Številka 39.
TRST, v petek 8. februvarja 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki dan
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj T»samičiie številke se prodajajo po 3 nv6. (ti Btotink) v mnogih tobakaroah v Trutu in okolici. Ljubljani. Gorici, Xraniu, St Pe ru. Sežani. N" brežini. Sv. Luciji, Tolminu,
.Ajdov-čini, Postojni, D >rnbergu. Solkanu itd. \ ENE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mjn, visoke i1 , mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ;
o-mrtn ce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot Za ogla«e v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsaka na-daljna M-nta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 *tot. — Oglase spreie na Ineeratni oddelek uprave EdinoHti' . — Plaćuje se izključno le upravi ^Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinost 1 je moč
H&ročnlna znaia
za vse leto K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na
naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poši'jajo na uredništvo lista Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo Iti rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 1 sta
UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galatti 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODI JfLastnik konsorcij listu , Edinust1'. — Natisnila tiskarna konaoreia
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št. 18. sissss^ Poštno-bruni I nični račun št. 841*652.
- TELEFON it«v. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
StanČov v avdijenci pri cesarja.
DUNAJ 7. Danes ob 1. uri popoludne ie cesar vsprejel Stančova, bolgarskega mi-»istra 7/a vnanje stvari.
Minister Bienerth pri cesarja.
DUNAJ 7. Cesar ie danes popoludne ▼sprejel ministra za notranje stvari, Bienertha, v posebni enourni avdijenci.
Ckiif Vetter in dr I»ueger odlikovana.
DUNAJ 7. Kikor je zvedel c. kr. brz. keresp. biro sta dobila bivši predsednik poslanske zbornice in župan dunajski dr. Lueger, »eliki križ Fran Josipovega reda.
Žu &n dr. Lueger.
DUNAJ 7. V stanju župana dr. Lueger j a ni tudi danes do zvečer nikake spremembe. Srčno utripanje je tudi danes popolnoma normalno in popolnoma povoljno. Vsa nasprotna poročila so torej popolnoma kriva i n ne odgovarjajo dejstvom. Sedanje stanje županovo ni nikakor opasno. Opoludne ga je prelat Scbmolk na njegovo izrecno željo nre-▼idel svetotajstvi za umirajoče. Takoj po dovršenih sv. obredih je župan eno uro dobi'o spal.
Bolezen dr. Laegerja.
DUNAJ 7. Stanje župana dr.a Luegerja je nespremenjeno. Bolnik ni imel mirne noči. Temperatura je normalna.
Vremensko poročilo za Kranjsko in Primorsko.
DUNAJ 7. Spremenljivo, zmerni vetrovi, temperatura malo spremenjena, postopno zboljšanje.
Dementi
DUNAJ 7. „Fremdenblatt" poroča : Vest. ki jo je danes objavila „Bohemia" o spremembi v vodstvu pravosodnega ministerstva, je, kakor zamoremo najodločneje zagotoviti brez vsake reelne podlage.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 7. Zbornica je v tretjem čitanju vsprejela zakonski načrt glede dovoljenja rekrutnega kontingenta za 1907. Na to je pričela razprava o zakonskem načrtu glede zavarovanja delavcev proti bolezni in nezgodi. Poročevalec Szatmarv (stranka neodvisnosti) je rekel, da pomenja predloga pričetek socijalno-politične reformne delavnosti. Poročevalec je pojasnil glavne točke novega zakona ter priporočil, naj ga zbornica vsprejme. — Minister za trgovino Košut je izvajal: Ta predloga pomenja prvi korak sedanje vlade na socijalno-političnem polju. Temu koraku sledi čim prej cela vrsta enakih dejanj. Ko se oživotvorijo dela, ki jih namerava izvesti govornik, potem bo Ogrska na tem polju v prvi vrsti evropskih držav. Za tem zakonskim načrtom pred1 oži vlada zakonsko predlogo o varstvu delavcev, nadalje o reviziji industrijskega zakona in zakonski načrt o zastavnem pravu. Minister je konstatoval, da je zakon sestavljen na podlagi avtonomije in paritete. Ministra je pri tej zakonski predlogi vodila ie ljubezen do delavstva. Razprava je bila na to prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 10. uri pred polu d ne.
f Škof dr. Rziha.
BUDJEJOVICE 7. Tajni svetnik škof tir. Josip Rziha je danes ob 3. uri in tri četrt zjutraj umrl.
. i
Deželnoxbor«ka dopolnilna volitev.
BRNO 7. Na včerajšnji dopolnilni dežel-nozborski volitvi za češki kmetski volilni okraj Val. Klobouk je bil namesto umrlega Frana Wesseljr ja izvoljen P. Stojan.
Civilni a d lata« Benko na dopusta
SARAJEVO 7. Civilni adlatus baron Benko je nastopil dvomesečni dopust ter se čim prej poda na Sicilijo.
Sneg na Tirolskem.
INOMOST 7. V Bregenskem gozdu in j Montefonski dolini je vsled silnega snega pro-• met na železnici in po cestah trajno ustavljen. Na mnogih krajih so snežni zameti visoki osem metrov. V Radušelski dolini je snežni j plaz 200 metrov daleč odnesel lovca Leona Schweitzerja, ki je bil hudo poškodovan.
Pogodbe glede uporabe cerkev na Francoskem.
PARIZ 7. Minister za bogočastje Briand je razposlal prefektom in županom vzorce pogodb glede brezplačne uporabe cerkev. Ti j vzorci se tičejo pogodb, ki jih imajo skleniti prefekti in župani z župniki in verskimi udru-žitvami. Razlikujejo se pa od načrtov, pred-| loženih od škofov izlasti kar se tiče odpovedi. 1 Uzorci določajo, da se zamore pogodoo odpovedati v slučaju, ako se primerno ne skrbi za ohranjenje posamičnih cerkev in cerkvene ! oprave, za slučaj, ako se rabi cerkve za druge i svrhe in ne za svrhe, za katere so namenjene in za slučaj, ako duhovuiki kršijo odredbe zakouov iz leta 1905 in 1907.
Francoski ministerski svet.
PARIZ 7. Ministerski svet je soglasno odobril zakonski načrt glede prihodninskega davka, ki ga finančni minister popoludne predloži zbornici.
f Nadškof Hautin.
PARIZ 7. Danes je umrl nadškof iz Chambery, mons. F. Hautin po daljši bolezni v 76. letu starosti.
Francoska zbornica.
PARIZ 7. Na današnji seji zbornice je predložil finančni minister Cai!laux zakonski načrt o prihodninskem davku.
8tanje Klementine Kobarške.
SOFIJA 7 Zdravstveno stanje vojvodinje Klementine Koburške se je zboljšalo. f Lord Goschen
LONDON 7. Bivši minister lord Goschen je v minoli noči za srčno kapjo umrl.
Kardinal Mathieu — člen francoske akademije.
PARIZ 7. Kardinal Mathieu je danes popoludne vzel v posest sedež v akademiji po kardinalu Ferroudu ter je imel svoj nastopni govor. Odgovoril mu je grof D' Haussonville ter rekel, da so katoliki v zadnjih 25 letih občutili konkordat kakor breme. Bilo je pa krivo, da se je istega na brutalni način prekinilo ter hotelo preo snovati cerkev brez papeža. Cerkev ne potrebuje nikakega novega diplomatičnega orodja, prava svoboda je dovolj, da ista izvršuje svojo misijo.
R u s i j a.
Kazenska razprava proti udeležencem atentata z bombami v Stolipi novem dvorca.
PETROGRAD 7. Te dni prične pred petrogradskim vojnim sodiščem kazenska raz-
prava proti dvem mladim dekletom, Klinović in Terentjev, radi udeležitve atentata z bombami v Stolipinovem dvorcu. Dvajsetletna Kli-mova se je baje v zadnjem času udeležila oropanja nekega državnega denarnega transporta. Iz nje stanovanja so se baje napadalci podali v Stolipinov dvorec.
Oktobrisf umorjen.
KURSK 7. (Petr. brz. ag.) Sinoči je ; bil posestnik Ploknor, marljiv agent stranke oktobristov v svoji sobi umorjen ; njegov sluga je bil pa ranjen. Sodi se, da sf1 gre za političen zločin, ker so ostali denar in dragocenosti netaknjeni. Morilec je pobegnil.
Zarota proti carju odkrita.
PETROGRAD 7. V zadnjih dneh so v i Petrogradu pri hišnih preiskavah našli 45 uniform Čerkesov carske telesne straže. Sodi da so na sledu zaroti proti neki vi oki
se,
osebi.
Glagoljica in Rin).
Po paragrafu VIII. latinski svečenik nameščen v službo v naših župnijah, more privatno latinati. mi pa ne moremo v njihovih i župnijah glagoljati na noben način. Odredba od 5/9 1898 je bila v tem obziru mnogo pravičneja. Ali to še ni dovolj. Po IX. paragrafu bo mogel vsaki svečenik v naši cerkvi , maševati latinski. Svečenik glagoljaš pa ne bo mogel niti privatno darovati mašo razun v svojih cerkvah. Ako pride v Zagreb, Zadar, Spljet, Dubrovnik ali druga mesta, tedaj je
—	suspendiran : ne sme darovati maše. To je sramota in žaljenje za našo duhovščino in , za naš narodni amanet. Pred malo leti je bil
neki svečenik iz svete dežele v Trstu ter je I svobodno daroval mašo po svojem vztočnem obredu. V Rimu se vsako leto izmenjajo na stotine duhovnikov raznih jezikov in obredov. Nikomur ni zabranjeno čitati mašo v svojem 'jeziku in po svojem obredu. Samo glagoljaši ne smejo. Rimska kurija je jedino naš jezik proklela in j p o t i s n i 1 a v n a j s a m o t n e j a mesta, j Sličnoga slučaja, da bi se kak narod in njega jezik tako omalovaževalo pred sretoui, zgodovina še ne pozna.
