70. številka. V Trstu, v sredo 31. avgusta 1887. Tečaj XII. Opazke. Vbi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrente.12.YHnk list mora biti frankiran. Rokopisi se ne vračajo. fnserati (razne vrate naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo * nov Naročnino, reklamacije in inserate prejema cpravniitvo, ulica Torrimte 12. EDINOST • Edinosti izhaja dvakrat na teden, vsako irtdo i* sototo ob 1 uri popoludne. Cest z a vse leto • prilogo t for , » pol 3 for SO nov., za četrt leta I for. nov — Edinost brez priloge stane za celo leto O for., za pol leta S for., za četrt leta 1 for. SO nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-ništvu, v produjalnionh tobaka v Trstfl pO & nov., v Gorici in v AJiovičini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. d nov »V •dino^tf J« mofia Slovani so en sam narod. Slovani ločijo se zdaj po svojih narečjih v različne narode. Nekateri rodovi a« le sovražijo med seboj, kakor na pf. Busi in Poljaki, Srbi in Bolgari, Srbi in Hrvatje. Da štejejo vsak rod za poseben narod, opravičujejo s tem, ker govori vsak «lrugo narečje in ker ima vsak svojo različno zgodovino. Srbov in Hrvatov še narečje ne loči, ampak le zgodovina in vera. Vsi trije razlogi so pa jalovi. Slovani se kot en nam narod čutijo, oni imajo vsi isto nrav ali natoro, imeli so v svojej pr-votnej zgodovini iste božanstvene nazore. Jezik jih ločiti ne moro, ker imajo vsakdanje besede ali izrazi pri vseh narečjih Isto koreniko. Saj govorijo tudi Nemci in Lahi različna narečja, ako tudi se čutijo in štejejo kot jedinstvena naroda, Akoprav so Nemci sprejeli že davno en občni pismeni jezik, živijo med prostim narodom vender še ta le poglavitna narečja : bavarsko-avstrijsko, švabsko-švi-■carsko, dolenje-saksonsko (platt-deutsch), Ramensko in holandsko. Ložej razume Slovenec Hrvata, nego Bavarec Hanove-ranca, lo/cj Hrvat Čeha ali Bolgar Rusa, nego Švicar Flamanca. Treba je le, da sprejmejo Slovani en pismen jezik in ga uvedejo v šole, pa imajo Nemcem enako jedinstvo. Pa tudi različna zgodovina ne more Slovanov ločiti. Tudi nemški rodovi imajo različno zgodovino. Poglaviti nemški rodovi no bili: Bavarci, Švubi ali Alemaui, Franki in Saksonci. Bavarci sedijo nekoliko Še v Bavarskoj, nekoliko pa so se razprostrli po gorenjoj in dolenjej Avstriji, po Štajerskoj in Koroškej. Tukaj imajo še sedaj druge vladarje, torej različno zgodovino. Alemani ali Svabi so nekateri ostali v sedanjem \Vilrt9mbergu in Badnu, drugi so šli v Švico, tretji so zasedli Alzacijo in Loreno. Švicarji živijo v lastnej državi in imajo drugo zgodovino, nego Švabi v Wilrtembergu in drugo, nego Alzačani. Močni rod Frankov je nekoliko ostal na nižjem Iienu v sedanjih pruskih renskih provincijali, večina Frankov pa je šla v Galijo; tam so ustanovili mogočno frankovsko kraljestvo, popustili so svoj germanski jezik in pomešali so se z Vlahi (Kelti) in Latinci v se- danji francozki narod. Tudi Franki imajo toraj od drugih Nemcev čisto različno Zgodovino. In če prav tistih Frankov, ki so se v Galijo izselili, ne moremo ve& med Nemce Šteti, imeli so vender tudi Franki ob Reni, ki so ostali v Nemčiji, drugo zgodovino, nego drugi nemški rodovi, na pr. Avstrijci ali Švicarji. Holandci ali Nizozemci niso sprejeli nemškega pismenega jezika, ustanovili so si lastno državo in literaturo. Zato jih nekateri smatrajo za poseben narod, pa po krivici. Oni so veja saksonskega rodu, ki se je razprostiral. po severnej Nemčiji in ki govori posebno narečje „platt-deutBch". Tudi saksonski rod ima različno zgodovino. En del se je preselil v Britanijo in ustanovil an-gležko kraljestvo. Pomešal je svoj jezik z latinščino in se tako ločil od nemških bratov. Drugi del Saksoncev je živel pod lastnimi saksonskimi kralji. Kos tega kraljestva vlada še zdnj poseben kralj v Draždanih. Tretji del Saksoncev je podjarmil polnbske Slovane in se z njimi pomešal v posebno nemško pleme, ki se imenuje „porusko" ali prusko. Ta mešani saksonsko-slovanski rod si je v novojšem času priboril prvenstvo med vsemi nemškimi rodovi. Vidimo toraj, da Nemci še zdaj govorijo različna narečja, da so imeli različne vladarje in različno zgodovino, da so še zdaj ločeni v različne države. Vender se štejejo za en samokupen narod. Smešno je tedaj, da hočejo Srbi poleg Hrvatov biti poseben narod, ko so od njih niti po narečji ne ločijo, ampak samo zavolj različne zgodovino in različnih vladarjev. Politične in narodne mojo se v prejšnjih časih nikjer niso ujemale in tudi za bodočnost je težko verjetno, da so bodo. Tudi vera ne more ločiti Srbov od Hrvatov, V Wurtembergu, v Badnu, v Švici je nekaj katoličanov, nekaj luterancev, pa še nikoli ni bilo slišati trditve, da so luteranski Svabi drug narod, nego katoliški Svabi. Sicer pa Srbi sami sebe po ustih bijejo: mala razlika mod katoliško in pravoslavno vero so jim tako važna zdi, ob enem pa Srbom prištevajo tudi m o h a-111 e d a n s k e Bošn jake, ko jo vendar med krščansko in turško vero tako velikanska razlika! Različna vera, različna zgodovina, različni vladarji, različna narečja ne morejo PODLISTEK. Kako se jo Janez Burja oženil. Pripovedka. I. V vasi Tomačovic je živel Janez Burja, vaščani so ga imenovali Kožar. Imel je lepo pohištvo, mnogo njiv in travnikov, tudi v hlevu je bilo dovolj krav in dva vola; v posebnem hlevu pa jo redil še mnogo tolstih ščetinarjev; torej ni bil ubožen, ampak premožen, da ne rečem najbogatejši vse vasi'. Pri vsem tem jo bil neoženjen, dasi je imel uže trideset let. Sicer ni bil grde postave in dekleta so tudi rada pogledavala za njim. A on se 111 menil za to in mislil: Oženiti se je •Se čas; kasneje, kosi kdo to butaro naloži, boljše .10. Pustimo njegovo misli in ogle-dimo si ga nekoliko. Krepka njegova postava znači, da je zdrav in močan, ali zdaj nekako leno sedi v kuhinji, pa tega mu no moremo očitati; od težkega dela na polji je prišel ter si malo počitka v kuhinji privoščil, pri ognjišči pa se jo njegova mati, stara suha ženica sukala kakor mlado dekle ter pripravljala večerjo za posle. Tuko jo Janez sedel ter bil v misli vtopljen, oblečen je bil v prtene hlače bil jo golorok, obut v škornjo dokolenjače ; klo-buk z širocimi kraji je poleg sebe na mizo položil; obraza je bil ličnega, imel jo raven, krepek nos, malo široka usta in okro-gljičast podbradek; premišljeval jo raznovrstno stvari. Kar ga iz tega premišljevanja zbude bližajoči so koraki, ozro se in vidi kosca, ki se mu je prišel za košnjo ponujat. „Dober dan, Janeztt, reče kosec. — Bog daj, Bog daj! —- odgovori Janez kratko, šo vedno v misli vtopljen. „Ali si uže tako zgodaj doma", vpraša kosec, „saj je solnco šo visoko na nebu, zakaj pa ne delaš ?". — I nu — odgovori Janez — malo slabega se čutim, zato sem pa delo popustil. moji hlapci pa šo delajo in na nje so smem popolnoma zanašati. „O vem, da se smeš na njo zanašati", pravi kosec, „ker izkušal si jih za žive in mrtvo, in kdor ti ni bil po volji, precej si ga iz hiše spodil". — No, kaj pa veš novega ? — do Janez, da bi govor drugače zasuknol. „1 nič\ reče koseo, „prav nič". — Kaj ? nič ne veš, saj hodiš povsod in povsod so v košnjo ponujaš, torej moraš kaj vedeti — pravi Janez. „Ne, prav nič ne vem, kakor da sem v Branici pri nekom kmetu, Jarič po imenu, tedon dni kosil in ta ima lopo hčer, katera bi bila prav zate", odgovori kosec. — Druzega ne veš nič — praša Janez dalje. „Čakaj, morda to bo to bolj za- braniti, da so Slovani en sam narod. Treba pa je, da si Slovani oskrbijo skupen pismeni jezik. Ako ostane vsak rod pri svojem narodi, svojej literaturi, razvijali se bodo raelično in se slednjič tako oddalijo drng od druzega, kakor so so Holandci od Nemcev. Politični pregled. Notranje dežele. Naučnega ministra naredbaza-stran odprave več srednjih šol sega v vedno daljše kroge. Čehi napravljajo obilo obiskovane tabore ter se v resolucijah izrekajo zoper omenjeno naredbo. Poljski časnik „Czas" pa se Čehom nekako ustavlja, obsoja njihovo notranjo in zunanjo politiko ter jim pretf, da jih Poljaki ne bodo podpirali, ker so pod sedanjo vlado uže veliko dosegli. Žalostno res, da nekateri poljski krogi niso prišli še do spoznanja, da se Slovanom zboljša usoda le s tem, da se skupno potezajo za svoje pravice. Š 1 e z i j s k i Č e h i so imeli shod dnč 21. t m. v Opavi ter so sklenoli : Mi zbrani meščanjo iz Opave in Klinkovcev izražamo svojo trdno prepričanje, da mi-nisterstvo vzlic prvej nopovoljnej rešitvi naše prošnje za ustanovljenje češke gimnazije v Opavi ustreže našim željam, in da bo „češki klub" s pomočjo ostalih desničarjev odločno podpiral opravičene naše težnje. Pravosodni minister je tudi za koroško dežolo izdal ukaz, da se morajo v zemljiške knjigo vpisavati slovenske vknjižbe, ako stranke to zahtevajo. Gališki deželni odbor je namer-javal, deželnemu zboru nasvetovati, naj sklene zakon, po katerem se ima ustanoviti deželna zavarovalnica in bi vsak posestnik bil zavezan, zavarovati se pri njej, a odstopil je od tega namena ter priporoča zakon, vsled katerega bi se moral vsak posestnik zavarovati pri kakej na Avstrij-sko-ogerskem opravičenej banki v tistem znesku, ki je primeren zavarovanemu predmetu. Meja mej Galicijo in Rusijo se ima natančno vrediti. V ta namen se je sestavila posebna komisija iz avstrijskih in ruskih poverjenikov. t nimalo", reče kosec, „kmet ima dva lepa vola na prodaj, pa saj jih ti vendar ne kupiš?". — Kaj, dva vola? Kje je pa ta kmet? de Janez radovedno. „No, saj sem ti uže povedal, da v Branici, le po Martinu Jariču vprašaj, da hočeš vola pogledat, vsak ti iiišo pokaže", reče koseo. — Ze prav — pravi Janez na to — zdaj pa le spat pojdi, da mi boš jutri dobro kosil i no pasel lenobe pri delu. „Kaj ti meni praviš, da pasem lenobo ? To ni res. Saj veš, da ni prvikrat, kar pri tebi kosim in tudi zadnjikrat, menim, ne! Ako bi jaz tudi tri noči ne spal,vender bi ves dan šo dobro kosil". „No snj vein, da si dober delavec, zdaj pa idi in lezi kadar bo večerja to pa pokličem". Kosec je odšel, Janez pa je še dalje zamišljeno sedel ter sam z seboj poluglasno govoril: „Hm, dva vola ima Jarič na prodaj ? Meni bi zdaj prav prišla, ali k nesreči nemam prav zdaj nič denarja, posodi mi ga tudi nikdo 110, ker boji se vsak, da gu ne opeharim. Kaj mi je storiti?". Po teh besedah se zopet zamisli. Dolgo časa sedi zamišljen ter premišljuje, potem so 11111 pa lice razvedri in veselo reče: „Da! tako pojde; nič ne de, če bo jeza, vola boin pa imel vola". To izrekši napoti so iz hiše ter zavije na Hrvatski deželni zbor prične svoje delovanje 1. septembra. Boj bo hud. Vnanje dežele. Srbski kralj je o priliki rojstve-nega svojega dne pomilostil 800 kazno-vancev. — Volitve v skupščino so bile razpisane na 17/20. septembra. — Vojni minister je odpustil vso vojake, katerih dejanska služba mine 1. januvarja 1888; izvolil je tudi komisijo, ki se bo posvetovala o vojaškem zakonu. O Bolgarskem prašanji imamo malo novih vesti, pa še te so novo izvoljenemu knezu neugodne. Iz Sredca se poroča 26. t. m. : Tončev je dobil naročilo, naj sestavi novo ministerstvo ; ali on je to ponudbo odbil z izjavo, da bo zunaj ministerstva mogel vspešneje delati za Koburžana in Bolgarijo, nego v ininister-stvu. Iz Carigrada 27. t. m.: Turška vlade, pošlje velevlastim novo noto, v katerej izreče svoje menjenja o bolgarskem prašanji ter navede tudi nasvete za njegovo rešitev; čuje se, da priporoči, naj se v Bolgarijo posije rusk general in Artin Efendi z neomejeno oblastjo. Iz Sredca se 28. t. m. poroča, da so sedanji vladarji tam jako dobro volje. Koburžan se posebno peča z vojaki, da jih nase priveze, imel je veliko parado ter vojake zelo pohvalil. — Govori se, da se jo Stambolov dal pregovoriti da sestavi novo ministerstvo. — Prav tega dne so poroča iz Carigrada, da je turška vlada poslala velevlastim novo okrožnico, da je Rusija priporočila, naj se v Sredec pošlje general Ernroth kakor edini vladar, da omogoči zakonito vladanje na Bolgarskem. Turška vlada jo poslancem pri tej priliki izjavila, da sama ne ho nobenih nasvetov več dajala, ampak od drugod došle predloge le naznanjala. Angleška spodnja zbornicaje 27. t. m. z 27-2 glasovi proti 194 sprejela vladin predlog, naj se irska liga zatre. Glad-stone je ta predlog pobijal. S tem zakonom so nič ne pomore, še dosti hujše bo, ker jo ta zakon tudi mirnejšo Irce raz-dražil in angleške sovražnike podvojil. Iz Sudana dohajajo zopet bojevi-tejse vesti. Bli/.o Sarrasa je 2000 dervišev, južneje pa stoje še večji oddelki. Angleži pričakujejo iz Kajiro povelja, predno napndo sovražnika. V Dongolo jo odpotovalo 13.000 mož iz Berberije, pri Omder- cesto v Branico, kake tri ure od Toma-čevca odaljeno vas. Ob cesti postoji. Ni čakal dolgo, kmalo se približa mož, kateri se je vračal iz bližnjega trga domu. Janez ga precej po nošnji pozna, da je iz Braniče ter ga proHi, naj pri Jariču reče, da pride Kožar iz Tomačevca kupovat vola. T-» izrekši, poslovi se ter vrne se zopet (lomov. II. Bilo je v petek ko so je to zgodilo. V soboto je svoja navadna dela opravljal ter nestrpno čakal nedelje. Tudi ta je prišla. Janez gre zjutraj k sv. maši, kakor po navadi ob nedeljah. Precej po kosilu se napoti od hiše, nihče ni vedel kam, le materi je toliko povedal, da gre po opravkih in ga ni treba čakati za večerjo. Gotovo si uganil, dragi bralec, kam se je naš Kožar napotil, namreč v vas Branico. Denarja ni vzel mnogo z seboj, pa mesto tega je vzel rožni venec ter ga spravil v žep. Nekaj čudno jo to, da jo naš Janez vzel rožni venec, kajti njemu ni bil jako priljubljen. Kozarec vina je bolj čisljal — ali pijanec ni bil, Bog varuj! On ni nikdar rabil rožnega venca iu gotovo bi visel na steni poln praha s pal-čevino prevlečen, da ga ni mati pogosto rabila, posebno vsak večer je morala vsa družina vkup rožni venec moliti. Danes pa ga je Janez z seboj vzel in sicer skrivši, ker drugače mu mati ne bi pustila boječa manu pa je pod poveljništvom kalifa Ab-dallaha 35.000 inož, čakajočih na migljaj, kedaj smejo planoti v Egipt. DOPISI. Borit, 28. avgusta. — (Nezadovoljnost v našej vasi.) — Naša vas je bila doslej uboga, zaslužka je bilo malo. Sedaj pa, ko se je odprla hrpeljska