bila neobhodno potrebna za dosego tako veličastnega cilja, kakršnega so si postavili naši predniki v tistih dneh. Edino s to in tako mislijo bi bil psihološko tudi konec razumljiv, z vsako drugačno razlago |>a ne moreš bili zadovoljen, ker se taka razrešitev nikakor ne more skladati s sicer tako iinpozantno podobo glavnega junaka Matije Gorjana. Njegova rešitev čez mejo je vsekakor skoz in skoz egoistična in potemtakem v popolnem nasprotju s prejšnjim njegovim življenjem, ki mu je usoda naklonila tako veliko vlogo, ki jo je igral v drami našega kmečkega u|>ora za osebno in družinsko svobodo proti fevdalnemu sistemu tistega časa. Tak konec bi človek pričakoval kvečjemu za kakega slabiča, ne pa za junaka v romantičnem po-menu te besede, kakor ga je sicer pisatelj vse-skoz slikal. Ta nedoslednost v risanju značaja glavnega junaka nikakor ni opravičljiva in mora zato vzbuditi v vsakem bralcu veliko neugodje jirav ob koncil v sicer v pripovedni tehniki zelo visoko kvalitetno stoječem Pahorje-vem romanu. Čutil je to nedoslednost najbrž tudi sam pisatelj, saj jc jasno nakazal, tla glavni junak ni našel prave sreče v združitvi z Majdo, materjo svojega nezakonskega otroka. Pravo srečo zanj utegne vsakdo videti samo v popolni odpovedi — tudi tej sreči... Zato pa je sreča, ki jo je tako po sili dosegel, tako nejasna in meglena in ni sploh nobena sreča.
Tako je delo Jožeta Pahorja epsko zelo dobro in docela sprejemljivo delo, saj bi ga mogli imenovati pravo pravcato epopejo slovenskega preprostega ljudstva iz 16. stoletja.
Prav v tem ima Pahorjevn delo veliko prednost pred vsemi podobnimi deli v slovenski književnosti, kajti prvi je na široko zajel ta veliki in pomembni dci naše zgodovine iz tako r«i-
Dva dni tenisa v Planici
V soboto ob 14 se bo pričel prvi teniški turnir
y Planici
Prvikrat v zgodovini našega športa bo dala slavna Planica druge rezultate, kot smuške v javnost. Športni klub Ilirija priredi namreč, kakor že znano v soboto in nedeljo 6voj prvi teniški turnir v Planici, ki bo organiziran v kar največjem obsegu. Udeležili se ga bodo vsi najboljši teniški igralci, ki jih premorejo, z izjemo zagrebških vsi ostali teniški klubi v državi. Ker je v Planici na razpolago le eno teniško igrišče, so bili povabljeni, s strani prireditelja le boljši igralci, s čemer je zasigurana kvalitetni in športni uspeh turnirja. Izmed udeležencev je treba na prvem mestu omeniti mladega Milana Branoviča, ki je prvak Srbije in znan posebno z nedavne tekme med Srbijo in Slovenijo. Belgrajčane bodo zastopali dalje še Slovenec Boris Smerdu, ki je tudi član Belgrajskega teniškega kluba, dalje prvakinja Dragica Mitičeva in člana »Bob« kluba Vojislav Markovič in Miodrag Bojovič. Izmed Slovencev bodo nastopili vsi najboljši iz Ljubljane in Maribora. Iz Maribora bosta na turnirju v Planici sodelovala odlična ga. Voglarjeva in prvak Albaneže. Tudi Ljubljančani bodo nastopili v omejenem in izbranem številu in sicer brata Smerdu, Si vi c, Luckmann in Milavec ter ga. inž. Elza Sernec-Maire.
Turnir bo svojevrsten ln z;a prijatelje teniškega športa nadvse zanimiv. Tekme se bodo vršile v naslednjih kategorijah: gospodje in dame posamično, gospodje v dvoje in mešane dvojice, Pričetek turnirja bo v soboto točno ob 14,
Motodirke na Jezersko
V	nedeljo 21. t. m. bodo. kakor smo že poročali, velike niotociklistične tekme na Jezersko. Po dosedanjih prijavah izgleda, da bo tekma ena največjih gorskih motociklističnih prireditev v Sloveniji. Do sedaj so poslali prijave naslednji klubi: Avtoklub o prijav. Tekmovali bodo Cililar, Pengov in Ziherl. Ilirija-motoklub je poslal štiri prijave. Med drugim se je javil tudi Šiška. Hermes-moto-klub je poslal 7 prijav. Od prijavljenih so znani Kavčič, Kuhar, Trampuš in Rosenvirt. Prvi gorenjski moloklub ie pri javil lTi tekmovalcev, od katerih sta znana Bar Vinko in Koritnik z Jesenic. Zadnji je imel pri tekmah pri Sv. Križu .najboljši čas. V prvem odmoru bo dirkalo kolesarjev. Tekma bo nadvs? zanimiva. Pri Jutranjemu vlaku, ki prisjie v Kranj ob pol 7. bo čakal izletnike avtobus, ki bo vozil na Jezersko.
Tenis v Mariboru
Belgrajski teniški klub (HTK) bo 23. in 34. julija gostoval v Mariboru v prijateljskem dvoboju z ISSK Mariborom. Gosti pridejo z izbranim moštvom z Bra-novifiem in Smerdujem na čelu.
V	nedeljo, -iS. julija bo nastopit v Mariboru AIK (Akademski teniški kl>ih) iz Zagreba v finalni igri za državno prvenstvo moštev proti ISSK Mariboru. So-
delovala bosta tudi znana Daviš kup igTale« Palada im
Mitič.
Mariborski člani slov. teniške ekipe, ki je zastopala Slovenijo v dvoboju proti Srbiji, so se v torek vrnili v Maribor. Na postaji so jim priredili prijatelji belega s|K>rta prisrčen sprejem. V sredo zvečer je bila na igriščih ISSK Maribora posebna pozdravna slovesnost.
Vesti športnih zvez, klubov In druStev
Slovenska dijaška zveza razpisuje I. atletsko prvenstvo deklet SDZ v Kamniku. Za prvo lahko-atleteko prvenstvo deklet SZD v Kamniku vlada vedno večje zanimanje. Dan za dnem prihajajo nove prijave, tako da je njih število že zelo veliko. Posebno tekmujejo med seboj posamezni krožki; vsak bi si rad prisvojil ime prvaka. Naše »Poljanke« že dalj časa pridno trenirajo, zato pa tudi upravičeno pričakujemo odličnih rezultatov. Za njimi ne zaostajajo mnogo ostali krožki. Pa tudi med posameznicami bo borba zelo ostra. Marsikatera si na tihem želi naslova: prvakinja SDZ v lahkoatletiki. Toda sreča je opoteča in mnogo jih bo moralo oditi razočaranih.
Tekmovalke se odpeljejo iz Ljubljane ▼ petek 19. julija popoldne ob 18.44. Po prihodu v Kamnik naj se vsaka takoj jM-ijavi v taborni pisariti, ki je na Glavnem trgu — Kamniški dom I. nadstr., kjer se takoj nato sprejemajo prijave. Tekmovanje se bo vršilo v soboto zjutraj (čas 6e določa ▼ petek večer).
Tekmuje se v sledečih disciplinah: Tek 60 in 100 m, 2. Skok — daljina in vi&ina, 3. Meti — disk, krogla, kopje, 4. Štafeta — 4X100, 5. Odbojka, 6. Plavanje — preno 50, 100; prosto 50, 100; hrbtno 50, 100, 7. Štafeta 4X50.
Vse informacije v času tečaja se dobe ▼ taborni pisarni, tako glede hrane, prenočišč itd. Izstopna postaja: Karrnik-mesto. Na postaji bodo reditelji z rdečim trakom na rokavu.
Pridite gotovo m polnoštcvilnol ♦
ŽSK Hermes, centralni odbor. Drevi ob 20 ee vrši redna seja centralnega odbora. Na 6ejo vabimo jx>slednjič vse člane odbora, ker jih bomo r nasprotnem primeru črtali ter kooptirali v odbor nove delavne člane. Prosimo točnosti. Seja bo v palači Grafike, Msarykova cesta.
ZF0
Dodatek k razpisu za atletske tekme Ljubljanske podzveze ZFO, ki bodo dne 28. julija t. 1. na Stadionu v Ljubljani. Na programu je poleg že razpisanih disciplin tudi odbojka za člane in mladce (glej tekm. red 1940-41, str. 46-47). Način tekmovanja bo urejen po došlih jjrijavah. Prijave se pošljejo podzvezi najkasneje do 24. julija t. 1. Tekme bodo 28. julija ob 9 dopoldne in 3 popoldne. Pravico nastopa imajo moštva, ki so se plasirala na podzveznih tekmah na prva tri mesta, vendar si pridržuje prireditelj pravico, sklepati o tem končno-veljavno pozneje.— Bog živil
burkanega življenja našega človeka ob prehodu iz srednjega v novi vek. 2e Tavčar, Jurčič in Aškerc so v svojih epskih delili jemali snov za svoja dela iz tistih časov, a delo vseh teli je bilo vse preveč razdeljeno in podrobno anekdotno, nihče od teh ni povezal tistih dogodkov, tako polnih dejanj, da kar kličejo po veliki obdelavi, v mogočno in strnjeno celoto obširnega fabulističnegn pripovedovanja. To se je posrečilo šele Pahorju, čeprav je isto snov zajel že Bralko Kreft v svoji Veliki puntariji, a jo je zojiet zlil v skopa dejanja v dramatski obliki, zraven pa ji je dodai še preveč sodobnih kritičnih pogledov na socialno in gospodarsko življenje. Pahor pa se je povsem pravilno v romanu predal toku dogodkov iu napisal doslej prvo delo take vrste, kakor si ga je iz tistih dob zamišljal že veliki Levstik v navodilih našim pisateljem v Popotovanju od Litije do Čateža. Mimo jedra zgodovinskih vprašanj in razjiletov je šel v tem pogledu tudi Medved, ker je v tragediji Za staro pravdo zašel v pre-joka jočo romantiko in v preosebno l jubezensko zgodbo. Pahorja bi pa mogli primerjati z Avgustom Šenoo in njegovimi podobnimi epskimi deli iz hrvatsko-slovenskega upora iz leta 1372.
Slikanje razmer na Slovenskem v Ki. stol., zlasti tistih med kmeti, meščani in plemstvom se je Pahorju vse bolj posrečilo, ker ga je jiodal zelo realistično, kakor jia psihološki oris glavnega junaka Matije Gorjana (ta je le preveč nestalen, nihajoč značaj, saj se kar dvakrat prelomi v svojih psiholoških osnovah, v svoji vihravi miselnosti in v neenotnem delovanju) ali pa plcnikinje Klare ter ljubezni med njima, ker je tu vse jireveč zašel v neresničnost in romantiko ter neživijenjskost. Jezik in slog sta prav lc|>a. razen nekaj stvari, ki se ne skladajo /. današnjim pravopisom in slovničnimi pravili (n. p r. obstojati, nepristni relativni stavki: teh je zelo veliko; in podobno). Z izdajo tega romana je Slovenska Matica pomagala slovenski epiki do pomembnega razcveta in dviga.
F. J.
Novo delo prof. L. M. Škerjanca: Slovenska maša za bariton solo in dvojni godalni kvartet bo prvič izvajana v nedeljo, 21. julija, na Golem brdu v cerkvi sv. Duha nad Mednim. Sodelujejo barito-nist Premelč M. in člani orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, čigar predsedniku dr. Iv. Karlinu je to delo tudi posvečeno. Maša je komponirana na tekst Nedvedove maše »K tebi srca povzdignimo«. Sveto mašo bo imel g. župnik
in duhovni svetnik V. Oblak.
♦
Ali pri nas res nimamo knjižice o seksualnem jiouku? Ocenjevalec dveh Hartmannovih knjižic >Kako sam došao na svijetc, ki so ju Hrvatje prevedli iz nemškega, ponavlja splošno zahtevo, da morajo otroka o človekovem izvoru poučiti starši in mu dati spoštljivo pojmovanje o njem. Svoje izvajanje zaključuje: »Mi samo želimo, da bi tudi Slovenci dobili kaj podobnega, če ne drugega, vsaj prevode tu imenovanih dveh knjižic.« Ocenjevalec je pa prezrl, da je o seksualnem problemu pred dvema leloma izšla knjiga dr. Fr. Jakliča »Svetla pot«, ki so >0 vzgojeslovci toplo pozdravili in je v prvi izdaji že po enem letu pošla. Njena druga izdaja ima vstavljeno novo poglavje »Pouk«, ki ga je avtor sestavil na željo več staršev in duhovnikov, upoštevajoč tudi te Hartmanove brošurice, in ga je več veroučiteljev besedo za besedo skrbno pregledalo. Seksualni pouk bi se naj otroku nudil v treh presledkih, upoštevajoč njegovo rast: Spoštuj svojo mater, Spoštuj svoje telo in Spoštuj svoje starše. Jakličevo Svetlo pot«, zlasti še njeno poglavje »Pouk«, pri|ioročanio staršem, ki bi radi otroku razložili to važno, pa kočljivo zadevo in ne najdejo primernih misli in dovolj točnega, pa obzirnega izraza. Iz nje jim lahko kar čitajo. nekolikokrat je bila izrečena želja, da bi »e to poglavje o seksualnem pouku iz knjige ponatisnilo v posebni brošuri in nudilo tudi takim staršem, ki knjigo težko kupijo. (
Ljubomir Maštrovič je napisal na 87 straneh (izdalo zadruga »lmproz« v Belgradu) zanimivo razpravo »Socialno i političko učenje Stjepana Radiča u izvornoj reci«.
