Poštnina plažana v gotovini. ŠTEV. 209. V LJUBLJANI, petek, 16. septembra 1927. Posamezna številka Din I.~ LETO IV. 9 Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—>, inozemstvo Din 30'—. Neodvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 20. LVKAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Po teni besede. Sijajno bi živeli ljudje na svetu, že bi bile vse stvari tako po ceni, kakor so besede politikov in časopisov. Zlasti dobro pa bi živeli mi v Jugoslaviji, ker so pri nas besede najcenejše. To se je pokazalo še v vsakem volivnem boju in je znova potrdil ravnokar minuli. Za oblastne volitve so n. pr. celjski Slovenci sklenili z Nemci volivni dogovor proti SDS. Nedeljske volitve so dokazale, da so dobili po tem dogovoru Nemci mnogo manj zastopnikov, kakor Pa bi jih morali dobiti po njih številčni moči, da 0 njih gospodarski sili niti ne govorimo. Dogovor se ni niti najmanj tikal nacionalnih vprašanj in' je veljal le Proti stranki, ki je enako pritiskala Slo-vence in Nemce, če je niso slepo ubo-in na drugi strani enako podpirala Nemce in Slovence, če so bili njeni slepi Pristaši. Temu samo volivno tehničnemu dogovoru torej ni bilo mogoče z resnimi argumenti ugovarjati in ta nedo-statek naj bi odpravila — cena besede. Kar na lepem so proglasili vse celjske Slovence, ki so skleniti ta dogovor, za narodne izdajalce in ta drzen očitek se je ponavljal, ko da bi hilo njegovo ponavljanje dokaz resničnosti. Našli so se seveda tudi ljudje, ki jim je ta drzna in po ceni beseda silno impo-nirala, ker se pač vedno najdejo ljudje, ki se radi naslajajo ob velikih besedah. Mudje pa seveda niso pomislili, da se s tako lahkomišljeno rabo besede diskreditira pojem, ki je v besedi, in da izguba beseda o narodnem izdajstvu vsako veljavo, če vse Celje vidi, da je bil konkretno izrečen očitek o narodnem izdajstvu — le volivna laž. Narodno iz-, dajstvo ni beseda, s katero bi se smelo kar meni nič tebi nič na slepo uporabljati, ker ko izgubi beseda svojo vrednost, potem tudi resnično narodno izdaj-* vo ne doživi svoje prave obsodbe. Silno rado se pri nas žonglira tudi z esedo denunciant in že vsled tega bi *mel rabiti to besedo vesten Človek le tedaj, kadar je bilo v resnici izvršeno denunciantstvo. Naši strankarski listi in politiki pa te rigoroznosti seveda ne poznajo in če kdo ponovi za kandidatom njegov javno izrečeni govor, že kriče o denunciantstvu. Naj ti gospodje drugič malo bolje premislijo, kaj govore, pa potem ne bo ne javnosti in ne njih samih groza pred. lastnimi govori. Posledica tega brezmislenega uporabljanja besede »denunciantstvo« je, da je beseda že mnogo izgubila na svoji sili in da se znalci prav nič ne razburjajo, če čitajo o denuncdjatijah, ki so jih zagrešile stran-| ke ali politiki. Na ta način pada moralni nivo našega političnega Življenja in skoraj smo ze na tem, da bodo fanatični strankarji odobravali denuncijantstvo, če bo škodovalo nasprotni stranki. Samo poglejte, kako se trudijo po Beogradu nekateri Slovenci, da vzamejo drugim Slovencem ugled in veljavo! V zadnjem času je nad Jugoslavijo prišla prava povodenj besedne demokracije. Vsaka številka naših listov je polna o sami demokraciji, demokratskem bloku in sličnem, kakor da ta beseda že ne bi bila dovolj kompromitirana. Ali ji ljudje res hočejo vzeti zadnjo veljavo? Vse se kar cedi o demokraciji, če pa se kdo predrzne tem strankarskim demokratom količkaj ugovarjati, potem boste kmalu spoznali, kakšni demokrati so to! Demokracija jim ni diskusija, demokracija jim tudi ni načelo, temveč samo navadno sredstvo; da bi s tem plaščem odeti zajahali vladnega konja in nato Preganjali vsakega, ki bi si upal misliti, da so sedaj res zavladali demokratični časi. Ifukičevid in Marinkovič v avdijenci. Beograd, 16. septembra. Včeraj popoldne ob 5. so se na dvoru pričele avdience pri kralju, ki se je včeraj vrnil v Beograd. K avdienoi je odšel včeraj malo po 5. predsednik vlade Velja Vukičevič, še pred njim — ob opl 5. — pa je že odšel na dvor dr. Voja Marinkovič. Vukičevič in Marinkovič sta ostala skupaj na dvoru nad poldrugo uro. Politični krogi so mnenja, da se je pri teh avdiencah pretresala ne samo zunanja situacija po poročilu dr. Voje Marinkoviča o delu v Ženevi, temveč da se je razpravlajo tudi o notranjem položaju, ki je nastal po volitvah in o katerem je podal kroni poročilo Velja Vukičevič. Beograd, 16. septembra. Ob pol 8. je odšel z dvora Velja Vukičevič in izjavil novinarjem, da je bil z dr. Marinkovičem v skupni avdienci pri kralju. Dr. Marinkovič je še po Vukičevičevem odhodu ostal na dvoru. Novinarji so vprašali Vu-kičeviča, kaj je bilo na dvoru, ali je vlada podala ostavko in ali so predloženi, kaki ukazi o novih ministrih. Vukičevič je odgovoril: >Vsega tega ni bilo nič.« »Kaj pa je bilo potem?« >Samo redni 'referati,« je odgovoril Vukičevič in odšel v svoj kabinet, kjer ga je že čakalo nekaj radikalskih ministrov. Beograd, 16. septembra. Ko je dr. Vo-ja Marinkovič po svoji dolgi avdienci odhajal z dvora, ni hotel dati nobenih informacij ali izjav. Pač pa je pozval novinarje, naj pridejo danes ob 4. popoldne, da jim bo dal informacije o delu v Ženevi. Z eledo sto radikalnih poslancev. Beograd, 16. septembra. Včeraj je bil v Jagodini velik banket na čast Nastasu Petroviču. Na ta banket so odšli mnogi pašičevci iz Beograda, kjer pričakujejo, da bo imel Petrovič tam pomemben govor. Vprašanje Nastasa Petroviča je velike važnosti, ker je on odločen nasprotnik politike Vel je Vukičeviča. Sme se smatrati za izključeno, da bi bil Nastas Petrovič sprejet nazaj v radikalni, klub. Skuptfna Vel je Vukičeviča smatra, da sklep glavnega odbora radikalne stranke, s katerim je bil Nastas Petrovič sprejet nazaj v radikalni klub ni bil veljaven, ker ima o tem odločati samo radikalni klub. Ker zavzemajo vladni radikali proti Nastasu Petroviču jako odločno nasprotniško stališče, se smatra, da hočejo s tem pašičevce izzvati na končno bitko in da bo Nastas Petrovič povod, da bodo pašičevci končno izstopili iz radikalnega kluba in iz stranke. Nastas Petrovič naj bi torej bil oseba, zaradi katere bi se radikalna stranka razcepila. Vladni radikali mislijo, da bo število onih, ki bodo sledili Nastasu Petroviču v njegovi daljnji politiki, prav neznatno. Oni poudarjajo, da se je Nastas Petrovič v svojem življenju na splošno pokazal kot negativen politik. Zato prete, da bodo, če bi Petrovič delal vladi težave, spravili v javnost tisto pismo, ki ga je on pisal, ko se je boril protiPašiču. S tem pismom mislijo, da bodo obrezuspe-šili vaako njegovo podjetje. Vladni radikali smatrajo, da je položaj v radikalni stranki tak, da drži z vlado 100 radikalnih poslancev kakor en mož in da bi utegnilo biti le kakih 10 radikalov, ki bi sledili Nastasu Petroviču. Oni naglašajo ,da jim za teh 10 poslancev ni prav nič, ker so to ljudje, za katere ne žele, da bi ostali še dalje v radikalnem klubu. Delovanje vladnih radikalov gre za tem, da se število radikalnih poslancev dovede na ono številko, ki bi popolnoma zadoščala. Radikalni klub, kolikor ga potem še ostane, pa bi moral biti popolnoma pokoren vladi. SESTANEK MED DAVIDOVIČEM IN ZASTOPNIKI HSS. Beograd, 16. septembra. Včeraj se je vršil sestanek med Ljubo Davidovi čem in med zastopnikoma Hrvatskega selja-škega kluba Avgustom Košutičem in dr. Šibenikom. Popoldne je imel Košutič v demokratskem meščanskem klubu daljši sestanek z dr. Vojo Marinkovičem. Vse to gibanje v demokratskih vrstah daje drugim političnim skupinam slutiti, da današnja vladna situacija le ni popolnoma sigurna in da se je začel sondirati teren med parlamentarnimi skupinami. Politični krogi sklepajo, po teh sestankih, da stanje v demokratskem klubu ni popolnoma jasno in da med demokrati ni enotnega stališča glede na sedanje razmere. Politični krogi si zastavljajo vprašanje, zakaj bi Marinkovič in Davidovič iskala stike z opozicionalnimi skupinami, če so razmere v vladi urejene. Če ni bilo nobenih nesoglasij, bi morale vladne stranke enostavno vzeti v razpravo vsa vprašanja, ki so se pojavila po volitvah, in ne bi bilo