202. številka. Ljubljana, petek 3. septembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman za a v s t ro - o * er ake dežele za celo leto 16 fi. za pol leta 8*1. za Četrt leta 4 Bfl. - Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za celo leto 13 *ld., za četrt leta 3 *ld. 30 kr., za en mesec 1 *!& 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina i/.nnsa. — Za tfOflpodfl učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 Kold. — Za oznanila se plačuje od četi Ha',opne petit-vrate 6 kr., oe se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će so dvakrat, in 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč tVankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. l> ^lednliška stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolnianovej hiši. Razdeljenje Avstrije po narodnosti. Te dni je nemško-liberalni poslanec Oben-traut, sicer ne kaka zvezda prve velikosti a vendar jeden veljavnejših ustavovercev, na shodu svojih volilcev nov n emško-liberalen program postavil, a katerim se mnoge novine pečajo, In o katerem mi „neliberalniM Slovenci kar naravnost lebko rečemo, da nam ne bi bil tako nevšeč, ko bi se kedaj potrebna većina zanj dobila. Ta Obentrautov novi nemški program zahteva namreč, naj se Avstrija razdeli v velike okraje (departemente) po narodnosti ali jeziku, tako, da bi bili na pr. nemški okraji na Češkem popolnem neodvisni od čeških, slovenski spodnji Štajer tedaj ravno tako popolno neodvisen od nemškega zgornjega Štajerja, slovenska Koroška ločena od nemške itd. Torej Obentraut se postavlja na čisto narodno stališče, ne glede na historično. n Izpolnitvi te terjatve se bodo mnogi poslanci upirali, ali tako je bilo tudi pri direktnih državnozborskih volitvah, naši najodličnejši poslanci so bili proti njim, moral je stoprav Hohenvvart priti, da jih je spokoril k tej terjatvi. Tako bode tudi z razpravami glede do-partementovanja Avstrije, ki je jedino poroštvo za narodni mir." Tako je rekel Nemec Obentraut in uže se res oglašajo ustavoverni listi zoper ta predlog. „Tagespost" sicer hvali idejo, aH boji se za „nemške kolonije" in za nemške notoke", zato je proti nasvetu, ker tetka še nij obupala, da bode slovenski Štajer germa-nizirala. To se ve, da so zoper ta predlog tudi Čehi, katerim (narobe kakor nam Slovencem) Z*isfe©2s. Centralno-azijska železnica. (Spisal prof. Ivan Stekhisa.) (Dalje.) Mej tem pa se sploh vse Kara-Kurni, posebno pa njihov istražen del, po svojih svoj-stvih močno razlikuje ne samo od drugih pe-gčar srednje Azije, razen Barsukov, nego tudi od zapadnega dela tega kraja. Le ta pokrajina je tisto novega postanka, V jugozapadnem voglu so vzdiguje vedno iz Aralskega jezera, kjer posebno pri zalivu Sari-Čaganak voda počasi odstopa ter popušča pesek za soboj. Na tem pesku ne raste nič, in veter ga more nositi po zraku ter vzdigati ga na male holmce. •> Ali severoiztočno od Aralskega jezera opaža se vendar rastlinstvo in to blizo jezera prav redko, k iztoku pa precej gosto. Vsled tega pojava začelo se je zanimati za samo historično pravo ugaja in naturno narodno pravo | podpim. — Zategadelj se tudi mi, dobro vedoči, da je naše število malo in da le v slogi z dru-zimi avstrijskimi Slovani kaj premoremo, nikakor ne navdušujemo za njega takojšnjo izpeljavo. Mi idejo le konštatujemo in to rečemo, da ima ono isto etično podlogo kakor naša slovenska stara terjatev po administrativnem zjedinjenji vseh Slovencev. In če pomislimo, kako so še pred malo leti z grohotom vsi liberalni Nemci posmehovali s-e našej ideji ločitev dežel po narodnosti, a zdaj uže zdatna stranka mej njimi samimi isto idejo zastopa, moremo le reči: svet se menja, mišljenje se menja, Bog zna kaj še vse bodočnost prinese. Za obrambo proti trtnej uši. Kakor nam je dopisnik iz Brežic poročil, prodrla je grozna uničevalka vinogradov, trtna uš „pbiloxerau uže črez hrvatsko mejo na slovensko zemljo, ter se je prikazala v Kapeli in bati se je, da se pokaže Se tudi drugod po dolenjem Štajerskem in dolenjem Kranjskem. Zatorej se nam zdi potrebno, da v svojem dnevniku ^Slovenskem Narodu" precej denes državno postavoo obrambi ali skupnem varstvu vinogradnikov pri takej strasnej priliki, kakor je razširjenje te male pa nevarne pošasti. Naj našega lista prijatelji in bralci slovensko ljudstvo v vinogradnili krajih s to postavo seznanijo. Postava od dne aprila 187 ~>, o tem, kaj storiti, da se trtna uš (Phillorera rastatrix) ne razširi. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora I ukazujem tako: Bvojstvo Kara-Kumskih peščar. Lučbeno izbra-živanje peska vzetega soboj s pota je pokazalo, da ima v njem razen kremenaste zemlje, gotovo tudi gline, klornatri (zelenec) in drugih sol«. Taka zmes po svojih sestavnih delih more hraniti rastlinstvo. Vsled tega morajo tudi peski v teh predelih biti pomešani s zemljo, ter so čvrsti, a ne vzdigljivi. Izsledovanja podvzeta po velikem knezu Nikolaju Konstautinoviču so odkrila v Kara-Kuinah dva popolnoma različna predela. Zapadna polovica je skoro popolnoma pokrita z nepravilnimi bolmi peska in le na mestih vidijo se mej njimi glinena tla. V iztočnej polovici nahaja se pesek v malih razrovanih planja-vieah, a v južnem delu prav redkokrat v malih ostrovih. Železnica bi šla po peščari od severa na iztok, ter bi tako presekala najbolji del. Tukaj se v peščarah nahajajo izdoluine, pravcem od SZ na JIz, t. j. vzporedno s železnico, kar je posebno koristno. Da v tem predelu, koder bi imela biti sezidana nova železnica, I § 1. Posestniki vinogradov imajo dolžnost, ko zapazijo kako znamenje, ki po znanih skušnjah kaže na to, da se je v njih trtnih zasadih vgnezdila trtna uš, to precej naznaniti županu. Župan bode brž poročil, političnemu okrajnemu oblastvu, da je prejel to naznanilo, in ko bi po drugem potu zvedel za znamenja, ki razodevajo, da se je v vinograde na občinskih tleh ležeče zanesla trtna uš, bode rečenemu oblastvu le-to precej vedeti dal. Ob enem naj župan za ta čas, dokler od političnega okrajnega obla-stva ne dobode ukaza, okliče prepoved, da se iz zadetih vinogradov ne sme izvažati ali odno-Sati nič vinskih trt, potem rastlin, rastlinskih delov in drugih reči, ki so znane, da se po njih raznaša ta mrčes (§ 18). § 2. Kadar politično okrajno oblastvo po takšnem naznanilu ali kako drugače zve, da se je v vinogradih zasledila trtna uš, naj ukaže tiste vinograde preiskati in to naroči zvedenim možem, ki bodo pod vodstvom gosposke delali. § 3. Ako pozvedovanje1, napravljeno po oblastvu pokaže, da v preiskovanih vinogradih nij trtne uši, to naj politično oblastvo prekliče izvozno prepoved (§ 1), katero je bil župan začasno izdal. § 4. Ako se pa kje trtna uš za gotovo najde, tedaj naj se po oblastvu napravljeno raziskovanje z ozirom na mnenje zvedenih mož raztegne tudi na sosednje vinograde, ter je ob enem naročiti posestnikom takih vinogradov, ki so dalje v stran ter se je menj bati, da bi se uš vanje zanesla, da naj sami svoje vinograde pregledajo, ter to, kar se jim pri tem pokaže, ali naravnost ali po županu naznanijo političnemu okrajnemu oblastvu. Le-to ob'astvo bode izvozno prepoved, če jo je župan začasno peski nijso vzdigljivi, so najbolji dokaz stvari ki so ostale tukaj na površini skozi več let. To dokazujejo tudi ostanki kirgizkih zimovišč: steze, sled« njihovih šatorov, črni krogi njihovih pogorišč. Kirgi/ka mogila, pokrita pred sedinemi leti s suhim Kizil-džuzgenom stoji še zdaj na miru. Velblodske stopinje je moči opaziti čisto lahko na Irgizo Kazalinskem potu. Najbolje sredstvo proti vzdigljivosti peska je pa rastlinstvo. Veliki knez piše v svojih n\~ piscih o tem tako-le: Pred kakimi 30 leti ko je bilo v južnem delu stepe vsled naval lazbojnikov (barantači) nevarno kočevati, prihajali so semkaj mirni kočevniki Kirgizi prav redko in v malem broji. V tem času se je tukaj rastlinstvo pomoglo ter postalo visoko in gosto. Tako na pr. je pokril Ky>yl-dSusgen (Calligonum), najrajšir-neja stepna bilina, velike predele, ter dosegla visočino nad dva arš'na (1 '/j ni.) Odkar je p\ kirgizka stepa c čil'ena veeh razbojnikov, začeli so se kočevniki zopet počasi seliti v oklical (§ 1), potrdilo, oziroma, če Se nij okli-cana, samo oklicalo in raztegnilo tudi na tiste sosednje vinograde, za katere po mnenji zve-dencev sicer Še nij gotovo, da imajo trtno u3, ki so pa vendar sumni na to stran, ali ki jim preti bližnja nevarnost od tega mrčesa. Ta prepoved naj se po vinskih krajih