Leto I. — Stev. 34 Celje, 23. oktobra 1948 Cena 2 din Poštnina plačana v goloi Uspehi tekmovanja v kongresnih dneh bodo naš najlepši pozdrav I. kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije Okrajna partiiska konferenca la mesto Celje Izvoljen je okrajni komitet in delegati za II. kongres KPS v petek je bila v Celju konferenca mestnih organizacij KP, ki se je je udeležilo 160 delegatov. Po izvolitvi delovnega predsedstva je konferenco pozdravil v imaui Centralnega komi- teja KPJ tov. Popit Franc, ki je v svo- jem govoru naglasil borbene tradicije delavskega gibanja v Celju in slavno preteklost celjske partijske organizaci- je. Iz vrst partijske organizacije mesta Celja so izšli znani borci za pravice delovnega ljudstva, kakor Slavko Slan- dei", Dušan Kraigher in vrsta drugih. Za njim je podal sekretar mestnega komiteja KPS tov. Klarič Rudolf re- ferat o razvoju in delovanju KP me- sta Celja. Iz referata je bilo razvidno, da je bilo središče revolucionarnega gibanja v Celju po prvi svetovni voj- ni v Tovarni emajlirane posode in v Cinkarni. Veliko vlogo sta v tem ča- su imeli tudi društvi »Naprej« in »Bratstvo«, ki sta predvsem krepili povezanost kmetov in delavcev. Po le- tu 1928 se je revolucionarno gibanje v Celju še povečalo. Med delavskimi vo- ditelji so se v tej dobi odlikovali zlasti tovariši Leskošek, Šlander, Stante in drugi. Leta 1935 je priredilo napred- no društvo »Svoboda« velik zlet na Glaziji, ki se ga je udeležilo nad osem tisoč ljudi in na katerem je govoril tov. Leskošek. Po zborovanju so mno- žice v sprevodu odkorakale po mestu z del3vskimi zastavami na čelu in vz- klikale Komunistični partiji. Sovjet- ski zvezi in Stalinu. Leto dni pozneje je bila v Tovarni emajlirane posode ena najostrejših stavk v Celju, ki je trajala 9 dni. Po letu 1937 je partijska organizacija v Celju očistila svoje vr- ste in tako okrepljena pričela z živah- nim političnim delom na terenu. Leta 1938 so bile ustanovljene prve partij- ske celice v Novi vasi in Zavodni, le- ta 1939 pa so partijske organizacije postavile prve aktive SKOJ-a. Leta 1941 se je partijska organizacija v Ce- lju takoj odzvala pozivu CK KPJ in povedla množice v borbo proti okupa- torju. 2e v letu 1941 so SKOJ-evci iz- vedli številne napisne in propagand- ne akcije po mestu, leta 1942 pa so od- šli številni člani Partije v partizane, kjer so formirali partizansko enoto pod vodstvom Staneta Rozmana. Borbeni duh na Štajerskem se je močno dvig- nil s prihodom XIV. divizije leta 1944. Izveden je bil niz uspešnih akcij, iz- med katerih je ena največjih osvobo- ditev 325 jetnikov iz zaporov v Starem piskru. V tej dobi je igrala važno vlo- go tehnika v Ipavčevi ulici, ki je ti- skala brošure in propagandni mate- rial. Celje je dalo nad 8€0 žrtev, med njimi jih je bilo 100 obešenih na Fran- kolovem. Padli so tudi vodilni funk- cionarji Partije Kraigher, Grčar, Vrunč in drugi. Po osvoboditvi je partijska organi- zacija posvetila vso skrb graditvi ljudske oblasti in vrsti važnih gospo- darskih ukrepov. Tov. sekretar je go- voril nato o delu partijskih organizacij Celja pri mobilizaciji množic za obno- vo in izpolnjevanje petletnega plana v Celju. Podal je podroben pregled dela na vseh področjih gospodarskega udejstvovanja, posebno pa še o delu Partije pri odstranjevanju špekulant- skih kapitalističnih elementov iz naše trgovine. Ob zaključku svojega govora je sekretar tov. Klarič nakazal nalo- ge, ki stoje pred partijsko organizaci- jo mesta Celja v bližnji bodočnosti. Predvsem Je poudaril, da mora par- tijska organizacija okrepiti politično delo med množicami in jJosebno še ideološko delo v Partiji sami. Posebno skrb morajo partijske organizacije po- svetiti strokovnemu dvigu in usposab- ljanju novib kadrov v tečajih in šolah. Za njim je govorila o organizacijskih vprašanjih Pariijske organizacije čla- nica Mestnega komiteja Marica Poč- kaj. V svojem releraiu je poudarila važnost ideoioško-politične vzgoje par- tijskega članstva. Pri študiju je bila doslej največja napaka v tem, da se člani zaradi različnih delovnih pogo- jev niso mogli udeleževati množičnih predavanj, ki naj bi tvorili poleg in- dividualnega študija osnovo za študij. Zato bodo prenesli težišče ideološke vzgoje v krožke. Pokazalo pa se je tu- di, da je del predavateljskega kadra obvjadal snov nedovoljno. Zato so bili uvedeni seminarji, ki jih posečajo vo- ditelji študijskih krožkov. Pri izvajanju statuta, ki je bil sprejet na V. kon- gresu, so bili v partijski organizaciji mesta Celja doseženi precejšnji uspe- hi. V tovarni emajlirane posode je bil izvoljen tovarniški komite in 9 part- birojev. Kljub uspehom pa so bile tu- di nekatere napake, predvsem pri sprejemanju novih članov. V nekate- rih tovarnah imajo odlične delavce. udarnike, novatorje, racionalizatorje, ki se z vsemi siiumi boie ^a. sociali- zem in ki jin zaiaoi ozKosii še seaaj niso vključili v kandiaatUio. lovaii- šica Pocis.aj je naio ouiavnavaxa ne- katera vprašanja noiranje parajsKe- ga življenja in pri tem predvsem po- udarila pariijsKo aiscipiino in važ- nost kritiKe in samokruike, katere v nekaterin celicah ne goje v zadovolji- vi meri. Poudarila je se važnost deia partijskih organizacij za dvig drugih množičnih organizacij, kakor tudi važ- nost deia med kmečkimi množicami. Po obeh releratih se je razvua ži- vahna razprava, katere se je udeiežiio okrog 2U delegatov, ki so ooravnavaii najvažnejše probleme iz pariajSKega, političnega in gospodarskega ziVijenja mesta Ceija. DisKUtanti so posebno po- udarili važnost ideoioškega dviganja članstva ter naglasih, da se moia cian- stvo v veliko večji meri udeieževaii študijskih sestankov prav tako pa tudi zainteresirati 'izvenpartijske mase za šuudij. Kar se tiče zena, so ugo.oviii, da jih je potrebno v veiiko vecji meri aktivizirati v sindikalnem živijenju ter jih vključiti tudi v vodstvo sina^kamih organiz.acij. Odstraniti je treba sesian- ke brez ideoioske vsebine in vključiti ženo k vsebinsko živim predavanjem. Giede preskrbe mora partijska organi- zacija posvetiti večjo pažnjo menz.am, kakor tud: živiiskemu trgu. V ta namen je potrebno povečati trgovsko miezo, kakor tudi okrepiti množično kon^roiO. Giede miadinske organizacije so di-, skutanii ugotoviti, da ji partijska or- ganizacija ni nudila zadosti pomoči, in to ziasii v študiju. Prav tako se ni bila kljub nekaterim lepim uspehom zadostna pomoč osiaum množičnim or- ganizacijam. Ob zaključku zborovanji so delegati, sprejeli skiepe, v katerih obljubljajo, da bodo nenehno dvigati ideološko la-; ven vsega či.anstva s povečanjem in po-; giabljanjem dela v študijskih krožkih,"' z disciplino, pomočjo in kontrolo pri dviganju kvalitete individuamega študi- ja. Partijske organizacije, ki se nimajo študijskin krožkov jih bodo takoj usta- novile. Prav tako se bo poostriia kontro- la nad izvajanjem posecanja organiza- cijskih sestankov v smisiu statuta Jso^J. Edino na ta način bodo mogie partijske organizacije mesta Ccija izviševati svo- jo avantgardno viogo med najširšimi ljudskimi množicami in jih vzgajati v duhu marksizma-ieninizma. Delegati partijske konference so prav tako sprejeti skiep, da bodo posvetili večjo pažnjo pravimi organizaciji par- tij SKega deia, vzgoji samin čianov KP, kandiaatov m ostaiih deiovnin ljudi. Prav tako bodo posvetili večjo paznjo Osvobodilni fronti, sindikatom in osta- lim množičnim organizacijam. S tajnimi demoKraLicnimi volitvami-' so bili izvOxjeni za dane Mestnega ko- miteja tov. Kiaric Kudoii, (jso ivan, Kočar Stavko, Kokaij btane, iiivković Vladimir, Pocekaj Marica, Uoija ivan, Soti-ar jcranc, MiaK V^acLmir, Via^c Ivanka. Medved Aibin, GodiCr Martin, Gaoric Tone, boiosek Kudi, Krusic Ve- ra, Dobrina Miiena, i-eiko tiorijan, Melik Gojmir, Aškerc Anton, Terpm Lojze in Jr^ernuš Jože. z.a kandidate mest. komiteta tov. Le—' ben Karei, Vicič tvan, B^azic biava, Zu- pane Daiinka, dUicec b^anka, oaiiKO- vic Niko, i-ecrič Raj ko, (JvetKO janko in Uiaoar Viktor. Za revizijsko komisijo tov. Gabrič Tone, Jers.c ivan, jeias Venčesiav, Boršič Mi^an in Svelek Dušan. Za delegate za II. kongres KPS pa^ so bili izvoljeni tov. LesKOvšek Franc, Kiadivar Joz.e, Hočevar uanez, Stanke PetCi.