treba, da se zate- kajo k drugim strankam in iščejo stika z njimi. O sestanku med Davidovičem in zastopniki HSS ter med Marinkovičem in Košutičem se ne ve nič natančnejšega. Davidovičevci kot radičevci so zelo rezervirani. RADICEVSKI DELEGATI SE VRNILI V BEOGRAD. Beograd, 16. sept. Nocoj ob 11.20 sta di. Šibenik in inž. Avg. Košutič po konferencah, ki sta jih imela v teku dneva, odpotovala v Zagreb, da obvestita Radiča o rezultatu svojih razgovorov v Beogradu. POPUST NA ŽELEZNICI ZA UDELEŽENCE ZDRAVNIŠKEGA KONGRESA. Beograd, 16. sept. Prometni minister je dovolil udeležnikom zdravniškega kongresa, ki se bo vršil od 25. do 27. septembra v Rogaški Slatini, popust na železnici. Tega kongresa se udeleže zdravniki iz vse države. Po kongresu se priredi več izletov po Sloveniji. Ravno tako žonglirajo naši listi z drugimi besedami, o izenačenju davkov, gospodarske razmere zboljšale. S poceni prazno besedo, nikdar ne gre za pojm, zato pa tudi ne pridemo nikamor, ker obstoji pri nas vsa politika v cenih besedah. Če taki politiki nasedajo mladi in neizkušeni ljudje, se ni čuditi, ker otroci se igrajo tudi z ognjem. Nevarno pa postane, kadar postanejo po ceni besede privlačne tudi za starejše ljudi, kadar jih premoti tudi najbolj prazno govorjenje. V taki nevarni dobi smo danes iii če bo še nadalje govorenje in po ceni beseda političen argument — potem si nikar ne domišljujmo, da se bodo naše gospodarske razmere zboljšale. S po ceni besedami še ni bila rešena nobena stvar, temveč le z resnim delom. Po ceni besede pa tako delo onemogočujejo, zato proč ž njimi! Zasedanje Sveta zveze narodov zaključeno. ženeva, 16. septembra. 46. zasedanje Sveta Zveze narodov se je končalo včeraj z razpravo o spornem vprašanju grške križarke »Samalis«. Grška vlada je to križarko še leta 1912 naročila v Nemčiji. Zaradi vojne Grčija ni mogla te križarke prevzeti, po vojni pa je grška vlada odklonila prevzem ladje. Svet Zveze narodov je sklenil imenovati komisijo-dveh članov, ki naj predvsem odloči, če je Svet Zveze narodov za to vprašanje pristojen. — Za tem je predsednik Sveta spregovoril še nekaj toplih besed nat naslov onih članic Zveze narodov, ki so izstopile. Nato je bilo zasedanje zaključeno. Prihodnjo soboto se otvori novo zasedanje Sveta Zveze narodov pod predsedstvom kitajskega delegata. IZVOLITEV NOVIH ČLANOV SVETA ZVEZE NARODOV, ženeva, 16. sept. Mesto Belgije, Ce-hoslovaške in San Salvadorja so bili izvoljeni kot nestalni člani Sveta Zveze narodov Kuba, Finska in Kanada. Od 49 oddanih glasov je prejela Kuba 40, Finska 33 in Kanada 26 glasov, Ženeva, 16. sept. Ko se je na včerajšnji dopoldanski seji glasovalo o sprejemu Belgije v Svet Zveze narodov, je Stresemann odkrito glasoval za Belgijo. KRALJ BO ČEZ ZIMO V ZAGREBU. Zagreb, 46. sept. Z merodajnega mesta se doznava, da pride kralj v Zagreb, in da ostane tam kaka dva ali tri mesece. Kralj je že mnogo prej izrazil teko željo. Zaradi drugih važnih postov pa se ta kraljeva želja ni mogla prej »-polniti. V Zagrebu je vse pripravljenem za bivanje kraljevske dvojice. Kralj bo> prebival v Zagrebu preko zime. Pozimi se priredi v Zagrebu velik dvorni ples. Če ne nastopijo nobeni posebni politični' dogodki, ki bi zahtevali kraljevo prisotnost v Beogradu, se lahko z gotovostjo reče, da bo kralj večji del zime prebil v Zagrebu. KRALJ ODPOTUJE V TOiPOU>. Beograd, 16. sept. Kralj odpotuje Sez nekaj dni v Topolo. Del dvornega osobja je že odšel tja. j VUKIČEVIČEV POLOŽAJ V RADI-' KAJLNEM KLUBU VEDNO TRDNEJŠI. Blograd, 16. septembra. Novo izvoljeni radikalni poslanci so začeli v skupinah posečati Veljo Vukičeviča. Včeraj so bili pri njem novoizvoljeni poslanci iz Vojvodine: Velja Vukičevič jih je obvestil o položaju. Ob tej priliki se je izražal najoptimičneje o situaciji in jim razvijal! svoj gospodarski program. Velja Vukičevič je začel delovati na to, da si ustvari poslušen radikalni klub. Dosedanji’ podpredsednik kluba Ilija Mihajlovič se ne smatra več za Vukičevičevega pristaša, temveč ima poseben položaj v stranki, kjer nastopa kakor nekak posredovalec med Vukičevičem in pašičevci. GJORGJEVIČU SE JE OMRAČIL UM: Beograd, 16. septembra. Iz merodajnega mesta poročajo, da je preiskava ugotovila krivdo beograjskega advokata Nenada Gjorgjeviča, ki je pri volitvah v Trebinjskih hanih odnesel volilne spise tamošnjega volilnega odbora in jih za gnal v reko. Gjorgjevič je bil kandidat na vladni listi. Bitoljski veliki župan jf? izdal ukaz, da Gjorgjeviča aretira jot Gjorgjevič. se je med tem vrnil v B&o-grad in ga še do danes niso prijefi. Si-. noči (pa se je 'raznesla feonzaeionaln« vest, da se je Gjorgjeviču omračil um 1» da so ga oddali v blaznico. Stran 2. >NAEODNI DNEVNIK«, 16. septembra 1927. Štev. 209. Presipavanje kroglic. Po vsakih volitvah še so se pritoževale »l/oaicionalne stranke, da so bili poraženi »sled presipavanja kroglic. Tako čitarno tudi Jetos bridke pritožbe pašičevcev in esdeesar-jev o presipavanju kroglic, pa čeprav so ti pred dvema letoma vse vesti o presipavanju kroglic označili kot bajke. Da v Sloveniji nikjer ni bilo presipavanja kroglic, je sigurno, če se je kje drugje vršijo, ne vemo, ker se žal naše opozicionalno časopisje ne odlikuje s tako verodostojnostjo, da bi mogel človek kar takoj verjeti tako kitarskim vestem. To tem bolj, ker je pri uas volivna procedura tako poenostavljena, rta more tisti, ki ima moč, da bi mogel kroglice presipati, na mnogo bolj enostaven na-Hn doseči korekturo volivnih rezultatov. Pa recimo, da so vesti o presipavanju ■kroglic resnične in da v resnici zmagujejo nekateri kandidati le na ta način. V tem slučaju mislimo, da samo jadikovanje zelo malo .pomaga, temveč je treba nekaj storiti, 4fi bo presipavanje kroglic za večno nemogoče. V tem oziru je gotovo najbolj kardinalno in najbolj sigurno sredstvo, če se glasovanje a kroglicami sploh odpravi. Pri nas je sicer vse polno ljudi, ki so na to glasovanje silno ponosni in ki so prepričani, da je tako glasovanje ne samo originalno, temveč tudi praktično. Pa ni ne eno ne drugo, ker poznajo tako glasovanje tudi v drugih balkanskih državah, njegova praktičnost pa je le v tem, da je mogoče potom glasovanja s kroglicami najlažje ea gros slepariti, kar je pri glasovanjih z listki nemogoče. Če so nekateri ljudje na glasovanje s kroglicami ponosni, potem so dejansko ponosni le na neko balkansko metodo, ki je po kulturnih državah ne poznajo. Glasovanje s kroglicami pa je tudi iz drugih ozirov napačno. Tako je n. pr. čisto pe-mogoče pri glasovanju iz kroglic ugotoviti nekorektnost, ki jo je pri glavanjih z listki jr-ogoče. Ce se n. pr. ugotovi, da je bilo oddanih več kroglic, kakor pa je volilcev, potem je čisto nemogoče ugotoviti, za katero stranko je bilo oddanih preveč kroglic, do-žim je pri glasovanju z listki to mogoče, ker je oddana glasovnica dokaz, kako je volilec glasoval. Pri nas so volitve tajne, glasovanje s kroglicami pa tajnost skoro izključuje in vsi čuvarji skrinjic vedo to le predobro. Le redki so volivci, ki znajo tako dobro izpustiti krog- lico, da nihče ne opazi, v katero skrinjico jo je spustil. V nekaterih krajih pa so skrinjice sploh postavljene tako pred čuvarji skrinjic, da bi morali bili naravnost nerodni, če ne bi opazili, kam je padla kroglica. In kolikokrat se je pripetilo, da se je volivec zmotil in opazil svojo zmoto, še predno je voliven akt dovršil in vendar ne more svoje zmote več popraviti. Ali pa jo je pozabil spustiti v svojo skrinjico in jo potem spusti v zadnjo, ker ga je sram, da bi vsi videli, da jo je pozabil spustiti. Sličnih nedostatkov daje glasovanje s kroglicami še celo vrsto. Pa bodo nekateri ugovarjali, da brez glasovanja s kroglicami ne bi mogli glasovati analfabeti. V tem oziru bi čisto odkrito naglasili predvsem to, da analfabetom v današnjih časih sploh ne gre volivna pravica, ker analfabete itak lahko opehari vsakdo, kakor hoče. Kaj pa naj analfabet ve, katera stranka dela dobro, katera pa slabo politiko. Kadar glasujejo analfabeti, potem je vedno posledira samo ena, da pade nivo vsega političnega življenja. Pred