tistega in po okolnostih tndi sosednjih okrajev razglasi, kakor je v katerem kraji navada, in poleg tega tudi po deželnem časniku. § 5. Druge kake naredbe, kako bi se nalezba ubranila in sosednji vinogradi ohranili, sme okrajno oblastvo tedaj zaukazati, kadar po mnenji zvedenih mož dotični troški, kolikor je moči naprej reči, ne bodo presegali dobička, ki se ga je po verjetnosti nadejati od njih. Pod tem uvetom (pogojem) sme okrajno oblastvo, ako bode treba, v obrambo razsež-nejših vinogradov ukazati celo tudi kaj tacega, s čimer bi se vinogradi po dotičnih tleh in v najbližjej okolici poškodovali ali pokončali; tudi sme zapovedati, da se taka zemljišča na neki določeni čas vinstvu odtegnejo in drugače obdelujejo. Zvršitev posameznih naredeb lehko se izroči posestnikom samim ali pa Županu, tako "da politično okrajno oblastvo na-njo pazi, ali jih pa to oblastvo naravnost samo izvršiti da. § 6. Tisto škodo, ki izvira iz prepovedi, da se namreč vinske trte, rastline, rastlinski deli in druga znana nosila tega mrčesa ne smejo odnašati, potem škodo, ki jo ima zemljiški posestnik od tod, da mora vsled naročila po §§ 4 in 18 od gosposke prejetega svoje vinograde sam preiskati, mora zemljiški posestnik sam trpeti. Za tisto škodo pa in za stroške, ki so v zvezi z izvršitvijo naredeb, ukazanih na pod-k>gi § 5, pristoji odškodba posestniku zemljišča, na katerem se zvršijo take naredbe. Daje mu se ta odškodba po določilih §§ 7 in 8 iz prispevkov (doneskov), ki jih vsi posestniki v tistej deželi ležečih vinogradov plačujejo. Pravica do te odškodbe se izgubi, kadar fe posestniku moči izkazati, da je on sam kriv, da mu se je trtna uš zanesla ali razplodila, ali če tega, kar mu je bilo oblastvo na podlogi § 5 ukazalo, nij storil ter se ne more opravičiti, zakaj nij storil. § 7. Kadar politično okrajno oblastvo po mnenji zvedenih mož najde, da ima kdo pravico do odškodbe, naj po dveh zapriseženih ceniv-cih da na samem mestu v pričo župana in škodo trpečega posestnika ustanoviti, koliko je te škode po številki (cifri). Deželnemu odboru dotične dežele je dati na znanje, da je določena razprava o odškodbi, ter mu se pridržava pravica, da se v obrambo pravic tistih vinogradnikov, ki bi morali kaj prispevka plačati (§§ 6 in 8), te razprave vde-leži po enem ali dveh poslancih. Politično okrajno oblastvo naj spise o razpravi zastran odškodbe položi pred politično deželno poglavarstvo. § 8. Za škodo po § 7 najdeno, naj politično deželno poglavarstvo, dovprašavši deželni odbor, vsakemu zemljiškemu posestniku prisodi od-škodbo, ako poškodovancu ne brani v § 6 omenjeni zadržek. Prisojena odškodba razdeljuje se na vse posestnike vinogradov v tistej deželi, kjer se je škoda zgodila, in sicer tako, da se najde cesarski zemljiški davek od teh vinogradov, kateri je v zadnjem letu pripisan, brez vsega priklada, in da se na tako najdeno skupno vsoto davka po vsakem pol letu razvrže (porazdeli) po odstotkih prisojena odškodba. Kak izhod aH konec je imela odškodbena razprava in porazdelba, to je po vseh krajih dotične dežele, kjer se pečajo z vinstvom, razglasiti po političnih okrajnih oblastvih, a deželnemu odboru naj to priobči deželno poglavarstvo. V razglasu na občine naj se ob enem da na znanje, da vsem tistim, ki so dolžni kaj prispevka plačati, pristoji pravica utečaja (rekursa). Ta utečaj mora se vpoložiti pri političnem okrajnem oblastvu v 14. dneh po tem, ko se je t« razglas v občini oznanil. Tudi deželnemu odboru pristoji pravica utečaja ter je ta utečaj tudi v 14. dneh po prejetem priobčila vpoložiti pri deželnem poglavarstvu. Minister poljedelstva razsoja utečaj. Ako se nij vpoložil nikak utečaj ali če se je utečaj pravokrepno razsodil, tedaj naj deželno poglavarstvo naroči političnim okrajnim oblastvom, pravokrepno razvržene odškodninske prispevke (doneske) poterjati s prvim zemljiškim davkom vred, ki ga bode plačati. Deželno poglavarstvo napravi po tem, da se poterjane odškodne vsote poizplačajo tistim, ki so škodo imeli. § 9. Vsakemu, kdor meni, da mu po deželnem poglavarstvu ustanovljena odškodba in raz-vržba ali porazdelitev (§ 8) pravice krati, na voljo je, začeti pravdo proti tistim, ki so vsled tega na boljem; toda takšna sodna pravda ne