PROSVETA LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE fe Z?1 m" .t tw H^ru. Ckkago, HL, torek, 6. oktobra (October 6), 19*1 ŠTEV.—NUMBER 283 hkoriktanie mehi-• iJW/i delavcev Driavm kanuja bo pretakava-k eotožsl delavcev ne »olju ^ unija bo predložila nairt kongresa ▼ *>re-b Ako bo načrt »prejet, „ ten ustvarjena podlaga ftabDiziranje premogovno ivljala o ekonomakik, »o-1 milijonov funtov kave, katero jgjjj* oseb je biio ubita in industrijskih proble- j« dobila včerajšnjih predsedniki «e nanašajo na premo- kameno ta plenico. Tudi to ka- «" v rAznih krajlb > industrijo. vo bi lahko porabila sa oskrbo- *Wh volitvah v r™ ^ -—J« o: vanjo »Mtalh. Keban Mon- SIL! J.I___i nsloea ni. zakaj naj bi stradali Jo, os jm»r.•___- PROSVETA THE CN LIG HTMfM EltT 8USL0 M Of Datum , *)*•)«. «• prta-r (fcrt M,1WI>. ■mM M ■»■>■»» KMl, fM l M MIH »'•<■'■ | Industrijski sužnji Ko so je k Ur »k I magnatje zadnji teden tnttnll mezde za detet odstotkov, je bilo okrog 800,000 delavcev prizadetih. JekUrski truat donet obratuje z 32-odstotno kapaciteto. To pomeni, da to delavci v ameriški jeklarski industrij! te izgubili 68 odetotkov tvojih normalnih do* hodkov z brezposelnostjo. Normalno je čes milijon delavci v jeklarskih tovarnah. Jeklarska industrija js bazična, to je ena ismed glavnih. ' H , ^ Redukcija mezde Je torej silen udarec sa vss ene, ki še delajo. Udarec je tudi za trgovce ln druge male podjetnike v Jeklarskih mestih. Ze prej to bils vts ti metta bolj ali manj parali-ztrsna In zdaj bodo še bolj. Na tisoče malih prodaj sin ic je bsnkrotiraio. Kadar delavec nima denarja, nirne trgovec kupca. Kadar delavec počiva—vse počiva. To je tako jssno kot beli den. Edlnole jeklsrskim in drugim krsljem nI to Jssno. Oni prsvljo, ds je mezdne redukcije "konstruktiven korak, ki pomaga vzpostsvltl prosperiteto." Seveda-proeperiteto zanje. AM so najeli kaj več delavcev7 Mar bodo milijoni, ki jih prihranijo na mezdah, razdeljeni med druge delavce? Niso nič povedali ln še manj storili kej takega. Redukcija mesde gre nepresUno že leto dni v manjših podjetjih, toda zdaj, ko je ena glavnih Industrij stopila na čelo kampanje, je pričakovati, da bodo sledile še druge. Sedenje kampanja pomeni, da bodo ameriške delavce skušali potisniti na najnižjo atopnjo življenja. Dejstvo, da tri velike korporsclje-jeklsrtdm, ' General Motors in trust kavčuka—kar v snem dnevu dekretirsjo nižjo mezdo tot potisnejo čee pol milijona delavcev—s družinami vred morda petnajst milijonov oseb—ne nižji življenjeki standard, dokazuje, kako silno moč ima oligarhija, ki vlada Združene države. Prizadeti delevd niso organlsirani. Jeklar-tke induttrija, kakor evtomobllna, Je najtlsbše organizirana. Organisirsn odpor delavoev je torej nemogoč. Lahko godrnjajo ln protestirajo, aH ves to nič ne pomsgs. Jeklenki delavci nimajo nobene besede v svoji industriji. Kakor sužnji morsjo vseti vse, kar pride. Jeklarski delavci eo brer vsakih pravic kakor nekdanji "bondmenl," ki so bIH vee evoje živ-ljenje privezani na evoje gospodarje v prvih stoletjih ameriške sgodovtne, ali pa kot tlačeni na fevde še pred eto lati v Evropi. Ali jim more pomagati Ameriška delavska federacija T Ne more! Federacija e svojimi I starimi ftadami—kf jih bsš sdaj spst siplje na tvojem It^jkpi tMfrenju—Je dance brez moči. organizacije, ki obete _______ nit Vse spontano in kosanje radikalnih grup je tako dn-Ivelike mu* ameriškega delavetva kakor Dene« ni le nič. eni strani revno izdihavanjc Ameriške delsvake federacije, ns drugi atrsnl nikjer— i nič. Teka je tlika ameriškega delavetva v tem momentu. Ni nič čudnega potem, da Jeklarekl ln drugI magnatje delajo kar hočepo s delavci. Nič ni tudi čudnega, da ee vlada ne gene, ko je deset milijonov delavcev že dve leti bres dela. čemu? Delavci te ne gsnejo, molče ln s tem prlsnsvsjo, ds je—vss v rsdu. Sa magnete ln vlado je tudi I Ameriška delavska federecija, nekakšne re» prezentantlnja delavetva, je proti eoclalnemu zavarovanju zs delavec. AH ee je čuditi. Če je še vlsde? ETJK P*0 8 torek, «. 0i 20* fc® Ohio. — Delavci! • premislite eledače: Ali ee ne bodo bodoči rodovi posmehoval! današnji clvUlsacijl in smatrali v 20 stoletju živeče delavstvo sa noresi ko bodo «1-tali, da Je vlsdaln vdilna previsa In eo imeli ročni In duševni delsvci 90% glasov? Vladali so ljudje, ki so spsdall v 10% rss-red. V doUčni dobi je bilo v deželi preveč obleke. Ljudje ls večinske vrsta eo blU raztrgani ln ■■■PBilo je preveč čevljev; ljudje iS večinske vrste so hodili v rasdrapanlh čevljih in celo bosi. Bilo je preveč živeža; ljudje ls večinske vrste so umi-rsli od lekote. Na milijone buš-IJev pšenice eo špakulantje po-lili s gssoHnom ln je ssžgall. Krompir, sadje in druge sočivjs so nsložill ns ladje in deleč od Obale zmetali v jezera ali v morjs. Vse ssto, ds se obdržali sebi dobičkanosno ceno. Bilo je mnogo prašnih hiž; ljudje is večinske vrste eo bili bres strehe, bres postelje. Bilo je mnogo mate rijsle ln na milijone delavcev brez dela; ljudje is večinske vrsto so Uveli natrpani v štorih, zsduhlih barakah, kjsr so ss že V'otroški dobi nslosll resličnih bolezni, dosti jih je umrlo v o-trošklh letih, na milijone jih j* pa dorsstlo v moško dobo; bole-sen, ki so ss je nalezli v otročki dobi, Jih Je tpravfla v prerano smrt v* *; l- ^ r ; - J Izhajali so časopisi, ki so sestopali interese ljudi )s večin-eke vrste. Mssa is večinske vrsto je tvoje čašopisje ignorirale aerio zasramovala, pridno je podpirala tisto časopisje, katero js pisalo njenim inte-rmom - za interese parazitov. BIH eo pieat&jf, ki so piaali členke ln knjige v korist ljudi iz večinzke vrste. Ljudstvo iz vs- pisani ZS njsgOve interese. Raj-tf^eo /js posluževalo I a knjig, ki so bile pisai rist parazitov In v škodo prole-tarcev — ki šo ustvarjali vss tČistve. Pisatelji, ki so piseli člžnks ln knjigs proti interesom Ijkdl iS večindka vrste, eo postali bogati In živeli razkošno. Pisetottl, ki sd pa pisali članks n* knjige v korist interesom ljudi iz večinske vrste, so bili pre-ganjsni, zssmehovani, uživali bsdno življenje In v mnogih slučajih umrli - od |pomanjkanja žlvljentklh sredstev (eden od mnogih nsš Ivan Cankar). Ime- ,p;„r Tako je danes. Kako bo Jutri, ne vemor mo pa, da Uko. kot je danes, ne bo vedno, kaj mora priti. In bo prišle 1 U so stranko, katera Je sastopa-idl Ij večinske vrsto, kstors Je žlrfis propagando med njimi ifc jih porivala, naj te JI pridružijo, ter z združenimi močmi obračunajo s paraziti, kateri eo povžrfčili že toliko gorja med veflnsko vrelo. |Nakratkoi Posfvljals jih Is, nsj jI pomagajo ustanoviti boljše ln ptavlcOUubno človeško družbo, ftirila Ja literaturo s ne njem ne pridemo nikamor drugem kot šs v vsčjo mlserij > Z trnom In s inteligentna bo-| jevne in močno delavsko o-ga-nizndjo pa bomo dosegli ker Je | našega, to je delavskega. In delavsko je vse — prav vse! V jeseni, ko se pričenjajo hladnejši dnevi