-, Mciik Gojmir, Majcen ToncKa, Kokaij Stane, Kiaiič Ruaoil, Zivkovič, Vxadxmir, Pockaj Marica, Vid^c ivan- ka. Oso Ivan, Kočar Slavko, Žurga Martin, Biazič Siavka, Badovinac Via- do, Sotier Franc, Mušič Viado, Leben Karei in Peiko Fiorijan. Rudarski kolektivi bodo v nedeljo 24. oktobra delali ves dan v čast L kongresa ESJ Na konferenci i^adarskih koIektivoT Slovenije, ki je bila 19. oktobra ▼ Tibovljah, so rudarji Slovenije spre- jeli obveznost, da bodo na dan kongre- sa, t. j. 24. t. m., delali ves dan in da bo ves premog, nakopan tega dne, upo- rabljen za široko potrošnjo delavcev in nameščencev industrijskih centrov. Ob tej priliki so pozvali vse delovne kolektivo Slovenije, da se pridružijo tekmovanju v čast I. kongresa ESJ ter delajo ta dan ne glede na stroko in s tem dajo svoj doprinos skupnosti. Celjski kolektivi pravkar sprejemajo obveznosti za delo v nedeljo 24. t. m. Tako so delavke Tovarne perila v Ce- lju X navdušenjem sprejele obveznost. da bodo v nedeljo delale ves dan brez pribitka za nedeljsko delo. Tako bodo tudi člani kolektiva Lesnega industrij- skega podjetja Sp. Hudinja delali na svojem obratu, medtem ko bo najmanj 30 članov kolektiva tovarne pohištva Vehovar odšlo na sečnjo drv na Sve- tino. Ciani kolektiva mizarskih delav- nic MLO bodo tudi sodelovali v akciji za sečnjo drv. Podobne obveznosti sprejemajo tudi ostalo sindikalne podružnice, kot To- varna emajlirane posode, Cinkarna, Tkalnica hlačevine itd. S tem ponovno dokazujejo svojo visoko delavsko za- vest ter svoje zaupanje Komunistični partiji in njenem i Centralnemu komi- tetu s tov. Titom na čelu. V lelu 1949 bodo člani sindikata zgradi i 66 stanovanj Pred nekaj dnevi je zasedal plenum OSS-a Celje in razpravljal o zelo važ- nih vprašanjih. Pregledali so doseda-. nji potek tekmovanja v čast I. kon- gresu ESJ in tudi ugotovili razne po- manjkljivosti. V kongresnih dneh bo- do tekmovanje še bolj temeljito razgi- bali in organizirali tudi pokongresno tekmovanje, oziroma tekmovanje bodo podaljšali do II. kongresa KPS. Izbolj- šati pa bo treba evidenco nad tekmo- vanjem. Med ostalim so tudi sklenili, da bodo v grupah, brigadah in oddel- kih po vseh tovarnah in ustanovah po- jačali politično delo in poljudno tol- mačili sklepe V. kongresa KPJ. Da bi čim uspešnejše rešili težak sta- novanjski problem, so se na plenumu odločili, da bi v prihodnjem letu član- stvo sindikata zgradilo prostovoljno 66 stanovanj. Po načrtu, ki so ga se- stavili bi prav vsak član sindikalne or- ganizacije v območju OSS-a Celje pri- speval le 20 prostovoljnih delovnih ur Pa bo ta akcija lahko izvedena. i Člani plenuma, ki dobro poznajo za- i vest in razpoloženje delavstva so ob- ljubili v imenu vseh delavcev, da bo i prihodnje leto delal vsak član 20 ur ' prostovoljno, .tako da bo gradnja de- lavskih stanovanj v prihodnjem letu izvršena čim prej. 66 stanovanj — pomeni preskrbeti prav tolikim delavskim družinam stre- ho — bo v letu 1949 častna akcija čla- nov sindikata, katero bodo prav gotovo 1 vzgledno izpolnili. Posebne delavske ekipe so odkrile pri nekater h večjih kmetih dosti utajenega krorr.pirja Po predvidenem planu odkupa je bilo v času kontrahiranja krompirja kon- trahirano le 78%. Odkup se bo skoraj končal, vendar še niso odkupljene niti vse kontrahirane količine. Zaradi slabe letine in poplavljenih krompirjevih površin v nekaterih ni- žinskih predelih, je ministrstvo za trgo-, vino in preskrbo znižalo okrajni od- kupni plan krompirja. Da se znižani plan odkuoa ni izvršil, je predpisati krivdo večjim kmetom, pri katerih je krompir dobro obrodil, vendar pa niso kontrahirali, odnosno oddali vseh svo- jih tržnih presežkov iz špekuia+ivnih namenov. Mislili so si, da bodo pod pretvezo slabe leMne in poplav zama- skirali njihov dejanski pridelek in na ta način trgovali s svojimi viški po ze- lo visokih cenah. Tem zak^kn1en:m špekulani^om ni nič mar, če bodo de- lovni ljudje ostali tudi brez najnujnej- še količine krompirja, ki predstavlja za delovnega človeka najosnovnejšo hrano. Izgleda, da nimajo sočutja do delavca, ki največ doprinaša s svojimi napori za čim hitrejši dvig življenj- sko ravni samega kmeta. Ugotovili so so ce'o primeri, da so nekateri kme- tovalci zahtevali pod izgovorom slabe letine, zmanjšanje obvezne oddaje, pri pregledu pa se je ugotovilo, da imajo tržne presežke še preko obvezne od- daje, v nekaterih primerih celo do dva tisoč kg. Da bi se plan odkupa realiziral ter da bi se preprečile špekulacije s krompirjem pri velikih kmetih, je okrajni izvršni odbor, dobro poznava- joč prilike v okraju in veliko potrebo po krompirju, poslal na teren dne 18. t. m. specialne ekipe sestavljene iz in- dustrijskih delavcev z nalogom, da pri velikih kmetih ugotavljajo stanje krompirja in vse tržne viške zajemajo v smislu uredbe o odkupu krompirja. Te ekipe se bodo mudile po vaseh, vse dotlej, dokler ne bodo svoje naloge z uspehom izvršile. Ze prvi dan svojega de'a so ekipe pri zajetju tržnih pre- sežkov dosegle dobre rezultate po kra- jevnih odborih: Braslovče 7000 kg, Grobelno 1.160 kg. Gomilsko 9 270 kg, Le'uš 2.400 kg, Ljubečna 1 400 kg, Po- nikva pri Grobe^nem 22.800 kg. Petrov- ce 8.900 kg, Rifnik 2 300 kg, Socka 5.200 kg, Sv. Primož 3 500 kg, Sv. Pe- te" v Sav. dolini 33.700 kg, Sv. Jeronim 2.220 kg in Žalec 4.770 kg. Ze iz navedenih številk je razvidno, kakšen odnos imajo nekateri večii kmetje do skupnosti, zato bo tudi skupnost proti njim na isti način po- stopala in sicer tako, da jim bo zajete tržne viške krompirja izplačala, v smi- slu uredbe o odkupu kromp'ria, po nižji ceni in brez stimulacije v bonih. M. A. Ob L kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije V nedeljo, 24. oktobra 1948, bo pri- čel z dciom I. kongres Enojnih sindi- katov Jugoslavije v Beogradu. I. kongres ESJ se vrši neposredno po V. kongiesu Komunistične partije Ju- goslavije, ki je podal marksisiično- leninistično analizo rezultatov borbe delavskega razreda Jugoslavije, podal pa je tudi jasno perspektivo za naš bo- doči razvoj. Kakor je delavski razred Jugoslavije pod vodstvom svoje Partije izvojeval zmagovito narodno-osvobodii- no borbo, tako je s povečanimi delov- nimi napori po osvoboditvi, z jasno za- vestjo, da zavisi bodočnost deiavskega razreda od njega samega, gradil in ob- navljal svojo domovino, ustvarjajoč vse pogoje za prehod na plansko gospodar- stvo kot osnovni člen v izgradnji so- cializma pri nas. V neštetih akcijah in kampanjah se je krepila v srcih naših delovnih ljudi ljubezen do svoje domo- vine, poglabljal se je pravi socialistični patriotizem, raslo je spoštovanje in lju- bezen do Sovjetske zveze, do držav ljudske demokracije in vseh demokra- tičnih in progresivnih sil v svetu. Iz teh osnov se dalje razvija proletarski internacionalizem, z vsem tem naši de- lovni ljudje ponovno dokazujejo vsemu svetu, kaj zmore neizmerna ustvarjalna sila delovnih množic, če ima na vodstvu takšno Partijo, kakor je naša Partija. Kongres se vrši v času, ko padajo na naše državno vodstvo in na našo Par- tijo s Centralnim komitejem na čelu neupravičeni očitki in obtožbe, spričo katerih občuti delavski razred Jugo- slavije, vključen v mogočno organizaci- jo Enotnih sindikatov, in kot vodilni razred nove Titove Jugoslavije, težko zgodovinsko krivico. In med tem, ko je klevetniška kampanja zavzemala ved- no večji razmah, ko obrekovalci nika- kor niso hoteli in nočejo priznati pra- vilnosti naše poti v socializem, se je naše delovno ljudstvo s tekmovanjem aa najlepši način pripravljalo na zgo- dovinski V. kongres KPJ, dokazujoč z novimi delovnimi uspehi vsemu sve- cu, da stoji delavski razred Jugoslavi- je trdno in neomajno za našo vodnico in učiteljico Komunistično partijo, za njenim Centralnim komitejem s tova- rišem Titom na čelu. Bogat material V. kongresa KPJ je močan prispevek v zakladnico marksi- stično-leninistične teorije, kar pomeni obogatitev teoretičnega znanja sleher- nega člana