Posamezna številka Din 1- ŠTEV. 80 V LJUBLJANI, sreda, 6. maja 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO O. TMtk H »m opoldne, nedelj tu praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po Din 20-—, inozemstvo Din 80-—. Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO D? UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV, 1& C TBLBFOS 8TBV. 652, , x Rokopisi m n« vračaj a — Oglasi po tarife. Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. ' Račun pri poStnem ček. orada Stev. 18.881» Italijanska in naša diplomacija. Bden naših najboljših poznavalcev angleških razmer nam sporoča sledeče: Pred tremi dnevi sem govoril z dvema po činu visokima gospodoma, ki sta glavna zastopnika ameriško-angleških grup za podeljevanje kreditov v Evropi. Ko sem ju vprašal, kako stališče zavzemajo te finančne grupe nasproti Jugoslaviji, sta mi odgovorila: Anglija noče principijelno dati za Jugoslavijo nobenih kreditov, Amerika pa zelo nerada, ker se boje notranjih nemirov v Jugoslaviji. J isto malo število posojil, kar so jih pa dozdaj Jugoslovani dobili od Amerike, je bilo danih pod veliko neugodnejšimi pogoji kot drugim državljanom.« — Ko sem jima odgovoril, da je smešno govoriti o kaki revoluciji v Jugoslaviji, sta mi rekla: »Verjameva, da imate mogoče prav, toda skoro neverjetno je, kako »ktišajo Italijani i vsemi svojimi sredstvi, /, vse svojo diplomacijo pokopati vero v kreditno sposobnost Jugoslavije. Mi in naše li-uančne grupe so od italijanske strani tako paačene, da je pričakovati v Jugoslaviji v kratkem času nekaj podobnega kot v Bolgarski, — seveda mi pod takimi razmerami ne moremo zaupati svojega denarja jugosloven-sklm prosilcem, posebno ko se vendar od jugoslovanske strani niž ne sliši, da bi se resno psskušalo ovreči italijanske trditve. Radi tega se je dozdaj itak ne preveč dobra konjunktura podeljevanja posojil za jugosloven-»ke državljane še poslabšala. • K temu poročilu, o katerega resničnosti smo popolnoma prepričani, pripomnimo sle-razumljivo nam je, da bodo Italijani in njihova diplomacija delali proti nam, čeravno se nam zdi, da njihova bojazen pred Jugoslavijo ni upravičena. Toda nekaj ne razumemo in to je, kaj vendar dela naša diplomacija in naša zastopstva v inozemstvu, da ne morejo pobiti neresničnih trditev italijanske diplomacije. — Kaj je cilj Italijanov? Denarni dotok iz Amerike in Angleške, ki se zliva v Evropo, držati proč od Jugoslavije, pa ne zato, ker nimamo kreditne sposobnosti, nego zato, da ohranijo Italijani Jugoslavijo kot domeno za se! Italijani hočejo, da bomo mi prišli k njim po posojila, da bomo tako prišli bolj v gospodarsko odvisnost Italije, — in Italija tako bližja za eno etapo svojemu idealu, — hegemoniji v Sredozemskem morju in na Balkanu. Na to bi morala pokazati naša diplomacija Amerikancem in Angležem. In tukaj bi dobila naša diplomacija prav lahko podporo od angleške in nemške diplomacije, — zakaj niti v interesu An-gleSke niti v interesu Nemčije ni nadvlada Italije v Sredozemskem morju, veliko bolj je ki ^ovem interesu solidna Jugoslavija, ki liii Zak'"1 •VSa^ nek°bko bilanco nasproti Ita-izrabi ltii^aša diplomacija teh momentov ne proti naml‘eui?ovuab!,la .vazra,el:e v Bolgariji voriti o kaki revoW?;a je sPl«h mogoče go-itntijanski diplomaciji J,L\r g0S» r'. „!i „i n». Čili je do,l,~K stran o naši državi razstresem ’ ce se taKe Ut naš ugled s tem pada - in to r^0uh0_ ceja Italijani. Naša diplomacija je v primeri z italijansko veliko preokorna. Med tem, ko raeJirja Italija na eni strani vesti, da smo mi Opirali revolucijo v Bolgariji — v isti sapi P* na drugi strani govori, da je nevarnost >'8*olncije pri nas. — Od strani naše diploma-“h* P® se ne stori uoben protikorak. Par de-*i(atijev, ki jih je izdala bolgarska vlada. * naša vlada podpirala revolucije v Bot-»klfc 8e *i,a samo T na5' y biozem- tift* bore malo. Na drugi strani pa se |>i-«rijQ «ašaZ ^olimi £rkami- ka' vse P1’*" sefeno v Zagrebu® iRroti komunisD0M< — DOVOLJENO. Zagreb, 6. maja. Državni pravdnik in policijsko ravnateljstvo sta prejela prijavo za izhajanje novega lista »Dom«, i Odgovorni urednik je Pavle Radič, izdajatelj: Hrv. selj. klub, lastnik pa: Knjigama Stjepana Radiča. Danes bi morala iziti prva številka. Ker policija ni izdala potrebnega dovoljenja, bo izšel list prihodnjo sredo. SEJA MUSLIMANSKEGA KLUBA. Beograd, 6. maja. Na seji muslimanskega kluba se je po obširnem referatu dr. Spahe, o političnem položaju in o razgovorih s šefi bloka, razvila živahna diskusija o raznih političnih vprašanjih. Ugotovili so, da so vse vesti o izstopu HSS iz bloka narodnega sporazuma povsem netočne in neosnovane. Dalje so ugotovili, da vladajo danes v Bosni in Hercegovini slabše razmere, kakor kdaj koli prej. Radi tega bodo interpelirali v ministrstvu glede teh vprašanj: glede občinskih volitev, o volitvah v okrožne urade za zavarovanje delavcev, o odvzemanju orožja itd. Izvoljeni so.bili referenti za posamezne zakonske predloge. Skoro vsi muslimanski poslanci so sinoči odpotovali iz Beograda. PAVLE RADIČ PRI DA VIDOVIČU. Beograd, 6. maja. Predsednika bloka narodnega sporazuma Davidovima je po-setil včeraj Pavle Radič. Konferirala sta o parlamentarni anketi in o posledicah njenih sklepov. Vladni krogi smatrajo, da po izjavi Pavle Radiča anketa sploh nima zmisla. Demokrati pa mislijo, da nameravajo radikali delovanje anketne komisije izkoristiti v to, da pridejo v ožji stik z radičevskimi krogi. SLAB NAČRT ZAKONA O KMETIJSKIH KREDITIH. Beograd, H. tnaja. Včeraj popoldne se je vršila seja odbora za proučavatije zakonskega načrta o poljedelskih kreditih. Vršila se je generalna debata. Prvi je govoril Pavle Radič, ki je predlagal ne-enien,be in kritiziral nekatere od-ledbe tega zakona. Za njim je govoril poslanec Ajanovie, ki je zahteval enako razdelitev kreditov. Radikal Tošič se strinja z izvajanji P. Radiča. Velizar Jankovič je v daljšem govoru pobijal trditve iznešene proti zakonu. Govorili so še: Rankovič, Timotijevič, Krajač in Miletič. Seja je bila zaključena ob 8.; prihodnja seja se vrši v petek ob 4. popoldne. Govor poslanca Ivana Puclja. Mladinski bav-bav straši naprej. Za »Slovenskim Narodom«, glasilom klepetulj, je pobralo bedastoče o koncu SKS tudi »Jutro:, glasilo inteligence. Ker pa je »Jutro« nad »Slovenskim Narodom«, zato je dodalo še par reči in odkrilo celo to, da so se v nedeljo slovenski napredni kmetje odločili za židovski Zagreb (!). Pa še druge stvari je odkrilo klevetniško »Jutro«. Tako poroča svojim lahkovernim »inteligentnim« bralcem, da so se kmetje odločili za »protisrbijansko fronto«, da so postali separatisti, ki tirajo Slovence v brezvesten boj proti Srbom. Na vse te klevete konstatiramo najprej sledeče: Na občnem zboru SKS ni imel noben mladinski list svojega poročevalca. Vse, kar vedo mladini o občnem zboru SKS, so izvedeli šele iz »Narodnega Dnevnika«, če bi bili torej mladini pošteni politiki, bi morali včeraj samo suho poročati po »Narodnem Dnevniku« samo s pripombo, da bodo izrekli svojo sodbo, ko bodo prečitali vse govore. Toda mladinom je malo mar resnica, še manj pa poštenost in tako so v torek že lagali o »protisrbijanstvu« kmetijcev, ko je isti dan izšel v »Narodnem Dnevniku« dr. Marušičev govor, ki je vse prej ko protisrbi-janski »Jutrova« laž je torej živela