Po 26 Ietih je našel grob svojega očeta
Nemški vojak Kari Lauterbacher iz Ascha je, kakor poročajo nemški listi, po 26 letih našel grob svojega očeta, ki je 1. 1914. padel v Franciji. Lauterbacher svojega očeta niti ni poznal, ker se je rodil po njegovi smrti. Lauterbacher je na zapadni fronti ob priliki topniškega obstreljevanja zašel na osamljeno pokopališče, kjer je bilo pokopanih okrog 150 nemških vojakov, ki so padli v pretekli svetovni voini. Med temi grobovi je Lauterbacher našel tudi grob svojega očeta.
Se nekaj iz zgodovine vagona v Compiegneu
Belgijsko gospodarstvo se zipet vrača v normalne razmere, kar je opaziti iz mnogih znakov. Tako je na primer trgovska zbornica v Bruslju ustanovila osrednji obveščevalni urad, ki bo v sodelovanju z nemškimi vojaškimi oblastmi na najhitrejši način uredil najvažnejša gospodarska vprašanja.
V Flandriji se življenje prav tako postopoma vrača v predvojni tir. Številne tovarne in delavnice «pet obratujejo, ker imajo zaradi hitre demo-bilizacije belgijske vojske na razpolago dovolj delovne sile. Tudi flandrijski tedenski sejmi se redno opravljajo. Ti sejmi mnogo pripomorejo, da se hrana prebivalstva, ki mu je zaradi prehoda velikega števila vojaštva precej primanjkovalo kruha in krompirja, zboljšuje.
Industrija v Liegu spet obratuje, ker so že odstranjene najhujše prometne ovire z zgraditvijo novih zasilnih mostov. Belgijski premogokopi delajo s polno paro, prav tako tudi različne tovarne v drugih mestih. Načrt, da se spet zgradi vseh sedem mostov čez Maaso, ki so bili v bojih porušeni, je naletel na živahno zanimanje pri gradbenih podjetjih in tvornicah železnih traverz. Ulice po raznih belgijskih mestih so spet dobile staro sliko. Povsod spet vozi tramvaj, trgovine in obrtne delavnice pa so odprte in oskrbujejo prebivalstvo s potrebnim blagom.
Časopis »Soir« iz Antvverpena poroča, da se tamkajšnja mestna uprava s sodelovanjem z nemškimi vojaškimi oblastmi prizadeva, da bi čimprej spravila gospodarsko življenje mesta na predvojni tir. S pomočjo nemške vojaške uprave se ji je že posrečilo, da je zagotovila prebivalstvu plin, vodo in elektriko. Mestni brezposelni, ki jih je bilo okrog 10.000, so vsi dobili delo. Zaposleni so pri odstranjevanju ruševin v pristaniščih, na železniških progah, na cestah itd.
Dolge kolone ujetnikov na cesti skozi Francijo
Bourbonska palača v Vichyiu
Francoski parlament se je na svoje 17. zasedanje moral prvič po letu 1875 zbrati izven Versaillesa, to pot v Vichvju. Veliki kazino v Vichvju je doletela čast, da je nudil zatočišče francoskemu senatu in zliornipi. Kazinska palača, ki je zgrajena v rokoko-slogu, je sicer že imela mnogokrat priložnost pozdraviti odlične goste v svojih dvoranah, toda lastniku naj-brže ni nikoli prišlo na misel, da bo v njegovih prostorih kdaj zasedal francoski parlament.
Italijanski oddelek strojnih pušk na predstraži na vzhodni Ironli v Libiji.
V nekaj dneh so morali kazino preurediti za zgodovinske seje francoskega parlamenta. Modre električne žarnice so zamenjali z belimi, popravili so parketna tla, počistili prah. ki se je zaradi mrtve sezone nabral vsepovsod in sploh pripravili vse potrebno za sprejem tolikšnega števila in tako imenitnih gostov.
Generalni tajnik zbornice je »rekveriral« za seje parlamenta in raznih komisij veliko gledališko dvorano, veliki vestibul, ki sicer služi za plesno dvorano, kakor tudi čitalnice in družabne sobe. V veliki gledališki dvorani so na odru uredili skromno pisarno zu predsednika senata JeanneyB. Ob straneh dvorane so postavili po dolgem mize za tajnike skupščine. Pri tem pa je prišlo do zanimivega intermezza. Potrebovali so 17 metrov zelenega blaga, da bi mize pokrili. Toda trgovci v Vichvju niso hoteli prodati več kakor 5 metre blaga, to je ravno toliko, kolikor so dovoljevali strogi predpisi. Generalni tajnik g. Pecheirx se je moral obrniti na več ministrstev, preden se mu je posrečilo dobiti dovoljenje, da je mogel nakupiti potrebno število metrov zelenega blaga. — V kotu vestibula so uredili poštni urad.
Zasedanja se udeležuje 852 parlamentarcev. Za vsakega od njih jc liskarna v Vichvju natiskala dvajset glasovalnih kart z imenom, polovico modrih, polovico belih. Bela barva pomeni >da«, modra >ne«. Teh 17.040 kart so pred zasedanjem razdelili med poslance in senatorje. Ker glasovalnih žar niso prinesli s seboj, so kupili preproste skrinjice v Vichvju.
Uprava kazine je za čas, ko zaseda parlament. najela 19 žensk. 24 za čiščenje in pospravljanje, 5 za pranje in tO za garderobe. Na dan pred zasedanjem so morale te ženske prestati glavno »izkušnjo«.
I ako so v Vichvju pripravili vse potrebno, da se ie mogel zbrati francoski parlament k zasedanju, na katerem so padle usodepolne zgodovinske odločitve.
Ptujsko občinsko gospodarstvo
Ptuj, 17. julija.
Po daljšem presledku je bila v torek seja ptujskega mestnega sveta, ki jo jc vodil predsednik mestne občine g. Č-% i k 1 Ivan. Omenil je med drugim, da ga je g. ban po odstopu župana dr. Vladimirja Breznika 26. junija postavil za vršilca dolžnosti župana, dokler ne bo postavljen nov župan. Nadalje jc poročal, da je podal ostavko iz. zdravstvenih razlogov mestni svetnik g. dr. Josip Komlianec. Za upravni odsek je poročal svetnik g. Joško Beriir. Protituberkulozni ligi se odstopi brezplačno zemljišče v velikosti 2500 m' in sicer na Adelsbergerjevem posestvu, ker bo na tem zemljišču postavila liga lasten protituberkulozni dispanzer in hoče stavbo spraviti že letos pod streho. Obseg in lega stavbišča se bo določila sporazumno med zastopniki občine in protituberkulozne lige, ko bo slednja predložila načrte, iz katerih bo razvidno, koliko prostora se namerava zazidati. — Združenje prevozniških brti v Mariboru je zaprosilo za odobritev zvišanja obstoječe maksimalne tarife za avtoizvoščke v Ptuju. Slično prošnjo je združenje vložilo tudi na mestno poglavarstvo v Celju in v Mariboru in sicer v tem smislu, da se za vsa tri mesta uveljavi enotna tarifa. G. poročevalec po soglasnem sklepu odseka predlaga, da mestni svet prošnji delno ugodi, in sicer v obsegu, krft jc povišanje odobril tudi mestni svet v Mariboru. Predlog je bil sprejet. Tvrdki Stross Ferdo je bilo s sklepom seje dne 19. IX. 1939 prepuščeno od občinskega zemljišča za sejmiščem stavbišče v obsegu 2500 in2 pod pogojem, da do konec 1. 1940 zgradi na tem zemljišču nove prostore za obrat tovarne. Sedaj je tvrdka vložila vlogo, v kateii sporoča, da jo z ozirom na nekatere, težkoče pripravljena odstopiti mestni občini ptujski svoje zemljišče na Sp. Bregu v obsegu 4855 m5 pod pogo jem, da ji odstopi občina mesto 2500 m3 zemljišče v obsegu 75003 m. Upravni odsek predlaga, da se zamenjava odobri v tem smislu, da mestna občina odstopi od zeml jišča za sejmiščem površino 2500 m1 proti temu, da prepusti g. Stross svoje zemljišče na Sv. Bregu v obsegu 4R355 m. Pogoj ie, da postavi g. Stross na odstopljenem zemljišču najpozneje v roku enega leta novo barvarno vsaj v surovem stanju. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato jc poročal za pravili odsek g. dr. Visenjak Alojz. V domovinsko zvezo se sprejmejo Elfrida I termina in Erna Glaser. Ornigu Pavlu se delno ugodi njegovemu ugovoru, ki ga je vložil proti odmeri cerkveno-konkurenčnega prispevka za popravilo nad-arbinskih poslopij v župniji Sv. Jurija.
Pri slučajnostih so se oglasili k besedi gg. dr. Visenjak, Alič in Berlič. Prva dva sta kritizirala stanje pešpoti in ulične razsvetljave, ki je zanemarjena v mestnem parku in v Viča-vi. G. Alič se je zavzel za prevedbo uradnikov v prvi draginjski razred. Nato je govoril g. Berlič obširno o poštnih avtobusnih zvezah v Haloze. Predlagal je, da se upostavi poštna avtoubsna zveza k Sv. Trojici v Halozah (Pod-lelinik), da se upostavi ukinjena poštna avtobusna zveza v Slovenske gorice in da se nabavi nov iu večji avtobus za progo Ptuj—Le-skovec—Sv. Barbara v Halozah. Izvedba vseh teh točk bi znatno poživila tujski promet. Dr. Visenjak in g. Alič sta predlog toplo pozdravila, k čemer jc še g. dr. Visenjak predlagal, da se upostavi avtobusna zveza na progi Ptuj—Po-lenšak—Sv. Vomaž, posebno zato. ker je na Polenšaku otvorjena sedaj nova pošta. Vsi gornji predlogi so bili soglasno sprejeti.
Kakor smo že poročali, so zgodovinski železniški vagon iz Compiegnea, kjer sla bili podpisani premirji leta 1918 in 1940, prepeljali v Berlin. Nemško časopisje objavlja zdaj nekatere podrobnosti iz preteklosti tega znamenitega vozila. Nemški listi pišejo med drugim:
Nič nenavadnega ni, če železniški vozovi potujejo, to je prav za prav njihov namen. 1'oda oni vagon, ki je bil kot francoska narodna svetinja shranjen v gozdu v Compiegneu, bi ne sinel nikdar več voziti po železniških tračnicah, vsaj tako so mislili Francozi. Okrog vagona so postavili lepe spomenike, za vagon sam pa so zgradili posebno remizo, v kutcrcin naj bi bil tičal za zmerom.
Toda prišel je dan, ko je moral Fochev jedilni voz spet na potovanje. Nemški pionirji so zgodovinski jedilni voz potegnili iz nekoliko zatohle remize spet na prosto. In prav v istem vagonu in. na istem prostoru kakor leta (9(8 je bilo leta 1940 podpisano premirje med Nemci in Francozi, le s to razliko, da so bile zamenjale vloge zmagovalcev in premagancev. Na povelje nemškega vod je so potem vagon, ki je bil že dvakrat usodepoln za nemški narod, prepeljali v Berlin.
Znameniti jedilni vagon pa letos ni prvič prestopil nemške meje. Ne glede na to, da je pred vojno vozil na progah Berlin—Pariz in Pariz—Monakovo, je tudi že po letu 1918 prestopil meje Nemčije. Bilo je to kmalu po podpisu premirja v Compiegneu, ko je bil priključen kompoziciji vlaka, s katerim se je maršal Foeh vozil v Nemčijo. Na tem potovanju je prišlo v vagonu do senzacionalnega dogodka, ki ni mnogo znan, ker je takrat francoska cenzura z najstrožjimi ukrepi preprečila, da bi se o njem razvedelo v javnosti.