analfabeti zmagujejo le kričači, ne pa solidni politični delavci. Ni pa niti res, da bi mogli analfabeti glasovati le s kroglicami. Italija ima polno analfabetov in vendar morejo tudi tam glasovati analfabeti, čp namreč ne bi bilo v Italiji fašistovskega režima, ki sploh onemogoča vsake svobodne volitve. Po italijanskem volivnem redu mora namreč vsaka stranka, ki se udeleži volitev, poslati vladi znak, pod katerim bo nastopala. Ta znak pride potem na glasovnico in volivcu ni treba storiti drugo, ko da znak s svinčnikom podčrta in s tem je glasoval za svojo stranko. Tako so imeli Slovenci za svoj znak planiko in jasno je, da ni Slovenca, ki ne bi tega znaka poznal. Tako more glasovati vsak analfabet. Ker pa podčrtuje znak volivec v posebni kabini, je za tajnost volitev v resnici preskrbljeno, obenem pa onemogočeno vsako presipavanje glasov. Sličen način glasovanja imajo tudi Nemci in gotovo je, da so ti vsaj tako praktični ko mi. Skratka, niti enega resnega argumenta ni za glasovanje s kroglicami, pač pa govori vse proti takemu načinu glasovanja. Zato bi bilo treba tudi pri nas uvesti glasovanje z glasovnicami in to takoj, ko pride sprememba volivnega zakona na vrsto. Da pa je ta zakon potreben že splošne korekture, je itak znano, kakor je znano, da so potrebni korekture sploh vsi naši popreobratni zakoni. Proti interesom naSih manjšin. Pri nedeljskih skupščinskih volitvah so nastopili z lastno kandidaturo tudi spodnještajerski Nemci in manjkalo jim je samo 2CO glasov, da ai niso priborili mandat. Spodnještijerski Nemci so naši državljani tu sicer polnopravni državljani, ker drugačnih svobodna država sploh poznati ne more in tudi ne sme. Kot taki imajo seveda vso pravioo, da postavijo za volitve tudi svoje kandidate in nihče ne sme na kakršenkoli način ovirati Nemce pri izvrševanju te njih državljanske pravice. Vse to je tako jasno, da ni potrebno nobeno nadaljno dokazovanje ih konstatirati je tudi treba, da ni Nemce pri izvrševanju njih volivne pravice v Sloveniji nihče oviral, temveč da so mogli čisto prosto glasovati za svoje kandidate. Zato so dosegli tudi precejšen uspeh, če ne popolnega, je krivda le v njihovih vrstah, ker pač niso vsi Nemci izpolnili svoje narodne dolžnosti. Volivne številke pa dokazujejo, da so Nemci dobili precejšnje število glasov tudi v gisto slovenskih krajih in da še vedno niso ugasli oni nezavedni Slovenci, ki glasujejo za izrazito nemškega kandidata. To dejstvo je seveda nekatere naše goreče nacionaliste zelo ogorčilo in najraje bi kar silo nastopili proti Slovencem, ki so nemško volili, ko proti Nemcem, ki so dobili tudi slovenske glasove. Ta pot pa je čisto napačna. Proti nezavednosti je samo en lek: prosveta naroda in če hočejo naši nacionalisti res preprečiti, da bi ee kdaj še izgubil kak slovenski glas ■v nemško skrinjico, potem naj gredo med te nezavedne ljudi in jih pouče s prepričujočo besedo, kaj je njih nacionalna dolžnost# Samo to je pravo sredstvo, samo to pa je tudi -uspešno in kulturnega Človeka vredno sredstvo. Tega pa nočejo razumeti nekateri naši nacionalisti in seveda predvsem oni, ki se zbirajo pod zastavo SDS. Ti mislijo, da je treba sedaj po volitvah na poseben način nastopiti proti Nemcem. Hoteli bi se nad Nemci ma-iSSevati, ker so postavili svojo listo. Ti ljudje s temi svojimi nameni dokazujejo, da niti najmaiijo ne razumejo manjšinskega vprašanja. Naravno je, da bo vsak narod skušal iztočiti is svoje srede vse nacionalne manjšine in jih asimilirati, zlasti še, če ne žive : kompaktno, kakor je to stvar pri spodnještajerskih Nemcih. Toda taka asimilacija se našo zahtevo kdo vzel resno, potem moramo biti vsaj toliko logični, da manjšinam pri nas ne kratimo tega, česar zahtevamo za naše manjšine drugod. Tu se s slepomišenjem ne da ničesar doseči, ker je uspešna samo politika, ki je logična, ne pa taka, ki si; je z logiko skregala. Ravno tako je stvar z manjšinskim šolstvom. če hočemo, da bodo naše manjšine v tujini uživale blagodati pouka v maternem jeziku, potem ne smemo biti mi tisti, ki bi ga kratili manjšinam pri nas. Vsega tega pa se nekateri nočejo zavedati, ker se ne morejo in nočejo emancipirati od politike želj in računati z dejstvi. Le tako je mogoče, da je napisal esdeesarski list ta-le čisto fašističen stavek: Za Nemce same bi bilo seve edino pametno, če bi pošiljali svoj naraščaj izključno v slovenske šole in s tem omogočili svojim otrokom eksistenco na naših tleh.. .< Take stavke pišejo faustovski listi na adre-so naših primorskih Slovencev in ti stavki so bili uvod Gentilijevi reformi, ki je uničila slovensko šolstvo na Primorskem. Kakor pa se vidi, naše esdeesarje niti uničenje slovenskega šolstva na Primorskem še ni iz-tieznilo in morda bi hoteli, da bi postalo nemogoče tudi slovensko zasebno šolstvo, kolikor ga je še ostalo. Morda marsikak slovenski nacionalist ne bo hotel razumeti našega argumenta in se morda udajal naivni misli, da je mogoče na štajerskem delati eno, za naše manjšine pa zahtevati drugo. Tem naivnežem ne moremo pomagati in če hočejo na vsak način ostati zaslepljeni, naj ostanejo. Toda v svetlem trenutku naj preudarijo to, koliko milijonov je Italijanov in koliko milijonov je Nemcev in morda se jim tedaj zasveti, v kako nevarnost lahko pride naš narod, če bomo z nedoslednostjo reševali manjšinski problem. Zato rečem vsem takim in sličnim prena-petežem: Če ne znate pomagati našim manjšinam, potem jim vsaj ne škodujte! In škodujete jim, kadar ustvarjate z nelogiko argumente proti njim! Politične vestL vsak dan polni in ker ni nobenih političnih iogodkov v Beogrodu, morajo pač časopisi izpolniti svoj prostor s poročili o raznih kombinacijah. Zato čitamo dan na dan najrazličnejše izjave o takozvanem demokratskem bloku. S tako gotovostjo pišejo nekateri listi o tem bloku, kakor da je ta blok že skoraj dejstvo in kakor da je vsled njega vlada že demisionirala. V resnici pa je vse skupaj samo pisarenje listov, da izpolnijo prostor. Duša tega novega nacijonalnega bloka naj bi bil g. Ljuba Davidovidovič, ki pa danes sploh ne daje nobenih izjav, da si še bolj ne poslabša svojega položaja, kakor si ga je že s svojimi predvolivnimi govori. Zato bi dobro storili vsi, ki sanjajo o tem bloku, da bi si zapomnili, da so iz želj porojene kombinacije le izjemoma resne. In zapomnijo naj si tudi to, da je tisti, ki žc ima vlado v rokah, vedno močnejši, kakor pa tisti, ki šele hoče priti v vlado. Nikakor pa ne tajimo, da bodo listi še mnogo pisali o demokratskem bloku, na vsak način pa vsaj tako dolgo, dokler ne doživimo pomembnih notranje-poli-tičnih dogodkov. Časopisi morajo pač biti polni in zato vse te kombinacije. — Demokrati za ohranitev sedanje koalicije. »Politika« objavlja izjavo uglednega demokrata, ki pravi, da bo sedaj center demokratske stranke najmočnejša skupina v stranki. Center bo skušal na vsak način ohraniti edinstvo v stranki in zato se bo najodločnejše boril proti vsem, ki hočejo razcepiti stranko. Edinstvo stranke mora biti na vsak način ohranjeno, če hoče stranka izvesti to, kar je njen cilj. Iz tega vzroka pa morajo demokrati ostati v koaliciji z radikali, ker je jasno, da se brez njih ne more rešiti niti eno veliko vprašanje. — Demokratski minister Angje-linovič pa je odgovoril na vprašanje dopisnika »Nove dobe«, kaj da misli o novi politični konstelaciji, to-le: Mislim, da je tu samo ena rešitev: obnovitev radikalno-demo-kratske koalicije. Stranka g. Radiča po mojem mnenju ne more priti v kombinacijo. — Ustvariti moramo konstruktivno vlado, nacionalno in socialno destruktivni elementi pa bi onemogočili vsako konstruktivno delo. Naš hrvatski narod mora to uvideti in zato zahtevati sodelovanje v državni upravi potem konstruktivnih faktorjev. = Zaslužena lekcija. »Cillier Zeitung« piše: »Svobodne volitve so za naše samostojne demokrate samo one volitve, ko imajo moč v rokah, ko morejo konfiscirati časopise, premeščati uradnike, pošiljati okoli ^retepa-ške bande in prosto delati z bojkotnimi in drugimi orožnjami. Volitve, ki se vrše brez teh atributov »demokratične svobode«, ko se v tišini nedelje niti ne čuti, da so volitve, ko more vsak volivec prosto delati, kar hoče, take volitve so seveda za samostojne demokrate nesvobodne volitve... In na Pribiče-vičevo govorenje o demokraciji in potrebi združitve vse demokracije pa pravi isti list: »Novembra 1924 smo bili tudi pred odločitvijo, ali naj zmaga demokracija ali orientalska korupcija. Ne za ceno opustitve koalicije z drugo stranko, temveč za ceno izdaje in razcepitve lastne stranke se je odločil tedaj na tali način nastali samostojni »demokrat« za zavezništvo z radikalom Pašičem. Ta »demokrat« je bil Svetozar Pribi če vič. Združil se je z g. Pašičem, da bi obvaroval državo pred tem, da bi postala zapadno-evropska demokratična država. Gospod Svetozar Pribičevič in njegovi slovenski trabanti so gotovo v prvi vrsti poklicani opozarjati demokrate, da se odločijo ali za demokracijo ali pa za orientalsko korupcijo.