in večeri, se pričenjajo tudi delavsks prireditve | po dvoranah. Clevelandskl delevd bomo to jesen še posebno i aktivni, kar 8. novembra so volitve in delsvci imamo evoje kandidate. Ce bomo vel, ki se delno sa vedemo, kdo je kriv današnje depreeije, aktivni v volilni kampanji, bomo tudi izvolili vee eocialietične kandidate v mestno zbornico. V četrtem dletriktu kandidira kot detsvski reprezentant, ksterega je nomi-nirale socialistična stranka, so-drug Joseph A. Siskovidu V drugem distriktu kandidira večletni bojevnik sodrug Joseph Marti-nek. Slovenski delavci v New-burghu, ne possbite voliti zanj. To sta dva kandidata, katerima lahko slovenski delsvci dosti po-morejo, ds bosta izvoljena. Prva delavska prireditev med Slovenci v Clevelandu se bo vr-šila v nedeljo 28. oktobra. N* ttopila bo z govorom sodružlca Jane Fradelova lz Latrobe, Pa. Apeliram na starše, da opcaorijo mladino, da se zagotovo ndeleži omenjenega thods. Pričetok točno ob 8. popoldne v prostorih 8. N. Doma na 8t. Clalr ave., dvorana žt. 1 (novo poslopje). Večer prej, to Je v soboto 24. oktobra, bo pa govorila aodruži-ce Kradelova na konferenčni pri- __^tli.J M TI i ■ I i u t r m, m rsattvt v uaroenonu v društva dodmovina. Upam, da bodo starši in mladina is. tona-'in okolice posetiH omenjeno prireditev v velikem številu. Druge prireditev, oziroma kampanjeki shod* se bo vršil v petek zvečer 80. oktobra v svdi- fctriill iiMlH-AM^ lllSlto illlln J601 d^^klks^ V gram, katerega bodo zastopali v mestni £°rnlci, ako bodo Izvoljeni. Opozarjam slovenske delavce, de se udeležijo omenjenega shoda ter slišijo rssliko o pr mih, ki gs bodo Ssstopsli (fclav skl reprezentantje ln kaj I pajo kapitalistični Tretja prireditev bo pa *Col-Unwoodu, ln sicer v nedel novembra v SDD, pri 7:80zvečer. Neomenjeni dltvl bodo nastopili s ki govorom socialistični ksndidetje, ki kandidirajo v mestno zbornico. Končno ps apeliram, na zastopnike Prosvetne matice JSZ, de bodo točno ob 0. zjutrsj v nedeljo 96. oktobra v dvorani društva Domovina, ker ee točilo ob omenjeni uri prične zborovanje ohljske konference (At. 9) Prosvetne matice JBZ. predavanje (lasperial. Pa- — Die 17. okt. priredi tukajšnji soc. klub št. U JSZ veselico s predsvanjem Ane Krasne. Priprave so v teku, da se čim lepše poždravl našo so-druginjo Iz Johnstoarns. Prireditev se vrši v Slovenskem nerodnem domu in pričetek je ob 7. zvečer. Izvsjan bo lep program, ki bo vreden, da ga vsak rojsk ln vsake rojekinjs sliši ln vidi. Pridite vsi lz bližnje in dsljne okolice ln prav gotovo vam ne bo žal. fiodruginja Ana Krasna je dobra govornica in predavateljica. Povedala nam bo mnogo zanimivega, kar bo v korist Ženskam in moškim. Časi so resni in toki sestanki naših naprednih žena ln mož so velikega pomena. Zato pa pridite vsi iz te okolice I Program vsebuje tudi več drugih zanimivosti. Nastopil bo pevski zbor isCsnonsburga pod vodstvom Rudolfa Pleterška, godbo pa bomo dobili iz Cuddyja, in sicer "Melody Mixture" godbo. I-meli bomo tri lepe dodbitke, ki jih bodo dobili srečni posetniki. Po končanem programu bo običajna prosta zabava t plesom do polnoči. »rešiti to v prašanje, ne pa direktorij! Od moje strani naj bo pove-dsno, da jas se ne bi skupžčal v te prepire, ampak sem prisiljen radi tegs, ker se vedno mene obsoja, kadar nastane kakršenkoli spor v naselbini. Zato odklsnjsm vsako krivdo, za kar je gori navedenega, ker kot predsednik moram gledati na to, da smo res enakopravni, če drugje ne, pa vsaj na seji! Kdor je zahteval besedo, ta jo je tudi dobil. Ko pride predlog, pa bil tak sli tak, podprt, jaz ne morem drugače kot da ga dam na glasovanje. In _____Cenjeno občinstvo v Im- lalu ln okolici se vabi nA obi-potet. Vtl ste dobrodošli. Po-ttrežba v vteh ozlrih bo točna. Se vidimo 17. okt.! pripravljalni odbor. "Glas s JutrOvega Cleveland, Ohio. — Pod tem natiovom je izšel dopis v Ame-rtfki Domovini z dne 29. septembra t. L in se tiče S. D. dvorane, direktorlja in delničarjev. Dopisnik pravi: "Namen Slovenske delavske dvorane je, da bo odgovarjala potrebam svoje okolice. Korporsclja stoji vsied tega na popolnoma nevtralnem stališču glede političnih in verskih strank v naselbini, kakor izjavlja tudi načelna izjava te družbe. Načelna izjava te družbe kakor tudi C vile so bile veljavna le za eno in sicer od t januarja 1927 1. januarja 1«S8." Dslje pra-"Iz prejšnjih podatkov je rsz- tukaj ie bil predlog, da se ustavi krščanski nauk v dvorani radi tega, ker to je naredilo par delničarjev, ne da bi direktorij kej vedel o atvari. Sicer je bil to tklep delničarske seje. To je priznana stvar, toda tisti del-ničarji, kateri so to stvar iz-poslovali, bi bili na mestu, da o tem obvestijo direktorsko sejo. To bi bilo demokratično, dočim ni demokratično to, kar se počenja sedaj, namreč to, da se lmensje po zakulisnih sejah, da to je zakrivil ta in ta—in kazati pesti ter vpiti: "Ven z njimi!" V deželi, v kateri se nahajamo, ni dovoljeno kaj takega, o tem bodite prepričani. 2eleti je, da bi bilo malo več sloge, pa manj sebičnosti! Kdaj bo tako, ne vem.—Joseph Lever, preds. in delničar SD. dvorane. Življenje se daljša Neprtiiam, porast povprtfe« iivlj^J Umstno podaljšanje mjeZjfi Znanoet je ugtovila, da je v kuJ želah povprečna življenjska doba v' njih 00 let zrattla za celih 22 let -J neasreč na 67. Z drugimi beaedamil pomeni to, da ima otrok, ki ae rodiT čatu, najboljši Izgled, da doseže sta«*] Mnogim te bo zdelo ta razmeroma pomislimo, da tu ne gre tolik., za po* kakor za celokupnott človeštva in da še pred 60 leti umirali največ okoli' nam poatand jasno, da te je glede ii J veškega življenja mnogo odločilno m,, na bolje. r.htouku v slabem vremenu, dežju Z fn mrasu ?—(Kot izgleda, je pri Zaključujem In želim vss omenjene prireditve velik uspeh ter da bi bojno fronto sa delavsko Louls po vo. Vabilo na sejo Mihvaukce, Wkk—članom kluba žt: 87 JSZ ae naznanja, da se udeležite klubove seje, ki se bo vržils v četrtek 8. oktobra v navadnih prostorih. Na tej seji se imamo pomeniti mnogo važnega. Govorili bomo tudi o kandidatih za aldermana za prihodnje vo* litve. Na dnevnem redu bo tu dl vprašanje o predavalnem shodu Ane P. Krasne, Id se bo vršil 24. oktobra v Harmony dvorani Ste tudi naprošeni vsi člani in članice kluba, da nagovorite vs« vaše prijatelje, kateri imajo količkaj naprednega duha v sebi, da pristopijo v naš klub in te bore. f nami vred za delavske pravice lo proti sedanjemu isko-riščevalnemu kapitalističnemu tistemu. Obenem ste tudi naprošeni vsi tisti, ki boste to čitali ^ imate količkaj vpUe si iz^J Sati sVDj bedni položaj, da štorih potrihije krščanski nauk. Ra- pite v naše vrste, saj ne boste di tega so se podaH nekateri del- stopili v slab kraj, če pristopite ničarji na d«o: Tukaj imamo- k nam, saj smo tudi mi delavc dvorano, čemu bi pošiljali na*e kakor Vi in tudi mi smo izkori otroke tako daleč h krščanskemu ščani od kapitalizma kakor vi .fjdno, da smo vsi delničarji in delnlčerke enakopravni pri SD. dvorani." . < ,, f Priznam tudi jaz, da prirejamo veselice, shode Itd. po svo- e#e. vae t mahom, da bi 0» la in postola ubta isoDrszi- dit Sprejemljiva literaturo, je bil Ud so ne 1 mdele ja diakuzijs ln Ve-Ne- Cudao je tudi to. kako ae ljudje boje novih mlali. Ne vsi, toda večina. Novs Ideje gredo mimo njih neopsftcne. Vračajo se In jih vabijo, toda ljudje, uprt! la oplankaal s tradicijami do neba. Jih ne vidijo. Novih misli, novtti Mej ss nI tribe bati. Vsakdo, ki rssmlšlja, veliko rssmlžlje, mera biti aaš prijatelj NajulaUI je oni člevek. M aič ne misli. Vzame, kar ee Je naučil že bet otrok, m svete resaleo la kanec. Kar tak človek dela. dela vee te predsodkov, aič la reeums Njegov razum js zaprt, popolnoma storilcn. Teh ljudi ee« je beti Radi tok ljudi trpi manjšina, M dobre mlali ln dobra koše s eje. Mssa nI rsturs, ki jI cu, k svobo-je bila sa »•(lini namen Večino mese v Ignorantno ma-lahko vladell perasltl. Prihode, predavanja, druge podučevalne ljudi Is ve-1 v večini je le je pn prireditve — in fco v velikem žto-vnu — svojih nerednih sovražnikov. 1 bi lahko še cele vrsto ketare se šs tako kronično daaežnjogn delavstva. Na to hibe bodo rodovi a prezirom delavatvo današnje dobe, kot Še rečeno, smatrali ss norca, kar eo ee pustili toke malemu Sto-vtlp ljudi vladati in IskorlžčaU. ProleUrd I Ali ne vidite, da je že čae, la to ekrejnl čee. de «e^pridružile organiziranim de-lavaklm vrelem, tor UkeJ po-•toaeto aktivni sa dslaveke npi-ve? £ JamranJem ln ■ * Osebne vesti Duloth, Mlnn.-V lokalni bol-nlšnici ae nahaja rojak F. Cvsr, ki je bU operiran na mehngju. Dalje je v tukajšnji bolntfnkl tudi rojak Pešel Is Eveletha, ki ja bil operiran se krof, ln rojakinja Kapš, tudi Is tvelethe, ki jo je pri nekem Žogometu zndeln Žo-v glavo. Občine ss obrača na Vedno sUbo vreme, dež in mraz). To je napotilo delničarje, da se šli v župnlšče sv. Lovrenca tor naproefli fatra J. Omana, de če mu bi bilo mogoče u-streči, da bi ee poučevalo krščanski nauk v SD. dvorani na Prince Father f. Oman je prošnji egel, ln ko so imeli delničarji urejeno, eo prinesli etvar na delničarsko sejo meeeca decern-bra 1930. Delničarska seja je stvar odobrila, da so prostori &DD na raz po lego aa pouk. Sklenjeno je bilo, de te pUcajrtako-►0. V nedeljo dne ^0. sep-ibra, je rev. Oman naznanil, I prične v četrtek 24. sep-ibra pouk krščanskega nauka v £D. dvorani na Prince ave., kar te je tudi zgodilo. V nedeljo, dne 26. teptembra, je imel dirsktorlj SD. dvorane svojo metečno sejo. Na tej seji ■savržen sklep delničarske Je bil seje, In sicer, ds se rte sme nadaljevati t poukom kržčanskega nauka v SD. dvorani. Torej del-alčarjl ln dslnlčerke, sli ss vam jril, da Je direktorij namenoma poružU sklep delničarske sejs? Po mojem prsprlčenju je sklep, ki Je ifl sprejet na delničarski seji polnomočen do prihodnje Zato je pa tudi važa dolžnost, da te t nami borite proti republi-kancem in demokratom — za zmago socializma, ki nas bo popeljal v požteno Človeško družbo. Joseph Ule, zapisnikar. 8 pete V Duluthu, Mlnn., v St, Marjr'e bolnici je dne 80. eept. preminu Joseph Pishler, gl. tajnik J&KJ ln Član društva "Prvi mejnik" SNPJ na Elyju, Minn. Pogreb se je vršil v nedeljo ž. oktobra. Po* kojni je bil sUr 42 let ln doma blizu Logatca iz Medvedjega Brda, ki je sedaj pod laško peto. V Ameriko je prišel pred 26 leti Ročk Bprings, Wyo., kjer Je dela! v premogokopih do neke poškodbe, nakar je bil uposlen neki banki. Gl. Ujnik JSKJ je bil že 16. leto. Zapušča soprogo, sina in hčer, v stori domovini pa sUrše in brate, Blag mu spomin, prizadeti družini pa naše soŽa-Ije.—Matija Pogorele. Poprevek Nekem is, lil — Opazil sem v mojem poročilu malo pomoto: Pisal sem o Ignazu Rusu v "Domač drobiž," da ss Js ustrelil. Glaeltl bi se moralo, da je bil v Ameriki 80 let in sUr Je bil 66 delničarsko seje, ki Ims pravico let^Mn Deželak. Jieito hib, kat d ril jo d tlja baš J« prej, (aa levi) je padlo aa učenjak*, I J Raziskovanja ameriški! dlranje letnic na štorih negrobnikih iB« iz 8. do 18. stoi pred našim štetjem dali. Sevanje umrljivosti pri divjaških nam kaže, da povprečna življenjik* bila še nikoli Uko dolga kakor v naših ravnih" časih, v prejšnjih, "mirneje jih pa je bila visoka sUrost navzlic običajnemu naziranju v resnici kost. Večina ljudi je v stoletjih v^ stusovega rojstva umirsla n. pr. med 20. letom. Kako naj si razlegamo to pr™ dolgost Življenja pri modernem človeka? glavnimi vzroki stoji, tu pred vbcu vnsnja varnost življenja v vsakem "idilične" razmer^,primitivnih ljudstev! noeti pač ne nudijo, Medicina in hi| s svojim napredkom v prvi vrsti podali, veku življenje. Nsučili smo se n. pr. vati se raznih kužnih bolezni, ki smo j enako podvrženi kakor divjaki — U __ poznajo sredstev za njihovo pobijanje, koze, kolera, gobavost itd. ne igrajo v nih deželsh nobene vloge več, a v preji slh so kosile sto tisoče in milijone ljudi kor že dandsnes v seosUlih deželsh. j Poleg uvedbe cepljenja, antis stopkov in neštetih higienskih vsr krepov je povečalo našo' povprečno __ dobo slasti še pobijanje umrljivosti doji L. 1926. je umrlo od '1000 novorojencev I no 20 v prvih dveh letih življenja prejšnjih časih ni bilo nič izrednega, da j umrlo 600 ali Še več na vsakih 1000! vost dojenčkov pa še vedno nazaduje,, nazaduje umrljivost radi drugih bolezni,! Jih še pred nedavnim prištevali med iibef Tako Shaša sedanja umrljivost rsdi T bolezni" jetike komaj 37 odst. od ui 1. 1877. , Teh primerov bi lahko našteli število, a zadostuje naj ugotovitev, d» vprečna dolgost Življenja za sedsj zvišuje — nekoč bo pač morala zadeti dj jo, ki jo postovljaU narava in smrt nosti življenja. Kajti smrti še ne magovati in vse kaže, da je tudi nikoli znali — navzlic nadam, ki si jih mnogi radi raznih pomlajevalnih praks, ki so se pojavile v zadnjih letih, če je namreč z vcepi j en jem Žlez, dov hormonov itd. osUrelo teto umetno ti", a to pomlajenje traja le kratek M tem zahtevata sUrost ln končno smrt um je pravice. Vsaj za dogleden čas se rdi, I osUla naravs močnejša od vseh nsiih n ljenj iri poskusov. Nova dejstva o hormoai Hormoni so kemlčns sesUvins, ki jo M jejo žleze v telesu. Ts misteriozns m kontrolira visokost človeka, debelost sli« dolgost rok, obliko obraža, kvaliteto M ko na koži, najbrž tudi barvo kože. moW rskterističnosti pH fcensksh in čustvi Dr. Willlam Englebach It New YerkaW kratkim poročal o lestletni deklici* ki jt« hala rasti. Ako Je otrok doslej P™«?