Po enajsti točki mora biti v njihovih 1 cerkvah vse latinski. V naših pa — ako kaka i oseba zahteva, da se njemu in njegovim vsi zakramenti delijo v latinskem jeziku in da se : ga latinski previdi — mora se mu ustreči na j vsaki način. — Že ta odredba bi zadostovala, I da pokaže vso mržnjo latinskega Rima proti narodu našemu. Mi smo brezpravni na svoji zemlji, dočim ima vsaki tujinec pravico, da gospodari v naši hiši!
To so glavneje pogreške rimske kurije.
—	Ali bil bi nepravičen, ako ne bi opozoril na neko veliko dobroto Rima. V XII. točki je rečeno, da nam na propovedanju božje besede dopušča rabiti slovansko ljudsko govorico. Ali ni dobra naša „mačeha" — hotel sem reči mati ?! Dovoljuje nam, da propo-
I vedujemo hrvatski! Ali kaj ? Mari bi Rim hotel, da se ljudstvu propoveduje latinski, ah celo kitajski ? „E se non ridi, di che rider suoli ?"
Narod hrvatski mora upotrebiti vse svoje sile, da odbije od sebe to krivico in sramoto. Žalostno je, da v teh časih raznih nasprotstev prihaja Še sv. Stolica, da nam dela resnih neprilik. Menda žele naši gospodarji, da bi se pečali s tem vprašanjem in na njih poza-
bili. V tem se vnrajo. Mi ne odnehamo od glagoljice, ker je to naše pravo in naša koilst za vero in narod. Ali ne smemo puščati iz vida tu Ji naših gospodarjev. Imeli bomo lju<li in Časa za eno in drugo.
Prvi korak mora storiti hrvatski sabor v Zagrebu. Banovina je avtonomna v vpra-1 šanju bogosluženja in nauka. Vse stranke bodo složne ob tem vprašanju. Sabor spregovori možko in dostojanstveno, ali — odločno. Glavno je, da se ve, od kodi one krivice, zalučane nam v uvodu one odredbe. Dalmatinski furtimaši mečejo vso krivdo na avstrijskega poslanika S e c h e n y i-a. j Ker je Madjar, nam je to nakuhal — pravijo i oni. Prijateljski odnošaji hrvatske vlade na Ogrskem omogočajo bistrenje tega vprašanja.
Naprej v borbi proti žaljenjem in poni-; žavanjem od strani latinskega Kima!
____ (Zvršetek)
Hrvatske stvari.
Dr. Geza Polonyi in dr. Josip Frank.
Stranka „čistih*4 v Hrvatski — teh de-! monov naroda hrvatskega — je zašla v ; stanie akutnega besnila. Vrsta razkritih škan-i dalo v, ki njenega vodjo kompromitujejo do I kosti, jej odteza tla pod nogami, da že viši ! nekako v zraku in oteplje slepo okolo sebe, podobno potopljajočemu se, ki lovi z rokama, da bi se rešil na čemer si bodi. „Čisti ' so popolnoma izgubili duševno ravnovesje, izgubili so vsako mero za to, kaj se sme in ne sme, in nič ne vidijo več tiste začrtane meje, preko katere ne sme iti nobena stranka v svoji opoziciji, ako se noče politično povsem kompromitirati. V takem stanju se nahajajo sedaj „čisti"* — v stanju konvulzivnih spopadov. O tem pričajo sramotni prizori v hrvatskem saboru, ki se že taki, da se škan-dalizuje na njih ves svet, v kolikor ima le količkaj čuta za pristojnost. Politika čistih je bila vedno hidrofobna (stekla), ali sedaj ima tudi nphova taktika v saboru vse znake hidrofobije. Povdarjamo: v saboru! Kajti ravno to je najsigurneji znak, kako „čisti1' sami čutijo v sebi trohnilo in razsulo, je ta, da so se začeli bati javnosti in ulice : — oni, ki so vedno kričali, da le oni sami so pravi zastopniki naroda in kako da je narod le za njimi.
Osramočeni čez glavo po Argusovi aferi, kompromitirani do grla od umazane afere s tovarno „Danica", razkrinkani in izpostavljeni za-smehu vsega sveta po senzacijonalni aferi Strasnov: so začeli samoubijalsko taktiko, ki sicer res ruši okolo sebe in dela drugim škodo, ali ki slednjič vendar zasuje pod ruševinami le njega, ki se je posluževal take taktike. Onemogočeni pred sodnim stolom politiške morale so morali doživeti — saj drugače ni moglo priti — da so se dostoj-neji elementi, videči se prevarjene v svoji veri v poštene namene glavarjev stranke, začeli gnusom obračati od nje. A naj značilneje in najsimptomatičneje je, da se je frankovščina jela rušiti ravno tam, kjer je imela svoje elitno čete — v Liki. V Gospiču je začela reakcija in secesija Ne da bi se izneverili zastavi Ante Starčevića — ki je. sojeno se slovanskega stališča, mnogo zgrešil, a je bil pošten, čist in idejalen — tudi kadar je grešil. Ne, ravno zato, ker hočejo še nadalje visoko držati zastavo „starega" — ravno zato, ker so videli, da je ta zastava po vodji „čistih" onečaščena ter se ime Ante
PODLISTEK.
Moralist.
Opisal Janko Bratina
Sedeli smo, kakor navadno vsaki dan v gostilni „Pri fakulteti". Imeli smo svojo mizo v kotu za vrati, kjer smo včasih govorili po cele ure. Prvi je prihajal navadno dr. Janez, 7A njim sva prilezla jaz in tovariš Korošec, navadno bolj pozno je prišel prijatelj Gorenjec, vsak dan zadnji pa tovariš Vipavec.
Vsi smo bili bolj navadni ljudje, le zadnji je bil včasih zelo originalen. Študiral je jedilni Ust, gladil si kuštraste lase pa mrmral „falot", „hudič" itd. ; nikdo ni vedel zakaj. Nazadnje je zagodnijal natakarju : „Bringen Sie mir ein Bier !" Dr. Janez je bil že po svojem naslovu najmodernejši med nami : bil je do groze nervozen in navadno so ga boleli zobje. Zinil je le včasih kako modro. Tovariš Gorenjec se ni dosti brigal za dok-UHrjevo nervoznost, pil je pivo in pulil sta-roslovenske koreninice na veliko zadovoljnost pok. Miklošiča. Nai omenim še, da je imel iovariš Korošec strahovit glas. — Sedaj pa prehajam takoj k stvari.
Sedeli smo tako nekega dne, govorili o
tem in onem, prišli smo tudi na moralo in njene priveske. Natakarica je šla parkrat tam j mimo, a v tako resnih pogovorih se nisem niti upal ozreti za njo, čeravno bi bil rad vkljub morali.
—	Kaj morala, je siknil doktor. Doživel sem par slučajev, ki so mi vzeli dosti, no, skoro vso vero v to problematično stvar.
Jaz sem koj nategnil ušesa, kajti vedel sem, da doktor govori o takih stvareh vedno premišljeno.
—	Moralno, je povzel zopet, je večini to, ker nikdo ne vidi. Vsaka podlost je moralna, samo da je skrita. Seveda očitno — tu ni moralno nič.
Poznal sem pred leti dečka, ki je bil pravi uzor za to mojo trditev. Vzgojen v takozvani „dobri hiši", je prišel na vseučilišče v rokavicah in imel nov svršnik. Ko je delal zadnji rigoroz, je stanoval nekaj časa pri meni; videl sem marsikaj, omeniti hočem le glavne stvari.
Imel je takrat nevesto nekje doli v domovini : hči visokega uradnika je bila. To mi je povedal, če se ne motim, ravno tukaj pri tej mizi. Natakarica tu je bila neka Slovenka, čedna in bujna punica, ki je znala pogledati tako sanjavo, mehko — —
Pogledal sem na doktorja in zdelo se mi je, da tudi on ni bil ravno nepristopen tej le mehki sanjavosti brhkega dekleta.
—	Tudi jaz sem se včasih malo pošalil ž njo: govoril sem ž njo kaj malega, a že to mojemu tovarišu ni bilo prav.
—	Pojdi, pojdi, dejal mi je, kaj te ni j sram ? Hm, jaz bi kaj tacega ne storil, pod ; mojo čast je. Pomisli, če se Človek pozneje j oženi, pride v boljšo družino — a, to ne gre !
—	In pravim vam, fantje, ta hudič je
i znal res lepo maralizirati. Skoro sem ga imel
za poštenega človeka — no, poučil me je sam drugače.
Gospodinja najina je imela mlado hčer, nedolžno in nekako plaho dekle. Jaz sem bil tam že par let, a še nikdar mi ni prišla slaba misel na um. Kaj pa naj začnem žnjo?
, Vzeti jo pozneje ? Pustil sem jo rajši in se brigal za svoje stvari. In prišel je ta psevdo-
: moralist, zagledal dekle ter mi pokimal, češ, dober okus imaš.
—	No, ker sem mu preveč verjel, nisem mislil, da bo storil kaj tacega. Na mizi je imel sliko svoje neveste ; zakaj, res ne vem. Govoril je vedno o neki morah, zabavljal črez me, če sem se spustil s točajko v navaden razgovor — sam pa je bil čisto na-
vaden falot v rokavicah in fraku. Ej, da bi
človek vedel vedno, kaj je vse v rokavicah,
kaj pod svetlim cilindrom! Pravim vam :!
zasmrdelo bi po vsem svetu, če bi se te ci-
lindre pometalo z gotovih glav! Toda, fant je imel prihodnost, sedaj je advokat, in
morda postane še poslanec. Dandanes se gode čudne reči.