Posebni vlak, s katerim je maršal Foeh potoval v Nemčijo, je prispel v kolodvor v Trier-ju. Že nekaj dni poprej so prispeli v to mesto ameriški časnikarji, da bi na licu mesta preučevali posledice zavezniške blokade na nemškem prebivalstvu in poročali o svojih opazovanjih ameriškim listom. Svojo nalogo so opravljali z velikim smislom za senzacijo in so takratno nemško revščino spravili na veliki boben. Senzacijska žilica ameriških časnikarjev je bila tembolj razdražena, ker jim jc zavezniška cenzura malo poprej pristrigla razburljivo poročilo o vkorakanju francoskih čet v Alzacijo in Lotaringijo. Ameriški časnikarji so gledali v Metzu med veliko množico parado francoskih čet. Pri tem pa so bili priče strahotnega dogodka. Eno «1 francoski letal, ki so v povzdigo slovesnosti krožila čisto nizko nad hišami, se je zapletlo med telefonske žice in strmoglavilo v sredo množice. Vijak in krila letala so povzročila v množici strašno razme-sarjenje. Ljudi se je polastila silna panika in komaj se je francoskemu frontnemu orožništvu posrečilo napraviti red. število mrtvih in ranjenih ni bilo nikdar objavljeno. Francoska cenzura pa je prepovedala vsem časnikarjem, da bi poročali o tein dogodku.
Tem bolj so bili zato ameriški časnikarji presenečeni, ko se je v njihovem hotelu v Tri-erju zglasil pribočnik maršala Foeha in jim sporočil, da jim bo maršal dal sehzacionalno izjavo, ki ho brez dvoma zbudila po vsem svetu velikansko zanimanje. Povabil jih je, naj
se z njim odpeljejo na kolodvor, kjer jih pričakuje maršal Focli. Maršal je sprejel časnikarje v istem jedilnem vagonu, v katerem je bilo podpisano premirje, jih |>ozdravil z resnim obrazom, potegnil iz mape kos papirja ter jim prečital svojo izjavo, ki jo je sestavil in pod-lisal sam. V tej izjavi je sialo, da se za vso jodočnost določa kot meja med Nemčijo in Francijo reka Ren.
Kaj poroča Webb Miller.
Glavni dopisnik ameriške agencije United Press v Evropi, znani VVebb Miller, je bil tudi med časnikarji, ki jih je sprejel maršal Foeh v zgodovinskem jedilnem vozu na kolodvoru v Trierju. (Wcbb Miller se je, kakor znano, novembra (959 smrtno ponesrečil pri vožnji z vlakom v nekem londonskem predmestju. Poročilo londunske policije pravi, da se je »ponesrečil na nepojasnjen način«. Nemški listi pa so tedaj javno obtožili angleško vlado, da je naročila agentom Secret Service, naj ubijejo Millerja.) Webb Mili er takole poroča o sprejemu pri maršalu Fochu in o njegovi izjavi:
»To bi pomenilo aneksijo najbogutejše nemške pokrajino, v kateri prebiva na milijone Nemcev, kar bi bilo gladka in neopravičljiva kršitev štirinajstih točk nrezidenta Wilsona. Ker je to izjavo dal generalisim, je bila za nas novica prve vrste. Ko je nehal Foeh Citati, nam je izročil izvirni tekst, kt je bil napisati s strojem in je nosil njegov podpis. Vsi dopisniki smo hiteli v najbližji hotel, da bi pripravili brzojavke. Naslednjega dne je izdalo francosko zunanje ministrstvo po naročilu Cleinenceau ja, čigar sovraštvo do Foeha je bilo morda večje nego sovraštvo do Nemcev, gladek demanti Focheve izjave. To ni bilo prvič niti zadnjič, da sem kaj takšnega doživel...«
Z intervencijo ameriške in francoske vlade se je še posrečilo, da so preprečili natisk Focheve izjave v časopisju in tako široka javnost ni nikoli izvedela zanjo.
Belgija se obnavlja
Nemške motorizirane čete t Bailleuln
JEGLICEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLAD1KL VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET. JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
Goreča skladišCa v pristaniški Rotienu. ki so jih deloma zažgali Francozi sami
Šport v kratkih vesteh
V	sredo, 24. t. m., se bo ljubljanska Ilirija pomerila z ZPK v ligaški plavalni tekmi,
V	nedeljo bodo na Jezerskem velike motoristične dirke, ki se jih bo udeležilo mnogo naših najodličnejših dirkačev. Pričakovati je veliko udeležba.
Ta čas se mudita v Stockholmu dva zastopnika danske nogometne zveze. Domenila bi se rada za meddržavno nogometno tekmo med reprezentancama Danske in Švedske. To srečanje naj bi imelo značaj dvostranske igre: ena tekma naj bi bila v Kopenhagenu, druga pa v Stockholmu. Obe naj bi bili odigrani že koncc letošnjeg poletja. Kakor vidimo, se je Danska torej že predramila iz športnega mrtvila
Italijanska nogometna zveza je sklenila, da bo
začetek prihodnjega prvenstvenega tekmovanja določila za 6. oktober.
Številke o finančnem uspehu letošnjih nogometnih prvenstvenih tekem je objavila Švedska nogometna zveza. Po tej statistiki 60 vrgle vstopnice na vseh letošnjih ligaških tekmah 819.988 kron. (Krona je približno 10 din, vedeti pa moramo, da ima Švedska približno še enkrat manj prebivalstva kakor ga ima naša država). Najprivlačnejše moštvo jc bil AIK Stockholm, ki stoji s 127.341 kronami na čelu; sledi mu Hammarby-Stockholm s 114.853 kronami. Letošnji prvak Elfsborg je pri vstopnini dobil 64.647 kron; treba pa je pripomniti, da Boras, domače moštvo kluba Elfsborga, spravi na noge lahko kvečjmu 5000 do 6000 gledalcev.
»Okrog Malarskega jezera«, ob katerem leži lepo mesto Stockholm, imajo vsako leto glavno prireditev stockholmske kolesarske sezone. Razdalja enaša 310 km, proga je v glavnem ravna in ploska, tako da tekmovalci često prihajajo v množicah na cilj. Tako je bilo ludi letos; zmagovalec je postal v spurtu Sven Johansson, ki je s časom 8,55,47 premagal Anderssona, kateri je prišel na cilj z istim časom. Tudi tretji in četrti. Jansson in Ber-glund, sta prišla v istem času, kar kaže, kako hud je bil boj. Sele peti, N. Andersson, je bil s časom 9,01,07 bolj zadaj. Z njim pa eo ee razporedili ostali. Med moštvi |e postal prvak Hammarby, čigar ekipa je zmagala v skupnem času 27,10.54
V	»Coppa Moschini« je v Mantui zmagal Leoni, ki je prevozi! 232 km v 7,14,00. Drugi je bil Gino Bartali, ki je ostal za dve dolžini kolesa. 3. Rimoldi, 4. Coppi, 5. Vicini, 6. Del Cancia, 7. Ge-nerati, 8. De Stefanis. To je bila četrta etapa v tekmovanju za letošnje italijansko cestno kolesarsko prvenstvo. V tekmovanju za lo prvenstvo vodi še nadalje Bartali pred Leonijem, Rimoldijem, Ci-nelliiem in Coppijem.
V	tekmovanju za Veliko nagrado Hannovra je zmagal Vf ssbrocker. Drugi je bil Umbenhauer.
V	tekmovanju za Veliko nagrado Saške na 80 km je zmagal Lohmann s časom 1,10,16,2. Drugi je bil Schindler, ki je zaostal Za 40 m,
Mali oglasi
t inallh »danih velja tlaka beaeila I din: tenltovanlakl •gtaal 1 din. Debelo tlukaoe naslovne Imedt i« računajo dvojno. Najmanj«! meaek >a mali oirlaa 15 rila. ■ Mali •rlaal •• platujrjo tako] pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega mafaja •« rafluna cnokolonaka, I mm vlanlia •elitna vratlra po I din. • Za plamene odgovora (lede nalili ertaaov treba prllotlti inamko.
Razglas
Občina Domžale priobčuje v smislu S 8. gradbenega zakona, razgrnitev regulačnega načrta za trg Domžale iu uredbe o njega izvajanju na javni vpogled.
Interesenti morejo vpogledati regulaeni načrti v obč. posvetovalnici med uradnimi urami, in sicer od 5. avgusta do 5. novembra 1040.
Pripombe zojier regulačni načrt in uredbo morajo interesenti predložiti občini najdlje v petna jstih dneli po izteku roka za javni vpogled, sicer te občina no bO' jemala v pnštev.
S tem se razveljavljajo vsi prejšnji razglasi.
Občina Domžale, dne 19. julija 1940.
Privilegovana a. d. za silose
oddelek za graditev žitnih skladišč — poziva vse izdelovalce stavbnega lesnega materiala, dobavitelje železnega materiala in prevzemnike, ki se zauimajo za dobavo tega stavbnega materiala za graditev žitnih skladišč, katere bomo gradili po vsej državi, da se osebno javijo (Beograd, Knjeginje Milice ulica 6/111, vsak delavnik od 11 do 13) ali pa pismeno na isti naslov. Prevzemniki in graditelji, ki bodo predložili ponudbe, morajo poslali 75 din po Poštni hranilnici na čekovni račun št. (30640 za stroške elaborata.
f I V g • v v •
ilurbeiicejo
Absolventka
trgovskega učllišča In meščanske šole z odliko, močne ln zdrave postave, prosi za primerno službo. Nastop lahko takoj. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Triglav« 10445.
Kovaški pomočnik
dobro izučen, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10260.
Začetnica
z mešč. šolo in trg. tečajem, Išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10194.
Kot mehanik ali brusač
Iščem delo, lahko tudi izven mesta. I. Bregant, Jurčičeva 13, Tezno, Maribor.
Trgovski pomočnik
žolezninar, star 18 let, pošten in agllen — Išče primerno službo v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod 10131.
Službodobe
Več čevljar, pomočnikov
za šivana dela sprejmem takoj. Zaposlitev stalna. Konrad Mehle, Tržič, (b
Dva mizarska pomočnika
z dobro plačo, sprejmem. Mizarstvo Matjaž, Škofljica.	(b
Dva mizarska pomočnika
za pohištvo, sprejmem. A. Cimerman, Dey. M. v Polju pri postaji.	(b
Dimnikarskega pomočnika
za deželo, takoj sprejo mem. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 10568. (b
Mlada gospod, pomočnica
dobi takoj stalno mesto pri uradniškem paru z enoletnim otrokom na Rakeku. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zdrava« št. 10336.
i
Auto-mofor
»DKW« avto
I
2 sedežni, športni, zelo dober, za 9000 din Naprodaj. Palača »Dunav«, Ljubljana, Beethovnova ulica 14, vrata 21. (f
Avtomobilske zračnice
stare, nerabne, kupuje vsako količino Avtomon-taža d. d,, Ljubljana — Kamniška 25, tel. 30-14 in 30-47.
Prodamo
dux>Axr&bS
j! II umno BBEIOSVIZMO MUMTI PRI
IGN.VOK
LJUBLJANA. TAVČARJEW f
Šivalni stroj
rabljen, ugodno prodam. Poizve se v Novi trgovini, Tyrševa cesta 36.
2 danski in 2 moški
kolesi, popolnoma novi, najboljše svetovne znamke, za izredno nizko ceno naprodaj. Palača »Dunav«, Beethovnova ul. 14, vrata 21.	(i
^Pruos^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva S
telefon 20-59 Poitrelba brezhibna
Denar
Hranilne vloge
Ljubljanske kred. banke Zadružne gospod, banke Prve hrvatske štedlonlce Kmetske posojilnice Kmečkega hranilnega ln
posojilnega doma Zadružne zveze Zveze slovenskih zad/ug ln raznih podeželskih hranilnic — ugo^flo prodaja
BANČNO KOM^ ZAVOD ^'"MARIBOR
Dražba bosansk. preprog
predposteljnlkov in suhe robe, steklenic, namiznih prtov bo v soboto, 20. julija ob 2 popoldne v Trdinovi ulici 7, pritličje, levo.	(o
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(243) Zdelo se je, da je ptiček zelo žalosten. Nenadoma ... Kaj, ali je mogoče? Kar prestrašila se je. Vendar je le bilo res. Ptiček je kihnil, enkrat, dvakrat, trikrat zaporedoma.
MS.
Ž*
(244) Ko je tako stala v sobici, ji je nenadoma prišlo na misel, kaj ji je pripovedoval kralj palčkov in tista Samotarčeva belež-nica. Ali nista oba govorila o nekem kihajočem ptičku. Ali je prinček morda začaran v ptiča.
Razno
Znamenita
prerokovanja
BHM
Nostradamusova
so izšla v slovenščini ! Knjigo, ki velja 10 din, dobite v trafikah in pri prodajalcih časopisov ter kolporterjih, ali pa pišite na naslov:
J. G0LEC, Maribor
pošt. predal it. 32
, t
ter priložite v pismu v znamkah 12 din <10 din 7.a knjigo ter 2 din za odpremo in poštnino) ter boste dobili knjigo z obratno pošto.