ld par ur. Pa tudi druge ne bodo daljše in zato bomo objavili vse govore, pa čeprav je naš obseg majhen. Toda hočemo, da je javnost pravilno informirana in da ne bodo imele uspeha mladinske laži. Tem bolj pa je potrebno, da poročamo o občnem zboru SKS, ker je tudi »Slovenec« zašel na mladinsko pot. Tudi njegova izvajanja so vseskozi neobjektivna in njegovi zaključki napačni. Politično stališče SKS je bilo označeno z govorom dr. Marušiča in posl. Puclja. Prvi govor je bil bolj splošen, drugi pa bolj konkreten. Šele na podlagi obeh pa je mogoče prav pojmovati stališče SKS. Iz obeh govorov pa se jasno vidi eno, da je SKS ostala sebi-zvesta in da se je okrepila. O njenem koncu more tako govoriti samo tako neumen list, kakor je »Slovenski Narod«. ‘Posl. Pucelj je govoril: Odgovor »Jutm«. Cenjeni! Tudi če vas ne bi videl in če vas ne bi slišal, bi vendar vedel, kakšno je vaše razpoloženje. Imamo za to stvar nad vse zanesljiv barometer — in ta je, nam nasprotno časopisje. Iz njegovega sovraštva, iz njegovih napadov sem videl, da je naše razpoloženje dobro in videl sem, da delate pravilno, ker kadar delate slabo, se nasprotniki ne jeze. In zato vaše dobro razpoloženje, hvala vam! Peti redni občni zbor naše stranke se vrši v silno važnem trenutku in dolžnost naše stranke je, da zavzame jasno stališče. Kaj nam je stranka? Stranka nam ni cilj ali namen, temveč samo pripomoček, da dosežemo to, kar je celoti v prid. Stranka je samo orodje za udejstvovanje naših političnih teženj. Zato pa mora stranka biti taka, da služi namenom in koristi tistih, ki jo vzdržujejo in ki pripadajo k njej. In če stranka ni to, ne more nič koristiti. Stranka mora sodelovati v našem javnem političnem življenju, mora motriti in spremljati ves razvoj političnih dogodkov in se mora temu razvoju življenje tudi vedno prilagodevati, da izvede in doseže to, kar v danih prilikah more doseči. Stranka ni dogma ali okorel zakon, nego je živa življenslca sila, orodje, s katerim si pomagamo. Povedati sem moral to, da je čisto jasen pomen današnjega občnega zbora. Vi morate danes določiti pot stranke in ji dati možnost, da more ob vsakem trenutku zastopati mnenje, ki odgovarja vašim težnjam, ker vsak dan ni mogoče sklicati občnega zbora. Vi morate dati danes stranki polnomočje za nadaljnje delo in na današnjem zboru se določa taktika in politika stranke in odtod važnost občnega zbora. Naše notranje življenje je prišlo na mrtvo točko. Nič ne pomaga. Resnica je tukaj: naš notranji politični položaj je tak, da ne more iti več tako naprej. S katerimkoli politikom sem govoril, vsak mi je priznal, »da ovako ne može više da ide.« Ni ga politika v naši državi, ki ne bi priznal, da je dosegla notranja borba v naši državi najvišjo točko in da je neizogibno spoznanje, da tako ne gre naprej. Kako pa gre? Tudi m to vprašanje moramo odgovoriti! Za ta odgovor so poklicane politične stranke, da ga dajo. Vsaka stranka stremi za tem, da pride sama do vse politične moči. Zato daje odgovor le z ozirom na njen boj za politično moč. Vsled tega se je rodilo vsa polno idej za rešitev našega notranjega političnega položaja in vsaka stranka je imela svojo idejo. In j kdor se ne pokori tej ideji, tega napada in j zato napadajo nas vse stranke, ker jim ovi- j ramo, da bi prišle do vse moči v državi. j V Sloveniji si stojita v glavnem dve ideji, j dve stranki, nasproti. V prvi vrsti moram omeniti SLS. Pred vojno je bila samoverska stranka. In ▼ bistvu je to še danes. Toda, da si pridobi čim več glasov, se je vedno odevala v razna gesla. Tako je enkrat poudarjala socialistično načelo, potem delavsko, kmetsko in na koncu samoslovensko. Toda ni nastopala odkrito in zato tudi ne more dati rešitve. Druga stranka je samostojna demokratska stranka. Leta 1919 je šel Pribičevič na ono nesrečno pot, da Hrvati nimajo nobene besede pri ureditvi našega notranjega življenja, nego da jih je treba pogaziti. Naši demokrati so se obesili na ta frak in zašli na slepo ulico, Gospa ministrova se pritožuje ker je ta teorija obsojena na smrt. Odtod izvirajo napadi SDS. Da bi lažje uspevala je hotela biti nekaj popolnoma nasprotnega slovenski ljudski stranki. Zato je ena centralistična, druga avtonomistična. Toda račun se ni obnesel in z vso pomočjo žandarmov, partizanstva in terorizma je dobila komaj dva mandata. Nad 12.400 glasov pa ni hotelo kljub vsem vabam kreniti s pota, ampak so ostali zvesti programu SKS. j To sta. naša nasprotnika, s katerima ne moremo imeti nobenih stikov za reševanje spora za naše specijalno ekonomske in plemenske razlike. Pač pa je naša dolžnost, da povabimo k sodelovanju ali vsaj v rahlo zvezo vse one, ki so nam idejno'najbližji in ki danes niso v političnem boju samo radi tega, ker jih je bilo sram sodelovati v politiki, ki je za- •. vzela take oblike ko naša oficijelna. ! Obstoji veliko vprašanje, ki ni nastalo pri nas, ker smo mi premajhni. Ali to vprašanje je nekaj takega, tako silnega, da ga ne . moremo zbrisati in spraviti z dnevnega reda. Je to element, s katerim mora računati vsak pameten politik. To vprašanje je sporazum Jugoslovenov. ’ To vprašanje je dozorelo radi vztrajne bor- : be hrvatskega naroda, ki čuti, da se mora boriti do konca in da ne sme odnehati. Njegovi uspehi so lepi in vidni. Eden izmed uspehov je: dobra vzgoja hrvatske inteligen- j ce, kini taka kakor naša inteligenca. Napačen je nazor, da je inteligenca tisti, ki ukazuje, narod pa mora le ubogati. Inteligenca mora biti samo podpornik in pomočnik naroda in politiko mora voditi narod sam. Vsak naj čuti, da je treba med ljudstvo in pregledati, kakšne so njegove potrebe, nato pa vstopiti v službo tega (naroda) kot njegov služabnik. Druga zasluga Hrvatov je, da so z vztrajno borbo prisilili druge, da so spoznali potrebo sporazuma. In to so dosegli Hrvati, ker so ostali Hrvati in tako združili ves narod. In pod vplivom Hrvatov se je morala preorienti-rati vsa naša javnost. Radikalna stranka, ki je danes najmočnejša in ki združuje v svoji stranki ves srbski element, je prišla do prepričanja, da se mora doseči notranji sporazum. Kralj sam se je prepričal, da hrvatski kmet ni to, kakor so ga grdili. Prepričal se je, da je dober in lojalen, da pa hoče imeti svojo pravico in besedo, ki mu gre po številnosti in njegovi pomembnosti. Značilno je stališče SLS in njen odhod na levo. Ko je Pavle Radič govoril o Bogu in veri, da je vera najpotrebnejši element človeškega življenja, so klerikalci krenili na levo. Videti je bilo, da jih je Radič s tem zadel v živo, ker oni ne^dopuščajo, da bi bil še kdo drug veren. Klerikalci smatrajo, da imajo samo oni vero v »štantu« in da imajo snnio oni pravico v tem pogledu. Zato bo SLS pri reševanju teh sporov izključena, ako se ne ■ bo spremenila. Druga stranka SDS, t. j. Pribičevič—Žerjavovo krilo pa je že eo ipso izključeno! Ti gospodje so absolutno izključeni. Tudi mi ne moremo iti ž njimi, ker so skupina zla, nezadovoljstva in nesreče. Nas vabijo k sebi, ker jih je strah njihove samote. Dopolnitev vlade. Mladinski listi se tolažijo s sedanjo rekonstrukcijo vlade. Toda to prav za prav ni no- i bena rekonstrukcija, nego samo dopolnitev vlade, ki je bila formelno potrebna in je ; moral zato nanjo tudi kralj pristati. Toda J vsa pogajanja za končni sporazum potekajo : v popolnem redu. Rekonstrukcija je samo ‘ prehodna stvar. Radičevci so še pod obznano in anketna komisija še ni sklepala o spornih radičev- j skih mandatih. Dokler niso vse te stvari re- ‘ šene, ne morejo radičevci sklepati sporazuma, j Kraljeva volja je, da se mora to vprašanje i rešiti in se bo tudi rešilo. Tedaj pa nastane za nas Slovence nova ; naloga in velika dolžnost stoji pred nami, i pred katero ne smemo bežati. Ko se bo to i vprašanje reševalo med Srbi in Hrvati, bo moral biti tu nekdo, ki bo zastopal Slovenc*. Samostojni demokrati in klerikalci so izklju- ’ čeni. Zato je SKS, ki je namočnejša za njimi, i v to poklicana. K sebi pa moramo vabiti vse j in vsakega, ki je pošten. To smo morali po- j vedati, da bo vsakdo vedel, kako je zavožena j in napačna oficijelna slovenska politika. Ta notranji položaj nas je prisilil, da mo- > ramo biti nekoliko širši. Če kdo ne more z j nami roko v roki, naj gre vštric z nami, da \ bomo močnejši. Odtod izvira vse naše popu- ! ščanje. Koristi so skupne za celo naše ljud- ; sivo in zlasti v gospodarskem pogledu. Vemo pozitivno, tudi če se situacija tako spremeni, da bodo sami radičevci v vladi, da j bo Davidovič tudi tako vlado podpiral. Kajti ! on je šel na volitve s parolo: »za sporazum« : in v tem znamenju tudi napredoval. Znak, : da tudi Srbi želijo sporazum in nočejo zgrda | rešiti tega vprašanja. Če bodo šli sami radi- ! čevci v vlado, bodite prepričani, da bodo šli j z Davidovičevim privoljenjem. Ako se to iz- I vrši, kdo pa naj zastopa Slovenijo, če ne | SKS. Ako bi mi vstopili za časa volitev v »nacionalni« blok, bi izgubili za vselej vse zaupanje. Danes bi bili obsojeni na smrt in Hrvati nas ne bi niti pogledali in ne mogli bi sodelovati. To se nam danes priznava in če se mi izkazuje spoštovanje, ker smo ostali zvesti sebi, tedaj velja to spoštovanje Vam, ker ste si ga zaslužili pred volitvami. Zato Vam rečem: »Ne verujte različnim racam! Jaz se samo smejem, ko vidim, kako divjajo, kako lažejo, kakor da se cel svet tepe za mladinsko kliko. Bodite pa dosledni, kakor v času volilne borbe. Zakaj naša pot je dobra in vodi k sporazumu, h konsolidaciji države in k gospodarskemu napredku 1 Slovenije. Na Francoskem soproge ministra ne naziv-ljajo »gospa ministrova« — to bi značilo, da eksestira prav za prav samo »v funkciji« svojega soproga — temveč »ministresse«. To se pravi dobesedno »ženski minister«. Zato je dejal nekoč neki šaljivec, da se ženskam na Francoskem sploh ni treba poganjati za politične pravice in javne službe: saj so v resnici bolj predsedniki, ministri ali sodniki, kakor njihovi soprogi, ki vrše dotične funkcije. (Od našega pariškega poročevalca.) Pariz, začetkom maja. dopasti celo vrsto poniževanj. To je tudi vzrok, da ostajajo bodoči ministri saj veste, da je to poklic, kakor vsak drugi navadno neporočeni. Ako se poroče kljub temu, potem zahteva bon ton, da v trenutku imenovanja soprogo žrtvujejo. Navadno imajo voliti med zakonsko posteljo in portfeljem ... Otrok pa nimajo niti v najboljšem slučaju. Ali se je že kdaj slišalo o kakem »srečnem dogodku« in najsibo tudi pri najmlajših na-... . . , , . ših ministrih? To je nekaj absolutno nemo- Hiti ministresa, ni danes, kakor se zdi, ni- j gočega, kljub temu, da bi morali prav za praT cakor več tako prijetno in zavidanja vredno, ! dajati ljudstvu deber vzgled kakor je bilo preje Prepuščam besedo novo- j Nevzdržijiv je tudi naš ' položaj napram pečem zenski ekscelenci, k, je seveda ne mo- j shuahiukom. V najboljšem slučaju ravnajo z nami kakor s hotelskimi gosti: Uljudno sicer, toda brez notranje toplote. Zadnji kamomi sluga ve, da reprezentira v zbornici ono, kar ostane, mi pa to, kar je samo začasno. Vsi so imeli opravka že s toliko »gospode«, da so popolnoma blazirani. Brez ugovora izpolnjujejo naša povelja, sigurno: toda z nekako mokantno prezirljivostjo, da vam včasih kar kri zavre. Se pač čutijo domače ter ravnajo z nami kot z vsiljenci, smatrajo nas za potrebno zlo, ki ga je treba prenašati in ki zopet preide ... lil nikar ne mislite, da smo v financielaem oziru briljantno situirani. Jaz kot soproga rem navesti imenoma: »Sen soproge vsakega politika je, da postane — ministresa ... Toda, kaka razočaranja jo čakajo! Samo pomislite: Imeli smo udobno urejen dom blizu Bois-a. Zakon nas je ščitil. Nobeno zvišanje najemnine, nobena odpoved ni bila mogoča. In pripeljali so se tisto noč državni avtomobili pred hišo. Sledila so dolgotrajna pogajanja v salonu, ki so me oropala spanja. Domovina je klicala ... moški so hinavci. Mislila sem si: take šanse se ne nudijo vsak dan. Tako sva se dala pregovoriti obadva, in sprejela sva končno iz dobro preračunanega patriotizma. Ze naslednjega dne se je začela selitev v krasno veliko palačo. Da'dobiva v zbornici večino, ' I«oram obrniti vsal« sou trikrat, predno ga ............ 1 izdam. /5.000 frankov letno ni velike, tudi če vpoštevam »postranski zaslužek«. O teh »postranskih dohodkih« imajo ljudje sploh jako čudne pojme. Časi Milleranda in kongregacij so davno minuli, in stranka pazi ljubosumno na to, da ostanejo prsti čisti. Marsikateri minister je imel v parlamentu #lab govor, ker mu je napolnila pred odhodom z doma soproga glavo z domačimi skrbmi. Naši možje niso vsi junaki a la Clementel, ki je žel v zbornici enega od svojih najsijajnejših i triumfom med tem, ko sta ležala njegova dva otroka na smrt boina doma. Navadno so slabiči, veliki slabiči... Po vsem tem je lahko razumljivo, ako iz-vrše nekateri ministri enostavno samomor s tem, da odločijo s kako prostovoljno beda-stočo o svoji usodi. Kajti celo najstrašnejša gotovost je še vedno boljša kot negotovo pričakovanje nesreče. Zato pa popravite za bodočnost vašo sodbo o bedasto'čah ministrov: Ministrske bedastoče so bile storjene v devetih slučajih od desetih namenoma in ravno soproga je bila faktor, ki je izbil sodu dno. Na ta način reguliramo takorekoč avtomatično državni stroj in delamo naopaženo zgodovino — in to je naša rcvanša«. Kaj ne da, Madam la Ministresse, s tem sem reproduciral kot vesten kronist Vaše odkrite in Vaše skrivne misli? o tem sva bila vendar sigurna, torej ni bilo treba, da bi bila čakala. Tri tedne sem se- j daj ministresa. Poslušajte me dragi moji: lz te palače na vržejo prej ali slej na ce- i sto. Najdalje tekom šestih mesecev. Potrudila ! sem se, in preštela sem vse kabinete tretje j republike. Divizija ni podala niti povprečnega števila šestih mesecev. Ravno najpametnejši so trajali mnogo manj časa. In moj mož velja kot zelo pameten. .. Udobno in ljubko stanovanje v bližini Boi-sa smo morali zapustiti. Tudi tega je bil kriv nesrečeni patriotizem, ki bi se ga označilo v tem slučaju lahko tudi kot »partijsko-politič-no taktiko«. Dali so nam namreč razumeti, da ne bi bilo umestno, ako bi imel demokratičen minister dve stanovanji, ko mora spati toliko poštenih volilcev pod kamenitimi mostovi. Kdo nam tedaj preskrbi čez šest ali manj mesecev drugo stanovanje? Kakor Damoklejev meč visi to vprašanje nad mojo ministrsko glavo ... Govore mi o »prestižu«. Ali poznate protokol? Neizprosen je. Mi nimamo takorekoč nobene legalne eksistence. Razven predsednice nas oficijelno vse popolnoma ignorirajo. Nikdo nas ne povabi, nikdo se ne zmeni za nas. Kvečjemu peto kolo smo pri državni karosi. Mi smo edini državljani v republiki, ki smo prisiljeni pravnim potoni, da si damo Politične vesti. — Poslance Angjeliuovič o položaju. Ker so nekateri listi pisali, da je poslanec Angjelinovič vodja struje v demokratski stranki, katera struja hoče doseči zedinjenje s samostojnimi demokrati, je podal posl. Angjelinovič obširen demanti, v katerem pravi med drugim: Med jugoslovensko orientiranimi demokrati ene in druge demokratske stranke se sicer čuti potreba ene močne demokratske stranke, ki bi bila protiutež plemenskim strankam, kakor radikalni in radi-čevski. Toda z ozirom na stališče g. Pribi-čeviča ni mogoče o tem misliti niti trenutek. Dejansko obstoji samo ena demokratska stranka, ker so samostojni demokrati izgubili vsak vzrok za obstoj. Če se hoče kriza res rešiti, potem se more to zgoditi le s koncentracijsko vlado, ki bi morala rešiti proračun, najnujnejše zakone, rešiti volitve v samoupravna telesa, izčistiti upravo in izvesti kronanje. To zadnje smatram za posebno važno, ker ni to samo formalno cerkven akt ali pa navadna vojaška parada, temveč bi moral biti za vse Jugoslovene sankcija našega osvobojenja in ujedinjenja. Za nas Hrvate bi bilo kronanje zlasti važno, ker bi se z njim sedanjost navezala na stare tradicije. To je velika naloga, ki jo more izvesti samo koncentracijska vlada. — Vlada Pašič-Radič je za mene manjše zlo od vlade Pašič-Pribi-čevič, ker zbližuje Hrvate k jugoslovenski ideologiji. Toda s tem še ne bi bila kriza rešena, temveč samo njena rešitev približana. — Fiksna ideja kraljeviča Gjorgja. V zadnjem času je mučila kraljeviča Gjorgja neprestano fiksna ideja, da je stalno v živ-ljenski opasnosti. Pod uplivom te misli, je celo nekoč trdil, da je zastrupljen. Napel je vse sile, da se obvaruje. Okoli sebe je zbral samo ljudi, v katere je imel popolno zaupanje. Vzel si je kuharico, kateri je plačeval 5000 dinarjev mesečno. Nikdar ni jedel sam, temveč vedno v večji družbi. Končno se mu je zdela tudi ta previdnost premajhna in zaupal ni več niti kuharici. Vsak dan je jedel drugje in vedno v drugih delih mesta. Vse to je polagoma kraljeviču popolnoma razkrojilo živce in ves nesrečen je odšel k svojemu nekdanjemu učitelju podpolkovniku v pokoju Angjelkoviču in mu potožil svoje trpljenje. Od tedaj je ostal na hrani pri Angjelkoviču. V tem svojem duševnem raz položenju je izgubil kraljevič zaupanje do svojih najboljših prijateljev in razdražljiv, kakor je bil, je dostikrat napadel tudi svoje najzvestejše služabnike. Potem mu je bilo seveda žal in je skušal z darovi popraviti svojo napako. Toda polagoma so postali njegovi napadi tako ostri, da mu nihče ni hotel več služiti. In to je dovedlo do znane odredbe. — Karakterizacija Bolgarske. Novinar Joe Matošič objavlja v »Jutarnjem listu« svoje zanimive utise iz Bolgarske. Med drugim pravi: Sofija je kakor bojno polje. Vsak dan je kdo ubit in nikdar ni atentator prijet. Nobene nevarnosti ni, da bi komunisti zavladali nad Bolgarsko, ker sila Bolgarske je kmet, ki je protikomunističen. Malo pred atentatom je imel bivši minister Malinov govor in dejal: »Ne bojte se komunistov, ker jih v Bolgarski ni! Ne bojte se niti revolucije zem-ljedelcev! Toda bojte so revolucije gladnih!« In to drži. Na vprašanje, kakšna je razlika med vlado Cankova in ono Stambolijskega, je odgovoril nekdo: Za časa Stambolijskega je veljal kilogram kruha 4 leve, sedaj velja 14 levov. In kakor s kruhom, tako je z vsemi drugimi stvarmi. — Kdo je zagrešil atentat? Bolgarska vlada izkorišča sedanjo protikomunistično orientacijo Evrope in dolži komuniste, da je mogla zvišati vojsko. Toda atentata so obtoženi polkovnik Kodžejkov, višja, oficirja Jankov in Minkov, bivši člani Vojne lige in notorični antikomunisti. Voditelji komunistične stranke niso aretirani, samo Fridman, ki dokazuje svojo nedolžnost z alibijem. Atentati so delo posameznikov, pristašev vseh strank, ki so ogorčeni nad terorjem. Bolgarska je ko Papinov lonec, brez ventila, ki bi mogel preprečiti eksplozijo. Kdaj pride do nje? — Stanje v Bolgarski bi se dalo na kratko označiti tudi sledeče: Stambolijski je imel za seboj podeželsko Bolgarsko, toda ne Sofije. Zato je — pal. Cankov ima Sofijo, pa nima podeželske Bolgarije. Zato bo pal. Sofija je oblegana trdnjava, ki čaka na kapitulacij*. — Stanje Bolgarske je nad vse težko. V deželi je glad in vrhu tega treba plačati reparacije. Vojska brani državo. Toda nastane vprašanje, kdo je država. Ali narod, ki *e brani (in ki je v ogromni večini), ali oni, ki »rešujejo« narod. Dvojni teror vlada vsled tega. Sedaj je močnejši oni na vrhu, drugič oni od zdolaj. Čez noč se more spremeniti položaj in ni izključeno, da tedaj pritisne Bolgarsko evropska intervencija. — Preki sod v Sofiji. Razprava se nadaljuje in z vsemi sredstvi se skuša oklevetati našo državo. Zaslišane so bile številne priče in razprava je bila opetovano proglašena za tajno. Priča Cvjetan Jekov, anarhist, izpove, da je bil pripravljen atentat na sobranje. Bombe je naredil neki Nemec. Med onimi, ki so pripravljali ta atentat, je bil tudi neki Kolnikov. Ker so se atentatorji bali, da bi jih mogel izdati, so ubili njega in njegovo nevesto, ki je znala za nameravani atentat. Pred artiljerijsko kasarno, kjer se vrši proces, je bila velikanska množica ljudstva, ki jo je policija z orožjem opetovano razkropila. — Misli se, da bo proces končan v enem ali v dveh dneh in da bodo obsojeni strelja*"’ pred katedralo sv. Nedelje, kjer je bil atentat izvršen. = Interpelacije zaradi nemške zunanje politike. Po socialno demokratski stranki je vložil sedaj tudi centrum interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila, če se bo nemška zunanja politika vsled izvolitve Hindenburga izpremenilu ali ne. Dnevne vesti. ZAKAJ kima uradniško udruženje ČLANOV? (Iz uradniških krogov.) Naše uradniško udruženje se pritožuje, da nima toliko članov, kakor je pa uradništva. Tako n. pr. ni v Novem mestu nobenega člana. V Ložu, Ptuju, na Prevaljah in drugod manjka enako članov. V vsem je včlanjenih komaj dve tretjini članov. Odbor-uradniškega udruženja misli zvišati število svojih članov na ta način, da grozi, da bo imena vseh nečlanov javno razglasil. Prepričani smo, da na ta način odbor udruženja nikdar ne pnde Naš Glas« ni na višini svoje naloge. Omenjamo samo podlistek »Na dopustu na Tirolskem«, ki pač ni delal uradniškemu glasilu čast. 8. Vodstvo je popolnoma v rokah mladinske klike in upošteva se edino Jutrovce. 9. Ne ščiti se. uradnika, če je politično preganjan, ne daje se mu potrebne opore. Vse to so vzroki, da se uradništvo za Sa-vez ne navdušuje, ker se navduševati ne ! more. Nekaj teh nedostatkov se more z lah- 1 koto odpraviti in ko bodo ti odpravljeni, potem bo naraslo tudi zanimanje uradništva za organizacijo in s tem število njenih članov. z grožnjo objave imen nečlanov, pa ne nikomur pomagano. ~~ I* državne službe. Agrarnima referentoma v činu inšpektorja ministrstva sta imenovana: dr. Anton šapla za ljubljansko oblast, Albin Rad ikon pa za mariborsko. — upravnik carinarnice v Ljubljani Rupelj je imenovan za oblastnega carinskega inšpektorja za ljubljansko oblast. Na njegovo dosedanje mesto v Ljubljani pride upravnik carinarnice v Mariboru Janko Trošt. Za oblastnega inšpektorja carinarnice v mariborski oblasti je imenovan upravnik razpuščene celjske carinarnice Drago Rajič. Kdo bo imenovan upravnikom mariborske carinarnice, še ni znano. Začasno prevzame upravnikove posle temkajšnji glavni revizor Peter Ubas-kovič. — Novi bankovci po 5 dinarjev. Kakor znano, so v tisku novi bankovci po 5 dinarjev. Sedaj se poroča, da pridejo v promet še tekom letošnjega poletja. — Zaprtje okrajne ceste Rogatec—Žetale za težki tovorni promet je podaljšano do 16. maja, ker so se dela vsled slabega vremena zakasnila. — Slovenski absolventi rezervne častniške šole v Sarajevu, ki so položili te dni z dobrim uspehom izpite, so sledeči: Ražem M., Žerovc A., Magister L, Izlakar I., Krauland I., Lavrač J., Vindišar T., Robič A., Toman V., čerček J., Gostinčar F., Klešnik R., Tvrdi M., Ruš F’., Zgonc I., Špan J., Kiferle C., Vidic F., Medija F., Benedičič V., Lapajne V., Arko K., Nečimer A., Ostanek F., Vilfan M., Bregant A., Magdič R., Hartman F., Klavora A., Prusnik J., Stele A., Hribovšek F., Martinak V., Križaj P., Vončina M., Fugina P., Bajec A., Bajec I., Razinger L., Pretnar P., Kos 1., Weiss A., Zdolšek I., Jamnišek A., Pajman M., Lajovic J., Jankovič J., Marolt F., Kinel J., Berdajs V., Delkin J., Demšar J., Ferk L, Špan F., Polanc A., Marinič A., Cvetko I., Gorup A., Jurančič J., Lali M.., Novačan J., Obal St., Plečko F., Pirš P., Stanko I., Šegula P., Tomažič J., Toros 1., Pretnar A., Pasetzkv M., Ozim F., Piki J. — Zgradba nove telefonske centrale v Zagrebu. Gradbeno ravnateljstvo v Zagrebu razpisuje dražbo gradbenih del za novo telefonsko centralo v Zagrebu. Proračun znaša 2,979.222 Din, vendar ponudbe ne smejo dosegati vsote 2,147.200 Din, da naj pridejo v poštev. — Zunanji minister dr. Ninčic odpotuje jutri v Bukarešto na konferenco držav Male antante. — Zastopniki Zveze narodov v Beogradu. Iz Bukarešte so prispeli v Beograd zastopniki društva narodov, da prouče naše gospodarske in finančne razmere. Vodja komisije je generalni tajnik sekcije Društva narodov za finančno obnovo Evrope Avanol, poleg njega sta v komisiji tudi načelnik politične sekcije Društva narodov Odeon in načelnik informacijske sekcije Montenac. Vlada je priredila njim na čast banket. Pri svoji zdravici se je izrazil g. Avenol jako laskavo o našem gospodarskem napredku ter naglašal uplivno mesto, ki ga zavzema naša država v Društvu narodov. — Šolski izleti. »Radi dosege znižanih voznih cen o priliki skupnih šolskih izletov pod vodstvom učnih moči je treba prijaviti izlet do 24 ur pred nastopom vožnje pri postajnem uradu vstopne postaje z izkazilom šolske oblasti, v katerem mora biti navedena svrha potovanja, vozni razred, število dijakov (učencev) in imena učnih moči. Učenci, katerih mora biti najmanj deset, plačajo na podlagi teh prijav brez predhodnega odobrenja direkcije četrtinske vozne cene, učne moči pa polovične in sicer le tako, da se prevaža po polovični vozni ceni največ ena učna moč na vsakih pet učencev. Kadar pa prirejajo dijaki visokih šol ali dijaki višjih razredov srednjih šol ekskurzije brez vodstva učnih moči, morajo imeti za izkoriščanje ugodnosti četrtinske vožnje od železniške direkcije izstavljeno nakaznico.« — štrajk zagrebških natakarjev. Pretekli teden so štrajkali natakarji nekaterih zagrebških lokalov, ker jim šefi niso dovolili zahtevanega poviška plače. Sedaj je stvar urejena. V večini lokalov imajo odslej po 1000 Din mesečne plače in 12 odstotkov last- il. S. S. O LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O- BERNATOVIČ. nikovih brutto-dohodkov. Plačali bodo seveda konsumenti. — Na plesu oslepel. Te dni se je pripetil v Londonu čuden slučaj. Bolnice so priredile ples v korist slepcev. Tega plesa se je udeležil tudi neki mladenič, ki se je živo zanimal za okulistiko. Ta mladenič je med odmorom pri bufetu nenadoma popolnoma oslepel. V bolnici so ugotovili, da se mu je ulila kri v očesi. Taki slučaji so jako redki. V Londonu se je pripetil zadnji pred 60 leti, ko je oslepel na isti način profesor John llarley, kateremu se je vrnil vid šele po štiriletnem lečenju. — Poskušen samomor pred očmi soproge. Dunajski juvelir Phillipek je bil že dalj časa bolehen, poleg tega je zabredel v finančne težkoče. S svojo soprogo je živel prav srečno. Te dni nekega večera ni šel spat, kakor navadno, in ko se je ob 3. uri zjutraj prebudila njegova soproga, je sedel poleg nje na postelji. Vprašala ga je, zakaj ne gre spat. Mož ni dal nobenega odgovora. V tem trenutku pa je zagledala soproga v njegovi roki samokres. Hitro je ovila svojemu možu, da bi mu iztrgala orožje, roke od zadaj okrog vratu. Toda bilo je prepozno: počil je strel in krogla je prebila možu glavo ter obtičala v spodnjem delu roke njegove soproge. Juvelir najbrže ne bo okreval. — Čudna manija. Te dni, nekega jutra, je prišel v Beogradu iz svojega stanovanja postni sluga Gjorgje Stojadinovič ter pričel klofutati mirne pasante. Vsak, kogar je srečal, bodisi moški, bodisi ženska ali otrok, je dobil »šamar«. »Oprostite, nisem hotel,« je dejal smeje se, in že je »birmal« drugega. Seveda so ljudje reagirali na različne načine na dobljene zaušnice: nekateri so se samo zgražali, drugi, posebno ženske, so jokali, in marsikdo pa mu je vrnil zaušnico z obrestmi vred. Tako je naletel končno tudi na službujočega žandarja. Ta ga je »uhapsil« in tiral v »kvart«. Tam je ugotovil zdravnik, da se je možu zmešalo. — Konec igralnice v Somboru. Pred nedolgim časom je otvorilo par Italijanov v Somboru igralnico, ki je bila pod policijskim nadzorstvom. Vedno, kadar se je igralo, je bil službeno prisoten po en mestno-policijski podkapetan, eden fili dva detektiva in en stražnik. Te dni, ko je bilo treba plačati davek, pa je vzela družbo Italijanov noč. Vsled tega je oškodovana država za 1G0.000 Din. Policija je beg dopustila. Očita se ji, da zato, ker so Italijani pred begom izjavili, da jim ni mogoče plačati nobenega davka, ker so plačali — neglede na ostale velikanske režijske stroške — samo kapetanu 50 ti*ož dinarjev, poleg tega pa še dežurnim predstavnikom mestne oblasti po 200 Din dnevno. To je napotilo šefa finančne uprave v Somboru, da toži sedaj policijo na plačilo škode, ki jo je utrpela država. — Revizija (Jarlierovega procesa. V pon-deljek je začelo obravnavati prvoinstančno sodišče v Beogradu o predlogu Carlierovega zagovornika na obnovo postopanja. Zagovornik ugotavlja sledeče tri momente: 1. Da je eksistiral splošni ključ; 2. da je bila prva preiskava pomanjkljiva in 3. možnost, da je prišla kaka tretja oseba iz sobe 78 v sobo 48 in od tam na samo 4 metre visoko teraso. Stvar vzbuja v Beogradu precejšnjo senzacijo, vendar nikakor ne take, kakor prvotno. — Nikola Pašič okreval. Glasom poročil iz Beograda je Nikola Pašič zopet okreval. Radi slabega vremena pa ostane še par dni doma. Zbor delegatov NSS se vrši v soboto, *. maja 1925, točno ob 7. uri zvečer v bivši restavraciji Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Volitev verifik;ične komisije, in komisije za resolucije. 3. Poročilo načelstva: a) političnega tajnika, poroča tov. Tavčar; b) organizacijskega tajnika, poroča tov. Rupnik; c) blagajnika, poroča tov. Ambrožič; d) nadzorstvo, poroča tov. šalehar. 4. Volitev: a) načelstva; b) nadzorstva; c) osrednjega izvrševalnega odbora; d) širšega izvrševalnega odbora. 5. Političen položaj v državi in naše stališče, poroča tov. Deržič. 6. Narodni socializem in kmetijstvo, poroča dr. Ivo Politeo. 7. Sprememba organizacijskega reda, poroča tov. Juvan. 8. Določitev strankinega davka, poroča tov. Ambrožič. 9. Poročila okrožij. 10. Poročilo in razprava o resolucijah, poroča tov. Tavčar. 11. Slučajnosti. — Pristop k delegatskemu zborovanju imajo samo strankini funkcionarji ter delegati krajevnih in drugih strankinih organizacij. Vsaka krajevna organizacija mora brezpogojno poslati toliko delegatov, kolikor prejme za to določenih vabil. Pripominjamo, da se morajo predlogi za delegatski zbor predložiti najkasneje 8 dni pred zborom načelstvu stranke. Priporočamo, da so razprave na delegatskem zborovanju kolikor mogoče kratke in stvarne, da se zborovanje ne zavleče, ker naslednji dan na glavnem strankinem zboru se o detajlih ne bo razpravljalo. Dolžnost vseh delegatov je, da se zanesljivo udeleže glavnega zborovanja naslednji dan in da agitirajo med somišljeniki za kar največjo udeležbo. — V Ljubljani, dne 2. aprila udeležbo. — Načelstvo Narodno-socialističn* stranke. — 17 kandidatov *a vislice. V osijeških zaporih se nahaja momentano 17 jetnikov, glede katerih bo predlagalo državno pravd-ništvo smrt na vešalih. Na vesti imajo umore vseh vrst, požig, rop itd. Vseh 17 je v težkih okovih. Že oddaleč se sliši žvenket verig po hodnikih, kakor za časa ranjkega Čaruge. — Po štirih letih. Dne 22. maja 1921 so v Erdeviku napadli neznani lovski tatovi ta-mošnjega lovskega čuvaja Joška Tota, ker jih je zasačil in flagranti ter hotel aretirati. Podili so ga kake tri kilometre daleč, končno so ga obstrelili. Mož se je zgrudil težkora-njen in nezavesten na zemljo, »divji lovci« pa so mislili, da je mrtev. Zato so mu odvzeli puško ter ga pustili ležati. Pozneje so ga našli kmetje in ugotovili, da še živi. Proti vsemu pričakovanju je ranjenec te dni, dasi po dolgem času, popolnoma okreval in sedaj se je posrečilo na podlagi njegovih izpovedb eruirati storilce. To sta kmeta Dušan Čižmifi in Božo Vidakovič iz Divoša. Pri čižmiču so našli tudi Totovo puško. — Brutalen železničar. Brezposelni Milan Papež iz Gračaca je iskal par dni v Zagrebu dela. Ker je bil njegov trud zaman, se je hotel peljati zopet domov, in ker ni imel dovolj denarja, je vzel vozni listek samo do Leskovaca, odkoder se je mislil peljati do doma brezplačno. Toda v Draganiču ga je zasačil sprevodnik, ki ga je zato hudo pretepel in končno pahnil iz vlaka. Papež se je pri padcu na desni nogi tako težko poškodoval, da so ga morali prepeljati s prihodnjim vlakom v zagrebško bolnico. — Največja dobava moke. Te dni je sklenila ameriška družba »Toronto« s sovjetsko vlado kupčijo glede dobave moke, ki jo je označiti kot največjo od vseh, kar jih potna zgodovina. Gre za kvantiteto moke, za katero ima plačati sovjetska vlada 16,305.000 dolarjev. Od te vsote je bilo plačanih dne 3. t. m. 300.000 dolarjev naprej kot napla-čilo za ukrcano moko. — Petrovaradinski morilec oficirjev prijet. Divjega Arnavta Hasana Muftarja, ki je ustrelil na pravoslavno veliko noč v Petrovaradi-nu tri oficirje in enega civilista, so iskale oblasti s polno paro. Ni trajalo dolgo in našle so ga. Te dni, nekega večera, ob 7. uri, 48 Edgar Riee Burroughs: Tarzanovi doživljaji v džungli. Stopil je z nogo na ubito žival, dvignil glavo k nebu in zarjul zmagoslavni krik opičjega sanica. Iz velike daljave je odvrnil lev. Vse je bilo popolnoma res — pa vendar; ni se več spoznal. Popolnoma zme-en je šel v džunglo. Ne, prav zares ni več vedel, kaj je res in kaj ni res> a eno je vedel prav natančno — nikoli več ne bo jedel mesa slona Tantorja. Boj za Teeko. Dan je bd prekrasen. Hladen vetrič je blažil ekvatorsko v«!«,. u „ tedm>v tl.aj,llir v plemenu in nobeni tuj sovražnik ni bil prodrl v nje- ?»» 'J ' '?• i 1 lcJo Pamet je bilo to dovolj poroštva da bo bodočnost e»,i!a _ f>a bo to bajno življenje trajno. Straže, ki so postale iz poskusa trdna plemenska navada, so popustile v budnosti ali pa so sploli zapuščale svoja mesta, kakor so bil© pag pri voyj Čreda se je bila pri nabiranju hrane raztepla daleč naokoli. Tako more mir in srečen čas izpodkopati varnost najprimitivnejše občine, pa tudi najvišje kulture. ^ Celo posamezni individuji so bili manj pozorni in budni tako, da bi bil kdo mislil, da so Numa, Sabor in Sheeta popolnoma izginili. Samice in otroci so se brez varstva potikali po strašni džungli, po- žrešni samci pa so daleč proč iskali hrano. Zato je tudi leeka z njenim sinčkom Gazanom iskala hrano v najjužnejšem okolišu njenega plemena, ne da bi bil kak večji samec v njeni bližini. še dalje na jugu se je pomikala temna postava po gozdu — ogromen opičji samec, ki je bil zaradi osamljenosti in poraza razdražen do besnosti. Pred tednom si je hotel pribojevati kraljestvo oddaljenega plemena in sedaj se je potikal tepen in utrujen kot izobčenec po gozdu. Mogoče se bo pozneje kdaj zopet lahko povrnil k svojemu plemenu, če se bo podvrgel volji in postavam kosmatih zverin. nad katerimi je hotel zdaj zavladati. Toda trenutno ne more kaj takega poizkušati. Kajti on ni zahteval le krone zase, temveč tudi žene svojega kralja. Najmanj mesec dni bo trajalo, da bodo pozabili njegove zločine. Tako se je klatil sedaj po džungli ves besen in je vzbujal grozo. V takem duševnem razpoloženju je naletel na mlado saritico, ki je sama iskala hrane — bila je tuja opica, vitka, močna, nenavadno lepa. Toag je zadržal sapo in se je hitro skril na nasprotni strani med grmovjem, odkoder je lahko opazoval Teekino ljubkost in dražljivost. A ni ga zanimala le Teeka. Oči so iskale samce in baluje, posebno samce. Kdor poželi tujerodno samico, se mora dobro čuvati pred divjimi, kosmatimi čuvaji, ki se nahajajo redkokdaj daleč od samice ter bi se zgrabili zanjo na življenje in smrt. Toag ni odkril niti sledu o kakem samcu poleg samice in njenega Baluja. Zlobne, podplute očr so zamižale, prevzeli so jih čari mlade samice. Za Ba- luja si ni zmenil. Dober ugriz v vrat mu bo zaprl vsako kričanje in divjanje. Toag je bila lepa, velika opica, v mnogočem slična Teekinem možu. Oba sta bila v najlepših letih, čudovito muskolozna, imela sta brezhibno zobovje in se bahala s tako divjosto, kakršno si je le mogla zaželeti samica. Ce bi bil Toag njenega rodu, bi si ga Teeka v času ljubezni gotovo izbrala. A zdaj je pripadala Taugu in noben samec bi seje ne smel lastiti, dokler ne bi Taug v dvoboji^ podlegel. Pa tudi v tem slučaju bi morala končno vendarle Teeka odločevati. Če bi ne hotela dajati zakonolom-cu potuhe, bi se udeležila boja, kar bi precej pomenilo. Njeni zobje so bili sicer manjši, toda znala jih je dobro uporabljati. Teeka je napeto lovila žuželke, pri čemer je pozabila na svojo okolico. Niti sanjalo se ji ni, kako daleč je z Gazanom zabredla od ostale črede. Istota-ko niso bili njeni čuti tako na straži, kot bi morali biti. Dolgoletna varnost med stražami svojega rodu je zazibala ta bitja v popolno brezskrbnost, ki je že marsikateremu prinesla smrtni konec. Iz tega, da so na varnem pred sodrugi se je izcimilo sladko čustvo, da ne bodo nikoli napadeni. Ko se je Toag prepričal, da je samica sama, se je približal. Teeka mu je obračala hrbet, ko se je pognal proti nji. Čuti so se vendarle vzbudili in še Pr®^erl 5° 3e dosegel se je obrnila ter mu pokazala obličje, ki je zastrmelo vanj. Toag se je ustavil par korakov pred njo. Pred razveseljivimi čari je splahnila zla volja. Iztisnil je zapeljivi in laskajoči glas skozi široke, ploščate ustnice. Ta glas je bil prav podoben poljubu. ja je zagledala žandarmerijska patrulja v mitroviški okolici. To pot ni bil tako pogumen: hotel je zbežati, ker pa so orožniki prijeli nanj streljati, je počakal ter se predal. Ljubljana. 1 — Gerentski sre* in inserad. Vsak rat-glaa, ki ga izda mestni magistrat je gotovo priobien kot inserat v mladinskih listih. Ta- i ko »mo videli v »Jutru« celo razglas o razgrnitvi volilnih imenikov priobčen kot i*-serat. Mnenja smo, da so ti inserati nepotreben strošek za ljubljansko občino in da slasti ni treba inserirati razglasov, ki so ja-v-no nalepljeni po vseh reklamnih tablah. Ce pa le mestni magistrat inserira v dnevnike, potem ima inserirati v vse ljubljanske dnevnike in prav nič se ne ženiramo povdariti, da tudi v »Narodni Dnevnik*. Vsako drugačno postopanje je pristransko in zato napačno. 1— Ogled tovarne platnenih izdelkov v Jar-•ak in nato peSizlet v Lukovico priredi za *voje članstvo in njihove svojce Trgovsko društvo >Merkur« za Slovenijo v Ljubljani v nedeljo dne 10. majnika 1925. Spored prireditve: Zbirališče ob 7.30 zjutraj pred glavnim kolodvorom, odhod iz glavnega kolodvora ob 7.55 zjutraj, po dohodu v Jarše ogled tovarne, po ogledu odhod v Lukovico, ob 1. uri popoldne skupno kosilo v gostilni pri Vidicu, popoldne prosta zabava in pevski nastopi, povratek z večernim vlakom. — Prijave za udeležbo sprejema društvena pisarna (Gradišče 17, L, telefon 552) najkasneje do četrtka, dne j 7. maja zvečer. Prijava za vse udeležence obvezna, da se pravočasno naroči potrebne vagone in zadostno kosil. — Odbor. Prosveta. Petindvajsetletnica gospoda Josipa Pot- hetA. Gospod Josip Povhe, znani igralec, ki je mnogo let sodeloval na slovenskih in hr-vatakih odrih v dramah in operetah, je dosegel letos 25. leto svojega gledališkega delovanja. Petindvajsetletnico bo obhajal 6. maja t. 1. Nastopil bo v naslovni vlogi Nušičeve veseloigre Narodni poslanec, ki se vprizori ta dan prvikrat v ljubljanskem gledališču. Spored klavirskega koncerta, ki ga priredi pianist Svetislav Stančič v pondeljek, dne 11. t. m. v Filharmonični dvorani: Ba h-Stan- čie: 4 predigre k cerkvenim kantatam. Liszt: Sonata v h-molu. Busoni: Indijanski dnevnik. Debussy: Preludij. Albeniz: El Albaicin. Širola-Stančič: Suita. Konjovič-Stančič: Dve narodni. Skrjabin: Sonata št. 4 v fis-duru. — vstopnice za peti abonma koncert Filharmo-vstopnice za peti abonma koncert v Filhar-nične družbe. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 5. maja 1925. Blago: Jelovi hlodi, od 25 cm prem. uapr., fco nakl. post. den. 250; javorjevi hlodi, od 25 cm prem. napr., od 3 m dolž., fco nakl. post. bi. 650; škurete, 12 mm, 13 mm, 4 m dolž., paralelne, monte, fco meja den. 650; cerovi krlji, od 25 cm, od 2 m dolž., fco nakl. posl. 4 vag. den. 18, bi. 18; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco meja, 2 vag., den. 25, bi. 25; pšenica Kosale, rinf., par. Ljubljana bi. 470; pšenica avstralska, rlnf., par. Ljubljana bi. 465; pšenica Hard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana bi. 490; otrobi pšenični, deb., fco vag. Ljubljana, 1 vag., den. 215, bi. 215; otrobi pšenični, drob., fco vag. Ljubljana bi. 190; koruza promptna, par. Ljubljana den. 215; oves makedonski, orig., par. Ljubljana den. 340; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 115; krompir roza, fco štaj. post. bi. 135. Vrednote: 1% invest. pos. iz 1. 1921 den. 62, bi. 63.50; loter. 2'A% drž. renta za voj. škodo den. 162, bi. 164.50; Celjska pos. den. 200, bi. 200; Ljubljanska kred. banka den. 217; Merkantilna banka den. 110, bi. 124; Prva hrv. šted. den. 795, bi. 805; Kred. zav. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Stroj. tov. in liv. bi. 135; Trboveljska prem. družba den. 380, bi. 385; Združ. pap. Vevče den. 110; Stavbna družba den. 265, bi. 280. BORZE: — Zagreb, o. maja. Devize: Curih 11.975 —12.075, Praga 183.05—185.45, Ne\vyork 61.74—62.54, London 300—303 (ček), London 299.90—302.90, Trst 253.75—256.75 Berlin 14.685—14.835. — Curih, 5. maja. Predborza: Beograd 8.30—8.375, Pariz 27.05—27.10. Ne\vyork 517.10—517.70, Milan 21.20—21.25, Praga 15.30—15.35, Dunaj 0.00726—0.00729. To in ono. — Ako nam slučajno zmanjka servijet, izvolite obrisati s koncem namiznega prt*.«; Nekaj anekdot o Mark Twainu. Dne 21. aprila je minulo 15 let, odkar je umrl veliki amerikanski humorist. Ob tej priliki spominja »Deutsche Allgemeine Zeitungi' na sledeče Mark Twainove anekdote: Prve dolarje je zaslužil .Mark Twain že kot šolski učenec. To je prišlo tako-le: Ne-I kega dne ga je zasačil učitelj, ko je rezljal j krasen umotvor v šolsko klop. Tako svobod-: no umetniško udejstvovanje pa je bilo strogo prepovedano, in sicer je dobil vsak, ki se je pregrešil zoper to prepoved, javno pošteno | merico batin, ali pa je moral skrbeti za to, da je plačal njegov oče zanj 5 dolarjev. Skesano je priznal mladi zlikovček svojemu očetu svojo pregreho. »Samuel«, je dejal ta, »ne morem dopustiti, da bi trpela čast našega imena vsled tega, da bi dobil ti javno batine. Dam ti 5 dolarjev, toda batine ti ne izostanejo.< Po teh besedah je peljal Mr. Clemens svojega nadebudnega dečka v tih kotiček ter mu jih naložil prav izdatno merico. V eni roki držeč globo 5 dolarjev, z drugo drgneč boleči del telesa je odstopical Samuel po stopnicah v šolo. Med potjo je premišljeval, če ne bi bilo bolje, da zasluži lepe novce sam. Gotovo učitelj ne tepe tako krepko, kakor njegov oče; najhujše je torej prestano. Ko je prišel v šolo, je dejal učitelju, da se je odločil za batine. Ne da bi dal kak glas bolesti od sebe, je prestal proceduro. In pet dolarjev je bilo njegovih. Zaslužil si jih je bil pošteno. Nekoč je zatrjeval Mark Twain, da .je našel v Oklahorvi vzoren hotel. V dokaz za svojo trditev je navedel vsebino napisov, ki so viseli po vseh sobah v opozorilo tujcem. »Prepovedano je odnašati opeko iz žimnic.« — »Trije udarci na vrata pomenijo, da je bil izvršen v hotelu umor.« — »Ako dežuje v sobo, se izvolite poslužiti dežnikov, ki so pripravljeni v ia namen pod posteljo.« — »Potniki, ki se vležejo v posteljo, ne da bi sezuli čevlje, plačajo posebno doklado.« Nekoč je prišel Mark Tvvain v knjigarno Swanson v Newyorku ter se je informiral glede cene neke knjige. Cena je bila 4 dolarje. »Dobro,« je odvrnil Twain, stoda novinar sem, in kot takemu se mi dovoli pač rabat? — »Seveda,« se glasi odgovor. »Razven tega sem pisatelj, ali se mi dovoli »ato tudi popust?« »Gotovo,« je odvrnil knjigotržee. — »Dalje sem tudi akcionar te trgovske hiše. torej zahtevam tudi iz tega vzroka lahko popust,« je nadaljeval Tvvain. »Gotovo,« je potrdil mladi prodajalec. »In da boste vedeli: jaz sem Mark Twain, tudi to dejstvo mi daje pravico do rabata.« »Se razume »»-moobsebi, Mr. Twain.« »No, in koliko mi je potem plačati za knjigo?-., »Nič, prav nič, Mr. Twain,« je odgovoril prodajalec, »nasprotno, še mi dolgujemo vam osemdeset centov.« Premožen mož, ki je zavzemal v Ameriki visoko pozicijo, je pisal nekoč Mark Twainu. ni pa dobil od njega na svoja pisma nobenega odgovora. Potem, ko je čakal že dalj časa, se je tako razsrdil, da je poslal humoristu polo papirja in znamko kot nežen migljaj. Nato je odgovoril Mark Twain nemudoma na dopisnici: >Papir in anamko prejel. Prosim še za kuverto.