sindikata in je obenem uspešen pripomoček za razumevanje specifičnosti naše poti v socializem. Ko se naši delovni koiektivi pripravljajo na I. kongres ESJ s tem, da sprejema- jo nove tekmovalne obveznosti, jim s^uži za osnovo poglabljanje idejno-, političnih vprašanj in s pridom se po- služujejo študija specifičnosti ekono- mike nove Jugoslavije. Vse to nujno dobiva odraza v večji storilnosti, v zmanjšanju neopravičenih izostankov, pojavljajo se novi udarniki, novatorji in racionalizatorji, izboljšuje se kvali- teta proizvodov ob istočasnem zniževa- nju proizvodnih stroškov. Na ta način celotni delovni kolektivi uresničujejo program Partije, s socialističnim odno- som do dela izkazujejo ljubezen do na- še Partije ter potrjujejo zaupanje v pravilnost partijske politike in njenega vodstva s tovarišem Titom na čeiu. Tako se naši delovni ljudje z istim tek- movalnim poletom, s kakršnim so se pripravljali na V. kongres KPJ, pri- pravljajo na I. kongres ESJ. S svojim delom in požrtvovalnimi napori v iz- gradnji socializma so že doslej praktič- no dokazali, da sprejemajo program KPJ, zato ne dvomimo, da bo sindi- kalna organizacija sprejela na svojem I. kongresu program Komunistične partije kot svoj program. mNI mi žal truda in neoresD^niH noci" pravi Marijan Železnikar Ko je v marcu 1947 Železnikar Mar- jan prevzemal vsa dela in vzdrževanje električnih naprav Lesno industrijske- ga obrata Sp. Hudinja, je takoi videl, da bo treba mnogo trud'^ preden bo spravil vse v red. Električne naprave so bile takrat zelo pomanjkljive in tudi napeljave niso odgovarjale predpisom. Te pomanjkljivosti so često povzročale motnje, kar je imelo za posledico, da lesno industrijski obrat ni mogel pro- izvajati toliko kot bi sicer. Da bi odpravili vse pomanjkljivosti, jo bil v mesecu juliju 1947 obrat ustav- ljen in so ga pričeli obnavljati. Tov. : Železnikar Marjan je sam organiziral provizorično delavnico in se s skrom- nimi stroji in orodjem zagrizel v delo. Vedel je, da bo treba mnogo napraviti in se trudili, toda to ga ni niti najmanj plašilo. Pod nadzorstvom »DES«-a je i pričel z elektrifikacijo žage. Prva in največja skrb mu je bila. da je nabavil potrebni material, motorje in vse osta- lo, kar je potrebno za razsvetljavo. Pri svojem delu tov. Železnikar ni poznal počitka. Ob vsakem času, rano zjutraj ali pozno zvečer, ob delavnikih, praznikih in nedeljah je de^al, pilil, napeljeval in izpopolnjeval električne naprave. Ves ta njegov trud ni bil za- man — žaga je stekla moderno elektri- ficirana, čeprav je bila transformator- ska stikalna plošča še provizorična. Pozneje je uredil tudi stikalno plo- ščo in pri njej predvidel že vse potrebe električnih naprSv za one objekte, ki bodo v petle'nem planu šele dograjeni. Razvrščal je avtomatična stikala, varo- valke, prereze žic, ugrajeval merilne naprave za vsak objekt posebej, iz ka- terih je razvidna njihova obtežba. No5 in dan je de^al z velikim veseljem, tru- I dom in veliko voljo. Pri vsem tem svo- jem, delu ni čakal pohvale. V popolnosti se je zavedal svojih dolžnosti, da mora napraviti vse, da bo obrat deloval ne- moteno in brezhibno, ker edino od brez- [ hibnega delovanja zavisi izvršitev pet- letnega plana. Kljub temu, da ni član partije, si je sam. zadal nalogo, da bo do V. kongre- sa KPJ dogradil stikalne naprave in jih dal v pogon. To svojo lastno, sebi dano obvezo, je dosegel teden dni po- prej. Ako govoriš z njim je zelo skromen, miren in tudi nima rad, da se ga hvali. »Ni mi žal truda in neprespanih noči, ki sem jih imel pri izvrševanju svoje obveze, kajti imam zavest, da sem iz- vršil ono, kar sem si zadal. Ne bodo stroji čakali na izvršitev mojega dela, pač pa bo moje izvršeno delo čakalo modernih strojev, ki jih bomo šele do- bili«, pravi vedno, ko govoriš z njim o njegovem delu. Taki delavci kot je tov. Železnikar Marjan so nam porok, da bomo vsa dela in naloge, ki stoje pred nami, izvršili in s tem tudi dosegli svojo najvišjo na- logo — socializem v naši domovini! Bo. V. V soboto dne 23. oktobra 1948 ob 18. nri zvečer pred MLO velika manife- stacija v čast I. kongresa ESJ. stran 2 »CELJSKI TEDNIK« Leto I. — Stev. 34 Kaj vse je pokazala kontrola od- kupnih akcij v okraju Celie-okolica v Žalcu z razrezom obvezne oddaje živine so zajeli tudi male kmete v korist večjim. Ponoven pretres je pokazal možnost stoodstotnega zvišanja oddaje živine samo pri močnih posestnikih. Zaradi površnega vodstva predpisa- nih obrazcev ni niti mogoče točno ugo- toviti oddajo koruze in žit. Tako ima po planu in poročilih Kmetijska za- druga manj ko 1226 kg belih žit in svo- je trditve o 100 odstotnem zaključnem odkupu sploh ne more utemeljiti. Pravo zaviranje vsemu rednemu in preglednemu poslovanju KLO-ja je vprašanje njegove administracije. Kljub ugodnim prostorom, uvežbanim nanle- ščencem in vsem možnostim prejema^- nja instrukcij in pomoči je pisarna KLO-ja vzor anarhičnosti in kaosa v prejenianju in reševanju pošte, kar brezpogojno povzroča zamude vseh ro- kov iii zadržke na vseh področjih, ob- enem pa upravičeno nejevoljo in ne- zaupanje ljudstva. Zato se dogajajo primeri vztrajnega omalovaževanja osnovne oblastne enote KLO-ja in iz- gubljanje časa pri drugih, nekompe- tentnih forumih. V sv. Vidu pri Planini Obvezna oddaja živine je tudi tu po- vsem nepravilno obremenila male kme- te. Seznama prašičev za obvezno oddajo KLO še nima, prav tako nima pregleda nad zaključkom odkupa belih žit zara-- di netočne evidence. Obvezna oddaja krompirja odboru ni; točno znana, pač pa vemo, da je iz- ključno previsoka. Tak oportunističen odnos in naštevanje težkoč zavzema i KLO pri vsakem odkupu, brez pred- ^ hodnega pretresa vseh obstoječih mož- nosti. Saj je celo družina krajevnega tajnika oddala le eno tretjino predpi- sane teže žit in čakala na naknadne opomine in opozorila. Spomladi je okrajni instruktor ostal več dni na KLO-ju, da jim je uredij povsem izgubljeno administrativno po- slovanje vendar pa so takoj po njego- vem odhodu zajadrali spet v stare vo- de in je za čas do 15. avgusta vsakršno iskanje raznih okrožnic in navodil, ki usmerjajo delo odbora, brezuspešno. V Galiciji Časovnega plana oddaje živine se pridržuje večina KLO-jev. Galicija, znana zaradi šestih primerov črnega Klanja, pa zaradi raznih saboterskih zamudnikov šepa. Med temi so trdni kmetje: Potočnik Franc, Pohole Marija, Polak Ivan, Ahtik Ivan in drugi. Nji- hove zahteve do naše industrije so vi- soke — prehrana delavstva pa jim je deveta briga. Cela vrsta posestnikov sistematično kljubuje vsem oddajam, žita, krompir- ja, lesa. Kokol Frančiška je celo uta- jila 1 ha žitne površine. Veliki kmetje kot Kruleč Franc, Po- točnik Franc, Voh Alojz, Breznik An- ton, Zagode Miha, Hropot Jože — ima- jo lepe gozdove z nujnimi poseki, upi- rajo pa se vsaki oddaji lesa, nakar se šibkejši posestniki sklicujejo nanje: »Ce oni ne, zakaj bi mi?