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Za jugoslovanski patent št. 9542 od 1. aprila 1932 na:
»Jeklena zlitina za izdelovanje predmetov (n; pr. visokotlačnih parnih kotlov, visokotlačnih
iilinskih posod, tlak prenašajočih aparatov za teinično industrijo, cevi za topove, cevi za puške in drugih delijv strelnega orožja), kateri zahtevajo posebno visoko odpornost proti obremenitvi, nastopajoči pri eksplozijah in detonacijah« — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cen j. ponudbe na: inž. llinko Petrič, patentni inženir, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
£Uovol
PRISTNA LJUTOMERSKA VINA
naročajte le pri
VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU
Obvestile
Naročnike malih oglasov opozarjamo, naj naroče male oglase najkasneje do 6. ure popoldne v glavni upravi Kopitarjeva 6 ali pa v podružnici na Miklošičevi cesti
Uprava „SlovencaM
" ' Razglas o
Občina Murska Sobota razpisuje za težaška, zidarska, železobeton-
ska. tesarska in krovsko-kleparska dela pri gradnji nove osnovne šole
v Murski Soboti
1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta 1940 ob 11. dopoldne v pisarni občinskega urada v Murski Soboti.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na vpogled v občinskem uradu, odnosno se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi lirami istotam ter znašajo za težaška, zidarska in železobetonska dela skupaj 150 din. za tesarska in krovsko-kleparska dela pa po 50 din.
Uradno ugotovljeni proračuni znašajo:
Za težaška dela............din 81.894__
Za zidarska dela v surovem stanju...... 392.473.—
Za železobetonska dela.......... 731.848.—
Za tesarska dela............. 113.147.—
Za krovsko-kleparska dela.......... 177.818.—
Za surovo stavbo skupaj.........din 1,497.180,—
Ponudbe morajo biti nižje kot uradno ugotovljeni zneski.
Natančnejši pogoji za udeležbo pri licitaciji so razvidni iz razglasa v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine.
Občina Murska Sobota, dne 13. julija 1940.
Pavel Keller:
11
Muzikantje
Sopranistke so veselo zavriskale, krčmar se je smejal v najnižjem g svojega basa. Muholovec pa je delil note:
»Mlade dame. dovolite, da vara vdan ponudim prvi glas, sopran, tako v življen ju, kot tu pri nas, imate ve vodilni glas.«
Vaške lepotice niso prav vedele, kaj bi na to dvorjenje odgovorile in so se pesniku le laskavo nasmihale.
Muholovec je res šmentano navihan; na al-tistinje je naslovil sledeče:
»Ve pojete sicer »alt«, a ste še mlade, zato z navdušenjem prepevajte!«
In dalje tenoristom:
»Kot juha brez soli bi bil zbor, če manjkal bi mu lep tenor.c
In /e se je dobrikal basom: »Se bolj važen kot alt in tenor, ie krepak bas za dober zbor. In tu se vidi že na vas, da pojete res prav lep bas.«
»Avl« je zavpil Kraus nevljudno in pristavil, da mu je nekdo stopil na kurje oko. Muho-
lovec si j« v hipu pridobil vsa srca. Vsaj /delo se je tako, ker mlada dekleta so tako |>ognsto izza not pogledavala nanj in «e mu nasmihala, da je imel organist pravi križ z njimi. In krč-mar, v čigar gostilni smo prenočevali, ga je udaril po rami, da vje kar v kolenih klecnil in mu rekel: »Vi ste pravi tič! 'lake veseljake imam rad, — odrinil bora potem nekaj za pri-boljšek.«
Po vaji si Muholovec ni m»gel kaj. da ne bi deklet malo pospremil v vas in videti je bilo, da jim to ni neprijetno, še dolgo smo slišali veseli sineh mladine, ko smo šli proti krčmi. Tam smo potem pri pogretem pivu, ki ga
je krčmar »odrinil«, čakali Muholovčeve vrnitve.
Jako sedimo, nič hudega sluteči, kar zaslišimo zunaj nagle korake; vrata se sunkoma odpro, noter plane Muholovec rdečega obraza in brez klobuka. Z nekaj skoki je bil med nami za mizo.
še predno smo utegnili začuden: vprašati, se znova odpro vrata in trop fantov plane noter — organistovj tenoristi. Na mah mi postane stvar jasna: Muholovec je na begu pred njimi. Prepir, ki se takoj jirične, pojasni tudi v/rok. Muholovcu so bile »dame« le preveč všeč in je j> r i tem naletel na najodločnejši |>rotest tenoristov. Ko pa je šel v svojem navdušenju tako daleč, da je hotel tiika »lepo pojoča u-ta< — seveda samo i/ l jubezni do muzike — poljiflijti, no, tedaj se je mogel rešiti samo s hitrim be-goin.
Muholovec je v teku pravi junak. Ko smo se nekoč na cesti pogovarjali ka j bi kdo storil, če bi nas nenadoma napadla roparska drltal, sta izjavila Kraus in Čermak, da bi se branila z močnimi rokami, Vran je rekel, da pozna dober boksarski sunek, jaz pa imam v |>opotni palici vdelan kratek meč. 'ludi Muholovca smo vprašali, na kaj bi se on zanesel v danem slučaju. ?.Na svoje noge.« jc rekel in danes je dokazal, da ta način »defenzive« ni ravno preslab.
Znsopljen sedi sedaj med Pelikanom in menoj. še prav kar je moral biti zelo prestrašen, a zdaj. ko je osebna nevarnost mimo, je zopet |)o starem lahkomišljen in odrezav.
Eden došlih fantov je živordeč v obraz, težkosopeč hoče za mizo, a mu krčmar ubrani, za kar ga Muholovec pohvali z glasnim: »bra-vo!« Tedaj se je pa usula toča: »Kaj, vi nesramna reva, vi hočete mojega dekleta poljubljati. ka j i"« grmi nad Muholovcem Ta pa udobno odgovori: ?Jaz že hočem, a dekle noče in vi, kakor se zdi. tudi nočete«
Vse omizje se za krohota, da kar doni; to
pa fanta še bolj razkači. Stisne pesti in zasika: »Vse zobe vam bom zbil!«
»Moje zobe bi radi zbili? Ali naj vam jih dam preko mize? Imam namreč tuje Amjiak — 4 krone stanejo. Malo draga šala. kaj?« Div je veselje! Mladi kmet je malo osupljen; šele čez čas reče: »Sc hočete najbrž norčevati iz mene? Vi, neumna kamela, vsak las posebej vam bom izruval!«
»Mastno in spolzko delo,« odgovori drugi. »Mažem jih namreč z oljem, in slednjič bi me lahko še l>olelo. Najhujše bi pa bilo, da bi me svet potem smatral za Pelikanovega bra'a-dvoj-čka. Poglejte 110 njegovo plešo, nič kaj lepo ne izgleda, kaj? Torej bodite tako dobri in mi jih pustite.«
Fantova živa jeza je splahnela. Skremžil je obraz in rekel: »Vi ste neumen, norčav Jaka, — s takim se ne liom prepiral.«
»Na, glejte,« je zmagoslavno zaklical Muholovec, »pa sva naenkrat najboljša prijatelja!«
I11 do tega je tudi res še prišlo. Predno je vlažnovesel večer minil, sta bila Muholovec in mladi kmet, — oba precej natrkana, — resnično najboljša prijatelja. Samo včasih sta se še spomnila te dogodivščine:
»Kaj ne, da dekleta ne boš poljubil?«
»Oh, kje neki!«
»Ampak, zala pa je, kaj?«
»O. pa še kako zala «
»Vidiš, tak si mi všeč;« ln sta trčila na »zalo dekle«.
Drugo jutro je stopil pismonoša v hišo.
»je tu godec Robert Mlinar?«
»Da, tukaj!«
Dal mi je pismo, ki sem ga takoj odprl in prečital, tovariši so me pa radovedno gledali. Saj je pravi čudež, da dobi kdaj potujoči niu-zikant pismo. Ko sem ga prečital. sem ga izpustil iz rok in kolikor mogoče ganjeno izpre-govoril: »Uboga, dobra teta!«
»Kaj je s teto?« vpraša Pelikan radovedno.
»Umrla je,« sem rekel s skrušenim glasom in prav takim jx>gledoiu.
»Umrla? Oh. moje najodkritosrčnejše sožalje!« je rekel Kraus gin jen. Drugi so sledili njegovemu vzgledu; samo Muholovec je za-kašljal, ko je izpregovoril. Žalosten, kot se spodobi, sem se zahvalil in nadaljeval:
»A mi nekaj je zapustila.«
»Zapu - stila?« je rekel Kraus in od začudenja pozabil zapreti usta.
»Da,« sein rekel pobit, »tete navadno kaj zapustijo, 100 kron moja.«
»S-s-sto kron?« Krausa je zapustil razum.
»Zdaj si naenkrat liogat mož, je izpregovoril Pelikan in me spoštljivo gledal.
»Imenitna teta, ob, če bi jaz imel tako teto in bi tudi slučajno takole umrla, bilo bi pre-imenitno, — prežalostno, setn hotel reči.« Zadnje je prišlo seveda od Muholovca. Vran se je pridružil splošnemu začudenju, Čermak ni rekel ničesar.
Ko se je sočutje in razburjenje nekoliko poleglo, sem razložil tovarišem, da moram dvigniti dedščino na pošti v bližnjem mestecu N. in bi rad porabil priložnost in se peljal tja s krčmurjem ki ravno naprega. Kraus mi je ra-devolje dal dopust.
Krčmar .je uslužen mož in me je rad vzel seboj Ko so konji že potegnili, je Muholovec še zakričal za menoj? »Pa še nam kaj prinesi!« — Preračunana glava. Krčmarju sein po poli pri|iovedoval o dedščini in mu razloži) svoj skrivni načrt, ki se mu sicer ni mogel dovolj načuditi, a mi je svojo pomoč k njegovi izvedbi vendar obljubil.
S sanmi, obloženimi 7. zavoji, sva se okrog 4 popoldne vrnila. Kremariea je začudeno gledala no njihovo množino in radovedno izpra-ševala. Mož ji je pi nekaj zašepetal na uho in takoj hnma je četudi čudeč se, pomagala iz-lagati zavoje. Tovariši «n bili v vasi: Krnil« jo hotel v vsej naglici še kaj »zuslužiti.« To mi je bilo prav ljubo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jož« Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič
t
IIIUB1J4NA
' k
Zahvala občinskemu svetniku 9. K. Dermastiji
.	Ljubljana, 18. julija.
Nocoj ob pol devetih je šentpetrska skupina bojevnikov izročila nu svoji slavnostni seji diplomo častnega članstva g. Karlu Dermastiji, predsedniku finančnega o<lseka mestne občine ljubljanske in zaslužnemu podporniku vseh teženj .šentpetrske skupine bojevnikov, posebno kar se tiče prestavitve spomeniku žrtvam svetovne vojne iz šentpetrske fare.
Predsednik skupine bojevnikov g. Polde Zupan č i č je uvodoma pozdravil gosta in častnega člana in je poudarjal zasluge g. profesorja Dermastije za ureditev spomenika in finančnega vprašanja.
Za njim je govoril prvi tajnik skupine bojevnikov banovinski inšpektor Jože Pire o zgodovini bojevniškega gibanja in je poudaril posebne zasluge g. prof. Dermastije za prestavitev spomenika, zlasti njegove zasluge, da je našel potrebna finančna sredstva za to mo-numentalno delo.
Predsednik Polde Zupančič je nato izročil umetniško diplomo, ki jo je izdelal arhitekt g. Ivan Gajšek in se v lepem govoru zahvalil g. prof. Dermastiji za vse zasluge, ki jih ima za šentpetrsko skupino bojevnikov. Navzočni so navdušeno aplavuirali, za kar se je prisotni častni član ginjen zahvalil v daljšem govoru, Prav tako se je v toplih besedah zahvalil za izročeno mu diplomo in poudaril pravilno pojmovanje urbanistične politike. Izrazil je, da ima samo skromne zasluge za prestavitev spomenika žrtev svetovne vojne v šentpetrski fari. Njemu se je spet zahvalil predsednik skupine Polde Zupančič ter dejal, da je bila njegova skromnost vedno priznana. Svoj govor je zaključil z besedami: »Slava padlim žrtvam svetovne vojne iz šentpetrske fare!«
V imenu osrednjega odbora Zveze bojevnikov je čestital g. prof. Dermastiji banovinski inšpektor g. Rudolf V a g n e r, Izrazil je veselje nad lepo uspelim večerom, pa tudi nad hvaležnostjo, ki jo je skupina izkazala g. prof. Dermastiji, sedaj častnemu članu. G. prof. K. Dermastiji se je posebej zahvalil za vse usluge, ki jih je napravil skupini bojevnikov iz sentpetrske fare in ga prosil, naj še dalje podpira tako skupino, kakor tudi Zvezo bojevnikov po svojih močeh.