« = Samostojno demokratska stranka ni dobila 202.127 glasov, kakor smo poročali včeraj, temveč samo 189.984. Pomota je nastala vsled tega, ker so v Bosni imeli samostojni demokrati skupno listo z zemljoradniki in prišteli vse glasove sebi. Zato je treba popraviti tudi število zemljoradnikov, ki so dobili 151.203 glasove. — Izprememba uradniškega zakona. — V pravosodnem ministrstvu delajo na aprel membi uradniškega zakona. Gre za izpr.>-,;iembe glede na raznoličnost službe oseb, ki spadajo pod pristojnost tega ministrstva. Vsa izpremembe bodo uzakonjene v obliki zakonske novele. Spremenile se bodo posebno določbe o dosezanju uradniških položajev ia o prehodu iz skupine v skupino. Za II. kategorijo uradništva se bodo v nekaterih skupinah zvišali prejemki. Skušali bodo tuid preprečiti prestop uradnikov iz druge kategorije v prvo. Glede kvalifikacije se bodo postavile natančnejše določbe od sedanjih. Stalež uradniških pripravnikov, ki obstoja sedaj v vseh ministrstvih, se bo ukinil. Ti pripravniki dobe drugačen naziv in čin. = Mala antanta ne nastopi proti akciji lorda Rothermera. Prvotno sta nameravala zunanji minister dr. Beneš in Titulescu predlagati na konferenci Male antante, da ta ofi-cielno in z vso odločnostjo nastopi proti akciji lorda Rothermera. Od svojega predloga pa sta odstopila, ker je bil proti taki akciji naš minister Marinkovič. Ta je smatral tak nastop Male antante za napačen, ker nima Rothermerova akcija posebnega pomena in ker se z njo tudi ne strinja angleška vlada. Nastop Male antante bi zato samo neprijetna zadel angleško vlado in bi bil zato preje škodljiv ko koristen. Argumente Marinkoviča sta usvojila nato tudi dr. Beneš in Titulescu. — Napad na lašistovske voditelje v Raven- ni. V torek zvečer je bil komandant 80. faši-stovske legije Muti s svojimi prijatelji na trgu Vittorio Emanuele in se je pripravljal, da gre na izlet v Reko. V tem je stopil k njemu neki neznanec, potegnil samokres cddal nanj dva strela. Fašistovski om<*11 vbil od obeh zadet in težko^ r®?i®n^rft0anjal- — Vlada ne bo demisijonirala. Dočim es-teU to doseči, ker je pač za slovansko stvar mnogo bolje, Če simpatizira s Čehi in Rusi ves slovenski narod, ne pa le ena stranka. Ze celo pa ne more biti v interesu Čehov in Rusov, če simpatizira z njimi le stranka, proti kateri je večina slovenskega naroda. Zato upamo, da bodo med nami živeči Čehi in Rusi sami poskrbeli, da bodo slični apeli esdeesarjev v bodoče nemogoči in pravočasno dementirani. V nasprotnem slučaju se bo zgodilo seveda to, da bodo nasprotniki SDS istovetili Čehe 'in Ruse s SDS. Cehi in Rusi bodo sicer imeli vsled tega vso naklonjenost »Jutra«, toda zato pa v tem večji meri nenaklonjenost slovenskega naroda. Malo več ko deset »Jutrov« pa še vedno 1 pomeni slovenski narod. Dnevne vesti. — Odlikovanje, ilnspektorju ministrstva za šume in rudnike Vojku Koprivniku je bil podeljen red Belega orla V. reda. — Državni arhiv v Beogradu. Finančni minister je odobril kredit 2,368.000 Din za zgradbo poslopja za državni arhiv v Beogradu. Pospeševanje tujskega prometa. Ministrstvo za trgovino in industrijo je pozvalo vse naše konzulate in trgovske agenture, da naj mu predlože točno statistiko o številu turistov, ki so poselili Jugoslavijo. iMnistrstvo namerava zahtevati v novem proračunu v svrho pospeševanja tujskega prometa 1 mi-"jon 200.C00 Din, dočim je znašala postavka v zadnjem proračunu samo 500.000 Din. • Kredit za popravilo zgradbe ministrstva javnih del. Za popravo poslopja ministrstva javflih del je odobren kredit 180X00 Din. p:~ ®e(lukcija proračuna splitske oblasti. 'naneno ministrstvo je znižalo proračun splitske oblasti od 13 milijonov Din na 6 milijonov 300.000 Din. Zveza narodov se zanima za naše zdravstveno institucije. V Split je prispel delegat Zveze narodov dr. Pesoar, ki ima nalogo, da prouči naše institucije za pobijanje malarije. — Otvoritev državne pogodbene pošte Hapkovci. Dne 1. septembra 1927 se je otvo-rila nova državna pogodbena pošta »Mačkov-ci< v Prekmurju, ki ima dnevno zvezo z am- . bulantno pošto Maribor—Hodoš in Hodoš— \ Maribor in ki vzdržuje ob delavnikih selsko P dostavo v 6 sosednjih vasi. — Osrednji odbor Slovenskega planinskega društvu javlja, da zatvori sledeče koče: v nedeljo 18. septembra t. 1.: Kočo na Kamniškem sedlu, Krekovo kočo na Ratitovcu; v pondeljek 19. septembra: Triglavski dom “^Kredarici, Kočo pri Triglavskih jezerih, Vodnikovo kočo na Velem polju; v torek 20. septembra: Aleksandrov dom. za ^ravstveni tabor na Rakitni. Društvo za nar0dovo zdmvje v Ljubljani in Društvo !j?,arodov° zdravje v Borovnici bodeta pri-j a v nedeljo, dne 18. septembra 1927 II. ravstveni tabor na Rakitni pod Krimom, abor .se bo vršil ob priliki slavnostne otvo-rtve društvenega sanatorija za kostno tuberkulozo po tem-le sporedu: 1. Odhod go-st°v Ljubljane z vlakom ob 6. uri 15 minut. 2. S postaje Preserje pristop na Rakitno preko vasi .Kamnik. 3. Ob pol 11. uri cerkveno opravilo v župni cerkvi na Rakitni. 4. Ob 11. uri otvoritev in blagoslovitev sanatorija. 5. Po otvoritvi predavanje društvenega podpredsednika dr. Živka Lapajneta »Planinsko solnee kot obramba tuberkoloze«. |>. Po predavanju ogled sanatorija. 7. Ob 15. uri Ulmsko predavanje društvenega predsednika !fdr. Ivo Pirca »Bela kuga«. 8. Povratek gostov z brzovlakom ob 19. uri 5 minut zvečer iz kolodvora Preserje. — Zdravstveni tabor se vrši ob vsakem vremenu. — Vabljen je paneli’ Pose^n<) častno pa naj bi bili zasto-|p-jl "ruštveni Člani s svojci. Romantično le-, w Rakitna in zanimiva pot iz Preserjev ooata gotovo napravila na izletnike in prijatelje narave kar najboljši vtis. — Ureditev nasadov na Trsatu. Ministrstvo za šume in rudnike je podelilo sušaškemu poglavarstvu kredit 50.000 Din za ureditev nasadov na Trsatu pred romarsko cerkvijo Dela se prieno v najbližjem času. — Imenovanje učiteljev. V prosvetnem ministrstvu je podpisan ukaz, s katerim so imeni««^1 nelfateri kandidati za učiteljska brez mesta^ °8tali v P°sl€dnjem 5asu nem mes*°- Pri mestnem gradbe- Spniar- n Je ..P° polniti mesto strojnega in-l_ j. J?- so sledeči: 1. državljanstvo jevine SHS, 2. neomadeževano življenje, q telesno in duševno zdravje, 4. starost nad l*-.„5‘ z usl>ehom dovršeni popolni študij tehnične visoke šole z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiu, 6. najmanj triletna strojna praksa v kaki to vaj’ni ter 7. uekaj prakse pri eksplozivnih motorjih, najbolje pri avtomobilih. Pravilno z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti najkasneje dne 26. septembra 1927 pri predsedstvu mestnega migistrata. — I* rudarske službe. Napredovali so ing. Andrija Torkar, profesor na rudarski Soli v Celju v 4. skupino I. kategorije, Ivan Češ-miga, administrativni revident pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani v 3. skupino II. kategorije ter Jo6ip Jurčič, pisarniški oticajal pri istem glavarstvu v 1. skupino IH. kategorije. —- la vojaške službe. Napredovali so: V pehoti za rezervne kapetane I klafie kane-£niXI Mase Nace Per&b ShavSn Vinko Sire; za kapetane II. klase ™Ski Anton Demšar, Joško Škof, Frani^p^oi, Janko čerček, Rudolf Horvat in Rudolf «!!’ klič; za poročnike podporočniki dr. josin Hubad, dr. Anton Kajfež, Martin Stante, Franjo Radeljak, dr. Ivan Prudan, Viktor Haber, Mirko Penavin, Vinko Rojnik, Rud. Gašperin, Iv. Zagažen, Anton Kober, Avgust Živko, Anton Buh, Franc Kogovšek in Štefan Jarc; v artileriji za poročnike podporočniki Viktor Debeljak, Božidar Križ in Ivan Dominko; v inženirsko-tehnični stroki za rezervne kapetane II. klase poročniki Viktor Kladnik; za poročnika podporočnik Josip Žagar; v sanitetni stroki za kapetana II. klase poročnika dr. Zoran Jošt in Rudolf Habu-nek; za kapetana I. klase kapetan II. klase Ivan Vidmar; v veterinarski stroki za kapetana II. klase poročnik Fran Veble. Ii naše države je iignan Italijan, lesni agent Ciovanni Rebeschini. Lopov je pri nas špioniral. Doma je iz Esiaga. Klatil se je po Dolenjskem in Notranjskem, kjer se je Predstavljal za lesnega trgovca. — V Sarajevu se je podrla biča. Te dni je zrušila v Sarajevu hiša Salamona Al- taraoa. I* prvega nadstropja so Se - pravočasno rešili Štiri otroke, dočim je njihovo mater “**ulo. Z velikim naporom so jo izvlekli iz-ruševin tor jo prepeljali težko poško-<*°vano v bolnico. — Ciganska nadloga na Hrvatskem. V okolici Karlovca se klatijo v zadnjem času ciganske tolpe, ki povzročajo prebivalstvu veliko škodo. Kradejo kar jim pride pod roko. Posebno radi obiskujejo vinograde in vrtove. Kadar so pijani se včasih tudi stepejo. Te dni je prišel v Karlovac eden od njihovih »poglavarjev« Joca Hudorovič, hudo pretepen. Iskal je zdravniške pomoči in »pravice«. — Živa baklja. V mostarsko državno bolnico so pripeljali te dni 56-letno Anko Oluk. Žena je bila kljub svoji starosti tako neprevidna, da je polila, hoteč napraviti v štedilniku ogenj ,drva s petrolejem ter hantirala pri tem s petrolejem tako neprevidno, da se ji je užgala obleka ter je zadobila več težkih opeklin. — Silna vročina v Ameriki. Iz Newycrka poračajo: V srednjezapadnih pokrajinah Zedinjenih držav vlada te dni silna vročina. V nekaterih krajih kaže toplomer do 95 nad ničlo Fahrenheita. Več oseb je umrlo za soln-čarioo. — Kolera na Kitajskem in v Indiji. Iz Londona poročajo iz Kitajske: Vzdolž reke Jangtse, posebno pa v Nankingu divja epidemija kolere. Epidemija je zahtevala doslej že okoli 7000 žrtev. Od umrlih je 10 Evropejcev. — V Indiji umre za kolero vsak dan okoli 150 oseb. — Žrtve potresa ob obali Črnega morja. Kot poroča agencija Havas je bilo ob priliki zadnjega potresa ob črnomorski obali 16 oseb ubitih 338 pa ranjenih. Potresni sunki se ponavljajo. — Železniška nesreča v Italiji. Kot poročajo iz Milana, je skočil včeraj v bližini Bologne brzovlak Rini—Milano s tira. Lokomotiva in dva vagona sta se prevrnila. Več oseb je ranjenih. — Karambolaža dveh letal. V bližini Bresci-e sta trčila te dni dve letali. Aparata sta padla na zemljo. Oba pilota in mehanika so prepeljali težko poškodovane v bolnico. Med padcem se je vnel vsled eksplozije na enem od letal bencin. Letalo je padlo na streho neke hiše. Streha je jela goreti. Ogenj je bil sicer hitro pogašen, vendar pa so se ponesrečile pri reševalnih delih tri osebe, med njimi en gasilec. — Karambolaža tovornega vlaka in cestne železnice. V newyorškem predkraju Wuhau-keu-u je pasiral te dni voz električne cestne železnice železniški prelaz baš v trenutku, ko je pridrvel tovorni vlak. Voznik je izgubil pričujočnost duha ter je voz ravno na tračnicah ustavil. Učinek karambolaže je bil strašen: Voz električne cestne železnice je bil popolnoma razbit. Izpod ruševin so izvlekli dva mrtva in 32 težje ali lažje ranjenih. — Uspešno pomlajenje žrebca. V državni žrebčami »Karagjorgjevo« v Bački Palanki so te dni nekega žrebca, ki je bil že tri leta impotenten po Voronovi metodi pomladili. Pravijo, da govore vsi znaki za to, da bo pri-dohil žrebec zopet svojo prejšnjo življenjsko moč. To je prva operacija te vrste v naši državi. — Profesor in izumitelj razkrinkan kot slepar. Budimpeštanska policija je zaprosila dunajsko, da naj aretira »profesorja« Gjuro Mery. Dečko živi večinoma na Dunaju ter se izdaja za profesorja charkottenburške poliklinike. Trdi, da je izumil novo izredno ekonomično žarnico. Pod to pretvezo je ogoljufal večje število tvrdk in privatnih oseb za večje vsote. Aretirani je simuliral blaznost. Zato je bil poslan na opazovalni oddelek, od koder je te dni pobegnil. Preiskava je ugotovila, da se piše lopov pravzaprav Isak Jcnas ter da je pristojen v Jugoslavijo. — Dva italijanska špijona aretirana v Avstriji. Ob priliki manevrov avstrijskega vojaštva sta bila na Brennerju aretirana dva italijanska oficirja, ki sta prekoračila mejo brez potnih listov. Aretirana sta se dečka, izgovarjala, da sta prišla v Avstrijo zgolj z namenom, da izpijeta par čaš piva. Izgovor pa m držal; izkazalo se je, da sta špijona in vtaknili so ju v luknjo. — Racija na kvartopirce v Budimpešti. Budimpeštanska policija je izvedla te dni v sedmih klubih racijo na hazardaše. Inicifativo so dale žene, ki so zahtevale od policije, da jim priženo domov njihove zakonske može, ki cele noči kvartajo. — Gledališka razstava, ki se bo vršila na jesenski Pokrajinski razstavi v Ljubljani od 17. do 26. septembra t. 1. bo predstavljala predvsem na ljubitelje gledališča posebnost prve vrste. Tudi podeželni odri in njih članstvo bo prišlo na svoj račun, ker bodo imeli priliko videti na mestu zbrane vse potrebščine, ki jih podeželni odri potrebujejo. Posebna pažn ja bo obrnjena na razstavi dekorativni plati odra in sceno potom modelov. Tudi osnutki kostumov in figurine ne bodo manjkale. Oddelek »Družba«, ki je bolj ko-mercijelnega značaja, bo vseboval vse predmete, ki se nanašajo na gledališče od šminke, lasulje, venca pa do obleke, plašča, uprava Narodnega gledališča je stavila razstavi ves svoj mnogobrojni mater,ijal na dispozicijo. Poleg nje sodelujejo Udruženje igralcev, Prosvetna zveza, Zveza kulturnih društev m vsi vidnejši gledališki strokovnjaki. Aranžma paviljona razstave je v rokah gospoda ing. prof. Faturja. — Najstrašnejši p oko) j y človeški zgodovini. Iz Pekinga poročajo listi, da je prebivalstvo mesta Čiang To doživelo na včerajšnji dan strahote, ki so veliko bolj grozovite, kot one v šentjernejaki noči. člani kitajske nacionalistične stranke so ubili nekaj vojakov generala Peng-Jug-Sianga. Nekaj generalovih čet je hotelo maščevati ubite vojake. Vdrli so v mesto, ki šteje okroglo 300 tisoč prebivalcev ter pričeli klati nedolžno ljudstvo. Morili so kar od kraja — deco, žene, starce. Begunci pripovedujejo, da je bil. prizor grozovit ter da je izgubilo življenje okoli 80.000 nedolžnih ljudi. — Dunajčani izstopajo ii katoliške cerkve. Vsled znanih dogodkov izza dne 15. in 16. julija je izstopilo doslej okoli 13.000 oseb iz rimskokatoliške cerkve. — Lindbergu predlagajo, da naj bi poletel na mesec. Francoski listi objavljajo zanimivo statistiko o kores.pondenci, ki jo dobiva Lindbergh. Lindbergh je prejel nič manj kot 3.5 milijonov pisem, med temi 100.000 vizi 1-nic. Več dopisnikov predlaga Lindberghu, da naj bi poletel s projektilom na luno. Da ponuja Lindberghu mnogo žensk roko in srce, se razume samo jso sebi. — Slovenske narodne noše. Te dni je v založbi Učiteljske tiskarne pod naslovom »Slovenske narodne noše« izšla prof. Albert Sičeva druga izpopolnjena izdaja opisov slovenskih narodnih noš. Opremljena je z osmimi barvanimi slikami znanega našega umetnika M. Gasparija in s tremi prilogami slik v črnem tisku. To delo nas je povsem razveselilo, tembolj, ker je za nas velike važnosti in zelo potrebno. Iz natančnih opisov naših narodnih nos in iz slik bo sedaj omogočeno vsakemu, da se more obleči pravilno, kadar naj nastopa v narodni noši. Delo pa bo posebno dobro služilo tudi našim šolam, zlasti osnovnim. Na stenah naj jih ima mladina vedno pred očmi in si jih vtisne globoko v spomin. Pri vsaki priliki pa naj učiteljstvo opozori mladino na te slike, da vzbuja pri njih narodno zavest in ji krepi narodni ponos. Sploh pa naj ne manjka te prepotrebne 'brošure pri JVseh slovenskih družinah, da jo imajo pri roki vsak hip, ko jo potrebujejo. Dobiti jo je po vseh naših knjigarnah za izredno zmerno ceno 42 Din. — Legitimacije aa obisk II. Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 so že v prodaji. Dobe se po Din 30.— pri vseh večjih denarnih zavodih, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrkali, Putnik, Dunajska cesta, Josip Zidar, Dunajska cesta, Obrtna banka, Ju-goslavenska banka, Jadransko - podunavske banke, Zadružna gospodarska .banka, Češka industrijska bnaka, Prva hrvatska štedioni-ca, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska banka, Kreditni zavod za trgovino in obrt, Aloma Company, Matelič & Co., Kongresni trg, Brezalkoholna produkcija, Poljanski nasip, Kmetijska družba za Slovenijo, Komer-cijalna banka, »Posredovalec«, Sv. Petra cesta. Zavodi, trafike itd., ki teh legitimacij še nimajo v razpečavanju, pa jih žele proti proviziji prodajati, 'naj se takoj obrnejo na Urad velesejma v Ljubljani. Občinstvu priporočamo, da se posluži te ugodne prilike in si nabavlja legitimacije že v predprodaji, da se ne bo treba nastavljati ob času prireditve pri sejmskah blagajnah. »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Dr. IVAN PINTAR zopet ordinira. Ljubljana. 1— Nova vrtna kolonija na Viču. Stavbna in kreditna zadruga »Stan in dom« gradi v Mali vasi nad Rožno dolino svojo drugo vrtno kolonijo, kjer bo zgrajenih trideset novih stanovanj. V nedeljo, dne 18. t. m. se vrši na tej vrtni koloniji vzidava ogalnega kamna. Pričetek te slavnosti je ob pol tretji uri, po slavnosti se pa vrši na čast vseh »Stan in domarjev« in prijateljev te agilne zadruge vrtna veselica v Zadružnem domu. Ta zadruga se je ustanovila koncem leta 1924 po inicijativi znanega zadružnega organizatorja g. Antona Kristana. V tem kratkem času je sezidala 44 hiš z 90. stanovanji in 6. lokali. Sedaj pa zida na Viču to novo kolonijo in več manjših eno- in dvodružinskih hišic. Še to jesen pa prične zadruga graditi z drevnini posojilom v znesku 2,000.000 Din v . jki 20 stanovanj, • kasneje pa namerava se-? l.kolonije ob Dunajski cesti, v Vodmatu in v šiški, če bo našla tudi v nadalje razumevanje pri merodajnih faktorjih. Na sedanji pokrajinski razstavi na ljubljanskem velesejmi1 razstavila načrte, ki jih je projekti-t n Pridana tehnična pisarna arhitekta ivana Zupana. Zadruga »Stan in Dom« vabi vse svoje članstvo, vse prijatelje zadružnega giDanja m vse interesente, da se udeleže zgoraj omenjene slavnosti ,in da si ogledajo načrte m publikacije na ljubljanskem velesejmu. J Mestno kopališče na Ljubljanici se z dnem 19. septembra 1927 zatvori. GLAS IZ OBČINSTVA. Ugodnosti pri vožnji na železnici ne uživa vsak, posebno na dolenjski ne, če slopi na dolenjskem kolodvoru. Tam je sicer vedno hud naval, ob sobotah pa hočejo človeka poteptati, ko si se po hudi borbi pririnil v koupe pa moraš stati, zakaj vsi sedeži so zasedeni, police in prehodi pa zabarikadirani z jerbasi, košarami, vrečami, culami in drugo ropotijo. Ali res ni nikjer nobenega vagona, ki tu se ga dak) pripreči, da bi vsaj malo gnječo razredčili? Seveda ni čuda, če slednjič tudi sprevodnik, ki 8e mora riniti skozi raznovrstnost prtljage in potništva, slednjič izgubi potrpljenje in opravlja svojo dolžnost bolj v strogem tonu, kot bi kak dobrovoljen potnik, kakoršnih je baš v tem vlaku mnogo, pričakoval. Vendar pa tudi tu ne gre čez gotovo mejo strogosti, kot &i nekateri io dovoljujejo. V modernih državah polagajo sprevodniki izpite iz uljudnosti, da vedo v raznih situacijah biti kos svoji nalogi. Morda bi tudi pri nas kazalo uvesti slično uredbo. koncert gospe lovšetove v NOVEM MESTU. Gospa Lovšetova je priredila 7. t. m. v Novem^ mestu koncert v prid Ciril in Metodove družbe (Zenske podružnice Novo mesto), ki je bil zelo dobro obiskan. Koncert je združil vse prijatelje muzike, ki so našo prvo pevko že pri nastopu navdušeno aklamirali. Arije iz oper Traviata, Madame Butterfly in Margareta odpela je gospa Lovšetova briljantno in z virtuoznostjo, ki je frapirala. Na las čista intonacija, jasna vokalizacija, dovršena tehnika in zares lepo, čustveno prednašanje — to so vrline, s katerim razpolaga gespa Lošvetova v veliki meri. Kar pa pri tej pevki največ osvaja, to je lepota njenega glasu. Kdor ie imel priliko slišati zadnje dve leti po evropskih centrih razne pevke, bo priznal, da se sliši tako lepih glasov zelo malo — ali pa sploh ne. Idealnejšo, kulturnejšo koncertno pevko si je težko zamisliti. V drugem delu koncerta je zapela gospa Loveštova tri pesmi, za katere je žela tolik aplavz, da je morala z dodatki na dan. Chopinovo »Žalost«, Pavčičevo »Pastirico« in Go-darelovo »Berceuse« je podala tako nežno, da je občinstvo očarala. Gospe dr. Vašičevi, ki je ta koncert aranžirala, so vsi udeleženci posebno hvaležni, ker imamo v Novem mestu redko tako lepe, umetniške prireditve. Pri koncertu je sodeloval Novomeški salonski orkester pod vodstvom našega neumornega gospoda Strajnara. Gospej Lovšetovi je bil poklonjen lep šopek, kar je občinstvo pozdravilo z navdušenim odobravanjem. Bil je v vsakem pogledu umetniški vžitek, kakoršnih si še želimo. Koncert pevskega društva »Ljubljanaki Zvon« v Hrastniku. V nedeljo, dne 18. t. m. popoldne konoertira pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v dvorani Narodnega doma v Hrastniku z vzporedom slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih pesmi. Lenka. (O. Župančič.) Mešan zbor s klavirjem, uglasbil Josip Pavčič. Prijetna, melo-dijozna, lahka skladba je pravkar izšla v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Cena skupni partituri 12 Din brez poštnine, zborovski partituri le 1 Din. »Lenka«'bo zborom, ki ljubijo živahne, v plesnem ritmu zložene skladbe in imajo spremljevalca na razpolago, jako dobrodošla. Naročila po dopisnici sprejema pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Šah. BORBA ZA SVETOVNO PRVENSTVO V ŠAHU. V četrtek se je začela v Buenos Airesu od evropskih in amerikanskih šahistov z veliko napetostjo pričakovana borba za svetovno prvenstvo. 6 let zaporedoma je kubanski fenomen Capablanca držal ponosni naslov svetovnega prvaka v šahu, ki si ga je priboril 1. 1921 v Havani proti dr. Laskerju. Lasker se je, užaljen vsled znanih newyorških afer, odrekel revanži, pač pa sta lansko leto izvala Capablanco Niemcovič in Aljehin. Južnoame-rikanski prijatelji šaha so zložili 10.000 dolarjev in povabili Aljehina, da se postavi proti Capablanci. Najvažnejša točka bojnih pravil je dogovor, da pade odločitev po 6 dobljenih igra!, pri čemur se remis igre ne štejejo. Zmaga torej tisti, ki prvi beleži šest zmag. Ker moramo računati z velikim številom neodločenih iger, bo znašalo število iger približno 20. Če se potem še vedno ne doseže odločitev, obdrži Capablanca prvenstveni naslov in dobi 60% nagrade, napram 40% Aljehina. Zaenkrat je določenih za eno igro 5 ur; igre, ki se v tem času ne bodo končale, se bodo nadaljevale do odločitve in šele potem se sme začeti nova igra. Čas za premislek je fiksiran s 15 potezami na uro, vodstvo turnirja in juryjo tvori mešana komisija. Dočim so imena tekmovalcev svetovnozna-na, bo zanimal občinstvo osebni popis obeh borcev, ki sta si po zunanjosti, po bistvu in načinu igre tako nasprotna. Raul Jose Capablanca je 39 let star, vitek in močan, temnega južnačkega tipa. Nastop Kubanca je miren, bolj ekskluziven kakor ljubeznjiv. Je premožen, poročen že več let in oče več otrok. Kakor vse znamenite osebnosti, je postal Capablanca nekak nacionalni heroj, ki brani kot kot zastopnik Amerike svetovno prvenstvo v šahu napram Evropi. Po svojem relativno neugodnem nastopu v Moskvi in Newyork.u je svoj sloves izborno rehabilitiral; njegove igre proti Aljehinu, Niemcoviču in Spiel-mannu so, kar se tiče natančnosti in moči, v zgodovini šaha brez primere. Igra močno, premišljeno in sigurno, ne da bi dosti ri-skiral; ne pusti nasprotniku nobenih šans in ga takorekoč prisili, da dela napake, ki jih potem mojstersko izrabi. Navadno najde kar instiktivno najboljšo potezo. Na zunanje je miren, skoraj apatičen: Capablanca je »stroj« v šahu. Ruski emigrant dr. Aleksander Aljehin je popolno nasprotje Capablance. Aristokrat po rojstvu in bistvu, 35 let star, visoke elegantne postave in lepega obraza, je ljubljenec žensk, kijnu zamerijo samo to, da je oženjen. Njegova žena, interesantna Rusinja polne postave, ga spremlja na vseh turnirjih, ne da bi odvrnila oči od svojega Saše, ki sedi v silni nervoziteti pri šahovski deski, mečka cigarete in kodre na glavi. Njegova igra je pravi odsev njegove osebnosti. Bleščeča In genijalna, polna brilantnih kombinacij in fines in na prvi pogled težko za doumeti. Je viharen napadalec, z nezaslišano voljo do zmage, ki se bori do zadnje možnosti iir večkrat igro riskira, da bi zmagal. Aljehin je »umetnik« pri šahu. Kot visok favorit starta Capablanca v Buenos Airesu, ki ga po splošni sodbi v turnirju premaga k večjemu dr. Lasker, v mat-hu pa noben šahovski prvak. O izidu te tekme so se izrekli trije svetovni igrači: jugoslovanski prvak profesor dr. Vidmar je rekel: >0 izidu tega matcha ni nobenega dvoma. V Buenos Airesu bo veliko remis-iger, končno pa bo zmagal Capablanca.« Ruski prvak Bogoljubov je izjavil: »Capablanca ni imel v. Newyorku nobenega konkurenta, ki-bi ga bil ogrožal, v matohu proti Aljehinu bo njegove šanse enako velike.« . Najostrejšo sodbo je podal danski prvak Niemcovič: »Capablance v tej formi, ki jo je pokazal v New- LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 yorku, sploh ni mogoče poraziti. Aljehin bo v najboljšem slučaju gotovo dobil samo eno igro. Sinatram torej, da se bo boj končal 6:1 za Capablanco.« Kratke vesti. Odbor, ki ima odločiti o rnmunsko-madjar-skem sporu glede zaplenjenih veleposestev, namerava predlagati Zvezi narodov, da odstopi vso zadevo mednarodnemu sodišču v Haagu v razsodbo. Čiecrin desavuiral Rakovskega na nasvet nemškega moskovskega veleposlanika, ki je izjavil, da bi prelom med Moskvo in Parizom preveč obremenil nemško zunanjo politiko. Nova zarota odpuščenih grških oficirjev za obnovitev Pangalosovega režima je bila odkrita v Atenah. Pod predsedstvom šaha Pahlarija je bila v Perziji ustanovljena fašistovska stranka in sicer čisto po vzoru italijanske fašistovske stranke. Srečni Perzijanci, samo to jim je še manjkalo do nebes na zemlji! Za sovjetskega poslanika na Dunaju je bil menovan Jurjenev. Občinske volitve na Češkoslovaškem so razpisane za 9. oktober. Macdonald se je izjavil za obnovitev ženevskega protokola. Francoski delegat Boncour je na seji Sveta Zveze narodov protestiral proti temu, da je Zveza registrirala Tiranski pakt, ker nasprotuje intencijam Zveze narodov. General Zagorski je poslal iz Gdanskega pismo. Policijski načelnik je glede na to takoj odpotoval v Gdansk. Bolgarski kralj Boris, ki potuje incognito po Evropi, se nahaja sedaj na Škotskem. V teku tega leta namerava posetiti angleški dvor. Po vesteh iz Moskve se je sovjetska vlada odločila, odpoklicati poslanika Rakovskega. Ni pa še,določen dan njegovega odhoda. V Atenah se je pojavila kuga, najprvo en slučaj in potem še trije. Vsi štirje slučaji bolezni so se pojavili v isti ulici. Dva bolnika sta že umrla, dva pa sta že izven nevarnosti. Šport Boksmateh med Deinpscyem in Tunnevem bo prinesel obema borcema velikanske nagrade. Gene Tunney bo zaslužil milijon dolarjev (56 milijonov dinarjev), iDempsey pa 450.000 (25 milijonov dinarjev) in sicer ne glede na to, kdo bo. zmagal. Ekshibicijske igre svetovnega prvaka Karla Koželuha v Zagrebu. Z velikim zanimanjem pričakovani nastop Karla Koželuha je donesel mnogoštevilni publiki velik športni užitek. Točno ob 3. uri je začela tekma z nastopom Koželuha proti našemu prvaku Dundjerskemu. Prvi service ima Koželuh, a prvi game se posreči po mnogobrojnih adventa-gah Dundjerskemu, da odloči v . svoj prid. No, Koželuh hitro izenači Še en game se posreči Dundjerskemu, ki vedi z 2:1. Od tega momenta naprej pa dobiva Koželuh v veliki premoči po vrsti 11 game. — K. Koželuh igra povsem moderen tenis. Njegov stil to je — situacija. On teče znatno hitrejše ko nasprotnik, toda ta razlika se niti ne opaža, ker njegova rutina ga dovede vedno mnogo prej na ono mesto, kamor gre nasprotnikova žoga. Koželuh obvlada vse vrste udarcev. V njegovi igri pride po tucatu dolgih udarcev nenadoma povsem kratko rezana žoga. Žoga se vrača za žogo, kakor od gumijaste stene. Vendar ni opaziti ničesar mehaničnega v ti igri in to je ono, kar napravi Koželuha nepremagljivim. V njegovi igri se vidijo prekrasne žoge, divne situacije, prave tenis-delikatese. On ume nenadoma priti do mreže, vendar njegovi protivni-ki niso bili dosti jaki, da bi pokazal vrhunec svojega znanja. V vseh igrah je zmagal z veliko lahkoto povsem sigurno. Naš prvak Dundjerski se je držal izvrstno, osobito v začetku in njegov odpor je bil posebno v začetku dosti velik. Lacoste bo branil svoj naslov. Lacoste, ki je s svojo zmago nad Tildenom odločil finale za Davisov pokal v korist Francije, je edini Francoz, ki se vdeleži amerikanskega prvenstva, ki se je začelo dne 12. t. m. v Forest - Hillu. Kakor znano, si je Lacoste lansko leto priboril amerikansko prvenstvo v finalu proti Barotri. Cochet je bil prišel do semifinala. Borotra, Cochet in Brugnun odpotujejo v petek v Francijo. Nurmi je dobil novega tekmeca. Švedski prvak na 5000 m Nils Eklof je pretekel zadnjo nedeljo v svojem rojstnem mestu Fins-pong 3000 m v 8:24.6, v času, ki skoraj do-seza od Nurmija {»stavljeni rekord 8:20.4. Vmesne čase je tekel Eklof sledeče: 1000 m v 2:38, 1500 m v 4:07 in 2000 m v 5:30 min. Zadnjo rundo 370 m je pretekel v 56.6 sek. Ce se ozira na dolžino proge in upošteva, da je Nurmi postavil svetovni rekord na 600 m dolgi stadionski progi v Berlinu, je smatrati Eklofov uspeh -za relativno enako- j vrsten. Gospodarstvo. BORZE, dne 15. septembra 1927. Ljubljana. Devize: Amsterdam 22.77 —• 22.795, Berlin 13.505—13.535 (13.52), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.99—8.02 (8.005) London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 221.75—223.75 (222.75), Praga 168.06—168.85 (168.45), Trst 307.75—309.75 (308.75). Curih. Beograd 9.135, Amsterdam 207.81, Berlin 123.385, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.09, London 25.21625, Newyork 518.50, Pariz 20.33, Praga 15.37, Trst 28.2125, Sofija 3.76, Varšava 58, Madrid 87.70. čal, vendar pa se je takoj zopet pomiril in priznal je svoj greh. Res je bil dvakrat poročen. Iz strahu pred kaznijo si je hotel vzeti življenje. Jokaje je prosil rivalinji, da naj njegovo veliko ljubezen pozabita. Dejal je,, da je obe obožaval in ker je hotel olbe imeti, je obe prevaril. Da pa ju odškoduje, je zapustil vsaki po eno tretjino svojega znatnega prepiozenja. Namen je bil plemenit, toda ker je ostal Vrednostni papirji. Ljubljana. Vojna odškodnina 376.50 bi., Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 140, Pra-štediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 80 bi., Trbovlje 465 bi., Vevče 135 den., Kranj ind. 405 bi., Ruše 260—270, Stavbena 56 den., šešir 104 den. MOŽ IN TRI ŽENE. V neko pariško bolnico so pripeljali nedavno Angleža Charles-a Barretta radi po-izkušenega samomora. Mladi mož se je bil j zastrupil. Protestiral je s slabotnim glasom ! zoper vsako prizadevanje, da bi mu rešili ! življenje. Samo eno željo je imel še: Prosil | je, da naj pokličejo k njemu gospo Elizabeto , Bar.rette, ki je stanovala v hotelu in gospo Katarino iBarrette, ki je imela lastno stanovanje v St. Clondu. Vodstvo bolnice je njego- vi želji ugodilo, mislili so pač, da gre za Barrettovo mater in ženo. Toda že uro nato sta se prijavili v bolnici dve lepi mladi dami, od katerih je vsaka jokaje zatrjevala, da je Barrettova zakonska žena. Obe sta hoteli Barretta za slovo še enkrat videti. Ker se je medtem zdravnikom posrečilo, da so preprečili Barrettov odhod na drugi svet, so dovolili damama v9top. Charles Barrett je ležal bled in vidno razburjen v blazinah, ob njegovi postelji pa je sedela plavolasa bolniška strežnica, kateri je bil pravkar narekoval svojo poslednjo voljo. Ko sta dami vstopili, je Barrett zaje- Barrett pri življenju, je postala stvar precej komplicirana. Prva njegova žena je imela pravico do moža in do njegovega premoženja, toda posedovala je moža samo na pohod njegovega premoženja pa naj bi ji bil® pripadla samo tretjina. Druga žena je bila še na slabšem: Ni imela niti pravico do njegovega imena več, kaj še do kaj drugega. Ubogi Barrett pa se je moral za svoj greli vse drugače pokoriti, kot si je bil mislil: n® drugi svet ne bo odjadral, pač pa v ječo.