« Na njegovem zadnjem potovanju v Evropo je bil sprejet Mark Twam v gradu Windsor tudi od angleške kraljevske dvojice Pri tej priliki je povedal, da je prihranil ali pravzaprav zaslužil, tistega dne, ko je bil gost ameriškega poslanika, 500 dolarjev s teni, da je preprečil njegov gostitelj, da bi bil dr-« \ žal govor. »Zakaj, je dejal, »če bi bil držal ta govor, bi ga bili takoj ponatisnili vsi ameriški listi, in ne bi mi bilo mogoče uporabiti dotičnih misli za članek v listu »North American Rewiew«, ki mi plača za stran 500 dolarjev. Torej vidite. Veličanstvo: pregovor »molk je zlato«, ima prav.* Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. • Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. London: Burni doživljaji. goman as iužinege morja. Pozabil je vse prejšnje ogorčenje in v spo-aiinu mu je ostala samo še njena miloba in mikavnost; sedaj so mu najbolj ugajale one njene lastnosti, ki so ga bile poprej najbolj odbijale — njena deška narava, njeno kopmenje po pustolovščinah, njeno razkošno veselje, kadar je plavala in se potapljala za somi, njena želja, da bi smela najemati črnce, njena ljubezen do morja in ladij, njena ostra povelja, kadar je vodila ribiški čoln in z vžigalno vrvico v eni in dinamitno patrono v drugi roki v družbi svoje slikovite posadke odhajala na ribolov k Balesuni. Preje se je bil ustrašil vsake nedolžne besede, s katero je prezirljivo obsodila ukoreninjene navade, glašilo ga je bilo njeno veselje do pričkanja, njena strastna ljubezen do svobode in silna neupogljiva želja po neodvisnosti. Sedaj pa je vse to ljubil in ni je maral več krotiti in utesnjevati, dasi se mu je neprestano usiljs-valo vprašanje, kako jo bo pridobil, ako je me bo utesnjeval. Bili so časi, ko se mu je eavrtelo v glavi ob misli na ljubezen, ko je ustavljal konja j ter si z zaprtimi očmi slikal njeno pojavo, j kakor jo je bil videl prvi dan v ribiškem ' Čolnu, ko je z blazno naglico prihrumela na breg in potem, stopajoč srdito čez verando, pripomnila, da je to pač lepa gostoljubnost, če pustiš tujca, da se utopi ali da priplove do tvojega dvorca. In ko je zopet odprl oči in pognal konja, je pomislil kakor že tisočkrat popreje, kako bi pa£ zadržal to plaho in divjo ptičko, da mu ne bi ušla in odletela iz roke. Sheldonu je bilo znano, da se je jel Tudor zanimati za Joano. Gost je polagoma okreval ter živel takorekoč neprestano na verandi, dasi to ni bilo baš pametno. Kljub temu. da je bil še zelo slab in so mu še klecale noge, je vendar parkrat prosil za dovoljenje, da sme skupno ž njima obedovati. Prvo znamenje, ki je Sheldona opozorilo na naraščajoče zanimanje tega moža za Joano, je bila okoliščina, da se je Tudor pomiril in ni več dražil Sheldona s svojimi običajnimi šalami in opazkami. To prekinjenje besednih sporov je bilo podobno prelomu diplomatičnih stikov med dvema državama ob pričetku vojske. To pa je vzbudilo Sheldonovo sumnjo in ni mu bilo treba dolgo iskati, da je spoznal njeno opravičenost. Tudor je kazal veli- ko veselje nad njeno prisotnostjo in se je mnogo trudil, da bi jo zabaval ter priklenil :ia 'svojo slavno, na pustolovščinah bogato osebnost. Cesto je Sheidon zalotil parček na verandi, ko je zjutraj prijahal s plantaže ali prišel iz skladišča, kjer je nadzoroval sušenje kopre. Joana je vsa razburjena in razigrana poslušala Tudorja, ki se je poglobil v pripovedovanje svojih pustolovščin križem »veta. Sheidon je tudi opažal, kako jo je Tudor gledal in ji sledil z očmi; v teh njegovih pogledih je prežalo poželjenje in na njegovem obrazu se je zrcalilo koprnenje po njej. Sheidon bi bil rad dognal, £e je tudi njegovo obličje na podoben način in nehote izdajalo njegove občutke. Dvoje pa je spoznal jasno: prvič, da Tudor ni pravi mož za Joano in da je ne bi mogel trajno osrečiti; drugič, da je Joana mnogo prepametna, da bi se zaljubila v tako površnega človeka in končno, da bo Tudor pri svoji snubitvi bržčas zagrešil kakšno nerodnost. Hkrati pa se je Sheidon z ono pristno plačljivostjo zaljubljencev ustrašil možnosti, da se Tudor vendarle ne bi spodtaknil in da bi se mu posrečilo pridobiti si dekle s slučajnimi, uspešnimi in lažnji-vimi izjavami. Toda nekaj ga je tolažilo pri tej misli. Tudor ne pozna natančno njene , narave in ne ve, kako živo plamti v ujej j divja ljubezen do neodvisnosti. In baš nad ; tem se bo spodtaknil — ko jo bo hotel ujeti j in osvojiti. Vendarle si kljub svojemu pre-i pričanju Sheidon ni tajil, kako neizmerno j ga zanima, če se bo njegova teorija o Joani j obnesla in če ni morda vendarle Tudor ubral 1 prave poti. i Položaj je bil skrajno napet in razburljiv. ) Sheidon je igral težavno vlogo: moral ie l)elo<. jurčke, sever a Ku. Ljubljana. Matematiko ; imfuje profesor. Honorar smeren. ’ audbe ua upravo lista pod »Matematika«. Abadie cigaretni papir zopet stalno na aalogi. A. Lampret, Krekov trg 10. Ravnokar dol Mm m sladple! Gladljole ▼ osmih barvah, veliko ovetne, dali*« 30 razliCnih vrst — ima v zalogi Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. Na dobro in c«no domačo hrano •© »prejme vei oseb. NasJov pove uprata. Trgovci zaslužijo dobro pri patentiranih javorjevih pralnikih 28 X 81 cm kot slonokoščeni, trpežnejSi od ploievinastih, 50 komadov 400 Din povzetjem. Vreiko, Poloel«. Veliko «uho skladlSie en driavnim kolodvorom, je takoj za oddati. Oglasiti ie je Konopjata, Gosposvetska eesta Stev. 2. MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljana ŠTABI THO STEV. 31 ima vedno v zalogi najnovejSe damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70’— do Din 150'—, olroške od Din 50’— do Din 70-- nakileni od Din 100--naprej — dokler Iraja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Ljubljana, Stari trg šte«. 21 Josip Peteline, Ljubljana Na vellKo I (blliu PreJemoiega spomenika) ob vodi Na malo ! Priporoča potrebSCIne za SIvUJe, kroJaCe, Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, Ščetke, sukance, toaletno blago. T«l«fon 913 ' Telefon 913 pohiStvo za omaro, stol preproge it na upravo Kupi se pisarno (večjo amerjk. e, event. celo garnituro, j. _ podrobne ponudbe lista pod šifro >1. B.< se že rabljena Ponudbe na u Kupi turistovska oprema. pravništvo lista pod »Dijake. Proda se »tara, dobro ohranjena omara in umivalnik. - Poizve se VVolfova ulica l/II. Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Bohoričeva ul. St. 24 3 Telefon šiev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Vrtnice visokodebelne, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtniee-plesalke in vrtnice - ialujke nudi cenj. občinstvu Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 5t. 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu. platnene Čevlje za dame dol>lte pri tvrdki M. TREBAH, Ljubljana, Sv. Petra c. © po sledečih cenah: Beli platneni na 1 špango z leseno peto...........Din 120^— Beli platneni na 2 špange z leseno peto...........Din 12(r Beli platneni na trake z leseno peto...............Dm 12(r Sivi platneni na 1 špango z leseno peto...........Din 120*— Sivi platneni na 1 špango in usnjeno peto.........Dtn 120. Sivi platneni na trake in usnjeno peto............Din 1W- PoSUla se t««*1 P° PoStnem povzetju.