Slavnostno sejo je zaključil predsednik g. Polde Zupančič z besedami, naj častni član še mnoga leta služi narodni zavesti, šenpetrski fari in pa skupini bojevnikovl
Razstava načrtov za dom na Bohalcah
Včeraj je bila dopoldne ob 11 odprta razstava osnutkov za zgradbo doma onemoglih na Bckalcah. Na zanimivo razstavo je prihitelo precej občinstva. Navzoč je bil načelnik tehničnega odbora mestne občine univ. profesor in dekan inž. Hrovat Alojzij, direktor magistralnih uradov g. Jančigaj, ravnatelj gradbenega urada inž. Poženel, načelnik socialno političnega oddelka dr. Kodre, zastopnik dobrot-nice Mestne hranilnice dr. Lukan, zastoocrk socialno političnega odbora g. Malgaj, vsi člani razsodišča, projektanti in zastopniki inženirske zbornice in Združenja inženirjev in arhitektov. Razstavo je zelo lično in pregledno uredil mestni arhitekt inž. Gosti. Načrti so večinoma na stenah in ob mizah, ki so pomaknjene k stenam, pred tem pa so na mizah razstavljeni nekateri modeli osnutkov.
Najprej je spregovoril načelnik tehničnega odbora univ. prof. inž. Hrovat in omenil, da je sedanji natečaj že peti natečaj mestne občine, ki se je po uspehih pri razpisih za izdelavo načrtov za dečje zavetišče v Trnovem, za spomenik padlim junakom na pokopališču, za novo meščansko šolo na Viču "in za ljudsko kopališče v Koleziji odločila razpisati tudi to veliko delo kot javni natečaj. Vkrat-

Bronasti sestavni deli za spomenik kralja Aleksandra v Zvezdi. Na takem vozu so jih vozili s postaje v Zvezdo. Njihova velikost dovolj jasno priča, kako velik bo spomenik. V ospredju leži na vozu noga konja, za njo pa rep.
Precej rok mora spuščati težki bronasti rep i voza na tla.
kem bo mestna občina razpisala še šesti natečaj, ki bo najobsežnejši, obsegal bo namreč regulacijo mesta Ljubljane. Poudaril je pomen tega načina pridobivanja osnutkov, s katerim opravlja občina veliko kulturno delo. Uspeh natečaja je bil lep, saj je prišlo za ocenjevanje v poštev 16 osnutkov. Težko delo je imelo razsodišče, saj je bila naloga zastavljena zelo svobodno. Prve nagrade razsodišče ni prisodilo nobenemu osnutku, dala pa je drugo nagrado osnutku s prvo ceno, ostalo razpoložljivo vsoto pa je razdelilo sorazmerno doseženim točkam na vse osnutke, ki so dosegli več kot polovico dosegljivih točk. Za tem je inž. Hrovat razdelil nagrade nagrajenim projektantom ter se v imenu župana zahvalil V6em, ki so kakor koli sodelovali pri natečaju.
V imenu razsodišča je spregovoril inž. arh. To-mažič France, ki je podčrtal, da je ljubljanska občina z razpisi natečajev odprla vrata slovenskim arhitektom, ki se radi lotijo velikih nalog. Omenil je, da razpis tega natečaja popisuje nalogo arhitektov takole: Dom naj bo za one, ki si niso v svojem življenju mogli z delom in trudom prihranili in _ prislužiti zapečka, vsem hlapcem Jernejem in onim, ki jim po novi socialni zakonodaji pritičejo skromne rente, da bi svoje zadnje dni življenja mogli preživeti v miru in skromnem udobju. — Za vse arhitekte je bila to veliika in težka naloga, saj so morali pripraviti osnutke za dom, ki bo imel 1000 oskrbovancev in pri tem upoštevati še zahtevo po postopnem zazidavanju. Razsodišče 6e je moglo prepričati, da je bil vsak osnutek z ljubeznijo izdelan, tako da 6mo lahko ponosni na te načrte, ki presegajo tudi drilgje običajno višino.
Za tem se je zahvalil arh. Tepina Marjan, ki je omenil, da mladi slovenski arhitekti praznujejo skromen jubilej, namreč zaključek petega uspelega natečaja za idejne osnutke, ki ga je razpisala mestna občina. Mestna obč-na s tem izkazuje zaupanje nečemu, kar šele nastaja — moderni slovenski arhitekturi. Občina se zaveda, da je za pojem mode me arhitekture bistvena njena povezanost z načeli ekonomije. Poleg tega pa je mestna občina pokazala, da ji gre za ekonomijo višje vrste, ki jo predstavlja varčevanje z ljudskimi napori in obnavljanje ljudskih duševnih in telesnih moči.. Tak sociološki poudarek so imeli, dosedanji razpisi, zakar naj bo mestnemu svetu in županu dr. Adlešiču izrečena iskrena zahvala.
Za tem je vodil po razstaivi inž. arh. France Tomažič, ki je pojasnil prednosti vsakega načrta posebej. Vrstni red nagrajenih načrtov in njihove avtorje 6mo že objavili. Vse pa bo zanimal sklep razsodišča, ki ugotavlja, da je natečaj kljub temu, da n« bila podeljena prva nagrada, uspel. Za nadaljnji razvoj predlaga razsodišče soglasno, naj mestna občina osvoji za zidavo načrt inž. Ravnikarja Edvarda, Id je dosegel drugo mesto. Ta načrt se je najlepše prilagodil okolici ter ima možnost dozi-davanja v etapah najbolje prikazano, pri čemer že prva gradbena stopnja tvori harmonično celoto. K sodelovanju naj bi mestna občina pritegnila tudi inž. Marjana Tepina, ki je napravil osnutek, ki je dosegel prvo mesto b ki je s tem pokazal, da je najlepše pojmoval življenje oskrbovancev v domu onemoglih.
j 1 Zlata poroka v mestnem zavestišču za onemogle v Japljevi ulici bo v nedeljo gotovo zbudila splošno zanimanje dobrosrčnega občinstva. V nedeljo bosta namreč obhajala zlato poroko bivši krojač g. Mihael Kreč in njegova soproga ga. Elizabeta, ki sta se pred 50 leti 20. julija poročila v Beljaku. Starost je očeta Mihaela pripeljala že pred 5 leti v mestno zavetišče, gospa je pa prišla za njim šele sjsomladi. Mestni socialni urad priredi jubilantoma slovesno zlato poroko, ki se prične v nedeljo ob 10.30 s sv. mašo v cerkvi sv. Petra, po maši bo zlata poroka, nato se pa zlatoporo-cenca s pričama, svojci in svati odpeljeta na zlato svatovanje v mestno zavetišče v Japljevi ulici. Za pričo pri zlati poroki bosta župan ljubljanski in načelnik mestnega socialnega urada, a svatje bodo vsi dobri Ljubljančani, ki jih bodo zastopali ljubljanski novinarji. Na zlatem ženitovanju bodo pa seveda tudi vsi oskrbovanci zavoda, da bo praznik zlatojx)ročencema in svatom gotovo ostal v najlepšem spominu.
1 V nedeljo s »Potnikom« v Sombor.
1 Nova maša na Kodeljevem. V cerkvi sv. Terezije bo prihodnjo nedeljo opravil prvo sv. daritev g. Vinko D., salezijanec. V soboto zvečer bo pred cerkvijo sprejem novomašnika, nato litanije in blagoslov. V nedeljo ob pol 9 slovesen vhod v cerkev, izročitev križca pri vhodu v cerkev, nato govor, novomaSniški blagoslov, darovanje in slovesna maša. Popoldne ob 4 govor, nato pete litanije in blagoslov, po blagoslovu darovanje za novomašnika. Ta nova maša bo prva v novi cerkvi sv. Terezije D. J.
1 štiridnevni izlet na Triglav pripravlja SPD za ljubitelje naših planin, ki imajo radi počasno hojo, dovolj oddiha in prijetno družbo. Izlet bo od 1. do 4. avgusta in bo vodil izletnike z Mojstrane na Triglav, nazaj pa mimo Triglavskih jezer na Komno in v Bohinjsko kotlino. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4-1, ki daje tudi podrobne informacije.
1 Putnikov nedeljski izlet, Limbarska gora.
I Neprijetna motnja tramvajskega prometa je nastala davi na šentviški progi, ko se je ob 7.15 zaradi nepravilnega posluževanja voza prežgal gornji vozni vod pred izogibališčem pri Sitarju v Zg. Šiški. Zato 6e je ustavil ves promet od stare cerkve v Sp Šiški do Št. Vida in tudi pripravljenih rezervnih vozov ni bilo mogoče poslati na progo. Tramvaj je pričel ob 7.50 6pet z rednim pometom, toda na žlost brez rezervnih voz, ki jih ni bilo na progi.
1 Gospodinje! Posteljno perilo Vam najlepše izgotovi tvrdka Goričar na Sv. Petra cesti. — Ima lastno šivalnico, predtiskarijo in strojno vezenje.
1 Za tatove je vse dobro. Te dni je neznanec ukradel na Erjavčevi cesti iz stanovanja g. dr. E)robniča črn hubertus plašč, par moških visokih rjavih čevljev, par nizkin črnih čevljev, stare sive hlače in 55 din drobiža, tako da je napravil vsega skupaj 1500 din škode. — V Topniški ulici pa je Krancu Karelti tat odnesel iz shrambe lonec, v katerem je bilo 3 kg svinjske masti, kar je bilo vse skupaj vredno 165 din. — S kolesa, ki ga je pustila ob gozdu pri vodovodu, je Mirtič Mariji iat odnesel riavo ročno torbico s ključi in denarjem, tako da ima 450 din škode. — Biber Josipu pa je na Miklošičevi cesti nekdo ukradel s kolesa sedlo, vredno 75 din.
I Pri zaprtju, motnji v prebav) _ vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josefc grenčice.
Tihotapska žaloigra na meji
Maribor, 18. julija. Snoči okrog 11 se je pripetila na meji med Tlačem in Št. lijem žaloigra, ki je zahtevala človeško življenje. Na tej meji je več skrivnih tihotapskih poti, po katerih se vrši živahen čez-mejni promet brez potnih listov. Po teh potih hodijo tihotapci, ki prejemajo dober zaslužek ter spravljajo v Nemčijo ljudi, ki mislijo, da bodo tam za svoje delo boljše plačani. Nekatere teh poti so graničarjem dobro znane, toda kakor hitro jih zasledijo, si tihotapci že druge izberejo in so nekaj časa na njih varni. Snoči je bila zelo mesečna noč in je graničar zagledal tri osebe, ki so se previdno bližale meji. Skočil je iz skrivališča ter zaklical, naj obstanejo. Eden od njih se je ustrašil ter obstal, dva pa sta pričela teči. Graničar je pomeril in nekajkrat ustrelil. Eden od beguncev je omahnil ter obležal, drugemu pa se je posrečilo pobegniti. Ustreljeni je bil smrtno zadet ter ie obležal na mestu mrtev. Pri njem so našli nemške listine, iz katerih je razvidno, da je to 40 letni Ivan šošter, po poklicu mehanik, ki je doma iz Studencev pri Mariboru. Od leta 1922 do lanskega leta je živel ob Brucku ob Muri. Tam ima tudi ženo, ki pa je ločen od nje. Lani se Je pojavil v Mariboru ter ni znano, s čim se je preživljal. Zelo verjetno je, da se je bavil s spravljanjem ljudi proti plačilu čez mejo in s tihotapstvom. Morda pa je imel tudi druge skrivnostne posle. Prijeti begunec pa je dalmatinski krošnjar Marjan Mustafič. Do lanskega leta je krošnjaril v Nemčiji, ob izbruhu vojske pa se je vrnil v domovino. V Nemčiji je pustil precej denarja ter je zaman prosil za dovoljenje, da bi šel v Nemčijo po denar. Ker ni dobil polnega lista, je skušal skrivaj priti v Nemčijo. Seznanil se je s šoštarjem, ki mu je obljubil, da ga bo za i50 din varno spravil čez mejo po poti, katero je že sam ne-šietokrat varno prehodil. Izkazalo pa se je, da pot le ni bila tako varna. Kdo je bil tretji neznanec, se ni dalo ugotoviti, ker ga dalmatinski krošnjar ni poznal. Ve samo to, da je doma iz Maribora.