« Predvideva- joč pomanjkanje delovne sile je KLO povabil prostovoljce iz tovarn v seč- njo, vendar pa gozdni posestniki groze s pobojem vsakomur, kdor bi sekal pri njih. (Pripomba uredništva: Zakaj jih ne vtaknejo v »stari pisker«.) V Rečici so predpisali na vsako kravo 50 kg ob- vezne oddaje mesa, brez obzira, pose- duje li kmet eno ali 10 glav živine. Pri kontrahaži krompirja imajo več zamudnikov z vrsto izgovorov. Zupan Neža iz Šmohorja je celo izjavila, da,, ne bi »takim oslom« dajala krompirja niti, če bi ga pridelala 3000 kg. Zani-. mivo bi bilo vedeti, katero oblast bi tov. Zupanova bolj želela in spošto-~ vala? V Sv. Vidu pri Grobelnem so pravilno pristopili k oddaji živine,- kontrahaži prašičev in ostalim odku- pom, imajo pa posamezne zavirače, kot je Malec Andrej iz Bodreža, ki je sa-' mo pri pšenici zatajil 30 a površine, po- lovico pri rži in ovsu, pozivom se ne odziva, pridelke prodaja na črno, vsem vestnim posestnikom pa se posmehu- je in jih odgovarja od rednega odda- janja. V Sv. Juriju ob Taboru so obremenitev posestnikov za posa- mezne oddaje živine, koruze, prašičev itd. izvedli povsem v smislu diferen- ciacije, tako, da šibkejši posestniki ni- so prejeli nikakih obvez in so mogli prosto razpolagati s svojimi viški. Za- to imajo tudi najmanj zamudnikov. O drugih — drugič! Iz vsega tega sledi, da bo naloga za- druge ozko sodelovati z ljudskimi od- bori in seveda tudi z OF odbori, ki so predstavniki delovnega ljudstva, v ka- terega dobrobit je usmerjeno njegovo delo. Pri izvedbi gospodarskega plana bo zadruga iniciativno pomagala pri pre- skrbi s surovinami, ki so v območju [ zadruge še neizkoriščene in bo z Mest- [ nim ljudskim odborom sodelovala pri proučevanju možnosti in potreb po no- vih obrtnih obratih, pri vzgoji stro- kovnega kadra in izboljšanju obstoje- čega, pri proučevanju in izboljšanju metod dela v obrtnih delavnicah zlasti določevanju norm, pri določevanju cen za obrtne izdelke in popravila, glede potreb po kreditih zadruge in njenih članov itd. Tako ozko in konkretno sodelovanje s predstavniki ljudske oblasti, kakor j tudi z OF. odbori, bo v korist zadruž- nikov samih, zlasti pa v korist vsega okraja oz. delovnega področja zadruge in vsega delovnega ljudstva. S tem in na ta način bodo tudi obrtniki aktiv- no sodelovali pri dvigu življenjske rav- ni svojega okraja. Z ustanovitvijo obrt- no nabavne in prodajne zadruge, s pravilno usmerjenim vodstvom in z ozkim sodelovanjem uprave zadruge z ljudsko oblastjo bodo odpadli tudi po- misleki onih obrtnikov, ki menijo, da jim zadruga ne bo mogla nuditi onega, česar od nje pričakujejo. Ker bo posamezni obrtnik uspešno vključen v plan le v zadrugi, bo v in- teresu vsakega, da se vključi, s čimer • bo koristil sebi in ljudski skupnosti. 1 Vciitve V Icrajevne odbore AFŽ ;v Celju z enotnostjo pri volitvah svojih od- borov in z masovno udeležbo naše že- ne dokazujejo, da se zavedajo ogrom- nega pomena, ki ga predstavlja Anti- fašistična fronta žena v svetu. AFŽ Ju- goslavije kot del močne Mednarodne demokratične federacije žena dosled- no izvaja svoj program, predvsem pa vztraja na uresničitvi osnovne točke programa na ustvaritvi trajnega in pravičnega miru v svetu. Za ta cilj se bore milijoni žena v 43 državah, člani- cah MDFZ, tudi napredne žene Ame- rike, Anglije, Francije in Kitajske itd. Zavedajoč se, da vsaka posamezna lahko dosti pripomore k utrditvi miru, so se žene strnjeno udeležile volitev in s tem tudi dokazale zaupanje vodil- ni sili KPJ z maršalom Titom na čelu. Volitve v krajevne odbore AFŽ so se v mestu Celju pričele 16. oktobra 1948. Lepo okrašena volišča so dala voli- tvam veličasten izgled. Prve so izvedle volitve v Liscah. Udeležba žena je bila 98 odstotna. Razen dveh družin, katere se niso zavedale svoje dolžnosti, so vse žene volile. Na Dolgem polju je bila udeležba 97 odstotna, v I, četrti 90 %, v Gaber ju, kjer je mnogo prebival- stva so volile na dveh volivnih enotah 90%; III. četrt je imela volitve na 4 I volivnih enotah, na prvih dveh je u- ■ spela 98% zajeti volilke. Dosti niso za- ostajale niti žene iz Medlega. Skupaj s kmečkimi ženami je odbor volilo 87% volilk, v Zavedni pa 80%. V IV. četrti se je »zbralo na volitve 515 žena, kar je pomembno, saj dosedaj v svo- jem delu še niso beležile takega obiska. Z volivnih zborovanj žene pošiljajo resolucije GO AFŽ, maršalu Titu, kjer izražajo polno zaupanje v svoje vrhov- no vodstvo. V resolucijah, naslovljenih OZN, pa zahtevajo, da se sprejme pred- log sovjetske delegacije v mednarodni kontroli proizvodnje atomske energije in uporabo iste v korist ljudstva. Po nekaterih terenih se še vrše vo- lilne priprave. Prav gotovo bodo tudi dobro uspele, kajti dobri odbori nam bodo zagarantirali, da bo organizacija Antifašistične fronte žena ustrezala svojim nalogam in s tem postala močna opora ljudski oblasti. Volitvam se bo odrekla le ona žena, ki ji ni mar za naš petletni plan, niti za vzpostavitev trajnega miru v svetu. Cfiljski obrtniki so si osno- vali obrt!?o nabavno in prodamo zadrugo Sledeč navodilu in smernicam tov. Tita, ki je v svojem gov^oru ob spre- jetju petletnega plana dejal: »Ne za- nemarjanje in odprava obrtništva, temveč njegova vključitev v naš sploš- ni gospodarski plan, dajanje podpore, organiziranje obrtništva v proizvajal- ne zadruge, da bi čim bolj koj-istilo splošnemu gospodarskemu razvoju naše države — to je naša politika glede obrtništva in tega se mora vsakdo za- vedati!« se je na pobudo Mestnega ljudskega odbora in po želji samih obrtnikov ustanovila za mesto Celje mešana obrtno nabavljalna in prodaj- na zadruga. Petletni plan določa silen dvig pro- izvajalne, reparaturne in storitvene obrtne delavnosti. Zaradi tega je treb.i v obrtništvu povečati storilnost dela in izrabo zmogljivosti s pravilnim do- deljevanjem surovin ter z zagotovitvijo orodja in strojev. V planskem gospo- darstvu ni več razdrobljenosti, ni več izoliranosti, ne vladajo več stihijski za- koni kapitalističnega gospodarstva, za- radi česar je torej nujna združitev in povezava obrtništva za dosego izbolj- šave in razvoja obrtne delavnosti. Obrtno nabavno prodajna zadruga je najboljši način povezave samostojnih obrtnikov in njihove vključitve v plan. Zadruga bo povezala na področju me- sta Celja vse obrtnike sorodnih strok, razen nekaterih strok, ki morajo ves material uvažati iz inozemstva. Zadru- ga bo oskrbovala svoje člane s proiz- vajalnimi sredstvi in surovinami Ter prevzemala od njih njihove proizvode zaradi skupne prodaje. Povsem jasno je, da obstoja bistve- na razlika med starimi obrtnoprodaj- nimi in novo obrtno nabavno-prodajno zadrugo. Surovine in pomožna sredstva bo razdeljevala zadruga plansko, to se pravi, na osnovi zbranih podatkov o potrebah članov zadruge po surovinah, pomožnih sredstvih, orodju in strojih in po delovni zmogljivosti obrtniških obratov svojih članov. Zadruga bo skrbela na podlagi zbranih podatkov o cenah, kalkulacijah in režijskih stro- ških obrtnih izdelkov za normiranje porabljenega materiala in normiranje režije, zaradi česar bo torej morala imeti vpogled v obrate svojih članov, da bo mogla izvrševati svojo nalogo. Skupnost, ki jo predstavlja torej no- va obrtna nabavno prodajna zadruga, je dobila s tem globok družbeni pomen in predstavlja dejansko sredstva po- vezave in vključitve v gospodarski plan. Naše Žene SO Z volitvami v svoie odbore dokazale veliko poli- tično zavest v Peslem so žene volile prvi dan dopoldne 15. oktober je bil prvi dan volitev v odbore AFŽ. Žene v najbolj aktivnih krajih okraja so hotele imeti že prvi dan volitve in jih ni prav nič motilo, čeprav je bil delavnik. Temu svojemu prazniku so dale tudi lep zunanji vi- dez. Po vseh izložbah, stenah in dvo- ranah so bile parole, okrašene slike naših voditeljev itd. Po hišah so na dan volitev izobesile zastave. V Pesjem so žene določile 9. uro za volivni sestanek. Zbrale so se v dvo- rani svojega novozgrajenega zadruž- nega doma, h graditvi katerega so do- prinesle tudi one svoj delež, saj so na- pravile 3000 prostovoljnih delovnih ur. Po referatu sekretarja OF je kandi- dacijska komisija predložila predloge, za bodoči odbor, katerega je sestavila na podlagi predlogov, ki so bili izne- seni že na predvolivnem sestanku. Na- vzoče so za vsako posamezno predla- gano ženo posebej glasovale z dviga- njem rok. Izvolile so tudi 6 najboljših žena v kraju za delegatke na okrajno volivno konferenco. Žene hitijo izkoriščati zadnje jesen- ske dneve za pospravljanje pridelkov, ker je lepih dni le bolj malo, a kljub temu so našle čas za volivni sestanek in se jim je zdelo škoda časa, čeprav je bil petek res lep dan. Rekle so, da takšnega praznika še niso doživele. Marsikatera žena ni imela ta čas ko- mu prepustiti otroka v varstvo, zato so prinesle otroke kar s seboj. Kmetica iz Podgorja, ki se je tudi težko odtr- gala od dela, je ta čas pustila svoje vprežene krave zunaj in jih privezala, samo da je lahko tudi ona prisostvo- vala volivnemu sestanku. Zaradi teme- ljite priprave in zavesti žena je bilo na volivnem sestanku navzočih 96 od- stotkov žena in to še na delavnik, sre- di dopoldneva. Ne le navadna zavest, ampak prav poseben ponos je ta dan sijal z obrazov žena. Sklenile so tudi, da bodo pri Rudniku