ovira zvršila politične razsodbe. § 10. Ako je k izpolnitvi tega, kar se ukaže po § 5, potreba kake začasne naredbe po drugih zemljiških, katera ne služijo vinstvu, tedaj nj.h posestniku za škodo, ki bi jo odtod imel, pristoji odškodba, katero je po določilih §§ 7, 8 in 9 pozvedeti in opraviti. § 11. Zemljiški posestniki morajo izpolniti vse, kar koli jim politično oblastvo v zvržbo te postave ukaže. Njihova dolžnost je, dopuščati tistim, ki se pošljejo vinograde presledovat ali kaka druga naročila gosposke zvrševat, da na njih zemljišči narede, kar je potrebno, ter zastonj pomagati jim, kolikor bode treba. § 12. Politično okrajno oblastvo ima dol-nost, paziti na zvrševanje vseh naredeb ukazanih, da se odvrne škoda, od mrčesov preteča, in kjer bi treba bilo, dati jih ob trošku nemarnežev posilno zvršiti. § 13. Proti razsodbam in ukazilom političnih oblastev, ki se izdado v zvržbo te postave, sme se tudi znnaj slučaja, o katerem govori § 8, utečaj (rekurs) do višjega oblastva pri političnem okrajnem oblastvu pismeno ali ustno vpoložiti v 14. dneh po razglasu, oziroma vročitvi razsodbe ali ukazila. Kadar je nevarno odlagati, sme politično oblastvo brez ozira na vpoloženi utečaj ukazati, da se stori, kar je v odpravo nevarnosti neogibno potrebno. § 14. Politično okrajno oblastvo naj uradna dejanja, ki mu jih nalaga ta postava, s sodelovanjem zvedenih mož zvršuje. Ono naj si, kadar bode potreba, za svoj okraj izvoli zvedenih mož, praviloma izmej udov kmetijskih okrajnih društev ali podučenih vinogradnikov, ter naj jih zapriseže na to, da bodo izpolnjevali dolžnosti, katere jim ta postava naklada. K dotičnim razpravam (obravnavam) je poleg dveh zvedenih mož in udeleženih zemljiških posestnikov privzemati tudi župane. § 15. Kadar gre zato, da bi se nevarnost od vinogradov po različnih političnih okrajih odvrnila, tedaj naj se dotična okrajna oblastva domenijo o tem, kaj bi bilo storiti, ter sme politično deželno oblastvo ukazati, kar se mu zdi primerno zaradi jedinstva v postopanji ali ravnanji. Sosebno sme ono v tem slučaji sebi pridržati posamezna zaukazila, ki sicer pristoje) političnemu okrajnemu oblastvu, ali pa volitev dotičnih naredeb izročiti enemu izmej udeleženih okrajnih oblastev. § 16. Državni zaklad plačuje troške, ki Kara-Kum v večjem broji in si tukaj postavljali šatore za zimovišča ter kočevali na vse strani. Od leta do leta pokončujejo grmovje za gorivo, njihova živina pa zgazi na pašnicih peščena tla, ter tako slabi in pokončuje korenine različnih bilin in jih celo na ta način udušuje. Razen tega pa objeda živina po grmih mladje, ter se tako zmanjšuje rastlinstvo, ali pa zakržljavi, ker ga od zgoraj odgrize, ko je komaj 1 aršin visok in mora potem narazen rasti, a ne v višino. Zategadelj je rastlinstvo v Kara-Kumih, čeravno ga je še precej, vendar le redko in kržljavo postalo. More se pa odločno trditi, da je rastlinstvo glavno sredstvo, če se hoče v stepi pesek včvrstiti, ker ga mej grmovjem ne more veter tako lehko raznašati. Nij potrebno tukaj z mnogimi dokazi pripovedati, kako važno je rastlinstvo v tem pogledu, nego hočem samo navesti, kako se je to obistinilo v Irgisu, kjer so to sredstvo proti pesku vpotrebili. Po sporočilu vojaškega zapovednika v Irgisu, majora Čiškov- skega nij bilo leta 1869 v peščenej okolici mesta Irgisa nobenega rastlinstva, ker se je bilo vse za potrebo posadke izreklo. In ko so se bure vzdignile, nosile so pesek od kraja do kraja, ker je postal sipek, ter so 1. 1870 celo tri koče zasipane bile. L. 1871 je bilo prepovedano okoli Irgisa 2 vrsti daleč grmovje sekati, ali sploh rastlinstvo pokončavati. Vsled te prepovedi se je 1. 1872 čagir (artemisia, pelin) pa tudi drugo grmovje tako razmnožilo, da je moglo zemljo vezati ter vse zasipine popolnoma odstraniti. Kirgiz Sat-bej, predstojnik volosti Taup (v ujezdu Irgiz) star in pri Kirgizih prav spoštovan in verodostojen mož, kakor tudi mnogi uže več časa v Kara-Kumi kočevajoči Kirgizi trdijo, da se na mestih, kjer je rastlinstvo po ljudeh in po živini pokončano, gole planjave pokažejo, ali da Be rastlinstvo zopet rasplodi in zemljo zveze, Če se preneha 2 ali 3 leta po teh krajih kočevati. Iz navedenih primerov se vidi kolike važ- nosti je rastlinstvo v teh krajih in da peščata Kara-Kum ne more postati nobedenkrat prava pustinja, ker imajo tla, čeravno slabo, vendar nekako podlogo za rastlinstvo. Tudi sneg ne bi delal mnogo zaprek za železnico. Zima traje tukaj od novembra do marca, a snega pade malo, na 4—G vrskov (= 18—27 cm.) debelo. Mečav ima malo ter niso niti najmanje podobne strašnim buram v družili stepnih krajih. Zima je huda do 30° K. Ali uže zgodaj spomladi postane toplo in sneg se topi prav hitro, a snežnica se zgubi v pesku brez vsacega sledu. Blata tukaj nij nigdar. Po leti pa je huda vročina do 4)° R. Takrat se vse posuši, samo korenine bilin ostanejo v pesku sveže ter spomladi zopet poženejo iz tal zelena stabla. Voda najdena v Kara-Kumah je posebno dobra, ker je skoraj popolnoma presna, glc$ boka samo od 1 do 3 aršine. Povsodi ob potih so zdenci ter hitro z vodo napolnijo, če so je voda izvlekla. Nekateri zdenci so stari uže se ob komisijskem pozvedovanji naber6 za dnine, potnine in druge nagrade organom obla-stva, zvedenim možem in cenivcem (§ 7), potem troske za preiskovanje po oblastvu napravljene (§§ 2, 14 in 18) in kaka povračila škode. § 17. Prestopki te postave in ukHzov in napotil izdanih v nje zvržbo kaznujejo se z globami (v denarjih) do 100 gold. Kadar bi kdo delal zoper izvozno prepoved glede trt Itd. omenjeno v §§ l in 4, smejo se globe do 300 gold. prisojati. Globa (denarna kazen) teče v zalog ubozih tistega kraja. Ako se globa ne more poterjati, ker obsojenec nema s čim plačati, naj se premeni v zapor, namreč za vsakih pet goldinarjev v en dan zapora. Tudi za vzklice proti kazenskim obsodbam velja v § 13 utečajem določeni rok (brišt). Proti enakim kazenskim obsodbam političnih okrajnih in deželnih oblastev se nij moči več nikamor vzklicevati. § 18. Minister poljedelstva naj skrbi za to, da se po § 14 te postave dovoljno število Hudij o tem, kako je poznati od uši izvirajočo trtno bolezen in kaj pomaga zoper to bolezen, tako pouči, da jih bodo politična okrajna obla-stva lehko jemala za dobre zvedene može (§ 14); potem zato, da bodo ljudstvo, katero se peča z vinstvom, in tudi dotična oblastva zvedela vsako skušnjo o sledu uši na trtah, o rečeh, po katerih se ta mrčes raznaša, in o primernih pomočkih zoper to nadlogo. Ministru poljedelstva je dana oblast, tudi v takih krajih, kjer se trtna uš še nij zasledila, dati pregledati vinograde, ter po vsem ■okoliši, za katerega velja ta postava, ali po nekem delu tega okoliša prepovedati kupčijo z vinskimi trtami. § 19. Deželnim zastopstvom je pridržano, najdene odškodnine (§§ 7, 8 in 10) prevzemati na deželni zalog (fond). § 20. Vse vpologe, listine (pisma) in razprave o stvari, katero ta postava uravnuje, proste so štemplja in pristojbin (davščin). Ali ta prostost ne velja tudi za sodno pravdo, o katerej govori § 9. § 21. Ministru poljedelstva in ministroma za notranje reči in finance naroča se zvršitl to postavo. V Trstu, dne 8. aprila 1875. Franc Jožef s. r. Auersp erg s. r. Lanser s. r. Chlumeckv s. r. Pretiš s. r. po sto let. Tedaj tudi v tem pogledu se razlikuje Kara-Kum peščara od drugih azijatskih pustinj. Izsledovanja velikega kneza Nikolaja Kon-Btantinoviča so dokazala na ta način, da je mogoče skozi Kara-Kum železnico sezidati: v tej peščari nij tedaj nobenih posebnih zaprek za železnico. V pojedinih mestih morala bi se proti pesku občuvati železnica s zasloni, kar ne bi bilo ravno težko narediti. Tako se je izrazil vsled iztraživanja velikega kneza akademik Gelmersen in komisija orenburškega od-dela geografskega društva. In če ima ljudi, ki temu podvzetju prigovarjajo, treba je spomniti da je tudi agleška komisija, ko je pregledavala suežki kanal, izrazila se, da bode ta kanal gotovo v kratkem zasut od peska iz peščare zubarske. Pa vendar zdaj Angleži Čisto drugače mislijo o tem kanalu ! Mogoče je tedaj kroz Kara-Kum provesti mej Orenburgom in Taškentom železnico skoraj v čisto ravnej liniji. Daljina bi bila po oreuburžkej brošuri okoli 1700 vrst. (Konec prih.) Politični razgled« V Ljubljani 2. septembra. Na čast ccsiitrfa je mesto Krakovo lopo oznljšano. Povsodi se vidijo ljudje samo v na rodnej dragocenej poljskej noši. Ob 10. uri dopoludne dne 1. trn. se je cesar pripeljal v Krakovo. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki vseh uradov, deputacije iz mest, okrajev ter z dežele, vsi v narodnej nošnji, duho venstvo in plemstvo. Deželni glavar grof Wo-dzicki je cesarja pozdravil poljski, izražal veselje prebivalstva ob cesarjevem pohodu ter zagotavljal mu lojalnost prebivalcev. Dalje je rekel: Mi ne pozabimo svobode, katero nam je podelilo Vaše Veličanstvo. Deželni jezik, našenajvečje premoženje, zahvalimo Vašemu VeliČanstvu.M Za tem je govoril rusinski. Cesar je odgovoril, da je uže dolgo želel priti v Galicijo, katere prebi valstvo trdno stoji za interese države. Potem je grof \Vodzieki predstavljal cesarju posamiie deputacije in cesar mu je pri tej priliki dejal: „Zvestost vašega prebivalstva mi j« dobro znana." V lis m)«* ilriuie. Iz Carigrada se javlja: Riza paša je telegrafoval porti, da mej Albanci vse vre, in da se bodo splošno vzdignili, kakor hitro pride ladijevje evropsko pred albansko obalo. S tem se hočejo vlade strašiti. V severno zapadne; ludi) I se baje mej Indci pripravlja vstanek zoper Angleže. Angleški „Standard" poroča o tem iz Bombav*: Vedenje Pathanov in Beluzijev blizu Kurachee je tako sumnjivo, da se je bati za varnost onega kraja. Iz Bombava je indijska vlada tja poslala tri oddelke vojakov, stanovnikom onega kraja pa bo pobrali orožje. Iz llorlina se poroča, da je nemški cesar izdal proglas na nemške vojake, ki spominja na dogodjaje pred desetimi leti, na velike čine nemške armade, na zmago pri Se-danu ter se armadi cesar zahvaljuje. Nadalje naglasa proglas, naj bode armada uzor za vse izpolnjevanje, katero zahteva čast in dolžnost, naj ohrani najstrožjo disciplino, ter naj se ne utrudi v urjenji za vojno. Potem da bode nemška armada v bodočih žalostnih časih tvrdno zavetje domovine. Domače stvari. — (Čegav organ je „S loven eca ?) Nevolja nad škandalnim člankom, ki ga je prinesel „Slovence" zoper slovenski jezik ravno zdaj, ko so naši poslanci pritiskali, naj se znane resolucije tudi za nas uresničijo, bila je tako občna mej narodnimi ljudmi, da nij bilo te dni niti jed ne ga glasa slišati, ki bi bil neodpustljivo postopanje „Slovenčevo" količkaj opravičevati poskušal. Da, še več. Nihče „Slovenca" za svoj list ne h če priznati, tako, da tava ta po Ljubljani kakor prava „res nullius". Duhovniki ljubljanski se ga menila sramujejo, ker vsak pravi: „meni nič mar". Državnega poslanca Kljuna niti v Ljubljani nij, in je uže ondan rekel, da se ne peča več zanj. Državni poslanec dr. Poklukar pravi, da mu uredovanje „Slov.K nič mar; g. Jeran je uže lani v „Dan." povedal, da nema nič uplivanja na „81."; g. Jeriča nij tukaj in pravi sicer, daje samo administrator, druzega nič; g. dr. Blehveis nič nehče vedeti o kakem svojim uplivu v tej reči; da celo Breiicelj - A 1 eše v e c nam piše, sklicevaje se na t? 19. tiskovne postave, da on članka od 20. avg. v „SI.U nij pisal, niti ne pred tiskom bral, torej tudi kombinacije našega lista „kar se tiče njegove osobe" nijso bile osnovane. To s tem priobčujemo, a moramo pristaviti, da se je dozdaj zinirom nam in drugim nasproti g. Aleševec sam kot glavni urednik „Sl." nosil in javno hvalil. Da mu pa sploh skoro nič verjeti nij, to znamo iz izkustva in spet zdaj sam priča. Tedaj čegav organ je vendar „Slovence"? Ali je tako kakor kaka srenjska pnša, kamor vsak, kdor slučajno mimo žene, lehko svoje kljuse past zažene? — („ Laibach er Ztg. ") dobi, kakor smo iz gotovega vira slišali, od dne 15. t. m. družeča urednika. Prevzel bode uredovanje l M nI kranjski zgodovinopisec g. P. pl. Radics. Tako bode vendar jedenkrat konec peifiilnemu in hreztaktnemu uredovanju čudnega (lermana g. Leo Suppantschitseha, ki je z uradno „Laib. Ztg." tako delal, kakor da bi bil to privaten organ njegovega „furoris teutonici". Še včeraj se o našej pravdi v „Laib. Ztg." prav jedno-stranski poroča. — (Kranjska deželna blaznica.) Ker so nova poslopja za deželno blaznico v Studenci pod Ljubljano uže dodelana, bodo blazni ali norci koncem oktobra preselili se iz stare „norišniee" v mestu. Potem se začne popravljanje in prezidovanje stare blaznice, za kar je bil deželni zbor dovolil 8000 gold. — (Imenovanje.) Pravna praktikanta Ernest Ferk in Josip Potrato imenovana sta neadjutiranima adjunktoma na Kranjskem. — (Knezoškofijskimi duhoven -s k i m i svetniki) so imenovani gospodje Anton Zarnik, župnik v Naklem, Alojzij Košir, župnik pri Št. Rupertu, Matija Jeriha, spovednik pri uršulinaricah v Škofjej Loki in Janez Gnezda, prefekt v alojzijevišči v Ljubljani. Gosp. Fran Schweiger je bil dne 10. m. m. investiran na župnijo Radovico. G. Jakob Strupi je prestavljen kot kooperator v Trnovo. Gosp. Ivan Pfeifer iz Ilrastij je šel začasno v pokoj. — (Priznanje.) C. kr. deželna vlada v Ljubljani je Andreju Percu iz Kovlerj podelila takso 2G gld. 25 kr. zarad tega, ker je dne 18. julija 1.1. se svojo lastno nevarnostjo otel" iz vode devetletnega dečka Osvalda. — (Iz Vipave) se piše, da bode slavnostno praznovanje 501etnice Nj. veličanstva cesarja Franc Josipa v Vipavi 8. dne t m., to je, na malega Šmarna dan, in sicer: I. Slovesna s v. maša v Logu pri Vipavi ob 10. uri dopoludne, pri katerej poje ?bor 40 izvrstnih skedenjskih pevcev slavno znano Riccijevo latinsko mašo. II. Velika kmetijska tombola v Vipavi osnovana od vipavske podružnice c. kr. kmetijske družbe ob Vi4. uri popoludne. III. Slavnostna beseda vipavske čitalnice v dvorani na Tabru, zvečer ob '/a8. uri s slavnostnim govorom, dvema gledališkima igrama: „Ena se mora omožitiw in „Krojač Fips", s petjem skedenjskega pevskega zbora in plesom. Za odbor vipavske čitalnice: dekan J. Grabrijan, predstojnik. Za odbor vipavske kmetijske podružnice: It. Dolenc, predstojnik. — (Iz Cerknice) se nam pošilja vabilo k slovesnej besedi, katero napravi narodna čitalnica v Cerknici v praznovanje obletnice svojega slovesnega odpretja, v sredo, dne* 8. septembra t. 1. v prostorih gospoda Jožefa Milavca. Pri tej besedi sodelujejo iz prijaznosti razen domaČih močij tudi p. n. gospa Albina Valentova gg. Vojteh Valenta, Pucihar in Al. Lavrenčič, ljubljanski in notranjski pevci. Vstopnina udom je za osobo 30 kr., za družino treh osob 50 kr., za neude od osobe 50 kr, z družino treh osob 80 kr. Program je: A. Pri ugodnem vremenu bode izlet na jezero ob 3. uri popoludne. B. Zvečer točno ob 8. uri prične se „slovesna beseda" in ti a sledečim sporedom: 1. Gerbić: „Zdravljica", zbor, pojo ljubljanski in notranjski pevci ; 2. Slovesni govor g. J. Resmanov: 3. Kocijančič : „Denes tukaj, jutri tam", zbor, pojo notranj eki pevci; 4. Nedved: „Zvezdi", zbor z bariton samospevom, poje g. Pucihar in ljubljanski pevci; 5. Deklamacija gospe Albine Valentove; 6. Verdi: „Zustavenička", iz opere „Trova toreu, poje g. Fr. Gerbić; 7. „Divertistim ntu, iz opere „Tanbiiuser", igra na citre g. Alojzi Lavrenčič; S. Eisenhut Gj.: „Tebe zlato ja milujem", zbor ljubljanskih pevcev; 0. Ipavir „Domovina", zbor z tenor- in bariton samo spevom, pojo gg. Gerbić, Pucibar, ljubljanski in notranjski pevci; 10. Donizetti: Trospev iz opere „Lucrezia Uorgia", poje gospa M. Ger bičeva, g. Gerbić in g. Valenta; 11. „Derite Novice", žaloigra v 1 dejanji; 12. \Veber: Ro manca in arija iz opere „Čarostrelee", poje v kostumu z igro gospa M. Grbiceva. Po besedi bode ples. — (Ometavan testament.) Tržaška .Edinost" piše: Nedavno je v Trstu umrla Marija Kali s ter, vdova znanega bogataša Ivana Kalistra. Ona je dala svojo oporoko ali testament v nemškem jeziku spisati; to oporoko je ona potem v pričo svedokov podkri-žala. — Opirajoč se na to, da ranjka nij nmela nemškega jezika in da je le potr dila, kar jej je jeden svedokov nasvetoval, vložili so postavni dediči pri tukajšnjej c. kr. deželnej sodniji ugovor zoper veljavo te oporoke. Ker zapuščina znaša blizu milijona, utegne biti pravda huda in dolga. Mej tem pa bode premoženje v sodnijskih rokah. Mi vprašamo — piše dalje „Edin.B — zakaj se nij svetovalo ranjkej Mariji Kalister oporoko, to jako važno opravilo vsakega človeka, v slovenskem jeziku napraviti? Od uradnikov zahtevamo, da nam slovenski uradujejo, sami pa si dajemo napravljati pogodbe in druge važne Bpise v nemškem ali laškem jeziku od takih, ki slovenski ne umejo. Prav zarad tega se večkrat pripeti, da posebno prosti kmet podpiše ali podkriža, kar on sam ne ve. NaBtopek tacega postopanja so pravde in prepiri. Mi tedaj priporočamo našim domorodcem, naj v pravdnih zadevali sveta iščejo le pri zvedenih odvetnikih našega naroda." — (Iz odborove seje kranjske družbe kmetijske 22. avgusta) poročajo „Nov." sledeče: Na vabilo vrtnarskega društva v Gradci se bode, ker je letina o sadji letos na Kranjskem malo prida, družba kmetijska štajerske deželne razstave udeležila le z 0 sort dobrega krompirja, ker na razstavi različnega žlabnega krompirja je družbi vrtnar-skej posebno veliko ležeče. Ker bode dne 25. septembra v Gradci tudi zbor za ustanovitev avstrijskega sadjerejskega društva, je odbor g. viteza Gutmansthala prosil, naj bi on družbo kmetijsko kranjsko zastopal pri tej skupščini. (Gosp. vitez Gutmansthal je odboru uže odpisal, da rad prevzame to zastopstvo in tudi zastop pri popotnem zborovanji avstrijskih kmetovalcev in gozdarjev.) — Odbornik g. ltobič je poročal na vprašanje c. k. deželne vlade o zadevah davka za vino, ki ga pridelajo vinogradniki in ga sami točijo; odbor je odobril njegovo poročilo. — Na vprašanje Vo-deta, oskrbnika dru/.benega vrta: po Čim naj prodaja na vrtu pridelano posebno lepo pšenico, svetlo pšenico in pedigre pšenico in pa sibirsko rž, je odbor sklenil, naj pšenico prodaja liter po 20 kr., rž pa po 10 kr. Ker pridelka, za katerega je bil letos le majhen prostor za poskušnjo odločen, nij veliko, družba nij v stanu, niti svoje posebno lepe pšenice niti rži prodajati na veliko mero. — Ker v deželnej razstavi štajerskej bode od 17. do 19. septembra tudi razstava goveje živine, naj bi naši gospodarji šli gotovo lepo blago ogledat v Gradec. Razne vesti« * (Smrt po pijavki.) Iz Berna v Žvajci se poroča, da je tam umrl neki sicer zdrav človek, ker so mu pijavke stavili. Zob ga je namreč bolel in zobni zdravnik mu svetuje, naj nastavi na čeljustno meso v usta pijavko. Mož stori to. Kmalu mu začne meso otekati, potem ustni in lice. Druzega dne na večer je pa umrl. Zdravniki so dejali, da mu je pijavka ostrupila kri. Preiskuje se zdaj cela stvar. * (Skrivnosti stare device.) O strahovitem dogodjaju piše se v novine iz Dir-šava. Na mostu Črez reko Vislo sprehajajoči se ljudje so opazili ob kraji pod mostom neko čedno oblečeno žensko. Skrbno je gledala okolo sebe in pod obleko skrivala neko v ruto zavito reč. Tiho so šli ljudje doli in prišli ravno še ob pravem času, ko je ženska privezala težak kamen na omenjeni zavoj in ga hotela vreči v vodo. Ljudje prično kleti — detomo-rilko, v katerej so spoznali gospodinjo necega posestnika, vzeli so jo v sredo^ mej se, ter gnali jo črez most na policijo. Še bolj razdraženi so pa postali, ko je ženska hotela črez most vreči zavoj, skoraj da so jo zadavili. Naposled jej iztrgajo iz rok zavoj, ga razvežejo, in v njem najdejo — crknenega mačka. — I in ril m o v IJiiIiIJuiiI : 30. avgusta: Janez Rome, fa briškega delavca sin, 16 mesecev, na poljanskej cesti št. 18, za jetiko. 31. avgusta: Franc Mali, hišni posestnik, 65 let, na sv. Petra cesti št. 36. Dunajska borza 2. septembra. (Izvirnu telegrafično poročilo.) Enotni diž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 n 80 „ Zlata rente.........88 „ 70 „ 1«60 drž. posojilo......131 „ — „ Akcije narodne banke .... 833 „ — „ Kreditne akcije....... 293 „ 10 - London..........117 „75 „ Srebro..........— n — „ Napol...........9 # 85% , C. kr. cekini........5 „ 57 „ Državno marke.......57 „ 80 Javna zahvala. Prostovoljnej požarnej hrambi v Žkofjej loki je blagovolilo darovati za napravo gasilnega orodja slavno I. ogersko zavarovalno društvo 25 gld, potem slavno zavarovalno društvo „Slavija" 20 gld. in slavno zavarovalno društvo „Assecurazione (Jenerali Adria-tica di Sicurta" 20 gld. Za te blagodušne darove izrekajo se omenjenim društvom najtoplejša zahvala. Poveljniatvo prostovoljne požarne hrambe v Škofjej loki dne 1. sept. 1880. (417) Dragutin Triller, L. Sadar, priročnik. glavar. Razglas. C. kr. okrajna sodnija v Krškem dovolila je prostovoljno prodajo posestev Vincencij C o ta rja, katera leže v sodnijskem okraji Krškem in obstoje: Iz dveh hiš, dveh vrtov v vikarijatu Krškem, iz vinogradov v Trškej Gori in na Nar-peljnu, iz kmetije v Žlapovcu, iz pristave na Gmajni pri Krškem, en del hoste v Johih in en del v Krakovem, ter iz jednega travnika v Verbini. Dražba je določena na 13. sje-