—	Povedal sem že, da je gospodinja imela hčerko in to hčerko je ta dečko uničil. Vse se je zgodilo tako tiho, tako raiini-rano. da nismo opazili ničesar. Kedo pa bo vedel za to ? Nikdo, seveda, tudi njegovi blagorodni ne pride na ušesa. Torej lahko delaš, kar hočeš, le videti ne sme nikdo, le javnost ne sme vedeti zato, posebno še, če si iz boljše družine in tvoj tast viši uradnik. To je morala, fantje ! Ha, ha, tega se držite : le javno ne delajte škandalov in takih stvari! Kedo se briga, če je kedo ubil na tihem mlado življenje, če je zastrupil dekletu dušo in srce ?! Za to se ne briga nikdo. Vidite, takov moralist je bil moj znanec, a tudi danes bi še pokazal marsikoga, ki dela greh v skrivni uri, a ob dnevu trka na svoja prsa. češ : jaz pa nisem tak, kakoršni so drugi! O Farizeji, Farizeji !
Doktor Janez je dovršil. Tovariš Vipavec je zamrmral po svoji navadi: „hudič11, „falot" ! A sedaj se je videlo, da gre to na račun psevdomoralistov. Natakarica je prišla mimo in doktor jo je prijel za roko ter jej pogladil lice,v češ, jaz nisem moralist in ne iz takozvane „boljše družine".
—	Tudi tvoj ta8t ne bo viši uradnik! pritaknil je Gorenjec in tovariš Korošec je zagrmel: „Bene disisti !"
Stran U
EDINOST« štev. 3»
V Trstu, dne 8. februvarija 1907
Starčevića !e zlorablja v zasebne koristi Fr akove dinastije in — spremstva: ravno zat » je „Starčevićev klub:t v Gospiću dvignil zastavo upora ter jel izdajati list „Starčevi-cat.acu, ki je zapričel neizprosno borbo proti vodji „čistih4*. V svoji številki od 30. m. m. črta paralelo med drom. Frankom in drom. Po! nji-jem, ravnokar sramotno propadlim ogr -kim ministrom za — pravosodje. (O, krvava ironija!) In gospiški list prihaja do zaključka, da je tu popolna analogija, da si rečena moža lahko podata roko, da sta vredna eden druzega, ker sta oba znala kakor politik i skrbeti — za-se! A sedaj je tudi prišlo na dan, da sta bila ta dva moža v tesnih zvezah med seboj. Polonyi se je zrušil ob umazanih aferah izlasti tudi iz njegove odvetniške prakse. A istotako ima — pravi „Starfcevičauac" — vodja čistih na duši., kar mu je očital dr. Potočnjak v znani brošuri, ne da bi si Frank upal tožiti, dočim se je sicer zatekal k sodiičem zaradi vsake baga tele, kimu je bila zalučana v javnosti. „Starče-vićauac" očita Franku, da on sam diktira članke v „Hrvatsko pravo", kjer se do neslanosti proslavlja in povišuje. .. dra. Franka, njega samega! Očita mu, kako je kakor prrvni konsulent in mnogokraten delničar indnstrijalnega podjetja „ Danica" pisal članke v korist tega podjetja in priporočal, da mesto Zagreb žrtvuje mnogo tisočakov, in kako je kakor predsednik stranke naložil svojim somišljenikom, naj v mestnem svetu glasujejo za to subvencijo podjetju, ki ni imelo nič druzega hrvatskega na sebi, nego — ime! ! „Starčevicanac" pravi, da je poli-tičn ' spletkarenje v krvi dra. Josipa Franka. V obče je pri Franku čisto analogen slučaj kakor pri Polonyi-ju : pri obeh je bil politik v službi privatne koristi. A še na neko drugo str. n obstoji analogija : kakor je Košut^va stranka, ki hoče biti najradikalneja niadjar-ska stranka, krčevito jemala Polonyi-ja v svojo zaščito, tako je tudi Frank vzlic vsemu in vsemu še vedno predsednik stranke „čistih".
Nu, Polon vi je padel vzlic vsej zaščiti od strani svoie stranke. In uri se nadejamo, da se analogija med Polonyi-jem in Frankom ohrani do — konca : da namreč tudi Frank skoro pade vzlic vsem krčevitim naporom „čistih" pajdašev.
31 »m1 nemškimi iu češkimi soci-jaliiiini demokrati.
„Slov. Korrespondenz" javlja, da je med nemškimi in češkimi socijalnimi demokrati na Dunaju in na Niže-Avstrijske m povodom državno-zborskili volitev prišlo do razprtije, ki bi se mogla razširiti na vse pokrajine, v katerih bivajo Čehi in Nemci. Vzrok temu sporu da je postavljenje dveh nemških kandidatov za oba mandata v Favoriten. Cehi da so pričakovali, da enega teh dveh mandatov prepuste kakemu češkemu socijalnemu demokratu. Zahteva Čehov je bila odklonjena in češki socijalni demokratje izjavljajo sedaj, da si pridržujejo, da na volitvah oddado bele listke, ali pa da nemškim kandidatom postavijo nasproti češke kandidate.
Jfovi nemški državni zbor.
Iz Berolina javljajo, da bodo v novem nemškem državnem zboru večine : Večina konservativnih in liberalnih strank z 212 glasovi za narodna vprašanja; večina konserva-tivno-klerikalna z 234 glasovi proti liberalnim zahtevam na cerkvenem in gospodarskem polju ; in opozicijonalna večina, sestavljena iz liberalcev, centi uuia, Poljakov in socijalistov, ki bo imela 295 poslancev, ki zamorejo preprečiti vsako kršenje ustavnih pravic tudi brez	narodnih liberalcev.
Dogodki na Ruskem.
Položaj v Odesi.
Iz Odese poročajo, da je položaj tamkaj nevaren. Anarhisti povsodi napadajo policiste ter jih streljajo. Izredi „črne stotine" se širijo čim dalje bolj. Oborožene čete so udrle v pisarno „stranke mirnega obnovljenja", ter >o s silo vzele seboj zapisnik 40.000 členov stranke.
Kongres kadetov v Finski.
Ruski listi poročajo, da je kadetna ■stranka sklonila sklicati na dan 28. t. m. Kongres kadetov v Finski. Na tem kongresu bi se imelo določiti skupno postopanje kadetov v novi dumi.
f Admiral Rimskij-Korsakov.
V Petrog**adu je te dni v starosti 55 let umrl pomočnik ministra vojne mornarice, admiral Rimskij-Korsakov. Pokojnik je pripadal ruski mornarici od leta 1872. V mi-nolem letu je bil imenovan pomočnikom ministra vojne mornarice.
Drobne politične vesti.
J a v n a d e 1 a v Bolgariji. Iz So-tije poročajo, da je minister za javna d?la predložil sobranju zakonski načrt, v katerem zahteva 35 milijonov levov za dela v raznih pristaničkih in za gradnjo novih železnic.
Italijanski kralj obišče, kakor poroča „Tribuna", koncem meseca aprila grškega kralja v Atenah.
Slovanski dijaki izgnani radi volitev. Iz Draždan poročajo, da je oblast-liija izgnala iz Nemčije mnogo slovanskih dijakov, izlasti ruskih, ki so na zadnjih vo-

litvah za nemški državni zbor agitirali za socijalne demokrate.
Japonski cesarje imenoval prvim japonskim poslanikom na Dunaju Tosuja Uhido, bivšega odposlanca v Pekingu. Japonska je imela doslej na Dunaju samo odposlanca. Zadnji japonski odposlanec na Dunaju Makino je odšel z Dunaja pred enim letom.
Napetost med Japonsko in Združenimi državami. Iz Tokija poročajo „Timesu" : Japonsko časopisje poživlja Amerikance, naj pazijo, da je Japonska popolnoma mirna. V njihovi deželi se absolutno ničesar ne govori o vojni. Velika razburjenost in vse govorice o vojni izhajajo od ameriške strani. Japonska je od začetka ohranila neomajano vero v ameriško čutstvovanje za pravičnost in prijateljstvo, od katere je prejela doslej toliko praktičnih dokazov.
Sestanek hrvatskih škofov. „Naše Jedinstvo" je zvedelo, da se v prihodnjem postu sestanejo hrvatski škofje, da se sporazumejo o glasolici z ozirom na zadnji dekret sv. Stolice. List meni, da se nahaja v dekretu vendar le nekak izhod, da se zamore glagolico razširiti, kar da hrvatski škotje gotovo store.
V isti številki od 5. t. m. piše omenjeni i list pod naslovom : „Intrige iz Rima proti | glagolici"* : Prejeli smo nastopno od najzane- j sljiveje osebe in jamčimo za resnico : Morda znate, morda ne znate, za to vam pišem: Po- \ -utrajšnjem (t. j. 6. februarija) bi se bil imel j vršiti v Zadru sestanek škfcfov po nalogu , nuncija z Dunaja, da se jim zabiča strogo izvajanje novih papeževih odredb v stvari glagolice. Pazite! Dne 18. januarijaje dekret izdan v Rimu, a že 26. januarija je nuncij ukazal sklicati škofe, da bi se z njihove strani udušila vsaka reakcija ter da se jih nepripravne prisili v molk z : Roma locuta. Na to je nadškof Dvornik prepovedal držati sestanek v njegovi palači (v Zadru) in v njegovi odsotnosti (nadškof Dvornik se nahaja sedaj v nekem sanatoriju blizo Dunaja. Op. ured.), dokler se on ne povrne. Hvala mu ! Škotje bodo na ta način imeli časa, da reagirajo, ker se Vatikan ni oziral na nobeno točko njihove predstavke, za kar jih je pozval svoječasno v Rim. ampak je v popolni celoti vsprejel izvestje škofov Flappa in Nagla.