v Velenju usta- novile krpalnico, priredile tečaj za ple- tenje. Soštanjske žene so voliie stoodstotno Šoštanj se je pri volitvah v odbore AFZ še posebno odlikoval. Že sam zu- nanji videz kraja je nekaj dni prej do- kazoval, da se pripravljajo žene na posebno velik dogodek. Šoštanjčani se doslej niso nikdar zbrali v takem šte- vilu, kaj šeie, da bi samih žena bilo toliko. Pa vendar so ob tej priliki Šo- štanj ske žene pokazale, kaj zmorejo, ker so se stoodstotno odzvale voli- tvam. Obljubile so, da bodo ustanovile krpalnico, da bodo izdelovale otroške copate, priredile bodo tečaj za kroje- nje in sodeiovaie pri vseh delovnih ak- cijah. Ta teden bo ostal vsem v spo- minu, ne samo ženam v Šoštanju, am- pak vs! m Soitan.ičar.om. Pc končanih volitvah je zaigrala godba Tovarne usnja, ženski pevski zhor »Kajuh« je zapel nekaj pesmi. So- deVjvali so tudi pionirji in dijaki Šo- štanj ske gimnazije, vsak z nekaj to- čkami. L. P. ¥ Melenju je samo ena Izostala V Velenju so imele žene v delavskih kolonijah volitve že ob 7. zjutraj, v trgu Pa zvečer. Dvorana je bila lepo okrašena znotraj in zunaj. Volivnemu sestanku sta prisostvovala dva čiana KO OF. Slovesnemu sestanku sta dala poudarka s kratkim kulturnim spore- dom: pevski zbor AFŽ je zapel nekaj pesmi, pionirji pa so izvajali svoje toč- ke in recitacije. Obveze, sprejete na predvolivnem sestanku so še povečale in bodo delale Škrat tedensko na gra- ' dilišču zadružnega doma. Tu so pri- šle na volivni sestanek prav vse žene, ter bi bila udeležba 100 odstotna, da se ni našla žena inženirja Lapajnerja, ki se volitev ni udeležila z izgovorom, da bo šla na volitve takrat, ko ji bo oblast preskrbela krompir. Zdi se, da ima najbrž zaprte oči in ušesa, da nič na svetu ne vidi in sliši, da ravno se- daj naša ljudska oblast vrši odkup krompirja in daje vse ugodnosti, da bi se zagotovila prehrana industrijskemu in mestnemu prebivalstvu. Vemo pa, da ljudem, ki jim ni pre- več pri srcu naša ljudska oblast, pri- de prav ob takih prilikah vsak izgovor, pa če je še tako neulemeljen. Volitve v Velenju so bile vkljub temu uspeš- ne, žene si bodo pa to »gospo« tudi za- pomnile, ker prav zaradi nje ni bila udeležba 100 odstotna. Žene okraia Celje-okc lica ob volitvah Prve volitve so izvedle žene v Sv. Juriju pri Celju. S svojo udeležbo so dokazale, da se zavedajo važnosti na- šega skupnega dela in sodelovanja z ljudsko oblastjo. Se nikoli se ni v St. Juriju zbralo toliko žena. Saj so pa tu- di s svojo udeležbo manifestirale bor- bo za svetovni mir, kajti volitve se vršijo pod geslom: »Volitve v odbore AFŽ so manifestacija žena za mir.« Žene St. Jurija so sprejele obvezo, da bodo delale pri gradnji zadružnega doma, katerega hočejo dograditi do 12. novembra. V Vojniku so bile volitve velika ma- nifestacija žena. O razvoju in delu or- ganizacije je podala referat neumorna tovarišica Kristanova. Dvorana je bila okrašena, žene pa so z vso resnostjo iz- volile novi odbor. Volitve so se vršile na treh straneh: v Vojniku, na Gmajni in pri Sv. Tomažu. Ker so pri Sv. To- mažu le večji kmetje, so tu volitve naj- slabše izpadle. Samo ena velika kme- tica je prišla na volivno konferenco, drugače pa le manjše kmetice in de- lavke. Večja kmetica Naraksova, pri kateri se je volivna konferenca vršila je odšla pred volitvami od doma in je pustila doma le hčerko. V Laškem so žene volile 91%. Dvo- rana, kjer se je vršila volivna konfe- ' renca, je bila lepo okrašena. O dose- danjem delu organizacije je govorila tovarišica Furlanova, predvsem o delu za otvoritev DID-a. Nato so volivno konferenco žena pozdravali v imenu Komunistične partije tov. Manfreda, v imenu Osvobodilne fronte tov. Košar in v imenu Mestnega ljudskega odbora tov. Sinogoj. Tovarišica Medvedova pa je podala referat o razvoju organizaci- je in o nalogah. Že na predvolivni konferenci so žene iz Laškega sprejele obvezo in sicer, da bodo za DID sešile 30 parov copat in vso potrebno posteljnino. Obiskovale bodo študij, ki ga bo organizirala in vodila Osvobodilna fronta. Uredile in odprle bodo krpalnico. Vsa volivna konferenca je bila zelo živahna in kaže kako so žene z vso preudarnostjo iz- volile svoj novi odbor in svojo novo predsednico tov. Medvedovo. V Skofji vasi pa je bila udeležba 70- odsotna. Za predsednico je bila izvo- ljena tovarišica Bekežova, saj jo pozna- jo vsi kot neumorno ženo. V Grobelnem so žene na volivni kon- ferenci sprejele obvezo, da bodo pri- „ redile kulturno prireditev, pridobile nove naročnice za »Kmečko ženo« in da bodo redno imele mesečne sestanke. V Zadobravi je prišla na volišče to- . varišica Kramer Terezija z dojenčkom na roki, ni pa se udeležila volitev žena sekretarja OF, ki- biva v neposredni bližini, kjer se je vršila volivna kon- ferenca. P. A. . v Zigre — Vaša barvarna spet ne bo dosegla plana? — Zigre, razumeš, žigre nam pijejo kri, — je skoraj boleče vzklikal obra- tovodja barvarne v Celjski tkalnici hiačevine na proizvodnem sestanku. Vsi obrati dosegajo in presegajo plan, edino barvarna ne, — in vse zaradi teh >žigr«. O žigrah je bilo govora vsak dan.- Vsak čas je kdo pritekel iz barvarne v ključavničarsko delavnico: — Kje je tovariš Jošt? — Ga ni._ V tkalnici popravlja stroj, — mu odvrne Žohar. — Potem pridi ti, — je vztrajal de- lavec. — Kam, v barvarno? Je že spet kaj za nič? — Zigre, žigre že zopet ne delajo. — Kaj zopet, rajši reci, še vedno ne de'.ajo, — se je na tihem dušal Zohar, pograbil orodje in haj d v barvarno. S hitrimi koraki sta šla skozi tkalnico, kjer sta bila zaradi trušča prisiljena molčati in vstopila v barvarno. Oster duh po barvilih se jima je zarezal v nos in grlo. V barvarni pa so žigre de- lale tak peklenski trušč, kot da bi tisoč vragov dračje lomilo. »Zigre«, to so nizki stroji za barvanje blaga v kosih, so se tresle in odskakovale, kot srednjeveški topovi. Žohar je pomilovalno gledal delav- ce, ki so jezno hodili okoli teh žiger in robantili. — Najraje bi jih razbil v tisoč kosov, prekleti klopotci, — se je nakuhaval Skorc. — Zdaj pa tekmuj, če moreš? — je vzdihnil Grm, — in to za II. kongres KPS, pa povrhu še za I. kongres sin- dikatov. Tukaj ti pa ta stara ropotija sabotira, — je ugotavljal Delakorda. • Žohar, ki je med tem ustavil mo- torje in se podal na popravljanje stro- jev, je vmes povedal: —■ Poslali so jih iz Češkega kot staro železo, pri nas so že cela leta, saj ni čudno. Le poglejte, kako oglodana zo- bata kolesa imajo. — Ih, škrbaste kot stara babnica, — so je nekdo oglasil. Potem je Zohar nekaj ur popravljal stroj, da bi spet nekaj ur deloval, produkcija je padla in plan barvarne je bil zopet pri vra-- gu, —• in vse zaradi tistih »žigr«. Žigre pa kot da se ne zmenijo za vsa tek- movanja, za plan in norme, so slednji dan začele skakati in zganjati tisti' peklenski hrušč. Ključavničarja Žohar in Jošt sta slednji dan stala pri njih, tako da so ju delavci vabili, naj se kar naselita v barvarni. V začetku septembra so žigre nekega popoldneva popolnoma odpovedale. Skakale so kot še nikoli, se ustavljale in zopet poganjale naprej in delavci so z žalostjo ugotovili, da jih bo treba zmetati ven, kot staro železo. Toda kaj bi brez »žiger«? Produkcija v tkalnici se je večaia, zato tovarna brez žiger sploh ne bi mogla izvršili svoje naloge. Končen polom teh strojev je dal mi- sliti delavcem, vodstvu, mehanični de- lavnici in strojnim tehnikom. Plan je bil že tako pod črto na grafikonu, stro- ji so bili za nič, delavcem so tekmo- vanja nalagala nove naloge, novih strojev pa nikjer. Strojni tehnik Ko- lenc, mlad po letih in star v zavesti o svojih dolžnostih, se je resno podal k nacrtom. Posvetoval se je z delavci in ključavničarji in izdelal načrt za novo žigro. Povedati moram, da je bila ena popoinorna nerabna, dve pa so bile za 90 odstotno popravilo. Zohar je med tem v enem tednu skoraj noč in dan popravljal prvo žigro, v štirinajstih dneh je spravil V pogon še drugo, v tem času pa so pridno delali tretjo, po- polnoma novo. No, po enem mesecu je bila nova žigra gotova. In kako so jo spravili skupaj. Iz raznih kosov želez j a so