* Sedaj pa se pričenjajo čuda. Obe dami el* bili Barrettu za kratkotrajno srečo hvaležni obe sta mu skušali olajšati duševno trpljef' Elizabeta je bila pripravljena, da bi se dl Katarini v prilog razporočiti. Katarini pa bilo niti mnogo do tega, da bi posti Barrettova legitimna soproga, samo da bi Elizabeta dedščine ne izpodbijala. Obe st* Barretta prijazno tolažili radi ječe, vsako od njiju je aludirala sramežljivo na to, da bi bila pripravljena na ljubljenega možička čakati, da se vrne iz luknje in seveda tudi n® tretjo tretjino njegovega znatnega premoženja. Tedaj pa se je pripetilo nekaj nepričakovanega. Plavolasa, krotka bolniška strežnica je vstala z Barrettovo oporoko v roki, rekoč: »Ni se vam treba truditi, moje dame, stvar je že med Charlom in menoj urejena. Vi, gospa: Elizabeta, se razporočite in dobite zato eno tretjino; vam gospa Katarina se ni treba raz-poročiti, zato pa dobite drugo tretjino kot odpravnino. Charles Barrett bo svojo kažem odsedel. Ko pa se vrne Charles iz ječe, g® poročim jaz, da ga obvarujem v bodoče pre'* nadaljnimi bedastočanii, [Pred eno uro sva se zaročila.« Elizabeta in Katarina sta obstrmeli, vendar pa sta se udali v usodo, ker sta spoznali, da zoper krotko plavolasko ne opravite ničesar. Samo nekaj jima je bilo nerazumljivo. Kako je bilo mogoče, da je našel umir jo mož, medtem ko se mu je izprašujeva! .ti P iz telesa, čaš, da se je v tretjič zaljubil zaročil. lija Erenburg: 34 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) Jeanne je z gnusom prebirala te zapiske. V Parizu ni ljubezni. Ali je možno imenovati ljubezen, glej, to jpismo lastnice špecerijske trgovinice, ki se noč in dan s štirimi detektivi gani za svojim soprogom, lovi njegove ljubavnice, baranta z njimi glede vstopnine in plače, plače, z umazanimi lisami pokrivajoč račune zavoda gospoda Neya, račune ljubovnic, molitvenik in nazadnje še svoj atlasni život? Ce bi Jeanne pisala zakone, bi vsem tem ljudem prepovedala celo izrekati besedo »ljubezen' . Jeanne ve, kaj je to ljubezen. Ona je to zvedela daleč odtod, v zemlji revolucije, mraza in junakov. In ko se je Jeanne spomnila te zemlje, je čutila, da je edini izhod: bežati k Andreju, bežati v Moskvo. V nočeh je ona kovala naivne in absurdne načrte na .{»beg, kakor učenček, ki se je načital Cooper a in sklenil, da pobegne v deželo rdečekožcev. Stric skoraj ni govoril z njo. On je smatral pogovore z beraško deklico za brezplodno tratenje energije, torej za neoprostljivo razsipnost, Samo poredkoma se je zamišljeno ustavljal pred divanom, na katerem je spala Jeanne in izrekal: »Bodi tako dobra in se mi po noči ne prevračaj! Vse vzmeti so polomljene. Pa ti veš, koliko stane zdaj popravilo? Včasih, ob večerih je prišla Gabrijela. Obe sta se nežno objeli in dolgo molčali. Gabrijela, ki je bila vsa prevzeta od svoje sreče, je zdaj mogla govoriti samo o enemi Kaj naj ji na to Jeanne odgovarja? Ta je čutila gnus, če se je samo omenjalo ime Halibjeva. Ali naj to pove slepi? Ali naj ji .prevede on besede v kabinetu? Ne, nikdar! Jeanne je namreč vedela, kaj je to ljubezen in je molčala. Molče je .poljubljala zlate lase. Molče se je žalostila nad tujo slepoto iti molče jo je bila tudi vesela: dobro, da ona tega ne vidi. Po takih večerih ji je postajalo še težje. Mala blazina je po noči bila še bolj mokra. In trdovratnejša je postajala misel: bežati. Ta premišljevanja ji niso ničesar prinašala. Vsi načrti, ki jih je ponoči skrbno premislila, so se ji zjutraj zdeli smešni. Takrat j o Jeanne sklenila, da bo delovala na srečo. Prvi .svobodni dan se je odpravila, da poišče ruski konzulat. Tam ji gotovo povedo, kako pride v Moskvo, mogoče ji dajo tudi vozno karto. Pa kje je ta konzulat? V Parizu je namreč tako mnogo ulic. Jeanne je šla naravnost in ni nikamor kre- nila. Naenkrat je v bližini mont - parnasse -1. ega kolodvora zaslišala rusko govorico. To sia govoriil dve elegantni dami. Jeanne je planila k njima. Rekla jima je, da hoče v Rusijo. Tukaj bo umrla. Ona se mora takoj odpeljati. Kje stanuje ruski konzul? Naj ji dame pomorejo. Jeanne je govorila hitro in se je zapleteta v strahu, da ji ti dve ženski, ki sta gotovo prišli iz dežele Andreja, lahko uideta in se bo morala spet vrniti na prekleto ulico Tibouma.iry. Precej časa je trajalo, predno sta se dann od osuplosti znašli. Ena se je celo zvalil iz rok zavojček nakupljenih stvari. -- Ruski konzulat je na ulici Grenelle. Vendar pa tam pomagajo samo tistim, ki 30 iz Rusije bežali, ne pa onim, ki hočejo tja V Rusijo zdaj ni mogoče, golobička. Rusije zdaj ni. Tam je samo beljševiško peklo. Jeanne pa ni hotela razumeti obtoževalne-ga patosa teh dam in je ugovarjala: ne! Zame je neobhodno, da odidem v Moskvo. Cimprej! Takoj zdaj! V skrajnem ogorčenju se je ena od dam, ena, ki se ji je bil iz rok zvalil zavoj, obrnila k svoji prijateljici: —Pojdimo, Marija Iljinišna! To je gotovo boljševiška špijonka. Samo poglejte, kakšne predrzne oči ima. Iz' predrznih oči Jeanne-e so se usule sol- il ornov se je vrnila pozno zvečer. Mogoče je bil v Parizu tudi boljševiški konzul, vendar pa ta konzul ni obešal nobenih objav. Jeanne* je obletela mnogo ulic. Jeanne je bila tudi v zlobnem dvorcu na ulici Grenelle. Nihče Ji pa ni hotel povedati, kako bi prišla v Moskvo. Ko je prišla spet v svoj kot, gla. Iz kabineta je slišala zgovorni libjeva. — Dragi gospod Ney! Kot bodoči vaš sorodnik si dovoljujem, da vam povem, da je vaša nečakinja — silno pokvarjena oseba-Še ob življenju vašega nesrečnega brata je silila vame z najbolj nenravnimi predloga. Temu je sledila tišina. Nato je pa nepričakovano in divje zagrmelo krčevito hohota-uje samega gospoda Ney-a. — Tako torej. No, hvala vam, prijatelj, za informacijo. Mi, ha-ha, bomo že izvajali posledice. — Andrej — je zašepetala Jeanne, — Andrej, kaj me ne boš zaščitil? Andrej je bil pa daleč. Andrej je pa isto | uro {»navijal pred zasneženo Moskvo: »Ti-j boumairy, Tiboumairy«. In ime strašnega br-1 loga, kjer se je brez zaščite metala Jeanme, I se mu je zdelo neizrečeno nežno. MALI OGLASI. VINOCET Carinsko posredniiki in Spedidiski bureau »GROM« Za vsako besedo se plač* 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi naifineiSi in naiokusneiii namizni kis iz vinskega kisa. Istit.vn|*~ ponudbo. t—» Tolofon Itev. 238S. TehnICno In higlJenICno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. neumni Ljubljana, Dunajska casta It. la, SL aadstr. LJUBLJANA, Kolodvorska ulita 41 Naslov brzojavkam t „GROM». Tolofon 2454. Podrulnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavtla vso v to stroko spadajočo posle najhitreje In pod kulantnlml pogoji. TostspnUrl drulba spalnih vos S. O. B. sa oksprosne Gospodinje, šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje in se želite izobraziti v izdelovanju oblek, za Vas je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Priče' tek 19. t. m. Izdelo»*^le krojev! Zasebno ^Jno učilišče, Ljubi)®0®’ Stan trg Premog - Čebin Wolfova l/II. - Telef. 2056. Širite »Narodni Dnevnik" 1 DANA GOLIA-KOBLER-JEVA. Privatne klavirske ure. Informacije vsak dan | od 11. do 1.. Mestni trg štev. 7/III. W E C K (weck} .n aparati za nkuhovanje so najcenejši, ker so najboljši. Znirtii znižane cene. Ugodni pogojil Tovarn«*« Krekov trg 10 - - »- tem--. Odda se velika, zračna soba i električno razsvetljav« in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista. Prodam salonsko suknjo. Naslov v upravi Usta. MERKUR TRG.* IND. D. D. , ,n(|U«trijsklh in uradnih tiskovin. * Bh?fBV*Spšhy^^*^ * LASTNA KNJIGOVEZNICA. * TBtlFON. »T. 25»»* i ir.ra. »Merkur« odgevoren: Asdrsj S.ver. Y*i v Ljubija si. Isdajatalj: Afsktssisr Zslszmiksr. - Urejuje: TMteIr Bvstsk. - Za tiskar.«