Kandidature ministrov. Z Dunaja javljajo, da bodo na prihodnjih državno-zborskih volitvah kandidirali vsi ministri razun grofa Auersperga, dr. Kleina in barona ' Bienertha. Finančnemu ministru Korvtov-skemu so ponudili tri mandate. Ministerski i predsednik bo kandidiral v četrtem dunajskem volilnem okrožju.
Dnevne vesti.
Naš podlistek. Kakor smo že naznanili, začne izhajati v kratkem v našem listu veliki amerikanski roman „Vohun", ki ga je spisal James Fennimore Cooper. Ta roman je znan po vsem svetu in je donesel pisatelju velikansko slavo. Doživel je „Vohun*' ali, kakor se imenuje v originalu, „The Spy" v Ameriki nešteto izdaj in je ondi še vedno jena najbolj priljubljenih knjig, preveden je danes že na vse jezike in mislimo, da nismo mogli storiti boljšega, ko smo poskrbeli, da ga podamo tudi Slovencem v dobrem prevodu. In zdi se nam potrebno, da opozorimo cenjene čitatelje že vnapred na imenitnost tega romana. Dejanje „Vohuna" se vrši za časa pravih bojev, ki so jih bili Amerikanci za to svojo svobodo, katere se raduj ej o danes, in slike teh bojev, junakov, romantičnih krajev, življenja kolonistov i t. d. so velezanimive, polue čudovitih krasot, in včasih kar začarajo človeka. To je od konca in kraja povest, katere vsaka stran je užitek, in upamo, da si pridobimo ž njo hvaležnost svojih čitateljev.
Izhajal bo „Vohun" skoz več mesecev ! sleherni dan v podlistku „Edinosti", izvzemši nedeljskih številk, ki bodo, kakor doslej, prinašale vedno samo kratke, zaključene feljtone.
O volilnem gibanju v slovenskih deželah je nekdo poslal iz Ljubljane daljši dopis v dunajsko „Information". Glede Istre piše : „čudna vest prihaja iz Istre. Tam se i je Slovencem določil en mandat. Sedaj pa imajo baje vodilni krogi resen namen, da bodo v tem slovenskem okraju kandidirali Hrvata. Slovansko solidarnost v vsej časti, vendar pa ostaja i resnic a, da slovensko ljudstvo kakor tako po hrvatenju istotako malo pridobiva kakor po germanizaciji. Nadejati se je, da bodo slovenski i volilci pametneji, nego njihovi svetovalci".
Mož, ki je to — bedastočo napisal, je vsakakc zelo čuden Slovenec, in še čudneji Slovan. Oe ni izdajica je pa vsekako velik j političen ignorant. Slovenca, ki živi tu doli :na južni periferiji in ki ve, da je le v naj-tesneji vzajemnosti med obema jugoslovanskima plemenoma možna naša srečneja bodočnost, mora zazebsti srce, ko čuje iz naše metropole take neslovanske sentence. Gospoda naj si ne belijo toliko svoje glave radi kan-! didatur v Istri. Naj potrpe malce: izid volitev jih pouči, da so se brez potrebe tako di-skomodirali !
Nemška surovost in — nemška karavana. Nedavno temu smo povedali, kako so nemške barabe, ki znašajo svoj germanski smrad v prilogo „Grazer Tagblatta" : „Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Kiisten-
land", insultirali slovenske gospice, ki obiskujejo kurz oficijantov na tukajšnjem poštnem ravnateljstvu. Tu-le podajemo nekoliko izgledov tega smradu z nemškega smetišča. Najprej pripovedujejo, kako so se tukajšnji poštni uradi raznemčili. Tu da gospodarijo sedaj : irredentisti, panslavisti, socijalisti in razni pristf&i anarhistov. (Nemške barabe se menda ravnajo po pravilu: če že lažeš, laži nesramno !) S tem, da ti uradi niso več nemški, da je zaupanje v te urade izpodkopano. (Pri kom ? si dovoljujemo mi vprašati. Pri Italijanih in Slovanih ?! A ti so, ki tvorijo avtohtonno prebivalstvo. Će je v teh omajano zaupanje, pa gotovo ni zato, ker so ti uradi premalo, ampak zato, ker so preveč nemški!)
Potem pa se spravljajo te časnikarske barabe nad „nežni spol". Zakaj — smo že povedali nedavno. Imenujejo jih porogljivo „postdamen", ki da tirajo nacijonalistično propagando; rogajo se jim, da so komaj vzrastle iz „fratzenalter" ; zasramujeio jih z „windische Postmiideln" in s tem, da Friiulein stavljajo incd navodnice („Fraulein") ; ozna-čajo jih za „windische Postoffiziantinen". Ti živi nemški sodi, polni piva, so celo tako nesramni, surovi in podli, da slovenskim gospicam nadevljejo ime „j u n g e G a n s e" (mlade goske). Ko so potem stresli svojo jezo nad to „revolto vindiških poštnih oiicijantov", jemljejo nekatere poštne uradnike imenoma p ;d svojo posebno zaščito. Mi pa jih opozarjamo, naj bodo malce previdni in naj gledajo, da s svojim protektorstvom ne napravico prav slabe usluge temu ali onemu svojih varvancev. Kajti tudi mi vemo marsikaj in tudi mi znamo govoriti!
Z barabskim psovanjem hočejo ti ljudje dokazovati, da bo Avstrija izgubljena, če ne bodo Nemci gospodarili na naših poštah ?! Naj gredo, no ! Saj se jim morajo krave smejati, ko trdijo, da jedino oni so še vez. ki državo skupaj drži ! Višek drznosti pa je, da te časnikarske barabe stavljajo svoje imperti-nentne pretenzije v imenu — reda in pravičnosti ! ! Kolikorkrat ti ljudje jemljejo v usta ti besedi, tolikokrat onečeščajo vzvišena pojma reda in pravičnosti.
Kako daleč sega že predrznost in aro-ganca teh fanatikov, ki nam jih vlada pošilja sem doli in jih morajo avstrijski narodi rediti s svojimi žulji; kako se že pripravljajo, da bi svoj težki tevtonski stopal pritisnili na tilnik domačemu ljudstvu : kako se že čut jo bodoče gospodare Trsta — o tem pričajo besede, ki so jih napisali v nekem posebnem dopisu z ozirom na nemški shod v Ljubnem, na katerem je „zasiopal nemški Trst" znani rogovilež s tržaške C. kr. pošte Pogatschnigg. Pišejo namreč o „zgodovinskih pravicah" Nemcev v Primorju, za katere se je zavzel rečeni shod. V tem da je veliki praktični vspeh zastopstva „nemškega Trsta" na shodu v Ljubnem. „Naj tudi — tako kličejo — Rim in Izrael od jeze kozolce preobračata in naj uprizarjata n a j 1 epši karnev a 1 — zastonj je! Psi lajajo, a karavana se pomika dalje... nemški bodočnosti Trsta nasproti."
„Gospodje" se čutijo in razkrivajo načrte — pangermanov; s tem pa oni sami opominjajo Slovane in Italijane, kako da morajo v lastnem življenjskem interesu brezobzirno protiviti se vsakemu nadalj-nemu ponemčevanju naših uradov, vsakemu nadaljnemu pomnože vanj u c. k. pangermanov v teh uradih!
Ljubezen do samega sebe, skrb za lastno življenje veleva Slovanom in Italijanom, da pravočasno skrbe za to, d a se nemška karavana ne bo pomikala dalje.
Nova ladijedelnica v Trstu. „Stabi-limento tecnico" zgradi v Sv. Roku pri Miljah novo ladijedelnico za trgovinske ladije. Nova ladijedelnica bo stala 2 do 3 milijone kron. Nova ladijedelnica bo tako urejene, da se bo moglo istočasno staviti v doke po šest ladij.
Razpisane službe. Pri C. kr. policijskemu ravnateljstvu bo tekom prvega polletja 1907 spopolniti 4 mesta policijskih kanceli-stov, v kratkem času pa 3 mesta policijskih slug.
Delavci v Lloydovem arzenalu dobijo poboljšano plačo za 25 do 35 stotink več na dan. Za sedanje zboljšanje bo treba 300.000 kron več izdatkov. Delavci baje niso s tem povišanjem zadovoljni.
TRŽAŠKA MALA KRONIKA.
Na slabi poti je 15-letni kovaški vajenec Anton Z., stanujoči v ulici sv. Mavricija št. 2. Dne 17. m. m. je g. Anton Martelanc, stanujoči v Barkovljah, prijavil policiji, da mu je neznan tat iz veže hiše št. 3 v ulici Donizzetti ukral več kosov neke železne i ograje. Vratarica iste hiše je pa izjavila, da sumi, da je to tatvino izvršil neki kovaški vaienec, ki da je pri kovaču Artuso in da mu je ime Pino. Na podlagi te informacije je policija izvedela, da Pino ni nihče drugi, nego gori imenovani Anton Z. Včeraj je bil Anton Z. aretovan in odveden na policijo.; Tam je pa najodločneje tajil, da bi bil on; izvršil rečeno tatvino. No, vzlic temu, da je ; tako odločno tajil, so ga vzeli na zapisnik in ga potem djali pod ključ.