jo naredili in načrt tehnika Kolenca sproti izpopolnjevali. Novo žigro so delali prav za prav vsi, delavci, bar- vavji, ključavničarji in Kolenc. Pre- mnogi pametni predlogi so mlademu tehniku koristili. Začel je misliti, kako bi izpopolnili staro konstrukcijo, da bi morebitno popravilo ne trajalo več po nekoliko ur, temveč manj, kolikor mo- goče malo časa. Ta stvar je dala mi- sliti, bila pa ni brez uspeha, složno so jo izdelali in dokazali, da so kos raz- nim mojstrovinam v inozemstvu. Nova, doma izdelana žigra je po svoji izde- lavi pokosila vse tuje izdelke v od- delku. Tisti dan, ko so stroj postavili v od- delek, je bil prazničen za vse delavce. Nova žigra je pomenila normalni de- lovni proces. Lepo rdeče prepieskano žigro so spustili v pogon in že prvi dan se je produkcija na vseh treh strojih povečala za 100 odstotkov. Vsem »oče- tom« nove žigre so zasijali obrazi od zadovoljstva. Delakorda je računal: — Ce so prej v takem in takem času naredili vsi trije stroji en meter, zdaj pa dva, potem bomo kmalu dosegli plan. Zohar se je tokrat kar resno poslovil od barvarjev, čeprav je bil doslej kar domač v tem oddelku. Žigre so mirno in vestno izpolnjevale svojo dolžnost, če pa bi se katera morda pokvarila, jo lahko popravijo v 30 minutah. Cas popravljanja je skočil z nekaj ur na pol ure. Delavci so se oddahnili. Plan ne bo več ogrožen, tekmovanje bo ime- lo viden uspeh tudi v njihovem oddel- ku. Obratovodja hodi sedaj vedro na proizvodne sestanke. Kolenc pa izde- luje načrt za nove žigre, moderne in še bolj izpopolnjene kot so bile prve. V mizarski delavnici že delajo lesene mo- dele za vlivanje novih delov bodočih strojev. Uspehom, doseženim v pred- kongresnem tekmovanju, so primaknili novega. Nov, doma izdelan stroj v ča- su pred kongresoma KPS in ESJ je bil izdelan njima v čast. . ^ TISKARSKI DAN V dneh 23. in 24. oktobra t. 1. prireja sindikalna podružnica tiskarske indu- strije v Celju svoj tradicionalni »Ti- skarski dan«. Ta prireditev naj bi slu- žila predvsem povezavi grafičnega de- lavstva Slovenije in ima letos še slav'- nostnejše obeležje, ker se vrši v dneh, ko se vrši I. kongres Enotnih sindika- tov Jugoslavije. Spored: V soboto, dne 23. oktobra, ob 14. uri peteroboj (moški) in troboj (ženske) za naslov prvaka grafičarjev, na Glaziji. ob 17. uri namiznoteniški turnir za naslov prvaka v letu 1948 na dvorišču Mohorjeve tiskarne; ob 17. uri jesenski cross mladine in starejših; ob 20. uri igra »Stvar Jurija Trajba- sa« v Ljudskem gledališču. V nedeljo, dne 24. oktobra, ob 8.- uri zjutraj nogometni brzoturnir za naslov prvaka tiskarskih nogometnih grup 1948, v odmoru balkanska štafeta; ob 11. dopoldne odbojčni turnir za naslov prvaka; ob 12.30 izlet vseh članov podružni- ce in gostov k Celjski koči; ob 14. uri štafeta na Celjsko kočo; ob 15. šahovski brzoturnir moštev na šestih deskah na Celjski koči. Zmagovalci prejmejo diplome. Leto I. — Stev. 34 »CELJSKI TEDNIK« Stran 3 Tudi gradilisče zadružnega doma v Moziriu \e oživelo Čeprav smo skoraj zadnji v okraju pričeli s preureditvijo bivšega kultur- no prosvetnega doma v zadružni dom, so se slednji čas le pokazali vidni uspehi na gradilišču. Izpočetka smo imeli več težkoč, predvsem zaradi na- črta preureditve, toda po požrtvoval- nem prizadevanju tov. Franca Cesarja in predsednika gledališke družine v Mozirju smo le prišli do zaželjenega načrta in storili prve korake za%)riče- tek gradnje same. Delo se spočetka ni začelo kot smo pričakovali. Le Cesar Franc in Klemenak Ivan sta dosledno vztrajala pri svojih obvezah, vedoč da je vsak začetek težak, sta naposled s svojim požrtvovalnim delom zaintere- sirala tudi ostale. Posebno požrtvova- len v svojem delu je tov. Klemenak Ivan, ključavničar iz Mozirja. Dela na gradilišču redno vsak dan po več ur. Da bi pritegnil tudi ostale, je dal že precej jabolčnika, večkrat pa je pri- pravil za graditelje tudi kosilo. Ko ga je neka tovarišica vprašala, koliko mu je dolžna za popravilo voza, ji je od- govoril: »Na gradilisče nam pridi po- magati«. Zelo je tudi ponosen, da ima sina in hčerko na mladinski cesti Za- greb—Beograd. Večkrat sta se Klemenak in Cesar jezila na mladino, ker spočetka ni do- volj pomagala, največ pa zaradi tega, ker je bila na drugih__|radi_liščih v okraju. Pozneje so naši najboljsTmla- dinci in mladinke uvideli potrebo de- la na lastnem gradilišču, posebno Be- netek Ljubo, Cop Rafko. Vera in še nekateri tovariši. Nekega cfne so že ob ob 4. zjutraj marljivo nabirali kame- nje v potoku, drugi pa so pričeli ko- ^ pati temelje. Dne 13. oktobra zvečer so j ^ladirici po sestanku prišli na gradili- sče, katerega sta že pred tem razsvet- j lila tov. Uranjek in Pavlin ter pripra- vila radio zvočnik. Naslednji dan proti večeru so se dela udeležili tudi usluž- benci OLO-ja Mozirje, posebno pa je oživelo gradilisče v mraku, ko je po- leg razsvetljave gradilišča oral trak- tor Miklavčevo njivo. Dosegli bi lah- ko še vidnejše uspehe, če bi svojo dolžnost storili vsi kmetje iz bližnje okolice predvsem oni, ki imajo vprež- no živino, da bi pripomogli pri odva- žanju in dovažanju materiala. Posvetovanje je sprejelo zaključke, ki temeljijo na dosedanjih izkušnjah. V tekmovanju za IV. kongres SKOJ-a so sprejeli skoraj vsi odredi obvezno- sti, ki jih bodo častno izvedli. Izboljšali bodo učni uspeh in zvišali šolski obisk. Vsi pionirski odredi sprejemajo obve- ze v čast skupnemu kongresu SKOJ-a in LMJ zato, ker vedo, da jih mladin- ska organizacija vodi po poti, ki je za- črtana — k izgraditivi socializma v naši domovini, pod vodstvo KPJ s tov. Titom na čelu. Ob koncu posvetovanja so najboljši pionirski odredi prejeli nagrade. Okraj-! no prehodno zastavico je dobil pionir- ski odred v Solčavi, s knjižnimi nagra- dami pa so bili nagrajeni odredi: Ve- lenje, Šoštanj, gimnazija. Šoštanj osn. šola, Cirkovec, Bele vode, Pesje, Mo- zirje gimnazija. Gornji grad in Rečica. Zadružni dioiti je razgribal kulturno življenje v Pesjem Prebivalci vasi Pesje v Šaleški do- lini so prvi postavili zadružni dom v mozirskem okraju. S pridobitvijo dvo- rane je zaživelo tudi kulturno življe- nje. Krajevni kulturni aktiv skrbi, da se vrstijo v Pesjem vsak teden kul- turne prireditve s primernim kvalitet- nim programom. Ako sama ekipa ne more izpolniti programa, povabi v go- ste sosedne aktive, sama pa gostuje tu- di v drugih krajih. Obisk priča, kako si prebivalstvo želi kulturno-prosvet- nih prireditev. Tudi pionirji so našli v zadružnem i domu nekaj privlačnega — lutkovno gledališče, do katerega kažejo izredno veselje. Pa oni niso samo pasivni gle- dalci, ampak se tudi aktivno udejstvu- jejo in kar ne morejo dočakati vaj in prireditev. Lutke za gledališče so do- mači izdelek. Krajevni ljudsko prosvetni svet je v zvezi z odborom ZB organiziral red- ni študij vsega prebivalstva. Na štu- diju obravnavajo gospodarska in poli- tična vprašanja, udeležuje se ga pa od 100 do 120 ljudi. Gledališka družina je še maloštevil- na, šteje samo 8 članov, a se bo sča- soma razširila, ker ob vsaki prireditvi pritegne enega ali dva novinca. Pri vajah so resni in disciplinirani ter prihajajo točno ob napovedanem času. Denarna sredstva za nabavo rekvi- zitov črpajo iz dohodkov prireditev. Nabavili so že zaveso za oder, 5 šahov ter 519 najnovejših leposlovnih in po- litičnih knjig. Šahovska skupina igra dnevno, zelo dobro posluje tudi knjiž- nica. Ljudje radi posegajo po novejši literaturi tako, da knjižnica izposodi mesečno okoli 20O knjig. V domu imajo tudi radio, okoli ka- terega se zbirajo vsak večer. Glazbeno življenje pa bodo poživeli tudi tambu- raši, ki so tudi našli v domu svoj pro- stor za vaje. Za uspešno prosvetno delovanje je krajevni ljudsko-prosvetni svet pre- jel nagrado od lO Ljudske presvete ter je lahko svetel vzgled vsem ostalim v okraju samem pa tudi izven njega. R. P. V Mozirskem okraju prašiči v pitališčlli dlobro napredujejo v zvezi z odkupom prašičev so v mozirskem okraju uredili štiri pitališča: v Ljubnem, v Gornjem gradu, v Mo- zirju in Družmirju. V kratkem času so prašiči pod skrbno nego pridobili mno- go na svoji teži. V Ljubnem je 27 pra- šičev pridobilo na teži 210 kg, v Gor- njem gradu 15 prašičev 126 kg, v Druž- mirju pa 21 prašičev 160 kg, kar na splošno pomeni lep uspeh. Edina težava, ki se poraja je nabava kotlov in stekla za okna, kar bi morala urediti okrajna uprava za svinjegoj- stvo. Kratke kmeii\ske vesti iz Mozirja Setveni plan. Med najboljšimi KLO- ji, ki vestno izvršujejo setveni plan je Ljubno. Za njim ne zaostaja KLO Šmartno ob Paki. Nekateri KLO-ji si- cer v redu izvršujejo setveni plan, pač pa ne pošiljajo poročil. Med najslab- šimi predeli, ki se ne drže plana in ga slabo izvršujejo je KLO Radmirje, Grušovlje in Skale. — Skupen setveni plan so v okraju dosegli z 58 odstotki. Globoko zimsko oranje. Zimsko oranje, za katerega je predvideno v okraju 1500 ha orne zemlje se še ni pričelo. Kmetje bodo z globokim ora- njem začeli takoj po izvršitvi jesenske setve. Čiščenje semenskega žita. Čiščenje semenskega žita napreduje zelo dobro. V vsem okraju imajo očistiti le še 10% žita. Čiščenje ima velik pomen pri na-' daljnjem razvoju kmetijstva v okraju. Odkup semenskega žita in krompirja. Odkup semenskega žita je poleg uspeha v poboljšanju kvalitete bodočih posev- kov pridobil tudi zaupanje kmetov. — Odbira semenskega krompirja poteka zadovoljivo. Dosegli so že 50% celo- kupnega plana. Tri vagone krompirja pa je okraj zamenjal z dravograjskim okrajem v prid zboljšanja semenskih vrst. Redno priznavanje bikov. Letošnje redno Priznavanje bikov je pokazalo ^v^vf^^v kvaliteto plemen- skih bikov. Vzrejevalci so vsi pripe- ljali svoje živali k priznavanju. bazarje v nedeljo so v Nazarjih imeli kon- drS? KsT *^|°vskega kadra in po- "i^ Sklicana je bila na po- 7hln. Tr'fP^^^krbo pri KSS-u. Zbrani trgovski uslužbenci so pred- ocih napake m uspehe v trgovanju. Clani smdikalnih podružnic pa so se seznanili z naso novo trgovino Tov Štajner, predstavnik okrajnega' maga- zina jo govoril o nalogah nove trgovi- no v socialistični državi, o trgovini pred nastopom ljudske oblasti in prikazal slabe in dobre strani novega trgov- skega kadra. Tov. Kolenc je konkretno opozoril na napake v nekaterih pro- dajalnah. Šef trgovinske inšpekcije na °kraju. tov. Drnovšek pa je omenil ne- pravilnosti trgovske mreže, ki jih je inspekcija opazila. Pred zaključkom je kmetijska zadru- ga Gornji grad napovedala tekmova- nje vsem zadružnim in državnim po- slovalnicam v odpravljanju napak in zboljšanju postrežbe. Vsi prisotni so : sprejeli tekmovanje, odobravali pa ga, bodo vsekakor tudi vsi člani in odje- malci v naših zadrugah in trgovinah. L. F. Pionirsko posvetovanje v nedeljo, dne 17. oktobra, je bilo v Šoštanju posvetovanje načelnikov pio- nirskih odredov, mladinskih pionirskih voditeljev in prosvetnih delavcev. Na posvetovanju so načelniki poročali o delu odredov. Predvsem so ugotovili, da je pionirska organizacija v pretek- lem šolskem letu dvignila učni uspeh v vseh šolah, ravno tako šolski obisk. Vendar smo imeli še odrede, kjer orga- nizacija ni pokrenila vse za izvedbo na- log, posebno za dvig učnega uspeha. Nekateri pionirski odredi so posvečali tudi premalo pažnje šolskemu obisku. Večkrat se je zgodilo, da pionirji niso. hodili v šolo po krivdi svojih staršev. Nekateri starši še vedno branijo učen- cem, da bi se vključili v pionirsko or- ganizacijo. Zavedati bi se morali, da ZPJ vzgaja v svojih vrstah mlade ljudi v patriotizmu do svoje domovine. Pio- nirska organizacija vzgaja naše naj- mlajše, da bodo z zavestjo gradili sebi in skupnosti lepše srečnejše življenje. Življenje, katerega hočejo in želijo vsi- dobri državljani FLRJ. Kulturno-prosvetno delo se izbolj- šuje v primeri z lanskim letom. Pio- nirski odredi se pripravljajo na izved-, bo pionirskih zborov, akademij in pro-. slav državnih praznikov. Recitacijske,-. dramatske grupe, pevski zbori in mali literati se pripravljajo z vso vnemo na svoje nastope. Omeniti je treba, da ^so pionirji v Šoštanju brez pomoči uči- teljev naštudirali igrico in recitacije in dan pred volitvami AFZ prosili, če lah- ko z nastopom razveselijo svoje mate- re. Ta iniciativa pionirjev je pohvale vredna in naj bo vzgled ostalim odre- dom. Lutkovno gledališče pionirjev v Pesjem je želo lepe uspehe na svojih nastopih, saj jih je letos izvedlo že 8. Nastopali so tudi na okrajnem mladin- skem festivalu. Pionirka iz Topolščice Novak Fanika je s svojim mskim .ple- som žela uspeh in bila najboljša na republiškem mladinskem festivalu v Ljubljani. Pionirji fizkulturniki so izvedli več nastopov. Vsi so spoznali, da je teles- na vzgoja potrebna slehernemu pionir- ju. V telovadna društva se je vključilo že 12 odredov. Tekmujejo, kateri bo vključil v pionirsko fizkulturo čim več pionirjev. Šahisti pripravljajo turnir Za moštveno prvenstvo okraja. Na tur- nirju bo sodelovalo 50 mladih šahi- stov. Pri gradnji zadružnih domov so tudi pionirski odredi dosesli lepe uspehe, predvsem na gradiliščih Gornji grad, Ljubno, Pesje in od^ed Biba Ročk iz Šoš tanja na gradilišču. v Lokovici. Mla^ Šoštanj — Velenje 6 — 2 Izven konkurence je igralo drugo moštvo Savinjčana proti drugemu mo- štvu iz Velenja, ter zmagalo z rezul-. tatom 14>4 —IK točk s povratno tek- mo. moštveni brzoturnir za prvenstvo celjskega okrožja Okrožni šahovski odbor razpisuje moštveni brzoturnir za prvenstvo okrožja za leto 1948. Turnir se bo vr- šil v Celju dne 14. novembra. Pravi- co igranja imajo vsa društva in sindi- kalni aktivi v Celjskem okrožju tudi z več moštvi. Prijave je poslati najkas- neje do 10. novembra na Okrožni ša- hovski odbor Celje, kavarna Evropa. nagradni turnir Šahovska sekcija SSD Kladivar raz- pisuje nagradni turnir, v katerem ima- jo pravico udeležbe vsi nekategorizi- rani igralci člani(ce) šahovske sekcije Kladivar. Žrebanje številk bo v četr- tek dne 28. okt. 1948 točno ob 19 30 uri v igralnici šahovskega doma kavarne Evrope I. nadstropje. Prijava se vrši z vpisom v tumirsko knjigo, ki je na razpolago v igralnici šahovskega doma. turnir iv. kategornikov Šahovska sekcija SSD Kladivar raz- pisuje turnir IV. kategornikov, ki se prične dne 29. oktobra 1948 ob 20. uri v igralnici šahovskega doma kavarne Evrope, I. nadstropje. Žrebanje številk bo v četrtek dne 28. oktobra 1948 toč- no ob 19.30 uri v istih prostorih. Pravico udeležbe imajo vsi igralci, ki so v kvalifikacijskem turnirju dosegli 50 odstotkov točk, ter vsi igralci IV. kategorije. Udeleženci se prijavijo tako. da se vpišejo v turnirsko knjigo, katera je vedno na razpolago v igralnici šahov- skega doma. Opozarjamo vse igralce IV. katego- rije. da je udeležba v turnirju obvezna. JADRALNI TECAJ V CELJU V okviru Ljudske tehnike v Celju se lepo razvija športno letalsko društvo »Ckalov«. Vsak obiskovalec razstave Ljudske tehnike se je lahko prepričal o marljivem delu aktivnih članov dru- štva. Ker pa mora biti danes letalstvo masovno, je dala Ljudska tehnika mož- nost vsakomur, ki ima zanimanje do letalstva, m si želi pridobiti osnovne pojme letenja, da obiskuje ta mesec jadralni »A« tečaj v Celju. Organiza- cijsko bo vodilo tečaj Celjsko letalsko društvo. Mladinci, mladinke, ne zamudite le- pe priložnosti, ki se Vam sedaj nudi v Celju, zato v čim večjem številu pose- lite masovni sestanek, ki se bo vršil v sredo 27. oktobra 1948 ob 6. zvečer v prostorih delavnice SLD Ckalov (os- novna mestna šola — v kleti), kjer bo- mo razpravljali o tehnični izvedbi te- čaja. SLD »Ckalov«, Celje OBVESTILO Vse kmetijske zadruge odkupujejo divji kostanj po ceni 1 din za kg. Apeliramo na vse, ki imajo možnost, posebno še na mladino, da se loti na-" biranja in tako pripomore k uspehu te gospodarske akcije. V naših krajih imamo mnogo divje- ' ga kostanja in tako lahko mnogo ko- ristimo splošnemu gospodarstvu. Uprava za odkup CELJSKA MESTNA HRANILNICA Celje, obvešča lastnike tekočih računov, da uvede s ponedeljkom, 25. oktobra 1948 poslovanje po načinu Narodne banke FLRJ. Poslovanje z vlogami na hranilne knjižice ostane nespremenjeno naprej. SLAMOREZNICO novo, oziroma dobro ohranjeno, na roč- ni ali motorni