* je bil prepuščen svoji nsodi. Potno« ■] ker zdravniki niso vedeli prsvegs vrrott^ nes vedo. Deklice je nehsls rssti, ker >tt pltuitarna žleza prenehala izločevati ws Dr. Englebach je poskrbel sa hormont s nižje žlvsll in Jih dsl deklici. V msajl» letih Je zrastU za tri pslce, okrogUns glsve se Je povečala za šest P^cev *1 teža se je dvignila sa sedem in pol M* Hormoni imajo opraviti tudi z iiv&J* cesi, ki ae izcimljajo v umskih ^ Blaznost, zlasti "dsmentia prsecoz ■ ■ personalnost pride iz žkznih nereds«n R. G. Hoekins lz medicinske šole vJJ pravi, da dvajset odstotkov vseh J* ameriških umobolnicah beluje ns tej noeti. V Harvardu sdaj « hormoni is ščitae žleze; dali pacientom, ki se imeli "dementis r-od teh je pet toliko oadravele. ds f ^ domov i _ — u ■um« srečaj ^ IsnalsMg eksperiia^n so jih nen' ia P«** Ostalim se je stanje Telefonski razgovor Tri preiskave v Nsw Yortolj| da povprsčen pogovor po ^olu t d sed. Beeeda W (da) Je najv^JJ na. nato pridejo "I egree. I hssr TJ j na, nato pridejo--- etond". Včasih Je bila beseda ljubljena, ampak dance Je vprečea pogovor v CNmjO ^ veto aro svačer je sted fsntom ss domenita, da greeto v toetor dor mv( LVCKV ivmEK. 6. OKTOifcA Kesfi Jugoslavije (lavtraa poročila ta Jegealavije.) drobne vesti ,„a, IS. aept 1981. % 53 let dela-hreo. — Jakob rivuik je delal v čevljarski Lj Mally A Demberger v STdoluih 58 let, te dni pa je ustavila svoj obrat in rivnik, ki je pol stoletja po-»1 opravljati skup dividende [v oje gospodarje, je oetal na j brez dela in sredstev. Sta-aega ia varovanj a pa nimar In 72-letnega' delavca Ko- mika, ki se je pol stoletja tru- j, ubijal z delom, pozdravljanj beda in siromaštvo. Ce peli starostno zavarovanje... "če". • • Goričah odpuščajo delavce Dne 12. sept. je papirnica v tali odpovedala delo 81 de-iem, kar je za te budi goto-(,ud udarec, aaj se zima nar bliia in drugod bo težko dod-kako delo. Kje ši bo našla ht uboga delavska drružina, p-e hran i tel j je ob delo zdaj ajslabšem času? Nd oesti? i se briga za to T J > Medija odpuMenegi delav-__Rudar Fraiič Ban, ki je tHdih nog delal v rudnikih, |v Nemčiji In AvbMH, poje pa v Velenju; odkoder je el v Kočevje, kjer je delal v niku Trboveljske premogo-ne družbe zadnjih 14 let, je odpuAčen brez pokojnine in ravnine. Bil je trezen in pri-delavec in je ves zaslužek abil za vzdrževanje zvoje line. Pred kratkim so tako bstili tudi njegovega tovariši se je vsled tega obesil in S je vse skupaj pognalo v ijni obup — odpustitev, ki odprla pred njim najbolj »dne slike bodočnosti, življe-brez dela, brez pokojnine in »o pomanjkanje in beda, po-taga pa je vplival nanj tudi ■ni konec njegovega tova-[kateremu je v obupu tudi pv smrt. Ljudje ao ga na-)bcšoiieKa v gozdu v Rakitni-ri Dolenji vaai. Nesrečnež je istil ženo in dvoje sinov. V t so ga gnali tisti, za katere olga leta garal in ki mu ni privoščili niti male odprav- ( ožar v fcabnici. — Dne 15. . je začelo goreti v Zabnici rvarnici posestnika Jergovi-n ogenj se je naglo razširil na svinjake, iz katerih pa ravočasno rešili prešiče. Ker >ila poslopja lesena, se je o-j naglo Siril in so bila v ne-»osti tudi ostala poslopja. Na toč no prihiteli gaeilci is Bi-, katerim pa se ni posrečilo iviti v pogon ročno brizgal n požar so udušill šele gasil-x Kranja, ki eo prihiteli »ia motornima brizgalnama. rovič trpi 20 do 30 tiaoč di-jev ftkodej oliini imeniki vlofteili — Na fistratu je končano detol rtjanjn volilnih imsniiov ito Ljubljano in imen^i so vloženi pri okrajnem eodl-v potrditev. Imenik izkazuje, k v Ljubljani 15£8fr volilnih ivičcnoev, torej 754 več ka-ku 1927, ko so eevršUel nje svolK)dne volitve.^ bbo vreme v Bosni — Iz Ba-** prihajajo vesti o deževju Bosni, kakršnega že ne "»jo r»o let. V dveh dneh je » več dežja kakor praje v ih mesecih. V nekaterih kra-•o že začele groziti pdplavej l»a je strah pred plazo-J«* zemlja popolnoma raz-^ Sarajevu ao moral dve ulici, kl letita pod h katerega ae nepreata-■diravečji in manjši pla-jrazm.,-ena zemlje. Na neko "to* ulici Džeka je padla N "lotov težka akala, kl Je i" i>olnoma demollralft*| nevarrteat, da bodo J**1« « hriba nova plazovi, J i alatvo teh dveh ulic '' • hribih je zapadel tu- Btg T1' ^Pt je izbruha* po-™ v dveh vaeeh v celjsk 10. zvotzr jo na «čel goreti koaelse P«n»k» aberžka; pod koso!-kije bil ■pet alarmirani, češ, da gori v Trnovljah, vendar pa zaradi nepristojnega terena niso odhiteli na pomoč, ker bi itak ne mogli por*agati. Zgodaj zjutraj pa je začel goreti kozolec posestnika n lesnega trgovca Ferdinanda ECoka v Grajski vasi in v nevarnosti je bila vsa vas. Vendar pa se je gasilcem iz domače jp sosednjih vasi posrečilo požar lo-kalizirati in je pogorel samo ko-zolec s krmo ter gospodarskim orodjem. Škode je 20,000 Din, a e krita z zavarovalnino. Sodijo, a je ta požig delo zločinske roke, in orožniki ae trudijo, da izsledijo krivca. Cuje se, da zo požigalcu baje 2e na sledu. Smrt pod barako. — Včeraj ao našli pod barako branjevca I. Or-i adolnika na Dunajski cesti mr-vega bivšeka tesarja Lojzeta Stefica, ki je pod barako prenočeval. Štefic je živel v mizemih razmerah, beda in siromaštvo sta bili njegovi tovariškri in tudi družini ni ihtel sreče. Zdravniško ugotovilo pravi, da je umrl zsradi zadušitve v alkoholni zmedenosti. Beda in alkohol . . . Nezgode tn nesreče. — Vlako-vodja Anton Dovč iz Ljubljane, stanujoč v Kamniški ulici, je dne 7. sept. postal žrtev hude nesreče, ki se je pripetila v Grosupljem. Pri premikanju vlaka ponesrečeni Dovč zašel med odbijače, ki so mu zmečkali desno roko ter ga stisnili čes trebuh. Dovča so takoj prepeljali ljubljansko splošno' bolnico, kjer so mu mudili prvo pomoč. — V bolnico so pripeljali 20 let staro Marijo Anilovar iz Zago-rice. Pri nakladanju otave je padla z vosa ter si zlomHa desno roko. —* Martin Cimerman, po- sestnikov gin ia Radomelj, je ponoči, ko je bil na potu domov, podel v globok/ reped ter ae poškodoval na glavi in po životu. Umri je v Šoštanju 80-letni višji davčni upravitelj Joaip Fi-ater. V Qradcu je umrla Josipi na Velejeva iz Maribora, vdova po vpokojenem strojevodji. Prepovedana knjiga.—Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz ln razširjanje v naši državi bulletina "Informatkmdineet dea europsiachen Ba&ernkomitee," ki ishaja v Berlinu, in mesečne revije "DfeutedilSnda Erneuat rung," ki izhaja v Monakovem. Kravo je Isgubfl. — Anton VI-rant s Ilovice je pred nekaj dnevi prignal Ita živinski sejem svojo kravo, ki je pa nI mogel prodati. Napotil se je s nje ptotl domu, spotoma pa je napravil več "po-staj" ter se krepčal in alkoholni duhovi so ga tako izmučili, da je v bližini kolodvora omagal, legel ha travo ter lepo zaspal. Ko ee je prebudil, krave ni bilo nikjer. Mogoče se je naveličala Čakati zvojega gospodarja ter u-brala aama pot pod noge, ali pa jo je kdo povabil s seboj. Mol se je obrnil na policijo, kl zdaj išče pobeglo, os. izginulo kravo ali njenega samovoljnega novega laatntka. Strsftne posledice sadajsga neurja. — Orkan, kl je ražaajal dne 12. sept., je zahteval v du-navaki banovini 19 smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo 40 ljudi, 18 nevarno. Najhujše je bilo o-krog Striga in Novega Bečeja. V Sigiru je vihar razdejal kolonijo dobrovoljeeV, ki je štela 28 hiš. V Alibunarju je uničenih 80 do 80 odstotkov vinogradov. V odžaškem okraju je uničenega 85% tobačnega, koruznega in povrtnega pridelka. Skupna Škoda v dunavski banovini se ceni aa Aest milijonov dinarjev. Hudo so bila prizadeta tudi polja v Sremskih Karjovcfc, Ksmenici in trigu. Problemi prissljinci Koliko stane "legalizacija", prihoda Vprašanje: Prišel sem v Združene države V od tedaj živim vedno tukaj. Nisem se poprej nikdar brigal za državljanske papirje, ali v zadnjem čaau sem vložil prošnjo za prvi papir n odvrnili so mi, da ne morejo najti podatkov o mojem prihodu. Jaz sem se potrudil, da bi se našel moj prihod, ali iz zapiskov parobrodnih družb ni bilo mogoče najti ničesar. Bržkone moje me je bilo krivo zapisano. Nekdo mi je rekel, da bi se to dalo poravnati za debel denar. Kaj bi stalo, da se uredi? Odgovor: Strošek sz prošnjo dz se registrira prihod, znaša f£0. Poleg tega so mali stroški za izpolnitev prošnje. Cim se prihod registrira, se prav zlahka dobi prvi papir. Nedoletn! otroci naturallzlranlh državljanov Vprašanje: Bil sem naturallzi- ran 1. 