Tatvina z ulomom. Neznani tatovi so predminolo noč vlomili v prodajalnico jestvin
Ivana Dionisio v ulici della Barriera vecchia št. 24. V isti prodajalni se nahaja pisarna. Tatovi so vlomili v pisarno in tam so nasilnim načinom odprli vse miznice. Iz ene teh so vzeli 886 kron in 34 stotink, a iz druge 9 kron. V prodajalni sami so pa pobrali več jajc in nekaj kg kave v skupni vrednosti 8 kron. Tatvino je Dionisio prijavil policiji.
Tržaška vzgoja otrok. Včeraj v jutro je tobakarnarica Filomena Fonda, ki ima to-bakarno v hiši št. 39 v ulici Giulija, prijavila na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci sledeči dogodek : Predvčerajšnjim po poludne so prišli v njeno tobakarno trije dečki mej 10. in 14. letom. Rekli so, naj jim da svinčnikov in serpentin. Mej tem pa ko je eden izbiral serpentine in svinčnike, sta jej ostala dva ukradla 25 poštnih nakaznic po 12 stotink.
Aretovan je bil včeraj predpoludne letni kurjač Josip M., doma iz Splita, ki je vkrcan na L!oydovem parniku „Marija Terezija". Aretovan je brl pa na zahtevo tukajšnjega deželnega sodišča. Josip M. je namreč meseca januvarja t, L neki večer jako nevarno grozil natakarici Mariji Perchein v nek; beznici v starem mestu. Še isti večer je bi! aretovan. a potem izpuščen. Deželno sodišče je pa uvedlo proti njemu kazensko postopanje in ga že parkrat iskalo potom poziva. Ker se pa ni odzval na nobenega teh pozivov — Česar ni mogel storiti ker je bil na morju,
—	je bil včeraj aretovan.
Slepar. Predsinočnjim je bil v ulici di Torre bianca aretovan 19-letni trgovski agent Josip D., doma iz Maribora. Aretovali so ga policijski agentje, ker so ga imeli na sumu. da je falzificiral neke papirje. Ko so ga na policiji preiskali, so našli v njegovih žepil. več golic trgovske tvrdke „Societa Adriatica' in tvrdke Hugo V. Jung. Poleg tega so našli pri njem poštno nakaznico za 20 kron, ki pa ni bila še oddana na pošto. Odpošiljateljica te nakaznice je bila natakarica Rozalija Ra-busa. a nakaznica je bila naslovljena na ubožnico v Kočevju. Aretovani Josip D. je tajil, da bi bil falzificiral kake dokumente, priznal pa je, da je zapravil denar, ki mu gu je izročila natakarica Rabusa z nalogom, naj ga odda na pošto. Aretovanca so seveda djali pod ključ.
Grozna nesreča na železnici. Včeraj v jutro ob 3. uri in četrt se je pripetila na južni železnici grozna nesreča, ki je zahteval* človeško žrtev. Bilo je pred skladiščem C. Rezervni stroj za sestavljanje vlakov je imel opraviti pred istim skladiščem in sicer na III. tiru. 64-letni ponočni čuvaj južne železnice Fran Rehar je pa šel slučajno ravno po istem tiru in v isti smeri kakor stroj. Stroj ga je dohitel, podrl in šel čezenj. Nesrečnemu možu je popolnoma strlo desno roko do pod pazduhe in mu prizadelo ogromno rano vrhu glave. Bil je takoj telefoničnim potom pozvan zdravnik se zdravniške postaje, ki je prišel tja z ambulančnim vozom, v katerega je dal ponesrečenca položiti, da gn odpeljejo v mestno bolnišnico. Toda mož je izdihnil že mej potoma, in sicer v ulici del Torrente. Mesto v bolnišnico, so ga na to peljali v mrtvašnico zdravniške postaje in obvestili sodno komisijo, ki je kmalu za tem prišla na zdravniško postajo in vzela stvar na zapisnik. Bila sta zaslišana tudi strojevodja in kurjač one nesrečne lokomotive, a dokazalo se je, da nimata onadva nikake krivde. Za tem so mrtvo truplo Reharja prenesli » mrtvašnico pri sv. Justu.
Nesrečni Rehar je zapustil ženo in dva otroka, ki stanujejo v Rojanu št. 169.
Izgubil se je na predstavi „Balkanske carice" v „Narodnem domu" daljnogled (kanočal). Pošteni najditelj je naprošen, da ta daljnogled prinese v pisarno društva » Narodni dom" (od 5.-6. ure popoludne.)
8 hI olja. Trgovska tvrdka z oljem Giovanni Segre, ki ima svojo zalogo in svoje urade pri sv. Andreju št. 192, je prijavila na policiii, da jej je od 1. januvarja t. 1. pa do včeraj zmanjkalo na neznan način 8 hI olja.
Smeinlca. Dve gospodični iz mesta sta šli mimo potoka, pri katerem je neki pastir nap<yai krave. To videča je ena gospodičen dejala: „Po glej, poglej ! Potem pa mlekarice taje, da ni v mleku nič vode
Anagr' m.
Slovenski trg moj celi je: Iz šestih črk mu je ime. Če znaš premešati z roko te črke, pa ti ozre oko ime pre.slavno pesnika aagleskega državnika, ki dve to let že živ več ri, a še spomin njegov živi! (Rešitev prejšnje: MIRA URA.)
Koledar ln vreme. Danes: Ivan Matski Zvezdodrag; Primisl. — Jutri: Polona, devic* in mučenica; Obrad ; Blagoslava. - Temperatur:, včeraj: ob 2. uri popoludne + 9° Celzius.
—	Vreme; včeraj : oblačno.
Darovi.
Popravek: Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gospa Alojzija Grapulin iz Gorice o priliki poroke gospodične Ivanke Bezeljak-Kljua v Postojni 13 kron in ne 17 kron, kakor je bilo včeraj objavljeno.
Društvene vesti in zabave.
PLESNI VENČEK priredi „tambu raški odsek pev. društva „Kolo" na pustno nedeljo, dne 10. februvarja v
V Trstu, dne S. februvarija 1907
»EDINOST« štev. 39
Stran IIj
dvorani „Trg. izobr. društva" (S. Fran-1 konceptni praktikant Fran Podboj pa vlad-cesco 2, I.) Delovala bo šaljiva pošta, koncipistom.
šaljivi srečolov in bitka s serpentinami. p" pnhodnj. državnozborsk. vol.tv. Vstopnina za gospode 60, za dame 30 st. Nudi se si. občinstvu obilo zabave in humorja.
Sokolova maskar; da. Odbor opozarja 73e ene čestite dame in gospode, ki se mislijo vdeležiti nedeljske maskarade kot maske, da se morajo pri vstopu izkazati z vabili. Ako pa kdo pomotoma ni dobil vabila, kar je pri taki ogromni množici povsem možno,
v Ljubljani bo, kakor se sodi, nad 7000 vo-lilcev. Volilne imenike prično sestavljati prihodnje dni.
Šnopsar v plamenu. — Na Rečici pri Bledu je šel 1. t. m. Anton Burja v Arhovo gostilno po pol litra špirita, menda za svojega očeta, ki je zaradi pijančevanja pod ku-ratelo. Anton Burja je stavil špirit v malho, a ker je bil sam pijan, je steklenico stri, špirit se je razlil ter namočil njegovo obleko.
nai reklamira pri društvenem tajniku Antonu Zdaj je pa Anton Burja gledalcem v zabavo Muh i (kavarna Balkan) vsaki dan od 6.-8. i vžgal svojo s špiritom napojeno obleko. V ure zvečer in na dan plesa od 10. ure zju- j trenotku je bil ves v plamenu in sedaj je od traj do 4. ure popoludne, ali pa pri bratu ! nog do glave ves opečen. U Modicu ulica Fontana št. 4, kjer se dobe V Vipavi je včeraj pri občinskih volit-*udi sedeži. Za sedeže naj se slavno občin-j vah v I. in drugem volilnem razredu zmagala stvo pobrine, kajti kmalu jih ne bo več i narodno-napredna stranka.
dobiti.	„	-
Tamburaški odsek „Kolau naznanja	lf&sti iz lstP6a
ar. tamburašem, da bo v soboto ob 8. uri	.	.
lečcr tamburaška vaja. - Pouk za nove , f Dobrovoljno vatrogasno društvo v j tamburaše na bo v nedeljo ob 11. uri zjutraj. Volovskem-Opatljl priredi v nedeljo dne, - - •	10. februvarja t. 1. v dvorani „Narodnega!
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Torrente št. 34 (t boyi iiiši) njnia nuova citt* di Crieste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke == vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti
Stare umetne zobe
kupuje specijalist v hotelu „BUON PASTORE e METROPOLE" via San Nicolo 3 nadstropje vrata štev. 43 od 3. do 6. ure pop. samo
do sobote 16. februvarja.
Sprejemajo se novi člani.
Vesti iz Kranjske.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
Poročajo nam iz Ljubljane
V sredo
doma" v Vdovskem svoj prvi ples.
——
i
lfesti iz Goriške.