pogon, kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite na Kati Randl, tovarna Sv. Pavel pri Preboldu. OPOZORILO! Opozarjamo vse tovariše obrtnike, da se vrši ustanovni občni zbor Obrtne nabavno-prodajne zadruge v četrtek . dne 28. oktobra ob 7. zvečer v vrtni dvorani hotela Evrope. PREKLICUJEM za neveljavno OF legitimacijo na imer Rankel Peregrina, štev. 8-45, izdano od OF odbora Zg. Hudinja. SEPARIRANO VECJO SOBO z balkonom oddam 15. novemh^-a dve- ma dostojnima osebama, manjšo pre- hodno pa takoj solidnemu samcu. Vse dobro opremljeno, a brez perila in po- strežbe. Obširnejši dopisi pod »Red« na , upravo lista. KOSTIM malo rabljen, sive barve in visoke žen- ske čevlje štev. 28, zamenjam za mast ali belo moko. Naslov v uredništvu. KINO METROPOL od 20. do 27. oktobra: sovjetski f:^m Za srečo tistih, ki so na morju od 28. do 31. oktobra: francoski umet- niški film: Oče Goriot KINO DOM od 25. do 29. oktobra: sovjetski film Konjiček Grbavček KINO LASKO Češki film: Gosli in sanje Dežurna zdravniška služba: 24. oktobra: Podpečan Ivan, Celje, Ma- riborska 24. NOVI GROBOVI: Korošec Filip, delavec iz Pečovja 24, Teharje, Lovrenčak Milan, sin delavke iz Celja. Robida Jožefa, krajevna reva iz Celja. Zagožen Stanislav, sin rudar- ja iz Celja, Guzej Jože, sodar iz Velike Pirešice, Žalec, Farbaš Rozalija, zaseb- nica iz Celja — Nova vas 41, Baloh Rudolf, dijak iz Kasaz 53, Liboje, Ce- lje, Zagode Miha, posestnik iz Celja, Ostrožno št. 7. poročeni V celju: Ocvirk Miroslav iz Štor pri Celju ia Grosek, roj. Golob Ivana iz Celja; Bra- čič Franjo iz Celja in Premuž Sebina iz Celja; Rehar Franc iz Celja in Kot Zora iz Celja; Orlčnik Stanislav in Za- bau Justina iz Celja; Jager Karlina in- Anders Kvetuša oba iz Celja; ProL Vaupotič Ivan iz Maribora in Grabner Hedvika iz Celja; Pižent Zmagoslav in Spol j ar Marija oba iz Celja; Napret Alojz in Kisovec Pavla iz Celja; Zvar Franc in Krušič Zora oba iz Celja; Be- lak Alojzij in Kranjc Marija oba iz Celjaf Orač Ludvik in Brauc Justina oba iz Celja; Ropotar Jože iz Celja in Vauda Dragotina iz Vojnika. rojeni V celju: Cepin Hermina, hči Antona in Zofi- je roj. Turnšek iz Celja, Zg. Hudinja št. 23, Marini Margareta, hči Marije iz Pungerta št. 10. Sv. Jurij pod Kumom, Marini Cvetka, hči Marije iz Punger- ta 10, Sv. Jurij pod Kumom, Poličnik Franc, sin Valentina in Veronike roj. Gregom iz Sp. Rečice 38, Mozirje, Fel- din Marija, hči Antona in Olge rojene Umek iz Celja, Lava št. 3, Pintar Fran- čiška, hči Marije iz Rožnega vrha 10, Šmartno v Rožni dolini, Zeme Terezi- ja, hči Jožefa in Ane, roj. Skoberne iz Glažute št. 17, Svetina, Plazar Mari- ja, hči Vinka in Neže, roj. Krivec iz Budne vasi 4, St. Janž na Dolenjskem. opozorilo Občinstvo Celja-mesto in okolica opo- zarjamo, da se bodo vsa razpoložljiva zemljišča kot vrtovi oddajala v zakup za leto 1949 že letos do konca tega me- seca. Interesenti naj se zaradi natanč- nejših informacij zglasijo pri svojih Krajevnih odborih (Terenskih pisar- nah), ki so že prejeli tozadevne okrož- nice z razporedi o delitvi zemljišč. V slučaju slabega vremena se delitev zemljišč avtomatično preloži na nasled- nje dneve, t. j. s pričetkom ob istem času na že v razporedu navedenih kra- jih. -v,.- ,. Uprava zemljišč MLO Celje KraSovecJurCek: ro a KRI K VI o«RX- ČUVAJO s KRIVICO (Novela) — Pred pol ure. — In že si prišel sem? — ga je zbo- del Mirko, da je fantu kar nerodno po- stalo. Logarica je prinesla večerjo in raz- delila žlice. Položila je žlico pred Ton- Ča in mu šepnila na uho: — Pojdi Tonč. Vode ji bo zmanjka- lo v očeh. Tonč ji je nemo pokimal in se Izmuz- nil iz hiše. Zalotil jo je v kuhinji ob škafu vode, ko si je umivala objokan obraz. Nasmehnila se mu je skozi sol- ze in si s predpasnikom otrla lice. — Priden si bil za pisanje, — mu je očitajoče dejala. — Za pisanje res nisem kdo ve kaj. Sicer pa kaj bi ti pisal. Da te imam rad, že itak veš. Spominjati te, naj počakaš, ni bilo vredno, saj sem ti zaupal. — — Si? — je vprašujoče zategnila. — Zakaj nisi vsaj to pisal, da prideš, v zadrego si me spraviL — — Saj bodo morali zvedeti, Ce že ne vedo. Pojdi, — ji je ponudil roko in stopil k hišnim vratom. — Ne tja, Tonč! — ga je narahlo po- tegnila v vežo. Stopila sta pod zvezdnato nebo. V vinogradih so zaljubljeno cvrčali čri- čki. Veter, ki je lahno božal veje bliž- njih sliv, jima je mešal lase. tako bli- zu sta stala. Brez besed sta prisluhnila nočnemu šelestenju. Nihče od njiju se ni upal šepniti besedice v bojazni, da bi vsaka beseda bila pregroba za ču- stva njunih src. Kot dva goloba, ko kdaj pade jastreb mednju, sta se zdrz- nila, ko se je za njima oglasil Mirko. — Ce vidva nista lačna, sem pa jaz. k večerji! Večerjali so ob svetli električni luči, ki je bila za Vido še posebno svetla. * • • Sršenov Pepč se je tiste dni vrnil z ujetništva. Doma je bil s hribov, ki so se onstran Loga razpotegnjeno dvigali proti nebu. Edini sin močnega gruntar- ja je bil. Za delo se mu doma ni lju- bilo prijeti, zapustil je očeta in grunt in šel v dolino, kjer je od časa do časa prijel za kak kratek posel, večji- del svojega življenja pa se je potepal in pretepal. Kmalu, ko so prišli Nemci je tudi njega zmanjkalo, govorili so si- cer, da se je javil v Essovce, točno te- ga le niso mogli zvedeti. Ko se je vrnil iz Rusije, ga še en dan ni zdržalo do- ma, prišel je nazaj v dolino in popival pri Gabru. V gostilni je sedelo le ne- kaj gruntarjev, ki so pripeljali hlodov- je na žago. Gaber je prisedel h grun- tarjem in pomignil PepCu: — Kaj boš tam v kotu pajkom dru- ščino delal. Pridi sem, pa nam kaj povej. Sveta si prehodil, da je kaj. Pepč je rad zapustil prazno stekle- nico in se primajal k mizi. ki je bila vsa obložena s pijačo. Gruntarji so ga radovedno in vprašujoče gledali: — V Rusiji si bil, a? — ga je po- baral Zohar. — Pa še nisi tako suh? — je pripom- nil S^efon. — Ih! Doma se človek hitro popravi, — je ošvignil Gaber Stefona s sršečim pogledom. Pij. Pepč. potlej nam pa po- vej kako je v tisti Rusiji. Tukaj jo kar prehvaliti ne morejo. Pa nič poštenega no zveš. Zvon je treba z dveh plati slišati? — je pomembno namignil. — So res tam kmete takole vkup djali? Pepč, ki je z globokimi požirki pil je samo pokimal. — Je le res. Kako pa izgleda tisto? Pepč je vprašujoče pogledal Gabra. Gaber mu je samo pokimal in ga silil s pijačo. Pepč pa je v dušku izpil nov kozarec, po glavah, ki so stisnjene kot ovce v strahu tičale skupaj. — Beračija! — je zinil tjavendan in se široko zasmejal, kot da bi ne vem kaj povedal. — Cuj, Gaber, zakaj so pa potem pri nas delili zemljo, a? — je spet dvomil Stefon. — Saj jo bodo spet vzeli. Možje, jaz sem včasih časopise bral in jih danes berem. Cisto po njihovem kopitu nas hočejo skup spraviti. Zem'ja ne bo več vaša. Vi boste samo delavci. Zrli boste pa vsi z ene sklede, lenuhi in pridni. Za upravnika vam bodo dali kakega hlapca. Na, pij Pepč, kar pij, tega jaz plačam, — se je razvnema! Gaber. Pepč Pa je zlival vase kozarec za kozarcem in klatil vsevprek stavke brez zveze, dokler ni s težko glavo zaspal na mizi. Vsi drugi pa so odšli pred gostilno in gledali ljudi, ki so se ravnokar pripe- ljali z avtomobilom. Razkladali sq svežnje oblek, le redki so imeli kov- čke. Bili zaprašeni od dolge poti ia eden za drugim odhajali v odbor. Ga- ber je ustavil Kneza, ki je razoglav vročično letal po vasi. — Kdo so ti ljudje? — Primorci! Begunci so, ki so tana ob vse prišli. — Kaj bodo delali tu? — Zemljo od agrarne bodo obdelo- vali, dokler se tam stvari ne uredijo. Ravno prav, da si tu. Jutri bomo nekaj pohištva, ki ga imajo, pripeljali s po- staje. Boš tudi ti prišel s svojimi konji? — Zakaj pa jaz? Saj ima država av- tomobile. — se je jezno obrnil Gaber in odšel v hišo. Dve primorski družini so naselili ^ farovžu. Ljudje so se le počasi priva- dili nanje, tako da je bilo priseljen- cem včasih le hudo, ker so se C^J^^^ preveč tuje. Domačini so jim rekli kar Primorci. Bili so pridni. (Se nadaljuje) Urejuje uredniSki odbor - odgovorni urednik Lojze Ju.c. - Telefon 7 - Celje. Prešernova 17. - Tiska Mohorjeva tiskarna.