1929. Imam sina. kl Je sedaj 20 let star, pa stsnuje v starem kraju. Ali bi mogel priti vsak čas v to deželo kot ameriški državljan? Odgovor: Vsš sin Ima pravico do ameriškega državljanstva po vas, ali le pod pogojem, da je zakonito pripuščen v Združene države in začne tukaj bivati, predno dovrši zvoje 91. leto sts-rosti. Do tedsj on sme priti v to deželo Izven kvote in postati takoj po prihodu ameriški državljan. Ta pravica pa prelleha, ako ne pride sem, predno doseže 21. Isto. Kdaj zastara davčni prestopek? Vprašanje: Ali more biti kdo obtožen, ker nI pravilno plačal dohodninskega davka v I. 1M1? Odgovor: Po davčnem zakonu nikdo ne more biti obsojen radi davčnega prestopka, ako ni ob tožen v roku treh let po kršitvi zakona. ' Delež žene ns zapsščlni Vprašanje: Ako kdo umre brez oporoke, ksko ae zapuščina rasdell med ženo In otroke? Odgovor: V večini dr»av vdova po možu, kl je umri brez oporoke, podeduje tretjino nepremičnin io polovico osebne Imovine pokojnika. Otroci dobivajo enak delež aa ostale«. Neke aaMriftke mere Vprašanje: Kaka je razlika med merami. Iti se rabijo tukaj za tekoče in suhe količine? 8 kvartov en "peck," 4 "pecks en bušel. Tekoče mere pa so: 4 "gllls tvorijo en pajnt, dva pajnta efc kvari, 4 kvarti en galon, 81 in pol galona en soni Premoženja < teh mož ee niti približno ne dajo ceniti, ker nimajo vaega premoŽenja v denarju, ampak, večinoma v posestvih in pyv draguljih. Tako približno pa cenijo n. pr. premoženje rnaharadže lz Džaipura na 100 milijonov angleških funtov (1 funt-—$ dollnrjev.) Njegovo zakladnico Čuva cel polk vojakov. Ta^polk je, namenjen z odobre-njem anglnške vlade aamo za straženje zakladov. Znan pa je maharadža zaradi svoje radodarw nosti. Tudi maharadža lz Travanko-va nI prevelik revež. Angležkega vojnega posojila je podpisal sa l milijon fuitov. Ko ga je obi-zkal angleški podkrslj, da mu Izroči vizoko odlikovanje, mu je maharadža poldoftll dragoceno škStllco za cigarete, vso posuto z brllijant!.. J. . Maharadža iz Udopara pa ima 17 gradov ln 800 dvorzklh slonov. Tudi konj Ima mnogo, toda vse konje je del oslepiti in jim oči izkopati, na mesto oči pa Imajo konji vdelane velika drage kaipene. To ee baje svati lepše kakor naravne oči. * v.Uko)rmyOTJ. "B,,u- ma" k Ropale pa teče tožba med dediči. Premoženje cenijo na 80 milijonov funtov, ubravlja gs pa sedaj anglešlfz vlada. Jako lepe dohodke uživa tudi veraki poglavar mohamedanec v Indiji. Ta mož živi aedzj v Parizu, vesk od njegov vernikov pe triu mora vsako teto plačati neki znesek. Na ta način nabere ti gospod na leto po 270 milijonov francoskih frankov. Pmt nekaj meseci ae je ta bogataš poročil s neko krojaško pomočnico v Parizu, on aam pa se zadaj udeležuje Indijske konference v Londonu. * 1 RŠZNEJfESTI New YoA Ima več protestantov kot katoličanov New York. —• Iz poročila zveznega cenzusnega birojs je razvidno, da je imelo mesto New York v aprilu 1980 218.219 več protestantov kot katoličanov. Poleg protestantov in katoličanov Ima New York 1,875,521 Židov. _ Šerif ne more aajtl ugrzhljlveev Oreenville, S. C. — Šerif okraja Greenvllle je Izjavil, da ne more najti Članov drhall, ki zo nedavno ugrabili in pretepli mrz. dtoro Holden, organizutoried Taxtlle Workers unlj§. Šerif je o zadevi obveftil governerjg in apeliral, naj državne oblasti u-vedejo preiskavo. Terorigimaje zamorcev . Chattanooga, Tenn,—"South-erh WorkerM piše, da belokožni teroristi grogijo zamorskim najemnikom bombažnih farm, da jim bodo požgali letino, ako jo bodo skušali spraviti pod streho. Za teroristično akcijo se skrivajo belopoltnl trgovci, kl Imajo na svojih rqkah velike zaloge bombaža ln Sjk morejo spraviti na trg. 1 Glejte te številke poiljatev KALIFORNIJSKEGA , SOČNEGA GROZDJA Razložen v San Francizco 8S1 železniških voz 1931 (do S8. septembra) 4110 železniških vos 1980 (do 28. ssptemhrs) (0. 8. Dš»t. Agrt. fi*ure») Tako je vzel San ^anclzco 821 vsč železniških voz sočnega grozdja to leto, kot prošlo leto lato dobo. Fiktl zgodnje manjše letine zo pognani in upoštevani na tem velikem trgu v bližini sočnega grozdja okrajev v Kaliforniji. , i Ravno sedaj je čai sz vaz, dz zi nzkuplte vašo aesonsko potrebno zslogo sočnega grozdju. Pošlljstvena sezona bo prešla pr«dno fp hode te tega zavedli. i * ' rt ' Zapomnite zl, da zočno grozdje za dom je ppntavno dovoljeno. Kalifornijo sočno .......ilsdkorja v tem letu. jpozdje vsebuje višek slsdkorja ■al * \ C A L1 FORN IA GRAPE CONTROL BOARD, Ltd. ■ AN FRANCI8CO, C A L I K O K N I A a<; Hapraaaatins M% af tka aatlre Callfarala Orape Predeetiee J&m MLADINSKI LIST JB TUDI 2A ODKAM.K. ALI RTI NAHOCKNI NANJ? uuv '• '»k 1>| o;'t» v.ri M . V. • , n " W 'i' ^ '0(S '»i i\" .■iti-t.MhK . ..•• |11ir n rhgnc HI .»bil poln ^■l klicnntal gasilcem -^tte odušltl požar is iT^r M,mo »treba. Kake pol odgovor: Takosvane suhe me-'^J* «o bfll celjski gaaDd ^^Tip^nU enaka 1 kvartu NARAVA DAJB IZDELOVALI'KM vina za domaČo uporabo svojo POMOČ Mr. Arthor Baens, dobro snani amarilki pisatelj, pila o kalifornijski groadni Induatriji io nje situaciji v Cbioago Tribuni mod drugim tudi tola: "Kalifornija a pomočjo oglašanja je pridela s poplavitvijo vinakoga aočnoga srosdja sa domsSo uporabo pO vsem veh od u. Hacchun, ptujec goap. Voltteadu, je Ša v mnogih kuhinjah ia kletek s svojo aoln^So-po-Ijubno salogo, p raku pol trdijo, da ▼ač kot kadaj p raj* ljudi aa ie salo-ttio a avojo domala uporabo vinskega grofije**' Taka j ao novosti te industrij« l Cena ao nitja kot mnoga leta preja. Letina Jo roiihe manjša, kot na-vadno ampak grosdja je boljšo in sladkajfta kot po navadi. Narava ja kot nalaft* v pomoč kratka letina povedala stadkoraost. To po vala kako v oat, kadar aa ga pri naa« sUkienieo na miso Najpopularnejša kalifornijske grosdja sa letos so Zinfandols, Carrigane, Muacat, Miaaton ia AUieanU Bou ebet. Za r sobi no sladkorja miaimai na mera aa kalifernijako