, m Mestni župan dr. Alojzij Juvan se je vrnil s svojega dopusta ter je zopet prevzel vodstvo občinskih poslov.
ni Promocija. Na zagrebški medicinski fakulteti je bil za doktorja vsega zdraviltva promoviran gospod Jože Sekolec iz Maribora. Častitamo!
m Strašna nevihta se je okoli pol treh ponoči med sredo in četrtkom razdivjala nad Mariborom. Bliskalo in treskalo je, da je bilo vse mesto po-koncu. Bilo je včasih toliko bliskov zajroredoma, da je bilo nebo več minut razsvetljeno kakor podnevi. K sreči pa je udarjala strela samo v strelo- • vode in drevesa ter ni povzročila nobene škode. | Treskanje se je končalo s silnim nalivom. Deževalo I je potem včeraj ves dan; od časa do časa je iz I mirnega dežja nastal naliv, da so bile ulice včasih kar pod vodo. Tudi ozračje se je močno ohladilo.
m Zadruga Obrtniški in vajeniški dom si je izvolila svojo upravo. V prostorih Slovenskega obrtnega društva v Vetrinjski ulici je bil v sredo zvečer občni zbor zadruge »Obrtniški in vajeniški dom v Mariboru«, na katerem je bil dosežen sporazum in je bilo izvoljeno sledeče vodstvo: predsednik Ivan Sojč, podpredsednik Simon Forstne-rič; odborniki: Petka Lešnik. Ivan lemec, Franjo Reicher, Niko Vahtatr in Anton Robinšak. Namestnika: Peter Semko in Ivan Raušl. Nadzorstvo:
predsednik Eman Hich, Člana?: nfon Besak, Josip
Sabeder;' namestnika: Josip Bidovič in Franjo Kuir.er.
m Pelminutna seja mestnega sveta je bila v sredo pod vodstvom podžupana Frana 2ebota. Pred prehodom na dnevni red je podžupan predlagal, naj mestni svet častita našemu voditelju dr. Korošcu k imenovanju za prosvetnega ministra, kar so občinski svetniki z navdušenjem odobravali. Na dnevnem redu je bila samo ena točka, in sicer imenovanje volivca mariborskega mesta za volitev v Kmetijsko zbornico. Mariborski svet je delegiral kot svojega zastopnika spet g. Ivaa Velkerja iz Gajeve ulice 4, ki je edini kmetijski posestnik ined vsemi mariborskimi občinskimi svetniki. Nato je odobril mestni svet znesek 60.000 din za jx>-čitniške otroške kolonije v šmarskem okraju pod pogojem, da bo banska uprava ta znesek mestni občini vrnila. Seja je trajala dobrih pet minut.
m Kaj se bo v Mariboru zidalo? Zdravnik dr. Adolf Ramšak iz Črne je dobil gradbeno dovoljenje za enonadstropno vilo v Medvedovi ulici 6, ki bo stala 641.520 din. Tovarna J. Hutter in drug zida v sklopu svojih tovarniških objektov na prostoru prejšnje enonadstropne pisarniške in stanovanjske zgradbe ter avtomatične tkalnice veliko trinadstropno jjoslopje za mizarsko delavnico.
m Džamonjeva vrtnarija prodana. Pod Kalva-rijo se razprostirajo sredi vilske kolonije velike nezazidane parcele v izmeri 16.388 kvadratnih metrov, kjer je bila pred leti znana Džamonjeva vrtnarija. Te parcele ie sedaj kupila od Prve hrvatske štedionice zadruga »Naša hiša«, kateri načeluje prof. Franjo škof, za 860.000 din. — Nadalje so bile zadnje dni sklenjene v Mariboru še naslednje večje posestne kupčije: Franc Pernarčič je prodal Mariji Sedaj, hčerki lesnega trgovca iz Prevalj hišo v Ljubljanski ulici 28 za 250.000 din; Posojilnica v Narodnem domu je prodala zdravniku dr. Leonu Kacu vogalno parcelo Frančiškanska—Kneza Koclja ulica za 116.000 din; Jakob Erbus, krojaški mojster, je prodal hišo v Alasa-rykovi 22 ženi pekovskega mojstra Jožici Petek za 180.000 din; tovarna kartonaže Hergo je kupila od Terezije Pšunder in Franca Hergoutha hišo v Rajčevi ulici 5 za 250.000 din, od Simona Mlakarja pa parcelo v Rajčevi ulici 3 za 100.000 din. — Adam Crešnar je prodal svojo hišo v Gosposki ulici za 460.000 din ter je kupil od Spodnještajer-ske jvosojilnice hišo v Krekovi ulici v Studencih (bivša gostilna Špurej) za 240.000 din.
m Stricu — revežu odnesel vse prihranke. Mariborska policija je aretirala 20-letnega strežaja pri zidarjih Franca Namestnika s Šobra pri Sv. Križu. Prijavil ga je njegov stric Jurij Namestnik, ki služi za hlapca pri posestniku 2unku. Stric je nečaka obdolžil, da mu je v času med 17. in 24. junijem, ko se je mudil pri njem, odnesel vse njegove prihranke, ki jih je dolga leta spravljal skupaj — namreč 5400 din. Mladega nepridiprava so izročili sodišču.
m Nenavadna nezgoda. Po Tržaški cesti je peljal voznik iz mesta v Hoče veliko okvirjeno šipo v izmeri 2 X 1.5 m. Šipa je stala na vozu pokonci ter je bila od obeh strani podprta z latami. Ko je voznik prišel na železniški prelaz, se je pripeljal nasproti na kolesu slaščičarski pomočnik Herbert Per. Ko je bil vštric voza, se je šipa naenkrat prevrnila ter je padla na kolesarja, na katerem se je razbila. Kolesar je pri tem dobil več poškodb.
m Razburljiv skok z mostu. Včeraj popoldne je skočil z dravskega mostu v Dravsko ulico nek moški, ki je padel na netlakovani del ulice v glo-
hinn 10 »*,« I-«,.	»M.i.l - -j---1:___ ____ •
iU illvllV V IVI VUlliai i. 4.1VSI1I1JCUU liu^u 111
Anglija zeli vzhodno konferenco
Budimpešta, 18. julija Današnji »Pester Llovd« se peča z vprašanjem angleško-japon-skega spora/uma ter objavlja poročilo i/. Londona, da angleški uradni kiogi mislijo, da bo prišlo do konference med Rusijo. Anglijo, Ameriko, Japonsko in Kitnjsko, na kateri »e bodo uredila \sa vprašanja Daljnega vzhoda, Dasi-ravno Sovjetska Rusija ni z največjim odobravanjem sprejela angleških -odstopkov Japonski, so londonski krogi vendarle prepričani, du se bo Rusija te konference udeležila.
Drobne novice
Bera, 18 julija. AA. Reuter: Vojni nvnister Minger je bil izvoljen za podpredsednika zveznega sveta.
Beliast, 18. jul. AA. Reuter. Tu to aretirali 40 do 50 ljudi, ki so bili osumljeni, da pripadajo irski republikanski vojski.
hudimi notranjimi poškodbami. Moža, ki se piše Viktor Pertot in je trgovski potnik, so reševalci odpeljali v bolnišnico.
m Otroci ukradli 7200 din. Na Teznem živi neka družina, ki jo poznajo tudi Mariborčani. Ta družina ima namreč tri otroke — dve deklici (13 in 14 let) ter dečka, starega 10 let. Ti otroci beračijo že nekaj let po mariborskih ulicah, na beračenje pa jih pošiljajo starši. V teku te svoje »učne« dobe na ulicah so se otroci tako pokvarili, da so postali že prava nadloga ter sedaj kradejo kakor srake. Pravo mojstrsko tatvino pa so izvršili v sredo zvečer na Teznem v gostilni Jelen. V gostilno je prišla vsa omenjena družina ter nekaj pila. Otroci pa so oprezovali po hiši in okoli nje, kje bi se dalo kaj izmakniti. Res sta deklici zagledali skozi okno gostilničarko Božičevo, kako je štela denar v stanovanjski sobi ter ga je po štetju spravila v predal. Ko se je gostilničarka odstranila iz sobe, se je ena izmed deklic splazila skozi okno ter izmaknila iz predala hranilno knjižico, v kateri je bilo 7-100 gotovine. S tem plenom je zopet skozi okno ušla iz sobe. Medtem so drugi gosti opozorili gostilničarko na nevarno družbo. Nekaj jo je skrbelo ter je šla v spalnico pogledat, kaj je z denarjem. Videla je, da ie okradena ter je zagnala vriše. Družina je zbežala, toda še preden so prišli domov, so jih dohiteli orožniki ter vse skupaj prijeli. Medtem pa se je 10-letni fantek izmuznil ter bežal naprej v Krekovo ulico, kjer so ga dohiteli orožniki. Niso pa našli pri nobenem od prijetih denarja ter so vsi s vso silo zatrjevali, da so nedolžni. Končno so natančno preiskali pot, po kateri je bežal najmlajši član družine in res so našli čisto slučajno jioleg poti na koruzni njivi knjižico z vsem denarjem.
m Bolnišnico je z jajci osleparil. Mariborski bolnišnici je dobavljal jaica 28-Ietni posestnik in trgovec z jajci Franc Kogler iz Biša. Tega Kogler-ja je mariborska policija sedaj aretirala in zaprla zaradi nenavadne prevare. Kogler je oddajal jajca v bolnišnici v kuhinji, kjer je prejel potrdilo, na katerem je bilo napisano število oddanih jajc. Kogler je šel s potrdilom k blagajni ter dobil potem denar. Zadnje čase pa je Kogler na potrdilu izpre-minjal število oddanih jajc v svojo korist. Ugotovilo se je, da je enkrat napravil iz 504 jajc kar 1504, drugič pa iz 227 jajc 1227. Bolnišnico je v obeh primerih opeharil za 1380 din.
Slov. Krajina
Martjanri. Naša stara zgodovinska cerkev je lefos po dolgem času doživela, da so jo začeli malo popravljati. Vsa cerkev je bila prekrita, na stolp pa je bil tudi dan nov pozlačen križ. Prav tako se je začelo z delom v cerkvi sami. Lepa nova obhajilna miza iz belega marmorja fn nova okna so dokaz ljudske požrtvovalnosti. Z vsem tem delom prihajajo čim dalje boli do izraza znane freske v prezbiteriju. Želeti bi bilo. da se z delom nadaljuje. Denar, ki ga ima cerkveni odbor na razpolago, naj se uporabi, ne da leži brez koristi v blagajni. — Prav tako bi naj odbor nadaljeval z delom pri šoli, ki je cerkvena in se je iz neznanega vzroka z delom prenehalo, ko pa je vendar denar na razpolago, saj še ni uporabljena neka večja podpora, ki je bila dobljena za šolo.
Nakup jajc bo organizirala osrednla zadruga iz Murske Sobote po vsej naši Krajini. Želeti bi bilo, da lo čim prej začnejo, saj je znano, da razni prekupčevalci delajo sebi dobičke, ljudstvo pa mora prodajati za zelo nizko ceno.
Iz Legije koroških borcev
Pozivamo vse člane, ki še niso vložili pijav za spominsko kolajno, da to store čim prej. Tiskovine so še na razpolago v društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju št. 7-1. ter pri vseh krajevnih organizacijah. Prijavi je treba priložiti dokazilo v obliki zaprisege dveh tedanjih neposrednih starešin ali soborcev. Prvi ukaz o odlikovanju severnih borcev je bil objavljen na Vidov dan. Pozivamo tudi še neprijavljene borce, da se v lastnem interesu brez odlašanja prijavijo ter si z vložitvijo prijave zasigurajo pravico na kolajno. Naprošamo vse tovariše, katerim so bile prijave vrnjene v popolnitev, da ne odlašajo s predložitvijo dokazil, ker bi lahko zamudili rok ter lx njihove prijave ne bile več upoštevane
Tovariši borci, segajte pridno po srečkah I. efektne loterije celjske krajevne organizacije LKB. Cena srečkam je 5 din komad. Srečke se dobe v pisami glavnega odbora in pa pri krajevni organizaciji LKB i Celju.
Mladinski pevski >Trboveljskl slavček« se je v nedeljo dne 14 t m o priliki koncerta za vojaštvo 39 peJpolka pred pričetkom istega poklonil spominu padlih koroških borcev s položitvijo venca, spominskega govora Danice Gračnarjeve ter odpetjem koroške narodne pesmi: Gor čez izaro. Pevovodji gospodu Suligoju ter mladim pevcem: naša iskrena zahvala za lepo počastitev padlim koroškim borcem. — Glavni odbor LKB, Ljubljana.
Oče in mati
ubila 15 letno hčerko
Sobota, 18. julija.
Oblasti so zvedele, da sta oče in mati ubila v vasi Gabrje svoio 15 letno hčerko. Družina je zelo številna in je bila med otroci tudi 15 letna hčerka, ki jo zadnje čase hodila zelo potrta. Nazadnje sta oče in mati odkrila njeno tajno, ko sta ugotovila. da je dekle v blagoslovljenem stanju. Starše te to tako razjezilo, da sta navalila na hčerko in jo pretepla do nezavesti.. Ker ie dekle še kazalo znake življenja, je mati pograbila za sekiro ter jela z njo obdelovali hčerko, dokler ni izdihnila. Zločin je bil takoj odkrit. Oblasti so očeta in mater aretirale ter ju odpeljali v zapore okrožnega sodišča v Soboti. Doma pa so ostali sami majhni oiroci.
Takšna slika se nudi v teli dneh po vseh večjih francoskih kolodvorih. Begunci se drenjajo na postajali, da bi čimprej prispeli nazaj na svoj dom. Gornja slika je posneta na kolodvoru v La Rochelle.