Eksportna zadruga za zelenjavo.
avei-r i mrl je občinski" svet "zopet plenarno I ^ foriški °1ko!ici	.vršiJ° shodi na
*io. Splošno zanimanje, a ob enem tudi! katerih razpravljajo, ali naj se napravi eks-skrajno ogorčenje ie provzročil dopis 3. voja portna zadruga za zelenjavo ali ne V St. t Gradcu v zadevi odprave smodnišnic in i Petro, v Sovodnjabi, v Vrtojbi in St. Andražu j iiunicijskih skladišč z ljubljanskega polja.	izrekli za tako zadrugo ter podpisali
Kakor je čitateljem gotovo še v spominu.! pristopnico. Shodi v ta namen bodo si prigodila se je meseca avgusta lani v naj- j Biljah, v Gorici m Solkanu. aanjšem teh skladišč eksplozija, ki je prov-'
ročila pravo paniko v Ljubljani ter napra-	Vesti iz Koroške.
v severoiztočnem delu mesta tudi znatno' Nesreča pri predoru skozi Ture. šl, do, ker so popokale sipe v oknib, obr-1	r r
nju.iii proti vojaškim smodnišnicam. Do petje ■■ kil težko kamenje je zletelo v zraku do p. »I kilometra v okrožju. Eksplodiralo je,
Dr. Fran Korsano
specijalist za slfilitične in kožne bolezni Itd. v Trstu ima
:. -i..... svoj ambu/atorij , ' t ulici S. Nicolo st. 9 {sad Jadrajo Bantoi
Sprejema od 12. do i. in 5,ljt do 6ropol.
SfSSffS^Sf^Sf^Si^^fSfStSfSt^
pevsko društvo
„JMriJa'
vabi na
v Barkovljah
PUSTNO VESELICO
ki jo priredi
v nedeljo, dne 10 febrnvarja 1907
v prostorih „NARODNEGA DOMA".
V S P O RED:
1.)	M. pl. Fa:ka* : .Junak U Like". tainburu*ki zt«>r.
2.)	H. Volarič : „Na ple»". rooAki rltor
3.)	G. Hruza : „Savski valovi", Um».ur:titi zbor.
H. Vogr;č : „Tiha noć", ž uski zbor se sprctnlievaiijem taro-bnraSer.
5.) £ Simm : te mitlim", tamburaški zbor. 6.. I-aharnar : „Ženin ko« ', luećan zbor
7.) \V. A etter : „Intermezzo". (Rendervotu). tam buraAki zbor. «.) Slavj*o»ki : „Tarl bari", mrtan zbor se spremtjevaujem tam-buraAev.
9 ) I Bartl: „Veneo vojaških pemi", tan»burai'<i zbor.
10.	„Blaznloa v prvom nadstropju", veseloigra t i deiauju-
11.)	Stric „Pust" : PLES.
Petje vodi druStveni pevovodja g. Ivan Bonano. Med posameznimi točkanni in pri plesu svira društveni „Tamb. odsek".
i i
_.i
KKK«aKrtK>K<nX«WK
pozor stariši!
Vstopnina 50 vinarjev.
Sedeži 20 st. — K plesu moški 80 st.. ženske 40 st
Na obilno udeležbo uljudno vabi
Odbor.

Malnicu na Koroškem se je razpočila gradnji predora podsuta dinamitna kapica ter ubila dva delavca, enega pa hudo ranila.

Vesti iz Štajerske.
r že omenjeno, najmanjše skladišče, kjer' ;e Lilo okolo 2000 kg smodnika. Komaj sto
korakov oddaljeno pa je veliko skladišče, v	Značilen slučaj nadutosti in ošabnosti
Katerem se je nahajalo v kritičnem času čez j nekaterih nemških političnih uradnikov pripo-300.000 kg smodnika j.i ekrazita. Kaj bi se | Yeduje zadnjj N# SloVm štajerc«. Na ptuj-nlo zgodilo, če bi se bila prigodila eksplo-; skenj okr glav> je name8'* en kakor praktikant jja v tem skladišču, se ne da niti misliti. neki Rud0if vitez Steeb. Nedavno je poslal | ?| Potresna katastrofa bi bila v primen s tako slov županu uraden dopis, seveda nemški, i ' nesrečo, prava otroška igrača. Mestna občina j gupan dopisa ni razumel in ga je vrnil z e z ozirom na vedno pretečo nevarnost od- 0 b naj se mu igti dopošlie v sloven- { hčno zahtevala, da se omenjenai vojaška j skem jeziku; ker ne razume nemščine. Nato f skladišča premeste iz bližine ljubljanskega - povabil Steeb župana k uradnemu dnevu [ nesta v kak bolj oddaljen kraj, Kjer bi ne K zaLteval? da m0ra priti vsakih 14 dni k! tflo nevarnosti ne za judi ne za imetje. A; „jemu da mu ustmeno dopove, kar treba,! i saj je odgovorila vojaška oblast i Z nesramnim ker ne ume isati 8iovenskih dopisov... Se-11
mizmom je izjavila, da je pripravljena pre- !------1
;estiti ta nevarna skladišča, čejej mestna	(Dalje na 4. strani),
rbčina na svoje troškev ugodnem	■	-
■jaju zgradi nova primerna skladišča. Mestna, občina naj do konca marca izjavi, je-li sprejme ; ^f^vfi, la pogoi ali ne. V slednjem slučaju se bo po j tžsploziji razrušeno skladišče na starem mestu - letos zopet zgradilo. Občinska svetovalca •ar. T r i 11 e r in P 1 a n t a n sta v trpkih | /)/J Tj) besedah dala duška ogorčenosti, katero ta I
s šolskim letom E907|8
Podatki pod naslovom ,.K0^VIKT'4 poste-restante v Ljubljani.
»ootKaaMKKgaKKK« I
JHHHHMim
Touarna pohištva w TiiSTU
ulica Ma Tesa
štev. 46
yZALOGA Piazza - -Rosario št. X
KATALOGI, NAČKTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO. ,
Prihranitev na p!inu
do
Bratje Sokoli!
Naprošeni so vsi oni bratje Sokoli, ki se udeleže društvene maskarade v kroju, da pridejo danes zvečer ob 8. uri in pol v telovadnico na pogovor radi priprav iste. Istotako se naznanja cenjenim gospicam in bratom Sokolom, da je danes zvečer ob 9. uri v telovadnici glavna in zadnja skušnja z orkestrom za narodno četvorko, katera se bo izvajala na Sokolovi maskaradi.
ojaški cinizem uprav provocira. Občinski je vzel dopis 3. voja s protestom v t nje, dotični akti pa so se odstopili prav-ne:uu odseku, da presodi, je-li ne bi kazalo natopiti sodno pot proti vojaški oblasti. Upati da se Ljubljana na ta način vendar-le mebi nevarnega soseda.
Nesreča na železnici. V sredo zjutraj jb poldrugi uri se je ponesrečil pri vlaku št. "I na postaji Bled premikač Fran Saviš. Ob pripenjanju vozov se mu je zdrsnilo in prišla je noga pod kolo, ki mu je zmečkalo stoj al. Prvo pomoč mu je podelil železniški ^druvnik na Bledu, nakar je bil odpeljan z . Jrnim vlakom ob 5. uri in pol v bolnišnico T 'Jonco. Govori se, da so mu v bolnišnici i: vnetja odrezali nogo pod kolenom. Na jeseniškem kolodvoru dobiva, kdor ** februvarja 1.1. ob 9. uri »jutr i v nemškem jeziku, le ^Siidmarku-ine'	v drnitvanih prostorih
.-.ulice. Jesenice napredujejo... in vendar je; • 'senicah skoro vse urndništvo (razu:i po | it ' načelnika) in drugo železniško osobje slo-1 l v.:	Radovedni smo. ako dobi.
praša
..Glasbena Matica".
Podjetje Gasspar po zlatemu Wouwerma
Halbmayr & Co., Dunaj
Izključni zastopatk z zalogo za Trst:
E. RUDAN, Via Oolai št. 3 — Telef. 1889
Okraju posojilnica in hranilnica v Sežani
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
DNEVNI RED:
Predložitev in odobritev računskega zaključka za
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRO^I
TRST. ULICA CASSA DI RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
kdor I leto 1906. slovenski, Ciril-Metodijeve vžigalice ? !' Razdehtev	dob,čka-

3. Poročilo o Teviziji Kakor se sliši iz 4. Volitev načelsiva poučenih krogov, namerava ljubljanska rGlas- i j. nadzorstva, bena \laticau prirediti letošnjo pomlad v Za- PredloP
grebu velik koncert, na katerem se bo med Na obilno udeležbo uljudno vabi Inigim izvajala tudi velika Hendlova skladba NAČELSTVO. -Svanda dudak"4, ki je na obeh zadnjih ljudskih koncertih v Ljubljani tako sijajno vspela.	__
slovansko zastopstvo za Trst in
ticeu se v narodnih krogih splošno odo- olcoliCO VZajCOinO ZdVarOVdUIC D3IIKC V r:i'a-	tUuiio« v TRSTU, ulica dolla Casarma 14- —
Slovenski zemljevid. Kakor se nam iz „dldVlJC se priporoča, uvazevaje gesto: „SV01I
U^one porot., skieml je odbor „Slo.en^ke JJVO.«.;,
Xaticea v zadnji svoji seji, da sprejme po- protj p0Jžmi BavBotaiii se dajejo pod zelo ugodnimi pogoji
"ndbo vojaškega geografičnega zavoda na posojila v vsakem znesku proti poroštvu in na vknjiž-h;aaju glede izdaje toli zaželjenega zemlje- be. Uradne ure vsaki dan odj9.-12. predpol. in od vida slovenskih pokrajin. Zemljevid se izda v 3.-6. popoludne.	^ć. »artoonik.
' '00 izvodih ter izide najkasneje v dveh le-	^
tih na štirih listih v merilu 1 : 200.000.
Premeščenje brigadnega poveljni-štva iz Ljubljane v Gorico. Iz popolnoma :ianesljivega vira smo izvedeli, du se povelj-tiitvo 56. pehotne brigade že meseca aprila premesti iz Ljubljane v Gorico. Vojaške pi-iirne v Ljubljani so se v ta namen že odpo- j za majev termin.
Prememba v politični službi. Konci-pist pri deželni vladi v Ljubljani Friderik -S i m a je imenovan okrajnim komisarjem,
Posrečilo se nam je sestaviti
spopotajet! in patentiran brzi stroj za nogovke
THE VIC T ORI A
s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosno domaČo obrt s proizvajanjem nogovic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez Siva. Uporabo stroja „THE TICTOBIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj In poštnine prosto. —
PARIZ velika nagrada in zlata medalja.----
Odpošilja centrala:
The Oictoria Stocking-Coom S Co«
TRST, Corso št. 17. f — Iščejo se resni zastopniki. — COfSO Yt 17.

DOBIVA SE V VSEH LEKARNAil.
Najvspešneje sredstvo proti
r evmatizmu isi protinu
TCI/nrikin rr\niwn p^rejena V Trstu Kafaela godina, lekarna „fflla JSadonna della Salnte" pn
je 1 Ll\ULlli/l bUUlnn od lekarnarjev : sv. fckobn m Josipa SoBina, Ukana ,fll* Igsa1, Farneto V
Steklenica stane K 1'40. It Trsta se ne odrožilja manje od 4 steklenic proti poŠt, povzetja ali proti naticipHtni poiiljatvi zneska 7 K fraakoj poltnineia zavoja
Čuj U IV
»EDINOST« st. 39
V Tr stil dne S. februvarja i ;
HOTEL BALKAI
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne.
^VS HOTEL BALKAi\
▼•da je župan to poniževalno in neumestno zahtevo primerno odklonil. Slovenski župani, ■e u pogibajte tilnika pred takimi gospodi, temveč vstiajajte pri svojih opravičenih za-fctevnh. da se z vami uraduje slovenski ! Ako pa ljudje, kakor je vitez Steeb, ne umejo »lovenski pisati, pa naj gredo, od koder so prišli !
Zaupni shod v Mariboru. Včeraj je imela slovenska kmetska zveza zaupen shod ▼ Mariboru. Zveza je odklonila za prihodnje đržavnozborske volitve vsak kompromis z narodno stranko. Shod se je brezvspešno raz-iel. Narodni svet se ustanovi.
Z revolverjem je streljal ▼ nedeljo zvečer na plesu v Ločniku neki Forcesin. Tstrehl je šestkrat. Obstrelil je nekega Breasana, katerega je zadel v čelo, nekega drugega v usta, tretjega pa v grlo. Prvi in tretji se zdravita doma, drugega so pa odvedli v goriško bolnišnico. Forcesina so 2aprli.
Gospodarstvo.
Vinogradi Hrvatske in Slavonije
knajo skupno 118.602 oralov površine. Od leta 1892 do konca 1906 je na ameriški podlagi obnovljeno 38 855 oralov. Se je ob-»oviti 79.747 oralov vinogradov.
Perotninska kuga se je pojavila v Ogrski posebno v bližnji okolici Budimpešte. Zanesena je bila iz balkanskih držav. Ta doslej na Ogrskem nepoznana kuga ugonobila je vso perutnino, kokoši, golobe, gosi, race itd. Radi tega je tudi poskočila cena perutnine in jajc do nepričakovane višine.
Za vodo neprodirno plahto dobiš, če nauiažeš s čopičem navadno platno na obeh straneh z lanenim oljem in ga potem osem dni razobesiš v senci, da se poBUŠi. Potem je namazati platno v drugič in sušiti 14 dni. Taka plahta traja lahko tudi 10 let. 8troški za olje znašajo okolu 10 stot. za en štirjaški meter. _
Razne vesti.
Reforma bolgarakega vseučilišča
Kakor znano, je bilo bolgarsko vseučilišče v Sofiji zaprto radi dem« nstracij povodom otvoritve narodnega gledališča. Bolgarska vlada je teh dni predložila sobranju zakonski načrt o reformi vseučilišča. Po tem novem zakonu OBtane profesorjem akademična svoboda samo aa polju nauka. Odpravljena bo prejšnja nji-kova pravica, da sami imenujejo profesorje. Ta oblast preide na naučnega ministra. Druga reforma je, da bo vsak slušatelj plačeval na semester 50 levov takse. Za pravoslovno in medicinsko fakulteto so takse mnogo veče. Tretja reforma je, da se dijaki, ki so izvršili pedagoške, trgovske, gospodarske in enake šole. ne morejo upisati na vseučilišče, to pravico bodo imeli samo zvršeui gimnazijci. Ženske se ne bodo mogle upisati na vseučilišče.
Ustal od amrti. — V Hrušovanih na Moravakem so našli na potu občana Genšova v nezavesti. Zdravnik je konstatiral, da je nesreči:ež zmrznil ter ga je ukazal odnesti v mrtvašnico ; hkrati je naznanil, da se bo drugi dan izvršilo raztelesenje. Grobnik je v mrtvašnici zakuril, da mrtvo truplo razmrzne. Vsled toplote pa je mrtvo truplo tako raz-narznilo. da je popolnoma izginilo. Drugi dan so iskali mrliča, a Genšov je bil Že doma za pečjo in se je izrazil, da ni hotel potrpežljivo Čakati, kdaj ga bodo raztelesili. V Hrušovanih so še le zdaj spoznali, da med vpijanje-ajem in zmrznjenjem je velik razloček. Tamošnjemu zdravniku se je m^nda prvikrat v življenju primerilo, da mu je mrlič ubežal.
Indijancev živi po zadnjem ljudskem štetju v Zdiuženih državah še 266.760.
K lifornija ima na j manjega konja na svetu ; visok je samo 55 cin.
OStrige zamorejo živeti le v vodi, ki ima 3.7 odstotkov soli.
Omejitev zidov na Ii..skem. Iz Varšave poročajo, da je rusko pravosodno ministerBtvo določilo, da ne sme število židovskih odvetnikov znašati 20 odstotkov števila vseh ruskih odvetnikov.
Nove uniform v avstrijski vojni mornarici. Z Dunaja poročajo, da je cesar odobril predložene mu spremembe uniforme vojne mornarice za Častnike in moštvo. Nove uniforme bodo uvedene dne 1. maja 1.1.
Gi anje med finančnimi stražniki V ponedeljek izroči deputacija finančnih stražnikov iz vseh avstrijskih dežel finančnemu Ministru spomenico, v kateri bodo zahtevali zboljšanje plače in položaja.
Otrpnenje ti.nika. V Škotski se je v več i meri pojavila huda bolezen : otrpnenje tilnika. Bolezen se epidemično širi. Iz Glas-gowa javljajo, da so tamkaj za to boleznijo •bolele 103 osebe, od katerih jih je 50 umrlo. Večidel so od te bolezni oboleli •troci.
Drsava, v kateri vladajo delavci.
Danska je danes ena najbogatejih in najsreč-aejih držav v Evropi. Tamkaj se vsak delavec najprej uči čitati, pisati in računati, potem Be pa uči poljedelstva na strokovnih Šolah, potem pa gospodari in dela na svojem lastnem posestvu. Poljedelskih šol je mnogo, ki so dobro urejene in oskrbljene. Vsako leto prihaja iz teh šol 3000 izučenih delavcev — gospodarjev. Najuplivneje osebe
samo židovski komadi, oziroma v židovskem	likonoči srbski novinarji Budimpešto, da po-	v ... nnm.rlho Udo
duhu predelana klasična dramatična dela.	vrnel° ol?lsk madjarskih časnikarjev v Belem-	^6nSIDena pOnUUDa. staT>
Škandal na plesu Iz Debrecina po-	*radu' Časnikarjem se pridruži tudi več čle-	s — —- —-
* v	nov skupščine.
ročajo: Povodom pravniškega plesa dogodil se ie tukaj velik škandal. Trije husarski častniki prijahali so v dvorano med plešoče občinstvo, vsled česar je med ženstvom na-
MALI OGLASI.
Mali oglasi računajo sp po 3 stot. beeedo; maatnotissane besede se raeuuajo enkrat več. NajuaanjSs pristojbina 40 stotink, - - Plača ae tafeoi.	=---
i
■ — \ -
Zenitna ponudba. S^ffTS:
želi nezi aniti se ^ g< spod čno ali udovo brez otrok, katera bi imela 30< 0 kron gi.iovine. Le resne ponudbe naj se pošiljajo pod „PRIJATELJ", poste restante, glavna pošta, Trat.
Zadnji uzorci. Zmerne cene. Največa hitrost.
patentirane lestvice Jtisi
(1, 2 ali 3 sobe, sobico, kuhinjo	...	.
in vodo, ako možno plin) iščem solidne, lahke, neobhodne potrebne za
v bližini Piazza Caserm«. Ponudbe pod „Tri osebe" vsako obiteli. prodaialnico. risarno itd. i* na „L serati i oddelek Edinosti".	1928 :	1
7nilhil CP ip dne 27- januvarJa v »Narod-
fcJjUlIll OO JO nem domu" pri predstavi „B-lkan*ke carice" daljnogled (operngucher, kanočal) i Ker se gre za dragi spomin, je naprošen pošten najditelj, da daljnogled prinese v pisarno društva »Narodni dnm" od 5.—ti pop-_lf>6
Stanovanje
Pohištvo
svetlo ali temno, se prodaja; popolne sobe in posamezni komad. Izhera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Farneto 12 [nasproti Okr. boln blag.] A. G u 11 i c h.