groadja 1 U. g. No. I. vrata > IS ^stoUov sladkorja v maaeetetai. Nakatarr kara prodana tukaj ao pokaaeie eelo do 17 in SZ odstotkov sladkorja ProAia ieU ja Mla povpralnost sladkorja 22 de tS odatotkov Lastniki vinogradov kalifornijskega groadja držo doloma r^zlje ts trga ie tekajo ne hladnejša vrem* Ickoieni ♦sdelovalci vina, ee SeUjo mošta doklar se jesensko poletje sokol.k< ae ohladi ie navadno najvelja k-jpKjo s grosdjem n vrii mesoca aktahra. Orosdjo so prodaja kar aell šeies-a!lki voaovi ia potem ga pr<-«ti|./" vaiei prodajajo kupaom na dieheo. Najval sa ga aevadeo proda ob eabo* tak Io nadoijah, ko pnd#je k upe I ea dtekeo IS al agU4e)«jo in lakiraj« groadj« kar is toUenilklk va. ee-voSee si Iskorejo lopo aeho graedjo. To groadj«- ako bo Me vsa pooreM ko postalo nokaj dmgoga as Zahvalni Tho CoMfoeeie Grega Coetrol jo Ml organJalraa od | farm S^eda la p rs dal a v Ua eed '.H ^''iUTM i * ' CILLOPHANf Modno Zaprt*- Vodno Pnvllno pa Io odprtol AJI vidMe peltrje« **abH vrb« ssvoj-klonile polovieo f svojim Obdržite drage polovieo. ■Mre, Upi Ta j« vzzs LUCKY BTB1KS •TOšiTDHO" kl vssbnje spe rak s Ultra kl odpravi je M ktštk adrašljlveel« ki ja i aevssM v veM LUGKV 8TK«tt "Zunaj * sele se siere/o Uit notri r NI šnde, ie so UKMOM T^ T' 't. T ' in M__A i^ia^š te '""s« 99wwwvm m j | t» ssato |o M. a C Jont4X Ivan OGNJENEM OBROČU innej VI. Jesen je. Polje eo gola, dreves« so oropana svojih letnih zelenih oblek. TU pod drevesi so pokrit* z začrnelim listjem. LeeUvičJa gnezda so prszns. <5rinUvec in njegovi so-aedje so zaviti v teiko maso sivih obiskov, is katerih prfti droben, goat det, ki z dolgočaano enakomernostjo udarja ob razmočeno zemljo, ob krove ponižnih kmečkih hiš in škropi v ms-la okna naših bivališč. Kamor pogledaš, je sama jesenska puščoba. Dopoldne sem bil v Kozdu, kamor sem šel po drva in dež me je poAteno opral. Zdaj sedim doma, ker v takem vremenu pač ne morem nikamor. Revež, kdor mora ob takem vremenu iti iz hiše. Tudi naAi orožniki so danes reveži. Zdaj so nsmreč na potu v mesto, kamor so gnali tri mlade fante in priletilga samca Pušavca. Precej zanimiva zgodba, ki pove, kako je vojna pokvarila ljudi. Pri tem mislim na omenjene tri mladeniče, ker Pušavec je bil pokvarjen že brez vojne. Kmalu zatem, ko se je začela vojna z Italijo, je prišla z glavarstva zapoved, da mora vsaka vas imeti po dvoje nočnih stražarjev, ker s* je bilo bati sovražnih napadov iz zraka in pa raznih sovražnih vohunov, ki bi mogoče hodili po vaseh ter skušali »netiti požare. Vsaka hiša ja aifaalllfreskrbeti po enega stražarja, kadar je prišla vrsta nanjo. Kjer so bile pri hiši same ženeke, tam so morali najeti kakega moškega, s V naši vaai je bil ssmo en mož, ki je prišel v poštev za to službo: Pušavec. Moš ni imel posebnega dela in je lahko podnevi spal, kar drugi možje niso mogli, ker ao imeli dovolj dela doma. Tako se je zgodilo, da je bil mož brez malega vsako noč v službi, kajti več kot polovica hiš v vaai Je bilo bres odrastlih moških, otroci pa niso sposobni sa kaj takega. Mož seveda ni stražil zastonj. Cena je bila ena krona in večerja Uko za gruntarje kot za bajtarje. No, do tpkaj je šlo vse lepo v redu. Kmalu nato pa je odšlo ▼ vojsko še nekaj naših mož in fantov, ki jim je bilo izprvn prizanešeno in Pušavee je dobil toliko "naročil", da ni mogel zmagovati vsega, to pa zato, ker Je bilo zapovedano, da moreta strašiti vsako noč dva moška, Pušavec je pa bil le eden. Torej je potreboval pomočnike. Dobi) je tri fante: Bobko-vega Franca, Kajžarjevega Andreja in Lončki-nega Janeza — vai stari po šestnajst let —, ki doma niso Imeli posebnega dela in so bili pripravljeni letati nočni varuhi in služIti kronce. Vsako noč je eden izmed njih pomagal staremu Pušavcu strašiti našo vas. Jas nlaem stražil, čeprav bi bil lahko, ker me mati ni pustila. Pušavec jo je sicer nagovarjal, naj me pusti saelužit kakšno kronco, a ona ga je vselej odločno zavrnila, daš, da raje plača krono kot de bi jaz hodil ven ponoči. Menda je alutila, da ee te vaem skriva nekaj grdega. Danee ao orožniki vseli Pušavca ln njegove tri pomočnike. Zdaj so na potu v mesto, kjer jih bodo vtaknili v ječo. Zato ker so u-ganjali grde in pregrešne reči. Glavni krivec je Pušavec, ki je sepeljal mladeniče v grah. Pregovoril jih je, da ao ee ljubimkali s njim... Namesto da bi strašili, so vse noči prebili v Pušavčevi bajti, jedli, pili in grešili ... Zdaj se bodo morali pokoriti. V ječi. VašČanl so zelo ogorčeni. "Kdo bi al mialll, da je U stari hudič tak prasec!" se jezijo. "In da so ti fantički Uko pokvarjeni I" ; pristavljajo drugi. _ Nekateri pa branijo mlade grešnike "Otroci ao še in otroka je lahko speljati v greh! Požirek žganja je dal vsakemu, potem je lahko delal z njim kar je hotel l - Zato jthne sinemo soditi preostro. Ampak U stari zlodej pa res ne zsslufti usmiljenje. Ds bi gs vrsg! Pet let zapora je zastaHr Meni ae smilijo mladi fantiči. Cs bi ne bilo vojne, bi ne bili aažll v to bleto. Slromsk! pač niso vedeli, ksj ao počeli . . . Predvčerajšnjim amo dobili v naši vasi prvega invalida. Mladega Bregarja, ki je pred dobrim letom odšel v vojsko zdrav in krepak kot hrast v gozdu. Zdaj se 'je vrnil — brez desne noge. Pa pravi, da je bil še srečen, ker je prišel samo ob nogo. Mnogi prihajajo domov bres obeh nog, bres rok, slepi ali drugače pohabljeni in nakašeni, je dejal. Ce bi bil prišel pred pol letom, bi me bil pogled nanj pretresel, toda zdaj se mi to ne zdi več Uko strašno. Ko aem bU poleti v mestu na kolodvoru, sem videl transport ranjencev, kl so jih beš pripeljali * bojišča ob Soči. Pogled na te siromake je bil zares grozen in pretresujoč. Vsi obvezani, brez nog, drugi brez roke, tretji z razmesarjenim obratom in Uko dalje. In kako so ječeli, jokali, blaznell od bolečin! Takrat sem bežal proč, da ne vidim vsega tega strašnega gorja in trpljenja, a danes bi morda ne bežal... Privabili amo se vsemu ... in pogled na razmeearjenega človeka naa več ne vrže Is ravnotežja .. . Človek ae rea vaemu privadi... Srce polagoma okameni... Bregar pripoveduje, da vojaki niao več ljudje, temveč zverine, ki brez vsakih mlali koljejo ln pobijajo ljudi v drugačnih uniformah, ki jih delajo našim aovražnlkom; zverine, ki vidijo pred aeboj samo eden cilj: ohraniti aebe pri življenju. Jas mu verjamem. Saj smo tudi mi v zaledju že malo podivjali, ae približali živalim. Jaz na primer, kadar aem lačen, gojim čudne mlali: da bi šel ln zadavil kakega grunUrja, ki Ima vaega preveč, a nam bajUrjem ne privošči koščka kruha. In če bi ne bilo orožnikov in ječ, bi to mogoče tudi atoril. In mlallm, da bi na bilo to greh. AH je to pravica, da nekateri ao alti, drugi pa moramo atradati? Medena in Sladkana kar videti ne morem. tje je obala. Zdelo ae mu je, da že ailne dolgo hodi ln kakor bi bil na svatbo povabljen, tako občutjefje polnilo njegovo srce. Včasih je sredi poti posUl. iztegnil *oke in se