KULTURNI OBZORNIK
Nekaj pripomb k občnemu zboru Akademije znanosti
Dva različna lista sta menda doslej mimogrede komentirala zadnji občni zbor nase Akademije. Oba sta ugotovila, da se je pri rednih članih oziralo — ako izločimo umetniški razred — izključno le na ožjo okolico rednih univerzitetnih profesorjev. Ako upoštevamo različni krog bralcev obeh listov, moramo smatrati njuno rahlo opozo-ritev, da se upoštevanja vredna znanstvena aktivnost slovenskega razumništva javlja tudi še izven tesnih ograj akademskega učiteljskega zbora, za mnenje širše javnosti, za vox populi.
Ker se v obeh noticah omenja kot najznačilnejše izvolitev zagrebškega profesorja L. Haupt-manna za dopisnega člana, smo mnenja, da bi ne bilo prav, če bi se njemu hotelo zamerjati, da je postal član Akademije. Prof. Hauptmann si lahko, ako hoče, samo častita k izvolitvi. Nič zato, če so za izbiro dale povod njegove številne hipoteze o življenju starih Slovencev. To, da operira predvsem le s hi|k)tezami, je pač posebni način njegovega dela, ki je dalo morda pobudo, da se je nekatero vprašanje iz slovenske zgodovine razčistilo, pa čeprav ne v njegovem smislu, marveč v popolnem nasprotju z naziranji Peiskerja, pri katerem se je Hauptmann s pridom šolal in si pri njem izposodil osnovno misel, ki jo je potem raztezal, uporabljal in spreminjal kakor je pač ustrezalo njegovim zamislekom.
Nikakor pa ne zasluži naše zaščite tisti, ki članov Akademije ni dovolj informiral o vrednosti raznih cenenih hipotez. Zdi se, da mu ni več v spominu dejstvo, da se je že skoro pred dvemi desetletji razvila debata o tako imenovani suženjski teoriji, ki v njej Hauptmann trdi, da so se naši predniki (ki naj bi tudi pod Nemce prišli kot narod popolnih in izključnih sužnjev) kakor plaha zverjad potikali in skrivali po gozdovih in da so kakor žabe jx>skakali v vodo, če so le slutili sovražnika v bližini.
V celi vrsti primerov je bilo takrat in še pozneje večkrat dokazano, ne le, da je Hauptmann svojevoljno tolmačil vire, marveč, da je tudi za-molčeval zgodovinske podatke in zatajeval ali pa celo prenarejal odstavke iz njih, če so postavljali na laž njegovo teorijo ali pa če se je ta na omenjeni način dala bolje vzdrževati. Tedanji urednik »Časa« je širokogrudno dal Hauptmannu prostora, da bi svojo omajano tezo napravil vsaj verjetno. Namesto dokazov pa je Hauptmann razlil golido gnojnice, da je — kakor bi dejal Cankar — zasmrdelo od enega konca Slovenije do drugega in . se je potem uredniku dr. Srebrniču v zahvalo še l
porogal, češ da je napravil harakiri. Rovtarsko neotesani in neslani način debate, ki se ga je Hauptmann pri svoji nestvarni obrambi svoje zračne zgradbe tudi še v najzadnjem času posluževal, mora celo v nestrokovnjaški javnosti zbuditi vtis in utrditi prepričanje, da tiči za tem samo strah pred objektivno znanstveno tehtnico. Iz vseh teh razlogov res ni čudno, da je Hauptmannova izzivalno kljubovalna uvrstitev med akademike osupnila vse tiste, ki zasledujejo stanje naše zgodovinske vede in ki jim je znano da je celo nam ne vedno naklonjena tuja znanost zadnji čas vrgla med staro šaro bajko o suženjski inleriornosti starih Slovencev.
Da Hauptmann, ki je po 1. 1918 začel pisati tudi slovensko, ki pa gotovo ni zgodovinar slovenskega naroda kat' eksohen, s svojimi fantastičnimi zgodovinskimi nazori kljub vsemu živi pri nas tudi po svojem odhodu v Zagreb, naj služi naslednja dogodba. Ko sem lani opravljal svojo orožno vajo, mi je moj znanec (vseučiliški profesor) pripovedoval, kako ga je neki dijak spraševal, da-li je res, da so nekoč Hrvati vladali nad Slovenci, kakor jim je razlagal njihov profesor v šoli. Čudim se, da se profesorski kandidatje niso navadili (ali pa ne smejo) ločiti med podmenami in med zgodovinsko resnico!
Mislim, da je prav in potrebno, da se pokaže in vidi, da ves naš narod gleda na našo univerzo in na našo Akademijo in da mu ni vseeno, kar se tam godi. Dobro je dejal predsednik Akademije R. Nahtigal na zadnjem slavnostnem občnem zboru: »Prestiž našega naroda je sedaj vezan tudi na vrednost in prospeh njegove Akademije.« In ta narod nikakor ne bo trpel kakega krvnega ali duševnega nepotizma, pa čeprav bi ta stal pod egido kogar koli. Ako je slovenski narod pripravljen na gmotne žrtve za univerzo in Akademijo, sme in je naravnost dolžen tudi zahtevati, da tam nehajo vsi stranski oziri in da se postopa strogo objektivno in pravično, ne glede na to, če bi kdo pri tem ne mogel opravljati in vračati prijateljskih gest.
Nihče ne bo predpisoval potov, po katerih naj bi hodili znanstveniki in kaj naj trdijo, zahtevati pa moramo, da se brezpogojno izloči vsako klikarstvo, da se loči svetloba od sence in da se pravično deli mera priznanja za izvršeno delo. Do ustanov, ki upoštevajo taka načela, bo naš narod radodaren podpornik, ako pa ustanove take nočejo biti, jih naš narod podpiral ne bo, ker so škodljive in jih potem treba ni.
Clara pacta — boni amici.
Jože Pahor: Matija Gorjan
ŠPORT
Druga izvirna knjiga, ki jo je v letošnji zbirki izdala Slovenska Matica, je roman Jožeta Pahorja: Matija Gorjan, delo, ki opisuje dogodke iz velikega upora slovenskih kmetov proti fevdalcem v letu 1515. Roman v zelo širokem in pravem epskoin slogu pripoveduje o tistih časih .ko je vse slovensko ozemlje poleg verske in turške stiske zadela še socialna stiska. Vendar je treba takoj v začetku pripomniti, da Pahorjev roman nikakor ne sloni v svojem jedru in bistvu na kakih socialnih osnovah, kot na primer v tem pogledu sloni podobno delo, drama dr. Bratka Krefta: Velika puntarija, ki jo jc tudi pred dvema letoma izdala Slovenska Matica, marveč je vsa teža in obenem vsa odlika pričujočega romana v epiki, v silno širokem in raztegnjenem epskem nizanju posameznih epizod iz 16. stoletja, ki je za slovenski narod v resniri tako razgiban, da zasluži, da bi ga še in še obdelovali naši pesniki in pisatelji, kot so to doslej že storili Jurčič, Tavčar, Aškerc, Cankar, Kreft. Novačan in drugi. Nikakor pa bi ne bilo pravilno, če bi kdo iz povedanega sklepal, da je Pahor samo nizal dogodek na dogodek iz znamenitega boja slovenskega kmeta »za staro pravdo«, kajti pisatelj je te dogodke strnil v lepo življenjsko celoto in v doživljanje in dejanja naslovnega junaka Matije Gubca — Mon-tanarusa.
Ta junak se je kot sin premožnega in svobodnega slovenskega kmeta vrnil iz šol v Nemčiji kot »Montanarus« in se sprva sukal vse bolj v plemiški družbi graščakovega sina Kissla iz Fužin pod Ljubljano. Kot tak veseljaški štu-dentovski tip tistih časov si je Matija privoščil tudi ljubimkanje z deklico iz preprostega stanu, z natakarico Majdo. V to veseljačenje Ma-tijevo s Kisslom pa udari oče, udari življenje, udari resnost in kruta realnost v sicer njegovo precej romantično življenje. Oče noče imeti jx)gospoščenega in poplemenitega sina, marveč pritlc na Fužine in zahteva, da se sin vrne domov, na kmete, in tam postane isto, kot je bil nekdaj — zvesti sin očetov. Toda očetovo prizadevanje je brez vsakega uspeha spočetka, kajti sinu ugaja brezdelno življenje in pohajkovanje v stilu življenja takratnih plemiških sinov.
Tedaj pa nenadoma udari v Matijo novica o pripravljanju upora proti graščakom in tu ga izmodri še bolj, kot so ga prej utegnile spraviti na pravo pot očetove besede: »Popivanje, pretepi, vlačuganje, ali to ni blato? Kaj je potem še blato? Gorjani nismo svetniki, moj oče je moral pred štiridesetimi leti bežati iz Gornjega grada, ker se ni hotel pokoriti gospodi. V pusto, divjaško divjino smo se morali skriti. A vlačugarji in pijanci Gorjani nismo bili nikdar, da veš, nikdar! Tako čast si šele ti izbral našemu rodu!« In še na drugem mestu mu je očital: »Sram te je zemlje, ki si iž nje zrasel, hiše, ki si se rodil v njej, sram te je poštenega kmečkega oblačila. Kakšen si? V žametu in ves polizanl Povej mi po pravici, ali bi me hotel poznati, če bi me srečal v mestu, mene. robatega, irhastega kmeta?... Plemenitaš si postal, vanje tiščiš, čejirav se te otepajol V njili vrstah si jezdil oni dan, plemeniti gospodi Le tega si se bal, tla ne bi kilo o|)azil tvojega kmečkega kvedra, kaj?« Ne samo udarec o pripravah za upor, istočasno sta ga zadela še dva druga udarca: spočetje Majdino, kar ga je sicer samo neprijetno dirnilo, in ie ostrejši spor z očetom, kar je v bistvu pomenilo, da se je Matija ločil nele od očeta, marveč da se je obenem odtrgal od domače zemlje in od kmečkega stanu in sc pridružil tujcu in plemenila-šem, saj ga je tja z vso silo strastne, a deloma tudi globoke ljubezni vlekla plemkinja Klara. Šele novica o pripravah za upor mu je dala misliti in ga jc začela trgati od mladostnega nepremišljenega ter vagabundskega življenja in ca skušala potegniti v pravo, resno in od-
govorno življenje. Iz razigranega mladeniča je začel postajati — mož in značaj! Doživel je pač veliko dobo, ko se je vse v svetu, ki je bil njemu dostopen, podiralo, in je iskal v novo dobo.
V to novo dobo je Matijo gnala novica, da
so tudi njegovega očeta Roka Gorjana — svo-bodnika — zaprli na grad gospoda Thurna. In prav tu sc prelomi Matijevo življenje; nič več. ni hotel biti imenovan Montanarus, odslej je bil zopet samo — Matija Gorjan, sin kmečkega očeta, čeprav svobodnika, vendarle pa sužnja grajskega gospoda. Njegovo življenje je dobilo šele pravi smisel, ko se je za zmerom ločil od Kissla, nekdanjega prijatelja, in se pravilno uvrstil med bojevnike »za staro pravdo«, najprej za rešitev očeta Roka, po njegovi žalostni smrti pa jc celo postal voditelj vsega slovenskega kmečkega upora.
Prav zanimiva in epsko globoko zasnovana so dolga poglavja, ki nato v njih riše pisatelj boj našega preprostega človeka proti graščinskemu jarmu, kako je ta boj spočetka vidno in uspešno rastel, pa kako je zaradi nesloge in neizvežbanosti kmečkih trum boj tudi propadel. S temi, anekdotno in vsebinsko jjolnimi poglavji, so neizbrisno povezana imena slovenskih kmetov-mučenikov in voditeljev Punčuha, Le-muta, Snoja, Drolca in Eržena in še katerega, ki pa vsi skupaj niso imeli moči zaradi medsebojnega sjiora in zaradi potajitve meščanstva, ki je bilo poklicano, da skupno s kmeti dvigne revolucijo in si tako pridobi osnovne življenjske pravice do svobode in dostojnega življenja. Vsi ti so našli konec v tej veliki slovenski pravdi za pravico in svobodo, in nekako neugodno te zadene konec, v katerem je pisatelj rešil edinega Matijo Gorjana iz vseh bojev, ki jim je posvetil vse svoje življenje — v mirno družinsko življenje na Hrvatskem. Morda pa je hotel pisatelj ravno s tem pokazati vso bedo in vso krivdo neuspehov v »boju za staro pravdo« prav v tem, tla kmetje slovenski niso dovolj razumeli velike osebne žrtve, ki bi bila neobhodno potrebna za dosego tako veličastnega cil ja, kakršnega so si postavili naši predniki v tistih dneh. Edino s to in tako mislijo bi bil psihološko tudi konec razumljiv, z vsako drugačno razlago pa ne moreš biti zadovol jen, ker se taka razrešitev nikakor ne more skladati s sicer tako impozantno podobo glavnega junaka Matije Gorjana. Njegova rešitev čez mejo jc vsekakor skoz in skoz egoistična in potemtakem v popolnem nasprotju s prejšnjim njegovim življenjem, ki mu je usoda naklonila tako veliko vlogo, ki jo je igral v drami našega kmečkega upora za osebno in družinsko svobodo proti fevdalnemu sistemu tistega časa. Tak konec bi človek pričakoval kvečjemu za kakega slabiča, ne pa za junaka v romantičnem pomenu te besede, kakor ga je sicer pisatelj vse-skoz slikal. Ta nedoslednost v risanju značaja glavnega junaka nikakor ni opravičljiva in mora zato vzbuditi v vsakem bralcu veliko neugodje prav ob koncu v sicer v pripovedni tehniki zelo visoko kvalitetno stoječem Pahorje-vem romanu. Čutil je to nedoslednost najbrž tudi sam pisatelj, saj je jasno nakazal, da glavni junak ni našel prave sreče v združitvi z Majdo, materjo svojega nezakonskega otroka. Pravo srečo zanj utegne vsakdo videti samo v popolni odpovedi — tudi tej sreči... Zato j>a je sreča, ki jo je tako po sili dosegel, tako nejasna in meglena in ni sploh nobena sreča.