železnica, začelo je dohajati veliko tujcev in obiskovalcev, kateri bi nam dali veliko zaslužka, ako bi mi imeli pravico do tega. A žali Rog, to je vso drugače. Zdaj, ko vidijo, da jo ljudstvo začelo zahajati v našo vas, začeli so odpirati krčme in šta-cune sem privandrani Italijani, in to z dovoljenjem našega župana. Te dni je namreč dovolil omenjeni župan, odpreti krčmo tržaškemu bogatinu Boneli-ju, ki je ud glasovito žinastike. Prišel je namreč ta človek gotovo najbolj iz tega namena, da poitaljanči našo čisto slovensko vas, ki do zdaj ni še poznala italjanskega jezika, le iz tega namena je začel na ogle nabijati italijanske napise; našli pa so se taki ljudje, ki so jih potrgali. Omenjeni lahon gotovo ne bode miroval, in naši ljudje tudi gotovo ne bodo laščine trpeli; in kaj potem, ako kaj nastane? Kdo drug bodo vsega kriv, Če ne naše županstvo, posebno pa nadžupan, ki lahonom pete liže. Zakaj ne bi omenjeni g. župan rajši skrbel za naše ljudi, pomagal jim z dobrimi sveti itd. in tako jim pomogel do boljšega blagostanja? Al ne bi bilo to vse hvale vredno in častno za našega župana, ko bi delal za blagost svojih občanov; in to je tudi njegova dolžnost! Slabo zadosti je od našega županstva, da se tako poteza za lačne Furlane; zdaj so zopet naredili prošnjo na glavarja, da bi dovolil še drugemu Italijanu odpreti stacuno, krčmo in žgan jari j o (prodajalnico hudičevih solza.) Pohvaliti moram tudi našega župana, ki se je izrazil, da vse naše štacune ne-majo za 25 klg. vsega blaga; da tudi bi ga res ne imele, kaj bi bilo zato, saj ga doslej ni bilo potreba, ker so je malo prodajalo; večina naših žensk gre namreč vsak dan v bližnji Trst in si tam nakupijo vsega potrebnega. Sedaj pa, ko so začeli k nam zahajati tujci, vžo si priskrbimo z vsem potrebnim, da bomo mogli vsem streči. Pustimo pa to in povejmo našemu g. županu, da bi on moral v prvej vrsti skrbeti, da bi bili v občinskem uradu računi v najlepšem redu. ("as bi bil tudi, da bi skoro začel misliti na volitev, koja je imela biti uže spomladi lanskega leta. — „A rivederci". Iz Dekan, 27. agusta. — (Odgovor dopisu v St. 08. cenjene Edinosti). — Dopisnik onega članka gotovo se ni nadejal, da kdo odgovori njegovemu neopravičenemu dopisu, ker je, nepoznaje razmer med nami in županstvom, napadel našo godbo, da ni na pravem mestu po-Čeatila rojstvenega dne našega presvitlega cesarja. Lepo in hvale vredno je, da so se po nekaterih vnseh, zlasti koperškega okraja ustanovile razne godbe ; kajti znano je, da godba vpliva mnogo na duševne človeške poeutke s tem, da blaži, ogreva ter jači vir živenja, srce. Kar velja o petju: „Ptica brez perut jo mrtva stvar". „Kaj meni svet brez petja mar", to velja o godbi. No moremo popisati veselja in radosti odrešenih naših bratov v Bosni in llrcegovini, ko so v prvo zaslišali avstrijsko godbo; zato pa tudi država mnogo denarja trosi, da se med svetom vzbuja ta preblagi zaklad. Kakor država, tako bi moralo tudi občine podpirati duševni ta napredek, ter bi morale biti ponosno, da se v njihovem kraju nahaja godba. Nočem reči, da bi morda naša godba s tem zahtevala od županije gmotne podpore, branila bi jo pa lahko vnanjih neprijetnosti t. j. nepotrebnih troškov. Lahko si mislimo, kako težko je ubor-nemu delavcu pri obilnej družini, v de-našnjih časih si odtrgati par krajcarjev od zaslužka. Oodbeni instrumenti stanejo mnogo denarja, toliko več stane pa še trudapolni čas, ki se vporabi v izobrazbo imenovanih; in kdo bode zavidal revnemu godcu, ako si bode po tolikem trudu želel prislužiti nekoliko denarja? V našo vas Dekani so do nedavno prihajali godci iz tujih krajev ter so odnesli na leto do 300 goldinarjev celo ven iz dežele, a sedaj ostane vse doma, in tako prido v vas še mnogo denarja iz bližnjih vasi, kjer se godba udeležuje javnih plesov. Ta mali prihodek ubogega godca komaj pokrije vže omenjene troške in troške za ne obhodno potrebno nadaljno izobraženje v godbi; kaj je treba potem še od reveža zahtevati? In vender je naše županije zavidnost do nas tolika, da je našej godbi provzročila obilo troškov in neprijetnosti, uvedla take novosti, kar pri nobenej nam poznatej godbi ne nahajamo. Vsako leto je županstvo povabilo omenjeno godbo, da je na rojstveni dan našega presvitlega cesarja svirala pred županijo; in brezplačno je godba celo na svojo škodo spolnila njih povelje. Kakor druga leta, tako bi so bilo lahko tudi letos zgodilo; in ker se ni, zato si nekateri „od teh višjih" imenovani, sami pripisujejo slabo spričalo, da nas niso bili vredni, ker so nam mnogo nepotrebnega provzročili; in ako bi nepovabljeno prišli, znano nam jo iz gotovega vira, da ne bi bili od županstva radostno sprejeti. Da smo pa sveto dolžnost svojemu premilemu vladarju vse jedno vredno izkazali, zbrali smo se na trgu med hišami poštenih in zvestih Avstrijcev, kjer smo svirali razun avstrijske himne še mnogo drugih patrijotičnih in slovanskih skladeb, kar nam nobeden nemore oporekati. „Pri tej priložnosti ne smem z amo Ič a t i", da ne povem še par besed gospodu dopisniku zadnjega članka iz Dekani, ki nas je tako ostro in nepremišljeno obsodil; d&, gotovo ni bil na predvečer rojstvenega dne v Dekani, ker pravi, da se je pritrkovalo, in če je morda bil. gotovo mu je pritrkovalo le v glavi. Vi gospod dopisnik morate biti tujec, ker nc veste, da vže dve leti nemamo godbenega vodje, in torej kako Vam je mogoče pisati o nepoznatih razmerah! Ako Vam ostaja še kaj časa za obre- se, da ga ne zgubi, potem ne bi mogla zvečer moliti, bil je namreč edini pri hiši. Janez jo obesil vrvico na oni prostor, kjer je visel poprej rožni venec, da ne bi mati zvedela, da ga je on vzel. Hlapci so sicer vedeli, da ga je Janez vzel, ali čemu, tega ni mogel nihče hlapcev uganiti. Eden izmed hlapcev reče: „Kam je pa šol naš gospodar in še rožni venec je z seboj vzel? Bog si ga vedi, kaj ima v glavi". „1 nu, ali ne veš, da je naš gospodar „prefrigan" kot vrag in da mu v vasi ni para? (Jotovo jo šel kopat zaklad", reče hlapec, „Tega pa že ne", pridene tretji, „kak6 bo šel kopat zaklad, ker ni vzel matiko z seboj, praprotovih vej in pa semena je šel iskat za sv. Ivan, pa bo zaklad iskal, saj ima tudi črne bukve, iz katerih se vse nauči". „To je uže res to", pravi prvi, „jaz sem jih sam videl, opazoval sem ga namreč, ko je bil nekega dne sam v sobi, vzel je bukve iz skrinje, bile so črne, kakor oglje, in gledal jih je tako strašno, in mrmral je tako čudno, da me je bilo groza — kar ubegnol sem, kajti mislil sem si, no ti lahko zacopra, da tu do sodnega dne ostaneš". „Beži, beži, oglasi se dekla, katera je govor poslušala, „to so bile davkarske bukve. Pačil se je gotovo za to. ker je ostal toliko dolžan, denarja pa je malo!". „Ho, ho, ho!", zakrohotajo se hlapcu, „ali vidiš, kakšne so tiste črne bukve, ha, ha, dobro te je dekle v kozji rog vgnalo, ha, ha!". Zelo razsrjen zadere se sedaj hlapec na deklo: „Kaj boš ti tukaj blebetala z jezikom, ki je daljši ko kravji rep, kaj ti veš o črnih bukvah, s katerim se lahko hudič pokliče". „Kaj, jaz da uič ne vem! raztegoti se dekla, „ti peklenska spaka spakasta. Jaz, ki sem bila v krščanskem nauku vedno prva in so me g. fajmošter tako radi imeli, da so mi enkrat dali šestico in to prav novo šestico ? Kaj si pa ti vedel, ti buča neumna? Nič, še jezika nisi zmajal, če so te kaj vprašali. Meni je sam g. fajmošter povedal, da ni treba verovati v vraže in črne bukve, da vse to nič ni". „No, no", rečeta ona dva, „le tako ne govori, gospod zato pravijo, da jih ni, ker jih satni imajo in coprati znajo". Dekla je hotela na to nekaj odgovoriti, ali hlapci jej besedo prestrežejo, rekoč: „Ti pojdi v hlev, baba naj se no meša mej može". Jezno je odšla dekla. Na to so se še dalje hlapci menili o coperniji in coper-nicah, kako točo delnjo, človeka jezdijo itd. Naposled, ko so k večernicam odšli, reče Petelin, stari hlapec: „Bosto videli, gospodar bo vraga klical, da mu prinese denarja". (Daljo prih.) kovanje, potrudimo se, kolikor nam bo mogoče, Vam primerno odgovoriti. Iz Ajdovščine dne 21. avgusta 1887. — Dne 21. avgusta t. 1. obhajala se je v občini Ajdovščini izredna slavnost, katera bode toliko Ajdovcem kakor tudi vsem, ki so se slavnosti udeležili, v vedno prijaznem spominu. — Imenovanega dne priredilo je namreč II. primorsko vojaško veteransko društvo slavnost rojstvenega dno Njih veličanstva našega prevzvišenega gospoda in cesarja Franjo Josipa I. Vže 14 dni pred imenovanim dnevom naznanilo je predsedništvo županstvu občine Ajdovščine, da namerava slovesno obhajati velečastni dan rojstvenega dne Njih veličanstva v Ajdovščini. — Župan sklical je na to, kakor šlišim, izvanredno sejo, pri katerej seje sklenolo, da se ima županstvo društvu zahvaliti, da je volilo občino Ajdovščino, obhajati ta velečastni dan. Volil se je komite, ki ima za slavnost vso preskrbeti, in tako pripomoči, da se bode ta dan dostojno stavil. Zastonj ni starešinstvo tega sklepa ukrenolo, kajti vse je tekmovalo v Ajdovščini in se napravljalo, povsod delale in pripravljale so se cesarske, narodne in deželno zastave, vsak si je prizadel, kolikor je mogel, svojo hišo okrasiti, in 21 tega meseca bila je občina v pravem pomenu besede praznično oblečena. Sosebno odlikoval se je grad, v katerem je c. k. sod-nija. Obče spoštovani gosp. sodnik De-monte vodil jo dela osebno in jih tudi v pravem okusu in simetriji izvršil. Hvala mu. Za gradom odlikovala se je županova hiša, za to pa vse druge. Na javnem pro-storišču postavljen je bil oder za 24 godcev in pod odrom 8 bojarjev, odločenih veterancem za ples. Okrašeno vse okoli se zelenjem, smrečjem, maji, zastavami, cesarskimi, deželnimi in narodnimi, cesarskimi grbi; vzbudil jo na posameznega najprijetneji vtisek. Na pročelju jo bil postavljen napis „pozdravljeni". Javni trg je bil prav venec različnih zastav, kajti iz okenj vseh hiš so vihrale cesarske, deželne, narodne zastave in oprtje oken bilo je s tepihi v različnih barvah bujno okrašeno. Iz cerkvenega zvonika so plopolale velikanske cesarske in narodne zastave in vhod v cerkev je bil z slavolokom opravljen. Točno ob 8'/2 uri zjutraj so so napotili domači veterani, na čelu jim godba pod poveljništvom velezaslužnega veteranskega poveljnika gospoda grofa Lanthicri-ja, za vojaško godbo zastopništvo občine, c. k. sodnija in c. k. davkarija se svojim oso-bjem, društvo Edinost, deputacija ognje-gascev iz Ipavo, in delalsko podporno društvo se svojo krasno zastavo, broječe nad 150 udov, potem zastopstva predilnice, umeteljnih mlinov, in mnogobrojnega občinstva, — proti Gorici goriškim gospodom gostom naproti. Dež je sicer malo zaprek delal dohodur ali radi so gospodje in občinstvo to prebili, in ko smo od daleč zagledali vihrajočo zastavo veteranskega društva in čuli prijetno koračnice veteranske godbe, bili srno navdušeni. Ko dospejo iz Gorice gosti, na čelu jim veteranskega društva 'predsednik gospod major Haunbeck, pozdravi gospod župan Godina v imenu občine, in se zahvali z ljubezujivimi besedami za pohod, na kar se mu s toplimi besedami predsednik zahvali, na to je bilo predstavljeno osobje c. k. sodnije in davkarije, društva Edinost, deputacija predsedništva tovarne in umeteljnih mlinov, prostovoljnih ognjegascev, slednjič predsedništvo delalskega društva, katerega nad 100 broječe društvenike si je gosp. major Haunbeck ogledal in kateri so ga z živijo-klici sprejeli. Vsakej korporaciji so jo zahvalil posebe. Potem se je vredila godba in vsa zastopništva v vrsto in so korakali med pokanjem topičev v ovenčano Ajdovščino. Dospevši na javni trg, uvrstili so se veteranci in predsednik je vodil „en defile" vsa zastopništva, ogledati si jih — potem se jo odnesla zastava v hišo gosp. župana med sviranjem cesarske himne. Ob 10. tiri je bila slovesna sveta maša, katere so se skupno vsi udeležili. Po svetej maši odkorakali so skupno na javno prostorišče, kjer je predsednik gosp. major Haunbeck pomen veselice v jedrnatem govoru naslikal povdarjaje dobrodelni namen društva, zvestobo do cesarske hiše. do Njih veličanstva, presvitlega cesarja, presvitle cesarice, prestolnika in nadvojvode Albreehta in sicer v nemškem, za njim gosp. grof Lanthieri v slovenskem in gospod major (,'attinelli v italjanskem jeziku. Bili so govori navdušeno s živijo klici sprejeti. Na to so veteranci in delalsko društvo lepo uvrščeni pred vsemi honoraci- jami defilirali in odšli v gostilno gospoda tlulijusa, kjer so bili veterani pogoščeni, in kjer je bil prostor na vrtu za to svečanost pripravljen. Poprej je vže deževalo, ali sedaj se je pa ploha vlila in moral se je krasno za banket pripravljeni, s cesarsko podobo, cesarskimi, narodnimi in deželnimi zastavami, smrečjem, bršljinom okrašeni lepi šator zapustiti in preseliti v sobe, kjer je bil banket. Banketa se je udeležilo nad 70 oseb, odličnih gostov, veliko jih in zaradi slabega vremena ni došlo. Prvi jo napil gosp, predsednik, major Haunbeck, Njegovemu veličanstvu cesarju, potem cesarici, pre-stolniku, nadvojvodu Albrehtu in sploh vladajočej hiši, zdravici se je z navdušenjem in z živijo odzdravilo in godba je zaigrala cesarsko himno. Odposlali so se precej 4 telegrami imenovanim vzvišenim osebam. Za to napitnico vrstile so »e za-1 poredoma druge, ki so spremljevane z burnimi živijo klici trajale do ure, ob katerem času se je nebo nekoliko zvedrilo, in vse je šlo na prosto k ljudskoj veselici, kjer je bilo do noči vse veselo in navdušeno. Ob 8 uri je bil obhod po občini z godbo, pred poslopjem c. k. sodnije je major gosp. Cattinelli vpričo na stotine broječega ljudstva napravil napitnico Njegovemu velečanstvu in vladajočej hiši ter opominal, naj bo 3 krat živijo zakliče, kar se je tudi gromovito zgodilo. Pričele so se spuščati rakete, prižigati umeteljni ognji, — bilje velečasten prizor. Po tem so se poslovili nekateri gosti, ter odšli proti Gorici, ostali so pa šli v društvo Edinost, med njimi gospodje major Haunbeck, major Catinelli in drugi gospodje gosti, kjer je bila majhna zabava. Godba pa in drugo občinstvo se je napotilo na vrt gosp, Juliusa, kjer je ljudska veselica med sviranjem veteranske godbe pri kozarcu pive in vina še pozno trajala. Med svečanostjo zahvalil so je predsednik gosp. Haunbeck županu občine za prijazni sprejem, in zagotovil, da se ni enacega sprejema nadejal, da v si je bilo za svečanost neugodno vreme. Zupan gosp. Godina zahvalil se je za dohod in zagotovil, da dohod vedno vsem v prijetnem spominu ostane. Končal se je praznik, končala veles lavna svečanost, katera bode toliko posameznemu, kakor vsem Bkupaj v vednem spominu, in katera svedoči, da je in da bode občina Ajdovščina vedno udana veleslavnej hiši in dinastiji Habs-burškej. Iz Vrem, 24. agusta. — Iiedka svečanost se je obhajala 15. avgusta t. J. pri farnej cerkvi v Vremah; čestiti gospod Anton Fetich-Frankheim, mnogozaslužni župnik tukajšni, omislil se je namreč v dan vnebovzetja Marije Device, farnega patrocinija, blagoslov novega križevega pota. Pred 9. uri v farovžu se je zbralo 28 čvrstih mladeničev in enoliko belo oblečenih, z venci na glavi opletenih deklic, z svečami v rokah. Točno ob 9. uri zagrme topiči, zvonovi glasno zapojo in že korakajo mladeniči po dva in dva skup s podobami svetega križevega pota v rokah, na straneh pa pri vsakej podobi svetiti po dve belo oblečeni deklici. Sedaj prideta dva fanta s cerkvenima bandercema, za njima č. č. g. g. župnika iz Senožeč in iz St. Koci-jana, frančiškan oče Jože iz Ljubljane z domačim župnikom, za temi pa dolga vrsta faranov in tujcev. Ta procesija je šla iz farovža okolu mežnarijo v farno cerkev. Dospevši v cerkev razloži č. g. oče Jože v eno uro trajajočem, lepem govoru pomen sv. križevega pota. Po govoru blagoslove raz lece molke in razpela; pred velikim oltarjem pa podobe sv. križevega pota, katere se potem takoj po cerkvi razobesijo, ter tudi prvič molitve sv. križevega pota opravijo. Sedaj jo bila sveta masa, katero je služil č. g. oče Jožef z asistenco g. g. župnikov iz Senožeč in iz St. Koci-jana. Med sv. mašo je bilo tudi darovanje za še nepokrite stroške sv. križevega pota, nabralo se je nekaj nad 74 gl., kar je za sedanji čas in ubogo tuk. ljudstvo veliko. Podobo križ. pota, kakor tudi okvir* so jako okusno in primerno izdelani za našo lepo cerkev; hvala tedaj slikarji g. Ogrinu z Vrhnike. Križev pot s troški stane (500 gl. To veliko svoto je nabral naš veležaslužni gospod župnik, da ni delal nikako sile ali zloge, s prostovoljnimi darovi v teku jed-nega leta. Nemoremo se tedaj č. g >spodu župniku Anton Fetich-Frnnkheim-u dostojno zahvaliti za obilni trud in skrb, katero ima vedno za olepšavanje naše cerkve. Pa ne le tu, tudi drugod izkazuje so nam blažega dobrotnika. TukajŠnej šoli je daroval lansko leto lepo podobo sv. družino, za šolsko bukvarno pa vse do-sedaj izšle letnike „Vrtca". Bog živi nam našega preljubega duhovnega pastirja še mno6o, mnogo let! Slava mu! —t—. Iz Kanala, 20. avgusta. Rojstveni dan Nj. veličanstva se je praznoval tudi pri nas v Kanalu sijajno. V jutro na ta dan bila jo budnica z streljanjem možnarjev in pritrkovanjem zvonov. Ob i), uri zjutraj so se zbrali vsi domači gg. uradniki, na čelu jim deželni svetovalec g. dr. Tušer, obč. zastop z županom na čelu, c. kr. žen-darmerija, c. kr. finančna straža, veterani in domači ognjegasci z svojimi predstojniki na čelu in corpore ter so se udeležili slovesne sv. maše, katero jo bral preč. g. dekan F. Vidic z asistenco domačih duhovnikov, udeležilo se je tudi sv. maše veliko pobožnega ljudstva. Zvečer je bil skupen obed na gradu v gostilni našega rojaka, g. Fran Vuga, pri banketu je Bviral tercet naših domačih vrlih fantov. Vršile so se pri banketu napitnice Njeg. veličanstvu in vsej cesarskej hiši z gro-movitimi živio-klici. Bog živi Nj, veličanstvo, presv. cesarja Fran-Josipa I. in vso habsburžko hišo ! Bos. Dubica, 21. avgusta 1887. — Sprejmi, cenjena „Edinost", nekaj črtic z bosensko-hrvatske meje v svoj list, katerega tudi tukaj dobimo včasih kak iztisek po dobrotnih rokah. Kaj bi ti poročal? Nič posebnega in veselega nemam; Bosna napreduje vedno bolj; kdor jo je pred 9 leti zadnjikrat videl, ko je Avstrija zasedla to zanemarjeno deželo, sedaj bi je ne poznal, toliko se je vse spremenilo; polje se bolj obdeluje, šume so se izkrčile, mesta bo se ponovila, nove krasne cesarske hiše so se pozidale, ceste in potje se vedno delajo. Tu v Bubici so letos sezidali krasno občinsko šolo, cesta iz Dubice proti Gradiški — in stranska poteza na novo železnico v Jesenovac na Hrvatskem se dela; ubogi Bosanci robotajo s živino in rokami, da so vsi jezni, ali ustaviti se ne morejo, ker globa in zapor sta ostra; vsak moški mora po 6 dni robotati, vsak par vozne živine izvesti po 6—12 metrov kamena še čez 1 uro daleč, še več pa peska; siromaki po 8 dni vozijo z slabimi voli in lesenimi kolami, kdor ima denar da plača 10 in več for. lahko mu je. Domačini delajo raboto, vnanji služijo novac pri kamnolomu, vožnja cesta bo pa taka, da take ni še v Hrvatskem, tlakirana in še posuta, nikdar ne bo več blata, kakor je bilo poprej, da ob deževji Človek ni mogel nikamor, vdiralo se je do kolen. Zraven silne rabote ljudi muči še glad; koliko jih je, ki nemajo kaj jesti, ker lani je bilo slabo rodilo polje in ubogi ljudje morajo še od tega tretjino spahiji (Turku) dati; ali letos je še slabše, silna suša, užo od meseca junija sem ni bilo dobrega dežja; še le zadnje dni je bilo za silo namočilo, da ni več taka suhota. Glavni pridelek, koruza, je uničena, pri najboljej je še za polu dobre letine, na nekaterih njivah pa Še semena ne bo, kar je zrasti moglo, pojosti hočejo črvi. Žito jo bilo dobro, posebno pšenica. Tako so čuje tudi od drugih strani, med tem ko je suša po vsej Bosni in Slavoniji in še celo v Sremu bo koruza le slaba. Žito bo dober kup, koruza bo pa dražja kot letos, sedaj je oka po 7—8 kr. (20 ok 1 mernik stare mere). Vzlic slabe letine je desetina toliko hujša. Davkarija vidi, da pri poslednjih pridelkih ne bo veliko dobička, pa toliko hujše pritiska na žito; tukaj jo še vedno le stara navada, da so davek od pridelkov pobira; pridelki se cenijo ko se spravijo, žito v stogih, nikdo ne smo mlatiti, dokler mu no precenijo; deseti del žita mora drago plaćati, dražje nego se proda, ali še bi se prebilo, da ceni prav, kolikor je, ali vsako leto hočejo desetarji, (od vlade imenovan cenitelj) le več imeti, letos so pa tako trdi, da bi bilo čudno, ko bi manj cenili, ampak še veliko več. Komisija je pri tej cenitvi sestavljena iz župana ali kneza (po bosanski) in 2 ceniteljev (svetovalcev) in od vlade imenovanega desetarja, ali vsi ti svetovalci so ko peto kolo, kar desetar zapiše, to mora i biti, ako se posestnik pritoži pri višej oblasti, zraven velikih stroškov za komisijo dobi še višjo desetino. Veliko dobroto bi slav. vlada učinola, da bi odpravila desetino, to staro odrtijo starih časov. To bi bilo za ubogega kmeta velika dobrota; koliko sitnosti ima pri tem, nobeden no bi verjel, kjer more, skriva, druge podkupuje, da bi le manj platil. Bo- gatin še kaj odbije, ali siromak ne more nič; njega navadno najhujše pritisnejo. Drugo leto bo 10 let, kar je Avstrija zasedla Bosno, da bi ob tej priliki preklicali desetino in tretjino, vriskali bi Bosanci od samega veselja. Letos so znova merili in popisovali zemljo, nemara je to priprava, da se uvede zemljiški davek. Za pridne in male posestnike bo to dobro, ali za turške spahije in age bo slabše, ker imajo veliko neobdelane zemlje, od katere sedaj nič ne plačujejo. (Konec prih.) Pevsko društvo na Prošeku. Nekateri | rodoljubi so osnovali na Prošeku domač pevski zbor pod imenom „Ilajdrih". Pristopilo je užo 25 izvrstnih grl, koja se pridno vadijo v narodnem petju. Nadejati se je tedaj, da bode v sosednem Prošeku, kjer je narodno živenjo v zadnjem času skoraj zaspalo, zopet nekaj zabave v poduk in blaženje naroda. Čujemo, da bode prva veselica uže 18. septembra t. 1. — Vrlim Prosečanom čestitamo, da bo se probudili iz svojega spanja. Naj bodo v izgled ostalim našim okoličanom! Jana Ulriha, koji je zadrskega pravoslavnega škofa Kneževića v Poličanah okradel, prijeli so v Korminu in ga prignali v Celje k okrožnej sodniji. Denarja je imel še 2000 gld. Tiste 6. gospode^ naročnike, kateri nam Društvena hiša „Katoliških rokodel-se naročnino dolgujejo, prav lepo prosimo, 8kih pomočnlkov v Ljubljani" je bila blago-da bi izvolili svoj dolg za naš list prej 18loTijena v nodeljo.J zjutraj je bila slav-ko mogoče poravnati, ker list ne more iz- nostna 8V> maša • nunslffii „prl.v: knJ„ an Domače vesti. hajatl, ako ne dobi podpore od naročnikov. Diecozanske vesti. Presv. biskup, g. dr. J. Glavina, podelil je dne 29. in 30. junija t. 1. sv. rede gg. bogoslovcema Jos. Benkoviču in Justu Tamaro. Prvi je odšel v Buzet in drugi v Umag. — Male rede sta sprejela dne 20, julija gg. bogoslovca Angel Gini in Josip Jurizza. Č. g. Josip Cvitko, kurat, stopi dne 1. septembra t. 1. v mir. Premeščeni so te-Ii č. gg.: Josip Bekar, duh. pomočnik, iz Doline k sv. Jakobu v Trstu; Dom. Bullo, duh. pom, Sri sv. Jakobu v Trstu k Jezuitom v Trstu; tefan Destradi, duh. pom. pri Jezuitih v Trstu, v Milje; Ivan Kovač, duh. pom. iz Buzeta v Dolino; Ivan Lupetina iz Milj j k s v. Jakobu t Trstu. Dne 23. t. m. bil je y Trstu instali-1 ran župnikom za Veprinac, č. g. Mijo Laginja. G. Sebasti jan Merlato, frančiškan, bil i je začasno sekulariziran in poslan za II. duh. pomočnika v Milje. Natečaji so razpisani: Za mesto kanonika pri Btolnem kapi-, _ tolu v Trstu, do 15. soptembra t. 1. Mesta,900 kubičnih metrov štiri voglato-obtesa-župnika v Portolah, Truškah in kurata v. nega hrastovega dolgega lesa za ladije. Valmovrazi in do 30. septembra t. 1. za!Pi8inene ponudbe se smejo za vseh <100 izprazneno kuracijo v Kastelveneri. | kubičnih metrov ali pa tudi le za jeden del Preseljevanje V Trstu. V zadnjih do tr?h popoludne dni 31. avgusta 1887 dneh se je v Trstu preselilo 2500 obitelj : omenjenemu poveljnistvu poslat. Obrav-v druga stanovanja, 200 stanovanj je ostalo !nav\° P1^"1^ ponudbah bo dne 31. praznih, 30 obitelj pa bi ostalo bilo brez avgusta ob štir.h popoludne v Pulji. Po-stanovanja, da jim niso pomogli dobrotniki. 8»ji se tud. v trgov.nskej m obrtniškej i-.Ju..«. u v, r, ,r... u v i zbornici lahko pregledajo, pošlje jih pa Irredenta. Pražka «Poht.k" prinaša ta tudi sti a£0 8;Jt; V sledečo zanimivo vest: Poznati R. Bonghi nostna sv. maša v nunskej cerkvi, koje so se udeležila tudi rokodelska društva iz Ljubljane, Št. Vida nad Ljubljano, Novega mesta in Celovca z domžalsko godbo Potem so se napotili gostje v novo hišo, kojo je blagoslovil knezoškof dr. Misija v navzočnostideželnegapredsednika. g. barona \Vinklerja, mestnega župana, g. Orassel-lija in mnogobrojnih odličnjakov. O poldne je bil banket na Ferlinčevom vrtu in koncert domžalske godbe, zvečer pa beseda v družtvenej dvorani. Slavnost se jo vršila v strogo narodnem duhu. Prošnja. P. t. gospode učitelje in go-spodičine učiteljice vljudno prosim, da bi blagovolili v osmih dneh naznaniti morebitne nedostatke „Popotnikovega koledarja" za leto 1887, pričetek službovanja (letno številko), število učencev koncem šolskega leta 1880/87 in ali si naročijo s tiskovinami ali brezi njih „Popot nikov koledar" za I. 1888. Sežanske šole voditelj. Razpis dobavs. O. kr. poveljništvo pomorskega arsenala (orožnice) v Pulji razpisuje, da se bode leta 1888. potrebovalo je poslal iz Albona dne 26, t. m. nekemu istrskemu rudečkarju zahvalno pismo, ker Razpisane štipendije. Deželni odbor goriški razpisuje 3 štipendije za obisko- mu jo poslal ta gospod iz Poreča 4?5 iir | vanje tečajev na dunajske j šoli za uraet- za rodbine italijanskih vojakov, poginolih v Dogali. V tem pismu nahajajo se tudi te-le jako zanimive vrstice: Ves nabrani denar razdeli vojno ministarstvo mej potrebne rodbino in tudi svoto, kojo ste mi pripOBlali Vi iz dežele, kjer je italijanska navest prav tako prebujena, kakor pri nas, dasi tudi ta dežela še ni del našega kraljestva (!!) Ali Vašo sočutje, koje nam dokazujete v sreči in nesreči, dokazuje, da bode nečega dnć, koji ni tako daleč, po volji naroda in umestnosti vlade nost in obrtnijo, ki se začnejo prvo dni oktobra 1887. in sicer: 1. dve štipendiji po 317 gld. znajde-nima rokodelcema, katera bi hotela obiskovati zimski tečaj za rezlarje in stru-garje. 2. eno štipendijo v znesku 500 gl. za obiskovanje tečaja za leto 1887-88. v III. sekciji za obrtnijo kovoznanstva in elektrotehnike. V niži tečaj se sprejemajo mla-denči. ki so dopolnili 14. leto svoje starosti in dovršili z odličnim vspehom ljudske šole, v viši tečaj pa mladenČi, ki so do- združena Vaša zemlja z n a š im ; P01"'1' .20 Jet° «taroati in ki so uže do ■ • . _ ufmtl A .VAhhnvnm rr lrlitinn ..nivrii «« kialjestvom v eno državo(!) itd. . . . Daleč bi prišli, ako bi g. Bonghi in Po-reški rudečkar po svojej volji z nami vladala! Tržaške novosti: V rojanskej šoli je s prihodnjim šolskim letom nemščina kot učni predmet in sicer pričenši s tretjim razredom uvedena. Nezgoda. JlOletnemu težaku Ivanu Ogrišek je padel v torek pri nakladanju lesa na postaji pri sv. Andreju težak tram na prsi. Siromak je tako močno zadet, da so ga morali kar hitro v bolnico odnesti. Poskusen samomor. 331etni mehanik Danijel Bergan.asca ustrelil se je v torek po noči na dvorišču Monte verde v prsi. Dva njegova prijatelja, koja sta ga ravnokar zapustila, sta slišala strel ter se takoj povrnola. Našla sta Bergamasco krvavečega in brez zavesti. Poklicala sta takoj nekega fijakerja, da bi ga odpeljal v bolnico ali ta ranjega ni hotel sprejeti, češ, da so mu voz z krvjo onesnaži. Prijatelja sta ga morala vsled tega sama v bolnico odnesti. Nagib žalostnemu poskusu so neki žalostno rodbinske razmere. Sodnijsko. Agent Just Dobrinja je dobil G mesecev ječe, ker je proneveril svojemu gospodarju g. J. Spazzali srebr-nine vredne 28 gld. 01 kr. — Mizar Ivan Mihelič iz Kopra je bil obsojen radi hudodelstva javnega nasilstva na 2 letno, kotlar Štefan Marin iz Benetek pa radi goljufije na 18 mesečno jočo. stojno izobraženi v ključarstvu, v strojo-stavbi. Prošnje za dovolitev eno ali druge teh štipendij naj se položijo deželnemu odboru do 1 8. s ep te mb ra 1 88 7. in naj se jim priložijo sledeča pisma: a) krstni list, b) spričevalo o domovji, stanovanji v eni izmed občin te dežele, c) spričevala dovršenih šol, dokaze, da je prosilec zveden v svojem rokodelstvu in spričevala dovršenih služeb. d) spričevalo o dobrem zadržanji. — Nadalje se razpisujejo 4. deželne stipendije po 200 gld. za di jake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole. Pri podelitvi so bo gledalo na to, da dobita te stipendijo dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Prosilci morajo izkazati se, da so vpisani v vseučiliščno matrikolo in pozneje, da obiskujejo učilišče. Prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do konca septembra t. 1. in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, uboštva in vpisa v eno izmed visokih šol. Vabilo k shodu slovenskih velikošol-cev dne 9,. 10. in 11. septembra 1887 v Ljubljani. Vepored: 9. septembra: Ob I uri 19 minut popoludne prihod zadnjih udeležencev. Zbirališče, v čitalnici. Ob 3. uri odhod v Gornjo Šiško na Vodnikov rojstni dom. Ob 8. uri komerB „pri Zvezdi". 10. septembra: Ob 7. uri izlet na Gornji Rožnik. Ob 10. uri slavnostna seja v čitalnici. Ob 2. uri banket. Ob 7. uri even-tuvalno nadaljevanje slavnostne seje. Ob 8, uri prosta zabava z godbo in petjem na vrtu čitalničnem. 11. septembra: Ob polu 9. uri zjutraj malica na Keplerjevem vrti. Ob 11. uri 40 minut odhod na Bled. Ker nekateri gospodje doslej še niso doposlali vpisovalnih pol, prosi osrednji odbor, da oni dijaki, ki se hote udeležiti shoda slovenskih velikošolcev, to javijo vsaj do 5. septembra tajniku gosp. Kr. Gestrinu, Ljubljana Poljanska cesta št. 17. Vabilo k slavnosti sedemdesetletnico Davorina Trstenjaka v Slovenjem Gradci v nedeljo dne 4. septembra 1887. Spored slavnosti: I. Sv. masa v cerkvi sv. Pan-kracija na gradu ob 10, uri, II. Poklon deputacij in zastopnikov v župnoj hiši v Starem trgu ob 12. uri. III. Skupni obed od 2. uri v gostilni g. Griintherjevi v Slovenjem Gradci Slavno „Slovensko pevsko društvo" bode med obedom pelo več zborov. VI. Ljudska veselica na Lobetovem vrtu se začne ob 4. uri: 1. Slavnostni govor. govori g. dr, Ivan Tavčar iz Ljubljane. 2. Koncert „Slovenskega pevskega društva". 3. Prosta zabava, pri katerej svira domača godba. — „Slovensko pevsko društvo" bode pri slavnosti pelo sledečo pesni: A. Moške zbore: 1. A. Fiirster: „Sokolska". 2. A. Nedved: „Domovina". 1. Bcnj. Ipavic: „Mi vstajamo". 4. Davorin Jenko: „Naprej". 5. A. Korster: Tam, kjer beli so snežniki". 0. Tova-čovski: „Bože, živi, blagoslovi". 7. Lichten-eger: „Lepa naša domovina". 8. Ilajdrih: „Jadransko morje". 9, Kocjančič: „Danes tukaj, jutri tam". 10. Gust. Ipavic: „Slovenec sem". U. Davorin Jenko: „Molitev". B. Mešane zbore: 1. Gustav Ipavic: „Pozdrav". 2. J. Lcban: „Sem sloveska deklica". 3. K. 8. Vilhar: „Domovina". — Vstopnice za obed po 1 gld. se dobivajo pri slavnostnem odboru v Slov. Gradci. Kdor se ga želi udeležiti, naj se oglasi najdaljo do 30. avgusta. Itavno tako za vožnjo-iz Spodnjega Dravberga do Slov. Gradca in za prenočišča. Vlak odhaja iz Maribora ob 8. uri 15 min. dop. in ob 3. uri pop., ter prihaja v Spodnji Drav-berg ob 11. uri 10 min. oziroma 5. uri 11 min. pop. Od Koroške strani prihaja vlak v Sp. Dravberg ob 10. uri dop. in 4. uri pop. Za udeležence slavnosti, ki so pravočasno oglasili svoj prihod, bode vozovi pripravljeni na kolodvoru, da jih odpeljejo v a/4 ure oddaljeni Slovenji Gradec. Slavnostni odbor. Glavna razprava proti dr. Davidu StarČeviĆU, koji je obtožen goljufije in proneverjenja, začela se je včeraj pred kr. sodnijo v Zagrebu. Konec obravnave bode menda v soboto. IZKAZ doneskov za Dolenčev spomenik. Nadalje so poslali ti-le gospodje: Barkovljanski rodoljub . . , gl. 10.— Fran Hren, veletržec i veleposestnik v Ljubljani . . . „ 10.— Dr. A. Gregorčič Gorica . , „ 4.— Simon Matejčič, župnik Pazin „ 2. — R. Jelušič, župnik v Berseću „ 2.— Jakob Kirac, Medulin pri Pulji „ 2.— Čisti dohodek veselice Čitalnice v Bistrici na Notranjs. „ 8.68 Fran Bachman, zdravnik v II. Bistrici........5.— A. Žnidaršič, trgovec na Prcmu „ 1.— L Žnidaršič, posetnik v Bitinji „ 1.— Jak. Žnidaršič Prem . . . „ 2.— Gospa M. Ilodnikova, posestnika v II. Bistrici . . . „ 1.— Po zadnjem izkazu „ 813.40 Skupaj . . ~ gl. 862.08 Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljne doneske. V Trstu 24. avgusta 1887, A. Truden, blagajnik. Dunajska borsa dne ::0 avgusta. Enotni drž dolg v bnnkovoili — — gld rtl-55 „ v srebru — — — n 8->.80 Zlata renta— — — — — — - — 112-80 5% avstrijska renta — — — — — - tMI-45 Delnice narodne banke — — — — H85-— Kreditne delnice — —--— — n 2S3 30 London 10 lir Mterlin--— — — 125-65 Francoski napoleondori — — — — It it.94 '/, C. kr cekini — — — — — — — ">.91 Nemški! marke — — — — — — — a fil.47'/ Poslano Postav no zavarovani o 1 e g a n t n BLOCK • KOLEDARJI se oglasi HO sprejemajo /.u reklamo trgovskih tvrilk itd. na izdelovanje. Cena veliko manjša U1"1 kakor splosna. Pobliže in uzorci na zahtevaigo zastonj in frank«. Ani or,ceii-Expedition MIZ STfcRN, fm, Vollieile 24 Na novo odprto! Foto»rufk'ni atelier E. SAMBO ltottiin*y«»r-ja naslednik Ulica Sti. Martiri št. 5 na novo opravljen in povečan, odprt je od 21. avgusta t. I. V zvezi /. njim je heliografičen zavod za Fotolitografijo. Alpertypijo in Foto-Ginkotipijo. Veliki in elegantni prostori, poseben dohod za ekvipaže in vozove, koji sc imajo fotografirati. Sprejema se vsak dan od 8. ure zjutraj do f>. ure popoldne pri vsakem vremenu. Cene jako nizke. 3—3 Oznanilo. Letni semenj za živino iti razno blago bode v Renčah P dne 6. septembra t. 1. Županstvo v Renčah dne 29. avgusta 1887. 1—2 Razpis dražbe. Oddaje se po javnej dražbi popravljanje poddružne cerkve S. Valentina v Oernemkalu, cenjeno na 340 for. a. v. Dražba vršila se bo v Černemkalu na fi. septembra ob 10. uri predpoludne. Od povzetnika se bo zahtevala kavcija od 10°/0. Natančneje pogoje, kakor načerte i proračun, pozveda se pri župnijskem uradu v Predloki. Za oekerbništvo poddružne cerkve sv. Valentina v Černemkalu. V Predloki na 18. avgusta 1887. (2—3) .JoHip Sunem. SREBRN1CO ozdravlja pn najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol K r e i k e n b a u m 13 Braunse,hweig. 28—52 na o r» dobč zasebniki in Častniki L^Crictl tudi na deželi od 300 gld. naprej od 1 — 10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre. Credit-(.reschiift, 6raz. 11-25 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši ročno in solidno, njo 08 msssssi SMMssisisii Soba v najem v ulici Ro-i-rti St. 10 pri tleh. Jako elegantno pohištvo, Poseben uhoil. PRI JULIJ GRIMNI-U dežnikar, Burnem Veecliia 18 je zelo bogata zaloga snlitčiiiknv za £0-spe, za jako nizke cene. — Solneniki za gospode od 90 novi. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina. volijo in bomba/a. Sprejemajo se popravki sa jako ni^ke cene. . 3 —104 T TIJ NI K A | / -Lili Ulli 1 rkuŽetij* t nnlabenja 1/ možk" «Ubosti, pnlueij \ JgeJo vodo. li močenj« postelje. puščanji« krvi, zahhje N v »i**, m zii vse Kol i z ■ i i mehurja, droha Si in živr.e v. Tudi pismeno po najnovejšem ■ 1 /iniostvcnem posto anju z neškodlji vlmi I 1 sredstvi 25-^52—104 II C. Stroettel, LJL opecijolni zdravnik Llndan a« Bodonses ^SS^iSBm^MSS^Sit Miha. Jutri je spet nedelja. Bo pa spet dolg čas popoldne! V gostilnici no maram pijancev poslušati; doma pa tudi ne vem kaj početi. Jaka, Zakaj se ne naročiš na „Koroški bukvice", kjer se berejo tako lepo pripovedke, povesti, pravljice, pesmi, smešnice, gospodarski poduki, zgodovinske in jezikoslovne črtice? Miha. O teh bukvicah še nisem nič slišal. Kje in kako pa izhajajo? Jaka. Izdaja jih g. Filip Iladerlap v Celovcu. Trije snopići so se netisnoli v Celovcu; zdaj jih bo tiskal pa g. Krajec v Novem mestu. Naročnina se pa le v Celovec pošilja na g. F. Iladerlapa. Vsak mesec pride en snopič. Miha. Berem že rad, pa taka reč je drapa? Jaka. Kaj draga? Vsak snopič velja 10 kr. Čo toraj pošlješ 00 kr., imaš plačamo za sest snopičev. MIha. Tedaj se po naročim; 10 kr. na mesec ni taka reč; pa jih lahko so komu drugemu posodim. Jaka. Taka reč ostane zmirom enako vredna. Se čez deset let jih brš rad bral. Časniki se postarajo, to pa ne. Za to solde ti ne bo žal. „Koroike bukvice" se dobijo tudi pri odravništvu „Edinosti". iEsmssčšmmfi&ssim* | Ljubljanski Zvon. | * Gld. 4.60. $> % Gld. 2.30. - Gld. 1.15. | Viled 0 Umro IjvnoUirt ik i. imlroiit in li-tlliolMl n.d Mlaku k i-In v d;i k i »|iii'l< ku m (iri lir ti n, kiiliiii.M v ;. | l<»l finh lh>l /.ml. ii v**1 katilruh v l)tfo. N iJsiKuriii'jS«) v.ir*tvo Ii koleri m mrclun Iv >(»uljl. stanovanja, ruaiavracija cono. Klala voda, kopelliSe , RADENCE J vou> juko~iobilo >natro-)iihioii-ki»Hnot. tiaro-dovi |i''kti8i to dokada je offljeno-l >Lithion< uri I rotili kili bolB- " h nnjbolj*e t ujjrnveje ilra vilo. Elegantna soba s pohištvom, 7. posebnim vhodom v II. nadstropju nove zgradbe, v živahne j ulici, daje se v nujem. — Pobližje pri upravništvu „E linosti". Assicurazioni generali. v Tr*iu (duštvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ružteptiolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zava-rovanje proti požara — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenj«. DrnStvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884. f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih ( 21,006 641-33 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457 98 Plačana povračila: n) v letu 1S81 f. 8,(537.596 13 ' b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178.423.338-51 L^tni računi, izkaz dmieduj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovanja in sploh vsa nataničneia pojasni a se dobe v Trstu u uradu društva-- Via della Stuzione v laotiiej palači. 33- 36 Ni nič boljšega! za obrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipn I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena rodbinska pomada za jakost lasi, 30-22 koja, rabeč jo redno, na golih krajih goste lase prouzroči ; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. J .50 a. vr. Glavna zaloga e n g r o s z prodajo na malo je pri A. J. FIALA, vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussdorferstrns^e 59, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno: Faniilien-Kraft-Pomade. 1—26 A. Bonne krojač, Corso št. 4 II. nadstropj e, nad uredništvo lista „II Piccolo".) Izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. Preporočuje se torej si. občinstvu za naroč'oe. 36-36 tr Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in ni treba mnopih bm-sedi, na se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabilo nekoliko dni, olsjšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Itlnd&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznniln na tetrih in na rntnict, proti črevesnim boleznim in prrti glistam, pri Ž-nskih mlečnih nadlef-nostih, zoper beli tok. bnžjnst, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo komo omenjenih bolez' 1, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 12-12 Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na •vetu ; za naročbo in poSiljatve pa edino ▼ le-karnicl Criito/oletti r Oorict, v Tr*tu v lekarni E. Zanetti i O B. Rovit, O. B Faraboteki in M Rarasini. Ena steklenica stane 31) noveOT. Varovati seje pokvarjenih poinetkor, s katerimi se zavnlj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa. dasi nimajo nobene moči In vrednosti. FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. pri v. Stabilinjenlo austr, di Credilo per Commercio ed Industria. Veraamentl in eontantl. Banconote: aV^/oRnnuointercsse verso preavvisodi 4gi0fnl 2% » » • . 8 • 3»» • » » 39» Napoleoni: 2'/,°/o annuointeress« verso preavvisodi 4 gloml 5'A » • • » • 3 meai 2 • • . . , (j , Banco Giro: Baneonoto 2*/# sopra qualunque somnis Napoleoni senza interesai Assegni sopra Vlenna, Praga. Pest, Uru na, Troppavla, Leopoli. Fiume nonehd su A gram, Aran, Bol-zano, Graz, Hermannstadt, Inn^bruck, Kla-genftirt. Lubiana, Salisburgo — franco speae. Acquisti e Vendite divalori, divise e incasso coupons1 provvig. Antecipazioni sopra Warranta in contanti. intoresse da con-vnnjrsi Median te anertura d i credito a Londrs o Parici 14 /o provvig, Ser 3 mesi. '|i°/o intere»>8o annuo »ino l'im* port i di 10(K» p^r importi supe-riori da convetiirsi. ncpo«lli In CuHtodia. Si acceltano in custod a curtedi valore, monete ' "To e d* urgeoto bankonote e« ere ecc. a i*o> dlzioni da cnnvenirsl Trkats. Maržu IHVB 25-48-:H5 Zalog-,i/ F. 1'l.tuU v I.Juli!juni, p. ^olpngrcr tia gappa (•t l'rru. A- Muncoli v Gorici » Celju in Utrinoru. ^ Takoj delujoče. Uspeh zaj mč n N eizogibljivo! Svak dobije iznos natrag, kod kuga bi moj sigurno djeljuči ROBORANTIU M udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijočih ran, kakor iudi ol vseh sp dovnih in koži ih srabnih bolezni, brbuncev po životu in obrazu, Jišajev. sifilistićnih ules Pos'bno ugodni uspeh pokazal je tii 3aj pri vredu jet- ni vranici, pri i em roidili itluteni.-l. cutmSkih, mišičnih iu bolih fil^nov, tišćanju v želodcu, zaortju vetrov' zugnjetehju v spo.lnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih ženskih tokih" niužkej slabosti itd. ' Boli, kakor škro ula, fclezni otok se ozdrave koj in dobro, ako bh uživa ta Sai ldje dobro raztapljajoče iu čistilno sredstvo. Pristno ga nt.pravlja le Fran Wtloliolm, lekarnifiar v Neunkirohen Jeden zavoj, razdeljen v 8 uzemkov. Pripravljenih po ždravniAkem pre luiMi nii-vodom rabljenja v raznih jezikih: I g d izv, n tega je treba priložit. 10 kr. za zntimko I lit zavoj. Nvnrllo. Naj vsakdo par, dn ne vkupi ponar.jenl ?ai, tiri« nuj se le WI1 ohelmov protiprotritljski in protireumatiči.i kri(«i^tilni t*aj. ker tudi drug. Donar. leni taji se produj ijo pod imenom protiutritijaki in protlreum t fini čuji, svarim vedno kupcevalce p ed takovimi. J ' ' T b K Nch"j l JWi,lohe,m®v protiatritijskl profi eunistiSni «,.j tudi v Trstu: r ri i T'. u\> \U K.ormi"»: H. Cond dim lek., v Goriei G. (. risti foiein lek.. U. H. Pontoni lek.; v Pulju. G WaSiermaiin lek. 11-12 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro l (Terg-esteo). Izdatclj iu odgovorni urednik Julij Mikota. Lastnik društvo ..Edinost". Tiskarna Dolenc v Trstu.