smehljsl samemu aebi in svojim mislim. Mraza ni ved'čutil, niti vedel ni več zanj, zgolj burja ga je s evo-jimi vrtinci motile. Hodil je po poti s vedno gosUjšlmi postanki in vedno težji ' korakom. Chn-dalje bolj pa postajal truden; naposled se je moral nasloniti ob neki zid, se oddehniti in odpočiti. »preletelo ga je mrzlo po telesu in vse tisto o svatbi ter pomladi je izginilo v nedogledno daljo, pred očmi pa se mu je zaleske-talo nekaj novega, nekaj, kar doslej še nikdar ni gledal prijazno. Svoj borni dom je videl, svojo bledo leno je gledal, in de-co, njegova deca ga je klicala, mu zarajala pred nogami in prosila kruha. Streznilo, ga je nekoliko in ni se več naslanjal na zid. Zopet je stopal po poti in se lovil, zopet je včasih posUl in ko ne je enkrat ozrl nazaj, je bila večina hiš ie za njim in luči ponekod niso več svetile. Dasi mož le ni bil Uko daleč od evOjih, ga je vendar ločila od njih opoteka steza, ledena in strma. V domu žalosti je pojemala luč. Bilo je vse tiho in le včasih je kdo od otrok zamrmra kaj nerazumljivega ln se nato fife bolj vase sključlL Vseh je bilo sedem in vsi razen enega so bil še vedno okrog mize lačni ter za spanl. V kakšnem trenutku je upal kdo dvigniti glavico, pogledati s skrbjo v razbiU okna in se z Izžarevanjem vdane lju beznl ozreti v mamo, ki je bila žalostna še bolj in nI z njim spregovorila ničesar, kar jim je tesnobo otrdških src povečala V to tišini, v to dolgo, z grozo prevlečeno čakanje je naenkra prišlo nekaj novega. Zunaj pred vrati se je Čul zamolkel krik in takoj nato j« bilo slišati padec človeka, potem pa je vse onemelo ln hiši je bil to najstrašnejši trenutek. Vsi ao zaslutili prihod Ko je noči prešla, razgubila. Prva je oznanila hišah zopet to „ pozimi vedno zgodi H koči nad opolzko stezo ni bila več nenadno pograbil za roko, se jI tema Luč je gorela fn kmalu jzapičil s pogledom v oči in kot H ho se kakor ss Tudi v je potem in izpoln i njega. ga kakor jnost njegovo željo. Kakor vselej, si je naročil žganja, in ko mu je bilo dano, je natakarico proti svojemu običajnemu zadržanju za tem, ko se prižgala, je stopil na stezo mož, na glavi obvezan te mrk v obraz. Gledal je v tla in grbančll čelo, šel k hišam v dolini, šel Uko, kakor bi tam neka j izgubil ali iskal zavetja. Vsaj od koče same ga je nekaj Kitalo, proč se mu je mudilo, zato je pospešil korak. Kakor prejšnji večer, se tudi zdaj za hiše ni menil, niti stopil ni v nobeno, ampak šel mimo njih svojo pot. . . Od nekje se je Čulo neubrano petje pouličnjakov, pomešano i ženskim glaao/n. Tudi zateg njeno godbo je bilo slišati. Mož je obsUl, pogledal-okoli aebe in videl, da stoji pred bez-nico, ki jo je sinoči zapustil, in v tem jutru nanjo pozabil. Zadišalo mu je po vinu ter žganju in to ga je potegnilo. Niti za hip ni kolebal ali podvomil o svoji nameri, krenil je s ceste in vstopil v avoje kraljeatvo. (Ubežnici «o ffe uzrli prav kmalu inT docela nepoklican pa nekam, čuden aa jim je zdel Gledali so g*, gledali obvezano gUvo; a gledal jih je tudi on Motril je krvavo rdeče oči, zapi te obraze in veham podobna tele-aa. Ko je prišel ter jih premo-tril, ao utihnili a hripovim petjem in jutranjo godbo, a spustil ao tudi iz rok natakarico, ki se jih ni prav nič branila in je tudi poteip obsedela med njimi, vsa polna v telesu in živa v gibih Novi, dobro poznani gost ji baš preveč dobrodošel, njen sUr dolžnik je bil, a velike nadlege ji ni nikdar v nobenem oziru na- TOREK. 6. 01 «—In U premor | in tragedijo ste namreč, ki še niso ■ ae je zgodilo, a jih je ( »sls usoda podvojen« brezmejnega gorja... —Napisano za ■ lačna zver zarenčal. Omamila ga je s krvjo, ki je gorela iz nje. 'akoj je odložil roke, segel v žep, izvleke denar in ji ga vrgel mizo. Poravnal je dolg, izpi iganje "v dušku, si ga še ukazal in zopet in zopet. V tem je pa dospela ao njegovih ušes tuljava tovarniške sirene, zato se je dvignil, zapusti zatohli brlog in stopil po cesti dalje. . . V tvornico je prispel prepozno, za kar se pa ni mnogo zme-niL Pri delu se je dvigal po navpični leatvi, strmeči visoko v nebo in stoječi na kamenitih tleh. Ko je šel po nji* se mu ni nikamor mudilo in že v sredini je bil, ko je obstal, začutil težo nogah in počakal. Obrnil je glavo in glej, nekdo ga je po-trepljal po licu, se mu prav tesno približal in celo objel ga je. Presunilo je moža, a objem ni bil več tako občutljiv, in tedaj Je ugledal, kako se mu reži v obraz podoba hudičeva, v kremp-ljih pa drži njegovo najsvetejše žganje in se umika. Takrat ao roke spustile lestvo, hudiču so hotele iztrgati zaklad. Mož je v loku priletel raz lestve na kameniti tlak in tam obležal. Nič več se ni ganil, kajti lobanja ae mu je razbila in kri ie brizgnila na vse strani. Ljudje v bližini so sUli in ni so razumeli trenutka. C^rav ao jim srca zastala, niso ničesar pojmovali; za en safoi trenutek jim je bilo to preveč in otopeli možgani niso bili zmožni sprejeti vsega, kar je nudila grozovita Pri zdravnik "Torej v prvi vrsti JI b jesti in zvečer! ma." "Saj ml drugega tudi nu ne, gospod doktor, če ravnati vaš račun." ZOPET KORAK Lucky Strike cigaret« 80, oblečene v Cellophane, cigarete sveie in je v prešel kritiko, ki se j« ,)0J cellophane zavitkov, da jfl. odpreti. Novi avitek—tak bil iinajden Uko ,da ko driifc! del zvitka in potegnete ■ dilci kaj lahko odpre ci4_ bre« da bi si polomili noht«" Ta izboljšava ae imatra od ne strani v industriji kot jr korak -naprej moderne isdel tode in poleg tega varuje poaebnim "toaating" pr vsebuje uporabo ultra vk kov. Lucky Strike b poaehabj ing procesom, ki vsebuje uttr žarke, je odpravljeno gotovo hudo-zdražljive kemikalij vsebujoče v vsiWm totn Ti odprailjeni drailjiv^* kemikajij bi ostali v cigar Ta novi cigarete t ikŠSv nohte na prstih,^ toaating nudi | (Adv.) isdel ažili varuje tako sa grlo Plinske bolečine HPVHV ■vivvmj v črevih ^fl Nuca-Ton« hitro ptriana plla, b I in Modaa. odpravi tmlateiotJ i, * r*h»crtj Mode«. 