Tako je delo Jožeta Pahorja epsko zelo dobro in docela sprejemljivo delo, saj bi ga mogli imenovati pravo pravcato epopejo slovenskega preprostega ljudstva iz 16. stoletja. Prav v tem ima Pahorjcvo delo veliko prednost pred vsemi podobnimi deli v slovenski književnosti, kajti prvi je na široko zajel ta veliki in pomembni del naše zgodovine iz tako raz-
Dva dni tenisa v Planici
V	soboto ob 14 se bo pričel prvi teniški turnir
v Planici
Prvikrat v zgodovini našega športa bo dala slavna Planica druge rezultate, kot smuške v javnost. Športni klub Ilirija priredi namreč, kakor žc znano v soboto in nedeljo svoj prvi teniški turnir v Planici, ki bo organiziran v kar največjem obsegu. Udeležili se ga bodo vsi najboljši teniški igralci, ki jih premorejo, z izjemo zagrebških vsi ostali teniški klubi v državi. Ker je v Planici na razpolago Ie eno teniško igrišče, so bili povabljen«, s strani prireditelja le boljši igralci, s čemer je zasigurana kvalitetni in športni uspeh turnirja. Izmed udeležencev je treba na prvem mestu omeniti mladega Milana Branoviča, ki je prvak Srbije in znan posebno z nedavne tekme med Srbijo in Slovenijo. Belgrajčane bodo zastopali dalje še Slovenec Boris Smerdu, ki je tudi član Belgrajskega teniškega kluba, dalje prvakinja Dragica Mitičeva in člana »Bob« kluba Vojislav Marko-vič in Miodrag Bojovič. Izmed Slovencev bodo nastopili vsi najboljši iz Ljubljane in Maribora. Iz Maribora bosta na turnirju v Planici sodelovala odlična ga. Voglarjeva in prvak Albaneže. Tudi Ljubljančani bodo nastopili v omejenem in izbranem številu in sicer brata Smerdu, Šivic, Luckmann in Milavec ter ga. inž. Elza Sernec-Maire.
Turnir bo svoijenrrsten in m prijatelje teniškega Športa nadvse zanimiv. Tekme se bodo vršile v naslednjih kategorijah: gospodje in dame posamično, gospodje v dvoje in mešane dvojice. Pričetek turnirja bo v soboto točno ob 14.
Mctodirke na Jezersko
V	nedeljo 21. t. m. bodo, kakor smo že poročali, velike motociklistične tekme na Jezersko. Po dosedanjih prijavah izgleda, da bo tekma ena največjih gorskih motocikiističnih prireditev v Sloveniji. Do sedaj so poslali prijave naslednji klubi: Avtoklub 5 prijav. Tekmovali bodo Cihlar, Pengov in Ziherl. llirija-motoklub je poslal štiri prijave. Med drugim se je javil tudi Šiška. Hermes-moto-klub je poslal 7 prijav. Od prijavljenih so znani Kavčič, Kuhar, Trampuš in Rosenvirt. Prvi gorenjski motoklub je prijavil 1") tekmovalcev, od katerih sta znana Bar Vinko in Koritnik z Jesenic. Zadnji je imel pri tekmah pri Sv. Križu najboljši čas. V prvem odmoru bo dirkalo 25 kolesarjev. Tekma bo nadvse zanimiva. Pri jutranjemu vlaku, ki prispe v Kranj ob pol 7. bo čakal izletnike avtobus, ki bo vozil na Jezersko.
Tenis v Mariboru
Bol grajski teniški klub (BTK) bo 23. in 24. julija posloval v Mariboru v prijateljskem dvoboj« z ISSK Mariborom, (losti pridejo z izbranim moštvom z Bra-novičem in Smerdujem na Čehi.
V	nedeljo, 28. julija bo nastopit v Mariboru ATK (Akademski teniški klub) iz Zagreba v finalni igri za državno prvenstvo moštev proti 1SSK Mariboru. So-
burkanega življenja našega človeka ob prehodu iz srednjega v novi vek. Ze Tavčar, Jurčič in Aškerc so v svojih epskih delih jemali snov za svoja dela iz tistih časov, a delo vseh teh je bilo vse preveč razdeljeno in podrobno anekdotno, nihče od teli ni povezal tistih dogodkov, tako polnih dejanj, da kar kličejo po veliki obdelavi, v mogočno in strnjeno celoto obširnega fabulističnega pripovedovanja. To sc je posrečilo šele Pahorju, čeprav je isto snov zajel že Bratko Kreft v svoji Veliki puntariji, a jo je zopet zlil v skopa dejanja v dramatski obliki, zraven pa ji je dodai še preveč sodobnih kritičnih pogledov na socialno in gospodarsko življenje. Pahor pa se je povsem pravilno v romanu predal toku dogodkov in napisal doslej prvo delo take vrste, kakor si ga je iz tistih dob zamišljal že veliki Levstik v navodilih našim pisateljem v Popotovanju od Litije do Čateža. Mimo jedra zgodovinskih vprašanj in razpletov je šel v^ tem pogledu tudi Medved, ker je v tragediji Za staro jiravdo zašel v pre-jokajočo romantiko in v preosebno ljubezensko zgodbo. Pahorja bi pa mogli primerjati z Avgustom Šenoo in njegovimi podobnimi epskimi deli iz hrvatsko-slovenskega upora iz leta 1572.
Slikanje razmer na Slovenskem v 16. stol., zlasti tistih med kmeti, meščani in plemstvom se je Pahorju vse bolj posrečilo, ker ga je podal zelo realistično, kakor pa psihološki oris glavnega junaka Matije Gorjana (ta je le preveč nestalen, nihajoč značaj, snj se kar dvakrat prelomi v svojih psiholoških osnovah, v svoji vihravi miselnosti in v neenotnem delovanju) ali pa plemkinje Klare ter ljubezni med njima, ker je tu vse preveč zašel v neresničnost in romantiko ter neživijenjskost. Jezik in slog sta prav lepa, razen nekaj stvari, ki sc ne skladajo z današnjim pravopisom in slovničnimi pravili (n. pr. obstojati, nepristni relativni stavki; teh je zelo veliko: in podobno). Z izdajo tega romana je Slovenska Matica pomagala slovenski epiki do pomembnega razcveta in dviga, i
F. J. I
delovala bosta tudi znana Daviš kup igralca Patad« in
Mitič.
Mariborski člani slov. teniške ekipe, ki je zastopala Slovenijo v dvoboju proti Srbiji, so se v torek vrnili v Maribor. Na postaji so jim priredili prijatolji belega športa prisrčen sprejem. V sredo zvečer je bila na igriščih 1SSK Maribora posebna pozdravila slovesnost.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
Slovenska dijaška zveza razpisuje I. atletsko prvenstvo deklet SDZ v Kamniku. Za prvo lahko-atletsko prvenstvo deklet SZD v Kamniku vlada vedno večje zanimanje. Dan za dnem prihajajo nove prijave, tako da je njih število že zelo veliko. Posebno tekmujejo med seboj posamezni krožki; vsak bi si rad prisvojil ime prvaka. Naše »Poljanke« že dalj časa pridno trenirajo, zato pa tudi upravičeno pričakujemo odličnih rezultatov. Za njimi ne zaostajajo mnogo ostali kroži«. Pa tudi med posameznicami bo borba zelo ostra. Marsikatera 6i na tihem želi naslova: prvakinja SDZ v lahkoatletiki. Toda 6reča je opoteča in mnogo jih bo moralo oditi razočaranih.
Tekmovalke se odpeljejo iz Ljubljane v petek 19. julija popoldne ob 18.44. Po prihodu v Kamnik naj se vsaka takoj prijavi v taborni pisarni, ki je na Glavnem trgu — Kamniški dom I. nadstr., kjer se takoj nato sprejemajo prijave. Tekmovanje se bo vršilo v soboto zjutraj (čas se določa v petek večer).
Tekmuje s« v sledečih disciplinah: Tek 60 in 100 m, 2. Skok — daljina in višina, 3. Meti — disk, krogla, kopje, 4. Štafeta — 4X100, 5. Odbojka, 6. Plavanje — prsno 50, 100; prosto 50, 100; hrbtno 50, 100, 7 Štafeta 4X50.
Vse informacije v času tečaja se dobe v taborni pisarni, tako glede hrane, prenočišč itd. Izstopna postaja: Kairnik-mesto. Na postaji bodo reditelji z rdečim trakom na rokavu.
Pridite gotovo in polnoštevilnol *
ŽSK Hermes, centralni odbor. Drevi ob 20 se vrši redna seja centralnega odbora. Na sejo vabimo poslednjič vse člane odbora, ker jih bomo v nasprotnem primeru črtali ter kooptirali v odbor nove delavne člane. Prosimo točnosti. Seja bo v palači Grafike, Msarykova cesta.
ZFO
Dodatek k razpisu za atletske tekme Ljubljanske podzveze ZFO, ki bodo dne 28. julija t. 1. na Stadionu v Ljubljani. Na programu je poleg že razpisanih disciplin tudi odbojka za člane in mladce (glej tekm. red 1940-41, str. 46-47). Način tekmovanja bo urejen po došlih prijavah. Prijave se pošljejo podzvezi najkasneje do 24. julija t. 1. Tekme bodo 28. julija ob 9 dopoldne in 3 popoldne. Pravico nastopa imajo moštva, ki so se plasirala na podzveznih tekmah na prva tri mesta, vendar si pridržuje prireditelj pravico, sklepati o tem končno-veljavno pozneje,— Bog živil
Novo delo prof. L. M. Škcrjanca: Slovenska maša za bariton solo in dvojni godalni kvartet bo prvič izvajana v nedeljo, 21. julija, na Golem brdu v cerkvi sv. Duha nad Mednim. Sodelujejo barito-nist Premelč M. in člani orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, čigar predsedniku dr. Iv. Karlinu je to delo tudi posvečeno. Maša je komponirana na tekst Nedvedove maše »K tebi srca povzdignimo«. Sveto mašo bo imel g. župnik
in duhovni svetnik V. Oblak.
*
Ali pri nas res nimamo knjižice o seksualnem
pouku? Ocenjevalec dveh Hartmannovih knjižic »Kako sam došao na svijet«, ki so ju Hrvatje prevedli iz nemškega, jx>navlja splošno zahtevo, da morajo otroka o človekovem izvoru poučiti starši in mu dati spoštljivo pojmovanje o njem. Svoje izvajanje zaključuje: »Mi samo želimo, da bi tudi Slovenci dobili kaj podobnega, če ne drugega, vsaj l>revode tu imenovanih dveh knjižic.« Ocenjevalec je pa prezrl, da je o seksualnem problemu pred dvema letoma izšla knjiga dr. Fr. Jakliča »Svetla pot«, ki so jo vzgojeslovci toplo pozdravili in je v prvi izdaji že po enem letu pošla. Njena druga izdaja ima vstavljeno novo poglavje »Pouk«, ki ga je avtor sestavil na željo več staršev in duhovnikov, upoštevajoč tudi te Hartmanove brošurice, in ga je več veroučlteljev besedo za besedo skrbno pregledalo. Seksualni pouk bi se naj otroku nudil v treh presledkih, ujx>šlevajoč njegovo rast: Spoštuj svojo mater, Spoštuj svoje telo in Spoštuj svoje starše. Jakličevo »Svetlo pot«, zlasti še njeno poglavje »Pouk«, priporočamo staršem, ki bi radi otroku razložili to važno, pa kočljivo zadevo in ne najdejo primernih misli in dovoli točnega, pa obzirnega izraza. Iz nje jim lahko kar čitajo. Že nekolikokrat je bila izrečena želja, da bi se to poglavje o seksualnem pouku iz knjige ponatisnilo v posebni brošuri in nudilo tudi takim staršem, ki knjigo težko kupijo.
Ljubomir Maštrovič je napisal na 87 straneh (izdala zadruga »Improz« v Belgradu) zanimivo razpravo »Socialno i političko učenje Stjepana Radiča u izvoruoj reci«.