Male in velike parcele
lf icln -volio rePa 8 Kr8njpb©. je v vseh let-rvioiu LTjIJU nih dobah v zalogi Josipa
D o I £ i C, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (^27
zemljišča brez hiš in
b hišami ob cesti v bližini mesta so na prodaj po-ugodnih cenah. Naslov pove ,.,Inseratni oddelek EuinoBti*'.	14
WgA ficnP najboljših cepljenih h r u š e k, V CO UoUlr jabolk in črešenj odda po nizki ceni takoj ,,Vinarsko sadjarsk j društvo" v Rihenberku (p »staja državne železnice).	114
Maske
se dajo v najem. Velika izbera kostumov za pust. Paži, albanski kostumi, ciganke, pierots in doa.ino iz atlasa. Ulica S. Caterina št. 1, II. nad-t., nad kavarno Metropol*.	99
Mladen č
24 let etar, neoženjen, vojaščine prost, lepega vedenja in zunanjosti, zdrave in krepke p Btave, vešč slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemškega jezik« v gov ru in pisavi, z dobrimi spričevali, v vinoreji, sadjereji io zmožnega sloven. in italijanskega j?zii živinoreji dobro izučen, išče službo oskrbnika pri	°
kakem veleposestniku. Naslov: Kristjan G o m i -š č e k v Podgori pri Gorivi št. 12.	14J
•K>
8
Listnica uredništva.
6, Kraševski: Vašo pritožbo smo Kapitalista
stala prava panika. Na to so častniki zopet priobčili na dotično mesto, otišli iz dvorane. Govori se. da je proti njim uvedena kazenska preiskava.
Cesar pojde v Prago v pozni spomladi ko ne bo več nevarnosti za njegovo zdravje na potovanju.
Poslanca Fresla je okrožno sodišče v Plznju obtožilo radi razžaljen j a veličanstva.
Z automobilom križem Evrope. Elfriede Hatschek na Dunaju se h<»če odpeljati z avtomobilom z Dunaja po Avstriji, Italiji, Franciii. Španiji zopet Franciji, Belgiji in skozi Nemčijo nazaj na Dunaj. To vožnjo, katere 10.000 km. hoče opraviti sama brez mehanika na majhnem 7-konjskem dvo-sedežu. Dama šteje 35 let.
Za pijavke je dobila Neretva v Dalmaciji lansko leto 10.000 K.
Stoletnica plinove razsvetljave v Londonu. London je dne 28. januvarija 1907. praznoval stoletnico poulične razsvetljave s plinovimi svetiljkami. Dne 28. januvarja 1807. zbrala se je neštevilna množica ljudstva v Pall Mal, ki je strme občudovala vrsto plinovih svetilk, ki jih je neki \Vindsor postavil pred kolonado Carltonove palače na čast rojstnega dne kralja Jurja III. Bile so to prve plinove svetilike, ki se jih je videlo v londonskih ulicah. Toda Wind«or ni mogel še doseči, da bi bile njegove plinove svetiljke splošno vsprejete. Še dve leti pozneje je izjavil sir Humphry Davy, da se zamore prav tako poskušati vzeti komad lune za razzve-tljavo londonskih ulic, kakor hoteti ulice Londona razsvetliti.s plinom. Prve plinarne so morali zapreti in se leta 1813 sta bila dva človeka postavljena pred sodišče, češ, da s proizvajanjem plinove svetlobe spravljata v nevarnost zdravje meščanov. Naslednje leto je pa zmagal plin in angležka prestolnica je pričela razsvetljevati svoje ulice s plinom.
Premoga primanjkuje na Ogrskem, izlasti v Budimpešti. Tamošnja Ganzova livarna železa in tovarna za stroje je morala vsled pomanjkanja premoga omejiti obrat.
Dinamitna patrona v poste ji Iz Slovenjega Gradca poročajo : Kmetu Antonu Groseku je nekdo položil v posteljo dinamitno patrono in vžigalno vrvico speljal na vrt. Zvečer je šel Giosek spat, ob tretji uri zjutraj je pa s silnim pokom eksplodirala dinamitna patrona. K sreči ni bil Grosek ranjen, pač pa je pričela goreti postelja. Orožniki so zaprli nekega stanovalca v isti hiši, ker sumijo, da je on iz maščevanja provzročil atentat.
Madjarski delavci v Romanski
Oficijozni budimpeštanski list „Magvar Tudo-sito1* poroča: Že dlje Časa se razširja vest, da neki romunski veleposestnik na razne načine zlostavlja madjarske delavce, ki pri njem delajo. Ministerstvo vnanjih stvari je pričelo stvar preiskovati in sedaj se je dokazalo, da se avstro-ogrski konzulat že dlje časa bavi s pritožbami teh madjarskih delavcev, ter da se ta stvar v kratkem povoljno reši.
Prihodnji mednarodni socialistični kongres se bo vršil meseca avgusta v Stuttgartu.
Spominska plošča delaven. V nedeljo dne 17. t. m. odkrijejo na reškem pokopališču spominsko ploščo delavcu Petru Kobeku. Kakor znano, je imenovani delavec žrtev orožnikove puške povodom demonstracij generalnega štrajka meseca januvarija 1. 1. Odkritje plošče se bo vršilo svečano in slovesno z govori. Zastopani bodo vsi delavski sloji.
Potresno poročilo za leto 1904
Osrednji meteorologični zavod na Dunaju izdaja nekaj let sem znanstvena poročila o potresih. Poročevalec za Kranjsko in za Goriško je odlični prirodoslovec profesor Ferd. Seidl v Gorici. Iz njegovega velezanimivega in natančnega poročila je posneti, da mu je leta 1904 došlo 752 poročil, in sicer 597 s Kranjskega in 155 z Goriškega. Na Kranjskem je bilo v tem letu 68 potresov, in sicer 35 sporadičnih, ki so se čutili le na enem kraju in 34 drugih, ki so se čutili na več krajih. Med temi potresi jih je bilo pet, ki so prišli iz drugih dežel: eden iz Goriške, eden iz Štajerske, eden iz Italije in dva iz Hrvatske. Največi teh potresov se je pripetil 10. marca. Njegovo središče je bila Ponteba. a je pretresel vso Kranjsko in Goriško.
Kazenska razprava radi predaje i Port-Arturja se bo glasom poročila iz, Petrograda vršila v kratkem. Mnenje na- j mestnika višega vojaškega prokuratorja generalnega majorja Gurskega, je že došlo speci-, jalnemu sodišču, ki je potem odpošlje carju. .' Po mnenju prokuratorja pridejo pred vojnoj sodišče generali Steselj, Fock in Keuss. Ka- j žensko postopanje proti drugim obtoženim' osebam se ustavi.
Pivo na tehtnico kupovati predlaga 1 češki list gostilničarjev ^Hostilnii-. List meni,'
Udo ve c, -K.
30.0UO £
premoženji, želi poročiti gospodično ali udovo otrok, polteno in pridno, katera bi im*>la 10 ti K p emoienja v gotovini. Le retsne ponndbe pod , B 0. poste restante — Prvačii.a.	Ihi
ali drujra (kompanjon) -v; dobro iu sigurno trgovinuL* . ,» jetje. Zahteva se kapital 4<MK) kr-n. od katpn _ se imelo 50° 0 dobička. Naslov daje „Inseratni • lek Edinosti *.	l ji
,: m
Krojačnica
ože
Trst, Corso 11, I.
Peči Sinidor
uporabne za ognjišča na plin. Kuhanje perfektno nenadUriljivo. Izključno v zalogi biciklov
Riccardo Sanzin, rst
via Cassa di Risparmio štev. 6.
Prva goriška modna in manifaktur. trgovina
v TRGOVSKEM DOMU
Pregrad & Clemetn
= GORICA _
sprejme takoj
trgovskega pomočnika
Mja jtfeinla jtfaltin-Cacao
prirejen na patentiran način iz kakaovega boba in slada, združuje v sebi različne dobre lastnosti obeh sadov. Prijetni okus, ki ga ima kakao, se združi z redilno silo slada ter provzroča okusno živilo. — Opazovanja, ki so jih zdravniki napravili pri uživanju MALTIN-CACAO, so res najbolja. MALTIN-CACAO nadomešča popolnoma dragocena zdravljenja z železom, isti je zanesljivo sredstvo pri slabostih in pomanjkanju krvi, telesne moči se pri tem povzdignejo. MALTIN-CACAO povspešuje tek, je lahko prebavljiv in ne zagaten. — Nizkn cena ga priporoča za ljudsko živilo. —
V, kg MALTIN-CACAO extra-kakovo3t 9D stat.
Na stotine priznanj in zahvalnih pisem. Dobiva »e v vseh boljih prodajalnicah.
■C- 3
O
Giuseppe Gartner & Co., Via paOuina 4
O
1
o
-ca*
v bogati izberi, neprekostjive glede solidnosti in elegancije
— — — se vdobi pri — —
(naslednik &. Dalia Torre Giacomo fttacerafa ulica deU' Acpdotlo 3
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. J&r Cene, ki so splošno priznane za ugodne. ■^■■■^■■■■■■■^Hm^BnnBHBn
pohištvo in tapetari] i
Prvo primorsko podjetje za	y
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje I
RUDOLF EXNER - TRST
Telefoao it. 247. - ViS. deli a Stazione Štv. 7- - Telafono št. 847
Fili]aike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= iMljanje prEte, li se jemljejo n poto?ale ju Dremanje blaga Da tss dihie.) ==
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v laetoa za to pripravljena suha skladišč?.
Edini tržaški zavod za ---- VAPiKM Pl TA NPR"
Čiščenje in shranjevanje pkephoh	•
Točna postrežba in nizke cene.