0,1*41 ni dpter tek, odpravi glavobol, umita« aJaboati. laprtaieo is tate ftive«, milic« i« dn,w, , Ton« O«lati Uvot bolcttniklb (lin, napravi mota« ia zdrave. Pra, m mite Nma-Too«. Na pvodaj v M. Ako «a lekarnar nima, racKc m mi vaa narodi od trpovca na datefe. U Najrajž bi ju vtopi v žlici vode. ^ja ima- ta dovol v skladiščih, a nočeU nam prodati K vJ^ j€polaatil nlčeaar, ker veata da ba j Ur ji ne moremo vae- neQ»r Mop j# izmed otrok gs Uko preplačatl kot gruntarjl. , ae je jbudfl ter z ostalimi * Pa ta dva nista edina, ki bogatlU v teh časih.n' Mesar Kopun, ki ga je vojna zatekla skoro brez beliča, si je že precej opomogel On kupuje Živino sa erar, vsledčesar mu ni treba Iti v vojsko, čeprav Je sUr šele štirideset let. Kolje vsak dan-4n vozi meso v mesto, kjer mu ga dobro plačajo. Za bajUrje nima mesa. Kosti in loj. Maeti ne dobimo pri njem. Za ko-ati In loj pa ga moraš prositi ln nazadnje še drago plačati. Zadnji teden sem moral trikrat k njemu ln ga vselej trdovratno prositi, prodno sem dobil eno kilo loja. To so ti zlodeji. Včasih ai želim, da bi jih videl po smrti — v peklu. Ali bi jim privoščil! Poleti amo dobili novega župnika,* ker aUrega je škof poalal v pokoj. Prav za prav amo dobili novega kaplana, ker prejšnji je po-atal naš župnik. Novi kaplan Je prijazen človek, nI aiUn in tudi ne rohni na prižnici, valed-čeaar ga imamo prav radi. Samo ljudje se bojijo, da ne bo dolgo kaplanoval pri naa. Našemu novemu župniku nI preveč pri srcu, ker nI Ukšen kot je on aam. (Dalje prihodnjič.) . V zgodnjem, zgodnjem potmi-dnevu aa Je Jek> mračltl ln zimski dan se je ovijal v noč. CesU so ledenele od hudega m laza, na njih ae j^ redko pojavila človeška poeUva, aaj nI nihče rad izposUvljal svojih kosti l>obesneli burji, kl je raameUva-la sneg in a tuljenjem gluAlla zimski aen narave. Včaalh je kratek hip ponehala s razbrzdanim plesom po osračju, toda nato je Ukoj še bolj poapešlla svoje kroženje, se zaganjala v ziba joče se ln nalomljeno drevje, ga d posedli in v grozi poslušali, kako tuli vihar Ur poje Čudno pesem. Strme so ss aemlntja ozrli v razbita, zasilno samašena okna ln v nedolžnih mislih aaslutlll vso turobno rasdtvjanost, kl vlada Um zunaj ln preM na svoje Žrtve. Lačni so blH, a vedeli eo, da je treba počakati očeU in to je vedela tudi njihova mama, ki Je s najmanjšim ls družine aa-dela pri ognjišču, ga prižemala na iaaeaane prsi ln tiho jokala, Uko da Jo otroci pri mlst niao čull. Bila je žena Ismed tleočev žena. ki po krivici trpe, ki ao sa ljubesen bičane ln vdanost oplju-vane, ki trpijo radi avojlh in ee mučujo zenje tako dolgo, da je rušila, poleg tega pa majala tudi izčrpana njih poslednja moč In domove ljudi. . N' enem Ismed domov, t+vnem in bednem, je družina čakala svojega očeta v strahu ln žalosti, llaz vseh obrasov, kl so bili v tem domu. ni bilo msbrati niti ene črte prave veeelosti vsi stanovalci so nekaj molče razum«-vali ln na vseh Je bedela teU ►krbl. Mraz je kraljeval v hiši. 81-cer se je nekoliko kurilo v ognjišču. toda le nekoliko. Skuhala se je večerja, a ta vlita Ae al bila. ker ae je čakalo iroepodarja iskali ao vai. Sm učena tena Ur se-at radasa deca. Temo Jim je raz. svetljevala * skromne luč. imeli so jo na mili la krof nje ao otro Izpita vsa dragocena kri. Zimski metež še ni usUvit razdraženih ali, ko so v zakotni beznici zaškripale duri ln Je ato-pila na prueto moška poaUva. Prvo. kar se je slišalo pri i zato-pu. je bila umaaana kletvica, vr-tena v obraz burji ln mrssu. Is-reklc ao jo po i gen ju smrdeče uatnice. kl ao nato utihnile In postava je Izpred temnega aaveti-šča odšU a tvegajočim korakom |ki U*denl poti. Bil je to mož najboljših let. toda ta leta »o ee mu na laraau akoraj podvojila, kajt mnogo eUrejži je Izgledal kakor je v raankl bil. a taga aam aebi ni hotel prianah. čeprav ae mu je včaalh saadeh. da je Uko. prihajajočega moža je vstrepeUU, se mrslično stresla po vsem životu, da je dete v njenem naročju glaano zajokalo^ V obupni naglici ga je stisnila v roke najsUrfjšemu dečku, nato pa planila k idurim in jih odprla. . . Mož je ležal pred njo na oledenelih tleh ter se dvigal, a bres uspeha, ker je bil pijan in drselo mu je. Otroci so saplakall in njihov* oče jih je slišal. Kakor da se ga Je nekdo dotaknil z razbeljenim železom, tak ae Je videl. Stresel je glavo, zaškripal z zobmi ln roke so se mu krčile v pest. Razsrdil se je na vso moč; zaklel je, da je bil vzduh žganja še bolj amrdljiv. Prav do dece, do nežnih, aolnca in zelenih trat potrebnih bitij ae je razširil in jih okuževal. A ti ae niso ganili, čakali ao dalje ln bili še bolj v ® , , . . ® i »trahu. Pozabili ao na glad ln Komaj se je zavedel, kam je m Je mueifc bojazen, kaj bo, prav zh prav namenjen. Uko ga ker tako pijanega očeU že niao Je prevelika .vežoat oaračja ob- videli par dni. Kljub temu, da dah. saj e baš pred par minuU- Jlm je napravljal le žaloat, ao gat m še sedel za gostilniško mizo, imeii ^ in največja njihova bil ssmaknjen v svojo steklenico rftdoftt je bila, ako je v redkem In pr. tem pozabljal na ves svet, U*gu koga pobotal po licih in mu STAR IN ZVESTI PRIJATELJ je U poznana banka vaem svojim odjemakem, katerim vedno rada poaaaga in daje nasvete. Ona obavlja vseh vrst bančne posle in prodaja "ftifkarU" vseh dražb. Ne posabiU ae obrniti na njo kadar ksj potrebujete. Vaši prihranki ao aa varovani pri KASPAR AMERICAN STATE BU CHICAGO, M 1900 BLUE ISLAND AVENUB na Vse. kar ga obkroža, kar mii je neljubo in ga a svojim obstojem vznemirja. /Niti na bitje, kl ga je Včasih ljubil, nI pomi-alti, le iganje na mizi je zrl ln ao ftopll v hipno ugodje popolne otopelosti. Pa j« atenska ura s dal dobro besedo. Za U večer pa so vedeli, da je ne bo, saj jih je pozdravil s tako grdimi besedami in mama se ga bolj boji kakor drugekrati. In mama, to njihovo edino aolnoe, ae je aklonila k . . . . - .. . njemu, zbiraU avoje poslednje glasnimi udarci naznačlla čas ln moči, zadrževala upravičen srd tedaj je bilo treba oditi Ur se ter ga lepo prosila, aaj ne pre-aopei vživeti v topo vsakdanjost, kllnja. naj se dvigne ln vatopl v se apoprijaznltl z reanlco, jo na- »Voj dom. tešiti na svoje rame in nositi p^i..*., ift u i. . njen križ. Moš se j. dvignil, se- l/^u fe J^SiU veds m, tako trezno In s Uko lah-1 k° m" j< ,K>nUdiU ^^ Tiskarna S. N. sprejema vsa v pomoč, je sopet vzkipel, se razjezil in nova kletev mu je padla la uat. Njo pa to ni preatrašilo. še bolj se je aagnila k njemu, se ga oklenila in ga vzdigovaU. Nt je več peoval, ampffc^ njeno po- mo nekaj pošepeul. nekoliko šel bolečna^Lvi lt!a i™" pri vratih poeUl. si pesti* goete J £ v Veznici megleno ogledal, nlin.IZL?1 £!!?£K? koto kot je aedel. Hotel je tudi poravnati, kar je zapil, a po temeljitem pretakanju Žepov nI našel v njih beliča, zato je z ns-gajlvo in vaem greAnim ljudem sslo priporočljivo natakarico aa- 1 TISKARSKO OBRT SPADAJOČA BELA Tislu vabil« se veetiiea in shode, visitniM, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih vodstvo tiskarni apelira na članstvo 8jmu-da tiskovine naroča v svoji tiskarni Vaa pojasnila Saje vodstvo ttskavae. Cene aaasne, nnijaSo delo prv« vrsU megleno ogleda), plju-| nll pred*- in odšel. Njegova pot mu je delala težave in resno se Je moral potruditi, da jo je zmagoval, vaai prava odpornosti U večer že lUk ni Imel. puatil jo je v gostilni, v avoj« m žganju, ki je bil njegov beg Ko ae je prilovil do prvih večjih htt in ugledal luči. je ob- ocm obra.u otrok. Prestopil je prag. zaprla ao ss vrata in šel Je do miae a razprostrtimi rokami, s nerodnimi koraki, potem pa ae Je sesedel na najbtiŠJI atol in malo je manjkalo, da ni omahnil na tla. Otroci so ae mu odmaknili, strah jih je podil od njega, aram Jih je poetalo ln kri so gledali na čr- S. N. P. J. PRINTERV 2657*W So. Lawndale A ven ne CHICAGO, U* TAM 8E DOBE NA ZEUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA