LETO VI/1967 • ŠTEVILKA 8
NOVEMBER
CENA 50 S. DIN
Letošnji 9-mesečni gospodarski rezultati
Industrija in obrt v občini Kamnik je v devetih mesecih ustvarila 22.700,000.000 S dinarjev celotnega dohodka ali za 5,5 % več kot v istem obdobju leta 1966. Gospodarstvo občine Kamnik razpolaga s 758 milijoni amortizacije, ali povečane od istega obdobja lanskega leta za 55,6 %. Stroški so narasli v prvih devetih mesecih za 11,8%. Dohodek, ki je v prvem polletju bil manjši od istega obdobja leta 190(> za 5,8 %, je v devetih mesecih manjši za 5,6 % za isto obdobje leta 1966, ali 1966. leta je znašal 7.786,000.000, leta 1967 S din 7.352,000.000. Povprečno število zaposlenih je zmanjšano za 1,6 %. ali od 5.771 na 5.679 občanov. Netto izplačani osebni dohodki so znašali v devetih mesecih 3 723,439.000 S dinarjev, ali povečani od istega obdobja lanskega leta za 9,4 %. V prvem polletju pa so bili povečani za 5,2 %. ( istanek dohodka je bil v prvem polletju manjši za 30,4%. V letu 1966 je znašal ostanek dohodka 1.147,700.000, leta 1967 v prvem polletju 798,600.000, ali manjši za 30,4 %.
V devetih mesecih leta 1966 je znašal ostanek dohodka 2.379,000.000, leta 1967 1.664,000.000. ali za 30,1 % manjši.
Analiza kaže zlasti zmanjšanje dohodka za 5,6% in povečanje osebnih  dohodkov  za  9,4 %.
Prav gotovo je padec dohodka zaradi večjih stroškov, predvsem zaradi večje amortizacije, ki so
jo podjetja v letu 1967 znatno povečala. Vendar ugotavljamo, da netto produkt pada tako absolutno kot na zaposlenega in prav je, da vsi družbeni dejavniki vložimo več skrbi razkoraku med akumulacijo in potrošnjo.
Posvetiti več skrbi gospodarjenju pomeni urediti bazo, ki omogoča reševati vrsto 'problemov na komunalnem, stanovanjskem, šolskem, zdravstvenem in drugih področjih našega delovanja in življenja.
Strokovne službe skupščine pripravljajo analizo za sejo zbora delovnih skupnosti, ki je uvedel v svojo prakso sistem' obravnavanja posameznih gospodarskih organizacij, tako da se odborniki in skupščina temeljito spoznajo s problematiko v posameznih delovnih organizacijah. Sedaj je v pripravi gradivo za delovno organizacijo Rudnik kao-
Prva seja
V soboto 28. oktobra 1967, se je v Kamniku sestala na 1. sejo občinska konferenca Zveze komunistov izvoljena na konferencah krajevnih organizacij. Na tej seji najvišjega organa ZK v občini, ki šteje 47 članov, so razpravljali 0 poročilu občinskega komiteja Zveze komunistov Kamnik, o delu med obema konferen-
Za pia<mik cepublike čestitala osem občanom
Skupščina občine Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite ZK Občinski komite ZMS Združenje borcev NOV in UO »Kamniškega občanacc
lina Crna in industrijski kombinat »Svit«.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da so zaloge nekaterih izdelkov v gospodarstvu, industriji in obrti po-rastle za 26,6 %, zaloge polizdelkov za 6,3 % in zaloge reprodukcijskega materiala za 3,7 %. Moderna proizvodnja je namenjena trgu in ne za skladišča. V delovnih organizacijah, kjer imajo znatno zalog, morajo strokovne službe napraviti vse, da jih zmanjšajo, zlasti tovarna usnja, ki ima povečane zaloge za preko 200 %, »Svilanit« za preko 42 %. Naporu strokovnih služb v Titanu pa je uspelo, da so zaloge zmanjšali za 11,7% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Tovarna usnja ima na zalogi dva-inpol-mesečno proizvodnjo, »Svilanit« enomesečno, »Titar.« Uvo mesečno, Kovano orodje enoipol-mesečno,   industrijski kombinat
»Svit« enomesečno proizvodnjo itd.
Razveseljivo pa je dejstvo, da obrtna dejavnost pomeni čedalje večji delež v gospodarstvu občine Kamnik. Povečala je dohodek za 29,8 %več, kot je znašal v istem obdobju lanskega leta, osebni dohodki so povečani za 34,2 %. ostanek dohodka za 32,1 % in celoten dohodek za 33,1 %, od 1.383,000.000 na 1.841,000.000. V obrtna podjetja štejemo mizarsko delavnico Motnik, »Menina« Kamnik, »Sloga« Moste, »Alprem-Kamnik, »Zarja« Kamnik in lončarsko zadrugo Komenda.
Temeljito analizo o gospodarjenju v devetih mesecih bo skupščina obravnavala na svoji 7. seji 5. decembra 1967. leta. S temi podatki smo želeli občane seznaniti /, gospoda) sli.; situacijo V naši občini.
V. G,
konference ZK Kamnik
cama (zadnja občinska konferenca je bila 20. aprila 1967), v okvirnem programu dela občinske konference, njenih organov ter komisij. Na seji so izvolili tudi 9-članski občinski komite, revizijsko in kontrolno komisijo. Konferenca je izvolila tudi 6 komisij, ki bodo proučevala posamezna področja družbenopolitičnega življenja v občini.
Poročilo občinskega komiteja Zveze komunistov o dejavnosti organizacije ZK v občini Kamnik med obema konferencama obravnava idejno-politično aktivnost komunistov v zvezi z agresijo na arabske dežele in zaostrenimi mednarodnimi odnosi, organizacijske in vsebinske vidike reorganizacije Zveze komunistov ter idejnopolitične probleme pri izvajanju gospodarske in družbene reforme.
O nekaterih aktualnih nalogah Zveze komunistov v naši občini je uvodoma spregovoril sekretar občinskega komiteja tovariš Jože STEH. Ko je govoril o nekaterih konkretnih nalogah v zvezi z organiziranjem Zveze komunistov v občini, je poudaril, da moramo z reorganizacijo spremeniti predvsem odnos članov Zveze komunistov do družbene stvarnosti, ki mora biti aktiven in ustvarjalen, upreti se moramo pasivnosti in brezbrižnosti dela članstva do idejnopolitičnega dela ter zaprtosti vase. V zvezi z aktivnostjo članstva se pogosto postavlja
vprašanje, npr. v delovnih organizacijah, kjer delujejo samoupravni organi in sindikat, ali v krajevnih skupnostih, kjer delujejo odbori krajevnih skupnosti, krajevne organizacije Socialistične zveze idr., kaj naj delajo, organizacije Zveze komunistov, ko se pa vsi važnejši sklepi sprejemajo v samoupravnih organih. Povsem razumljivo je, da se mora prav v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah čutiti moč in idejni vpliv članstva Zveze komunistov pri reševanju konkretnih problemov. Za uspešnejše idejnopolitične delovanje pa bo treba povsod razviti tudi ustrezne oblike idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. V zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravljanja je tovariš Steh poudaril, da je danes veliko kritike na račun neučinkovitosti samoupravljanja, premalo pa si prizadevamo pri iskanju učinkovitejših oblik uveljavljanja samoupravnih odnosov, pri reševanju konkretnih protislovij, odnosov znotraj delovnih organizacij, med delovnimi organizacijami, med posameznimi področji družbenega dela ipd. Hitreje bo treba razvijati samoupravljanje na področju družbenih služb. Na področju gospodarstvo pa bo treba v prihodnje posvetiti večjo skrb tudi drugim področjem gospodarske dejavnosti, kot so obrt, turizem, trgovina ipd., saj so na
(Nad. na 2. strani)
0 B
Tri ali eno stanovanjsko podjetje
z <
pa o
►—t
m
•<
Na zadnji seji je skupščina občine Kamnik obravnavala in sklepala o stanovanjski ter komunalni problematiki v Kamniku.
Skupščina je ugotavljala, ali v Kamniku izvajamo v praksi načelo resolucije Zvezne skupščine o stanovanjskem gospodarstvu. Kako napreduje stanovanjska gradnja? V občini Kamnik delujejo 3 stanovanjska podjetja: stanovanjsko podjetje Kamnik, enota podjetje »-Stol«, enota podjetja -Kamnik". Skupno gospodarijo s 151 zgradbami in 1034 stanovanjskimi enotami. Vredonst fonda znaša 4.042,179,500 S dinarjev, ali stanovanjsko podjetje Kamnik upravlja s 66 % fonda, enota podjetja »Stol« s 15,4 % in enota podjetja »Kamnik« s 18,6 °/0 fonda.
Odborniki so obsežno problematiko obravnavali v klubu odbornikov ter poročilo dopolnili in s tem omogočili živahno in konkretno razpravo na seji skupščine.
Iz gradiva izhaja, da v Kamniku stanovanjska izgradnja stagnira, saj smo v letu 1965 dogradili 129 stanovanj, od tega 62 v  bloku,  67   individualno, leta
1966 nič v bloku, 57 stanovanj individualno, 1967 leta 18 stanovanj v bloku in 55 individualno. V letu 1966 je bilo dograjenih   57   stanovanjskih  enot in
1967 73 stanovanjskih enot. Po-dakti kažejo, da število dograjenih stanovanjskih enot upada, seveda verjetno zaradi tega, ker gospodarstvo ne razpolaga s tolikšnimi sredstvi, oz. ker sredstva vlaga v modernizacijo. Dalje smo v Kamniku imeli namen rešiti stanovanjsko problematiko izključno z gradnjo individualnih hiš, saj v letu 1966 ni bil
zgrajen niti en blok. Podatki izdanih gradbenih dovoljenj kažejo, da se odnos blokovne in individualne gradnje še slabša, kajti za blokovno gradnjo sta bili v letu 1967 izdani 2 dovoljenji, za 22 in 48 stanovanjski blok, za individualno gradnjo pa 112 dovoljenj, skupno 182 dovoljenj.
Reforma je predvsem težila za koncentracijo sredstev stanovanjske izgradnje. V občini Kamnik pa ugotavljamo, da smo z reformo razdrobili sredstva na 3 podjetja ter da samoupravni organi v gospodarskih organizacijah ■ in drugih delovnih organizacijah svojih sredstev ne vlagajo v blokovno gradnjo, ampak izključno v individualno gradnjo. Izjemi sta le delovni organizaciji podjetja »Kamnik« in podjetja »Stol«, ki sta tudi iz drugih virov pospeševali reševanje stanovanjskih problemov in ne samo iz 4 % stanovanjskega prispevka.
Živahna je bila razprava o vseh priporočilih, zlasti pa. ali se naj stanovanjska enota »Kamnik« in stanovanjska enota »Stol« združita s stanovanjskim podjetjem Kamnik, tako da bi v letu 1968 imeli v Kamniku eno stanovanjsko podjetje, ki bi skrbelo za vzdrževanje in novogradnjo stanovanjskih prostorov ter izvajalo politiko stanovanjske graditve. Nastala je vrsta argumentov za in proti združitvi. Vendar menimo, da bo skupščina na prihodnji seji dokončno izdelala priporočilo, ker je imenovala 5-član-sko komisijo, tako da bo omogočena vsem samoupravnim organom temeljita razprava in sklepanje o stanovanjski in komunalni   problematiki  v Kamniku.
Prva seja občinske konference ZK Kamnik
(Nad. s 1. strani)
teh področjih še možnosti za ustanavljanje novih delovnih mest in ustvarjanje dohodka. Pri delu samoupravnih organov v delovnih organizacijah bomo morali močneje povezovati razprave o delitvi dohodka s položajem, nalogami in perspektivami posamezne delovne organizacije. Potrebno bo okrepiti prizadevanja pri oblikovanju odnosov in meril za nagrajevanje po delu.
V nadaljni razpravi so se člani konference zadržali predvsem ob aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini, zlasti pa so posvetili pozornost problemov v zvezi s povečevanjem produktivnosti in modernizacijo proizvodnih procesov v gospodarstvu, problemom gospodarjenja s sredstvi v družbenih službah, zlasti v zdravstvenem in socialnem zavarovanju, pri vprašanju reelekcije vodilnih kadrov, pobudah za proučevanje hitrejšega razvoja in vloge osebnega dela z zasebnimi sredstvi za delo. Člani konference so posvetili del razprave tudi vprašanjem medobčinskega sodelovanja, premajhnemu številu mladine v ZK, nekaterim vprašanjem v zvezi z vlogo političnih organizacij pri urejanju notranjih odnosov v kolektivih, prekinitvi dela itd.
Občinska konferenca je sprejela tudi okvirni program dela konference in njenih organov ter komisij. Program je napravljen
po posameznih problemskih področjih, za katere konferenca ustanavlja svoje komisije. Tako bo komisija za organizacijo in razvoj Zveze komunistov posvetila posebno skrb vključevanju in analiziranju problemov organiziranja ZK v občini, dalje informiranju v Zvezi komunistov, strukturi članstva Zveze komunistov, politiki sprejemanju itd. Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko bo proučevala idejnopolitične probleme izvajanja družbeno gospodarske reforme. Komisija za družbenopolitične odnose in idejnopolitične probleme bo dala poudarka zlasti notranjim odnosom v delovnih organizacijah, ki so vedno bolj odvisni od položaja v procesu dela, dalje nagrajevanju po delu, pogojem samoupravljanja, izgrajevanju komunalnega sistema, uveljavljanju družbene reforme v družbenih dejavnostih na negospodarskih področjih itd. Komisija za idejne in družbene probleme mladine bo proučevala idejna, moralna in druga vprašanja, s katerimi se srečuje mladina ter vpliv samoupravne prakse in odnosov na formiranje mladega človeka. Komisija za mednarodna ekonomska in politična vprašanja bo s svojim delom prispevala k boljšemu spoznavanju in informiranju komunistov o problemih sodobnega sveta in odnosov v svetu.
-•1
V priporočilu je izraženo, naj gospodarske in delovne organizacije prepustijo amortizacijo stanovanjskem podjetju tako, da s kreditno politiko podpremo družbeno gradnjo stanovanjskih hiš in blokovno gradnjo.
Samoupravni organi v vseh delovnih organizacijah naj poleg 4 % stanovanjskega prispevka angažirajo še druge vire, tako da pospešimo stanovanjsko gradnjo.
Izraženo je mnenje, da bi družbeni sektor gradil manj komfortna stanovanja, da bi tudi socialno šibkim občanom z manjšimi prispevki bilo možno omogočili primerna stanovanja.
Predno se izda gradbeno dovoljenje za posamezno področje, naj se to področje predhodno komunalno in gradbeno uredi. Na osnovi ekonomskega izračuna se bremeni posamezne graditelje adekvatno s stroški, ki nastajajo z urejanjem določenega kompleksa.
V zvezi s tem je skupščina sprejela odlok o zapori gradnej na Trškem polju, Smarci in o Novem trgu. Odlok ima predvsem namen preprečiti stihijsko gradnjo, dokler niso izdelani zazidalni načrti.
Odborniki so izrazili mnenje, da je potrebno s strani strokovnih služb storiti vse, da omogočimo čim hitrejšo gradnjo in pridobitev potrebne dokumentacije.
Za Novi trg je že izdelan zazidalni načrt in ga bo skupščina na eni prihodnjih sej sprejela. Za Trško polje je zazidalni načrt v izdelavi, predvidevamo pa, da bo razgrnjen občanom konec februarja ali v začetku marca, za Smarco pa zazidalni načrt ne bo razgrnjen pred jesenjo 1968 leta.
Odborniki so izrazili mnenje, da priporočilo skupščine ne sme administrativno prisiljevati organe gospodarskih organizacij, ki imajo   svoje  stanovanjske eno-
te, temveč, da se izvede združitev na osnovi argumentov, zlasti pa, da se racionalneje trosijo sedaj razdrobljena sredstva.
Poslovni prostori naj ostanejo še nadalje v upravljanju stanovanjskega podjetja, tako da najemnino določa tržišče — ponudba in povpraševanje.
Utrjevanje samoupravljanja na področju stanovanjskega gospodarstva je pomembna naloga vseh družbenopolitičnih organizacij in skupščine. Zbori stanovalcev, hišni sveti in delavski sveti stanovanjskih podjetij s svojo strokovno organizacijo predstavljajo enotni mehanizem, ki je strokovno sposoben in družbeno odgovoren za vzdrževanje in izpopolnjevanje celotnega stanovanjskega fonda. V tem mehanizmu še niso popolnoma usklajeni odnosi med stanovanjskimi podjetji in stanovalci, oziroma hišnimi sveti. Samoupravni organi stanovanjskih podjetij si morajo prizadevati, da o programu dela razpravlja skupščina stanovalcev, tako da stanovalci aktivno sodeluje in da so obveščeni o delu, ker jim je le tako omogočeno gospodarjenje s celotnim stanovanjskim fondom in ne le fondom enega bloka.
O navedeni problematiki je razpravljal tudi občinski sindikalni svet, ki v osnovi podpira priporočila skupščine. Skupščina je ravno z ozirom na izredno odgovorno nalogo izvolila 5-člansko komisijo, ki bo dokončno izdelala priporočila za samoupravne organe, ti pa bodo dokončno razpravljali in sklepali o priporočilu skupščine.
Želimo aktivno sodelovanje občanov, zlasti pa, da zgradimo letno več stanovanj, saj je v Kamniku na razpolago za 9 mesecev v industriji in obrti 209 milijonov SD sredstev samo iz stanovanjskega prispevka.       V. G.
Protestno zborovanje proti vojni v Vietnamu
21. oktobra letos na dan mednarodne solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva sc je tudi v Kamniku pred spomenikom revolucije zgrnila velika množica občanov, zlasti mladine. Delavci iz tovarn so prihiteli s prapori in zastavami, mladina s protestnimi napisi: Nočemo vojne, Ustavimo umazano vojno v Vietnamu, Vse sile za mir v svetu
Udeleženci   protestnega   zborovanja   pred spomenikom revolucije
v Kamniku
Skrb za narodno obrambo in strokovno
oficirjev in podoficirjev
Za obrambno moč države je soodgovoren tudi rezervni starešinski kader JI,A. Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje vojaškega znanja je njegova mo-
Prispevki za pomoč arabskemu Ljudstvu
Tudi občani, delovni koektivi in družbenopolitične organizacije naše občine so se ob izraelski agresiji na Arabske narode vključili v zbiranje pomoči Arabskemu ljudstvu. Poziv občinskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije je naletel na občane in delovne kolektive na velik odmev. O tem pričajo tudi podatki 0 zbranih prispevkih, ki jih posredujemo, skupno je bilo o občini zbranih za pomoč Arabskemu   ljudstvu   !>,120.66!»  S din.
SD
1. »Stol«   Kamnik 1,300.0(10
2. Tovarna usnja Kamnik 1,000.000
3. »Svilanit« Kamnik 945.000
4. »Zarja« Kamnik 29.000
5. »Alprem« Kamnik 200.001)
6. »Podjetje Kamnik« 3.200.000
7. »Titan« Kamnik 72.823
8. »Sloga« Moste 86.000 S). Trg. podjetje »Kočna«
Kamnik 300.000
10. »Svit«  Kamnik 300.000
11. »Graditelj« Kamnik 58.800
12. »Menina« Kamnik 37.000
13. Rudnik kaolina Crna 320.575
14. 2ivi!ska industrija
Kamnik 200.000
15. »Meso« Kamnik 50.000 mi. Gozdno gospodarstvo
Kamnik 70.000
17. »Kozorog« Kamnik 50.000
18. »Usluga« 25.800
19. Komunalni zavod Velika planina Kamnik 12.200
20. Železniška postaja
Kamnik 14.000
21. Planinka Kamnik 50.000
22. Zdravstveni dom
Kamnik 21.700
23. Zavod za posredovanje invalidnih in drugih
oseb 24.01!»
24. Skupščina in družbenopolitične ogranizaci-
je občine 193.588
25. Zavod za usposabl.ja-ljanje invalidne
mladine 75.100
26. Dijaški dom Kamnik 12.000
27. OS Toma Brejca
Kamnik 112.297
28. OS Prana Albrehta Kamnik 154.000
29. OS Komenda —
Moste 19.000
30. Sodišče Kamnik 25.000
31. Komunalna banka
Kamnik 38.100
32. Krajevna organizacija SZDL Crna 28.852
33. Krajevna org. SZDL Duplica 23.400
34. Krajevna org. SZDL Kamnik i LOOO
35. Krajevna org. SZDL Komenda 12.100
.'Ki. Krajevna org. SZDL
Kamniška Bistrica 83.000
37. Krajevna org. SZDL
Križ 33.900
38. Krajevna org. SZDL Palovče 10815
89. Krajevna org. SZDL
Rudnik kaolina Crna 0.001) 40. Krajevna org. SZDL
Tunjice 3.000 SKUPAJ 9.120.60«) Občinski odbor za pomoč žrtvam impcralističnc agresije.
ralnopolitična dolžnost in obveza naši socialistični skupnosti.
Pretekli sta že dve desetletji od zadnje vojne. V tem razdobju je bilo redkokdaj jasno nebo. Svinčeni oblaki vojne visijo nad svetom, po katerem se vozi sodobni oborožen bog Mars.
Večina ljudi želi mir, toda ta je velikokrat ogrožen od raznih reakcionarnih sil, ki podžigajo vojne spopade v raznih krajih sveta, da bi zanetili novo vojno. Tako ozračje, v katerem živimo, narekuje tudi nam, da se pripravljamo na splošno ljudsko obrambo. Ljudje bomo mirno živeli in krepili gospodarsko moč družbe, če bomo vedeli, da nam ne grozi vojno uničenje. Da bi se pred morebitno nevarnostjo zavarovali, moramo pravočasno ukrepati. V eventuelni bodoči vojni bodo med fronto in zaledjem še večje razlike, kot so bili v pretekli. Zaledje bo moralo prevzeti in izvajati za teritorialno obrambo zelo pomembne naloge. Te pa bomo lahko prevzeli in izvajali le, če se bomo na vse pravočasno in učinkovito pripravili.
Vsa splošna ljudska obramba sloni v prvi vrsti na rezervnem starešinskem kadru. V preteklosti je bila naša organizacija glede strokovne izobrazbe ena izmed najaktivnejših družbenopolitičnih organizacij. V zadnjem času pa se opaža manjša aktivnost posebno pri mlajšem starešinskem kadru, ki bi moral biti za vzgled. Tehničnih zborov, predavanj in drugih akcij, ki jih pripravi vodstvo organizacije Združenja rezervnih oficirjev in podoficir jev, se ne udeleži v zadovoljivem številu. Kaj je temu vzrok, ne bi naštevali, eno pa vsekakor drži, da postajamo iz dneva v dan bolj komodni.
Sadove, ki smo jih z našim delom ustvarili, bomo lahko uživali samo pod pogojem, če bomo sposobni ohraniti mir in se znali postaviti v obrambo pred sovražnikom. Nikoli ne smemo podcenjevati sovražnika. To nam narekuje bojno pripravljenost vselej in ob vsakem času. Nobena skrivnost ni, kako so bile Arabske države iznenađene s strani izraelskih agresorjev. Ta primer je marsikoga zbudil i/, pasivnosti, verjetno ne samo pri nas, marveč tudi drugod v svetu. Stro-
Urejevanje mesta
Po izvršenih kanalizacijskih delih v Japljevi ulici in na trgu svobode je mestno komunalno podjetje oskrbelo ludi tlakovanje teh dolov mesta z granitnimi kockami. Asfaltno cestišče v tem najstarejšem delu Kamnika ne bi bilo primarno. Granitni tlak sega še čez Mlinščico v Usnjarsko ulico. Na Zapričah pa so položili gornjo as-lallno oblogo v Zupančičevi in Munovi ulici, ki sta zdaj dokončno urejeni, spomladi pa bodo oskrbeli še zelene ploskve med bloki Počasi, toda vztrajno in v skladu z razpoložljivimi sredstvi skrbimo za lepoto in ureditev mesta jn okolice. Ob pomoči in sodelovanju občanov pa bomo lahko storili še več.
kovnemu usposabljanju rezervnega starešinskega kadra bo posvečeno več skrbi kot doslej. Strokovni in tehnični zbori ter predavanja bodo obvezna M vse tiste, ki imajo vojaško razvrstitev, oziroma so še v aktivni evidenci narodne obrambe. Ta obveznost izhaja iz stališča, da so rezervni oficirji in podoficirji nosilci narodne obrambe, bodoči poveljniki raznih vojaških enot in organizatorji teritorialnih obrambnih ter drugih obvez.
Združenje rezervnih oficirjev in podoficir.jev bo še bolj poživilo
svoje delo pri jačanju obrambne sposobnosti. Strokovno izobraževanje rezervnih oficirjev in po-doficirjev postaja torej še bolj potrebno in aktualno. Iz tega sledi, da bodo morale komisije za rezervni starešinski kader izvajati strokovni program še temeljiteje, člani pa se dosledno in redno udeleževati akcij.
Strokovno izobraževanje mora biti na taki ravni, da se bo vsak član kar najbolje usposobil za svoje dolžnosti, ki jutri lahko postanejo stvarnost.
A. K.
Miha Marinko sprejel udeležence oktobrske revolucije
Letošnji 6. november je bil za udeležence oktobrske revolucije še posebno slovesen dan. Predsednik republiškega odbora za proslavo 50-letniee oktobrske revolucije Miha Marinko je namreč povabil vse udeležence revolucije iz Slovenije na sprejem.
Sprejema v prostorih skupščine SRS so se udeležili tudi tovariši Stupar. Virjent in Uršič iz nas«
občine. Tovariš Marinko je vsem nekdanjim revolucionarjem, bilo jih je preko 90. podelil spominske plakete in diplome, nakar jih je zadržal na večerji. V prijetnem razpoloženju so nato nekaj uric obujali spomine na težke zgodovinske dni pred pol stoletja.
l'o sprejemu so vsi skupaj odšli na s\ c< a ni koncert v dvorano Tivoli.
Albert Uršič. Jakob Stupar in Franc Vir jeni na sprejemu v skupščini
SR Slovenije
Urbanistična služba območja občine Kamnik
Skupščina občine Kamnik je na podlagi sklepa dne 24. 10. 1967 na svoji seji pooblastila •Ljubljanski urbanistični zavod--, da prevzame strokovni del urbanistične službe za območje občine.
Urbanistična služba, ki jo bo opravljal ljubljanski urbanistični zavod, bo temeljila na določilih zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 18-22/67, V pogi.) S pooblastilom skupščine dne 21. 10. 1967 prevzame ta zavod reševanje vseh strokovnih zadev na področju urbanizma na območju občine Kamnik v mejah citiranega zakona o urbanističnem planiranju. Urbanistična služba bo nudila strokovno pomoč občini in organom, ki so pristojni za urbanizem, s tem, da bo spremljala gibanje urbanizacije, proučevala probleme ureditve in razvoja območja občine Kamnik, nadalje bo nudila tudi strokovno pomoč v zadevah regionalnega planiranja. Na osnovi 38. člena citiranega zakona bo urbanistična
služba opravljala še sledeča dela: nudila bo vse informacije o zazidljivosti na območju občine Kamnik, izdelovala bo lokacijsko dokumentacijo, pridobila bo vsa potrebna soglasja in pogoje za pridobitev lokacijskega dovoljenja ter nudila tudi eventuelne druge morebitne usluge s področja urbanizma.
Urbanistična služba je pričela poslovati 15. 11. 1967 v prostorih zdravstvenega doma. Uradni dnevi za stranke so vsklajeni z uradnimi dnevi za Kamnik in sicer v ponedeljek od 8. do 12. ure. V sredo od 8 do 12. ure in 14 do 16. ure in petek od 8. do 12 ure. Za kakršnekoli informacije in usluge se priporočamo in prosimo, da se javljate na naslov ••Ljubljanski urbanistični zavod, sprejemna in informacijska služba — Kamnik«. Zdravstveni dom. št. tel. 83-306.
Ljubljanski urbanistični za\od sprejemna in inf. služba Kamnik
<
O
ca
O
</5
M
3
53 < O
m
o
w »—.
K <
NAŠI OBČANI V OKTOBRSKI REVOLUCIJI
Priče velikih dni zgodovine
Pred pol stoletja, 7. novembra 1917, so topovi s križarke Aurore oznanili zmago socialistične revolucije v Rusiji, zmago dotiej izkoriščanih in zatiranih delavcev in kmetov, napovedali so konec tisočletnega razrednega zatiranje in začetek dobe socializma. Ideja velikega Oktobra in Leninov nauk o luvoluciji sta globoko odmevala tudi v srcih mnogih naših ljudi, ki so se takrat v raznih okoliščinah znašli v Rusiji. Doslej zbrani podatki povedo, da se je v raznih obdobjih od leta nn i do 1921 aktivno borilo na tleh sovjetske Rusije za obrambo dosežkov revolucije nad 30.000 Jugoslovanov. Med njimi je bilo tudi več naših ožjih rojakov s Kamniškega, ki jih je kot vojaške obveznike avst-roogrske vojske obdobju od 1914 do 1917 zanesla pot na daljno rusko fronto. Mnogi med njimi so se kmalu znašli v ujetniških taboriščih carske Rusije, znanih po lakoti, bedi in boleznih. Tu so dočakali oktobrske dni 1917. Odzvali so se klicu revolucije in se vključili v nas ta j oče enote rdeče garde ali pa so šli delat v tovarne.
Niso se vsi vrnili v domovino. Prenekateri je omahnil na ruski zemlji. Pol stoletja je minilo. Marsikoga je pobrala zadnja vojska. Mnoge pa tudi leta ...
Te dni smo obiskali nekatere še živeče udeležence oktobrske revolucije iz naše občine in z njimi pokramljali o spominih na tiste velike dni.
Jakob Stupar
je bil rojen v Kamniku leta 11)93. Kot dvajsetletni fant je leta 1913 oblekel avstrijsko vojaško suknjo in šel služit cesarju v znani 17. regiment. Kmalu po začetku vojne se je znašel na ruski fronti, v Turkestanu, kjer je bil konec leta 1915 ujet. Romal je iz taborišča v taborišče, dokler ni jeseni 1917 prišel spet v Tur-kestan, kjer so v bližini Taškenta takrat začeli odpirati rudnik svinca.
»Revolucionarni dogodki v Pe-trogradu so kmalu dosegli tudi nas,« pravi Stupar. »Rdečegar-disti so se pojavili tudi v našem taborišču in nam dejali, da smo svobodni in gremo lahko domov ali pa se vključimo v njihove vrste. Večina se nas je odločila za drugo možnost.«
Pot z revolucionarji je nato vodila Stuparja na Orenbrug, v Krasnovodsk, na kaspiško fronto, kjer so bili hudi boji.
»Kot sanitejec v enotah rdeče Armade sem prepotoval velik del Rusije,« pripoveduje dalje, »in spoznal trpljenje zatiranega ruskega ljudstva. V rdeči armadi sem ostal do leta 1922, nakar sem se zaposlil v čevljarski delavnici v Taškentu. Kasneje sem delal kot nabavljač materiala pri sovnarkomu.«
Stupar je v Taškentu ostal do leta 1936. Tu si je izbral tudi življensko družico. Skupaj z družino se je po 22 letih življenja v Rusiji štiri leta pred drugo svetovno vojno vrnil v domovino. Zaposlil se je najprej kot delavec pri Titanu, kasneje v smod-nišnici. Po osvoboditvi pa je bil do leta 1960 redno zaposlen v kamniški klavnici.
Tu smo ga srečali tudi pred dnevi, saj pravi, da bi težko brez dela. Pa tudi pokojnina ni velika,
Albert Uršič
se je rodil leta 1800 v Slapu pri Vipavi; Kamničani ga bolj poznamo kot dolgoletnega predsednika kamniškega gasilskega društva in gostilničarja »Pri nebeškem očetu«.
Tudi on je bil leta 1915 v Rusiji ujet in poslan v ujetniški lo-*gor v Taškentu. Revolucionarni val oktobra 1917 je tudi njega potegnila v vrste rdeče garde. Kot komandir »zavoda« je Uršič sodeloval v bojih pri Drga-či v bližini Saratova.
»Na tej fronti, ki se je pomikala proti Uralu, sem doživljal težke trenutke,« pravi Uršič. »Spominjam se, kako smo se z mitraljezi utrdili v zvonikih, iz katerih je bil najboljši pregled po prostrani ravnini. Tako nam sovražnik ni mogel do živega.
Decembra 1918 so nas Jugoslovane poklicali skupaj in nam dejali: »Hvala vam, tovariši, sedaj greste  lahko  domov, saj boste
Albert Uršič v enoti rdeče garde leta 1917 v Saratovcm
tam še bolj potrebni, ker je tudi pri vas revolucija. Tako smo se podali na dolgo pot proti domovini. Ko smo prišli domov na Primorsko, so nas Italijani takoj zaprli, češ da smo boljšc-viki. Tako smo, taki kot smo prišli iz Rusije, v rdečeurmejskih uniformah, romali v zapor San Justo v Trstu.«
Franc Virjent
po domače Kužnar z Olševka nad Kamnikom, je bil rojen leta 1884. Tudi on je kot vojni ujetnik prepotoval Rusijo od Niženovgo-roda prek Omska v Sibiriji do Petropavlovska in Berdjanskega. V Berdjanskem ob Azovskem morju se je vključil v preskrbo-valne enote rdeče garde.
»Noč in dan smo nakladali pšenico na vagone in jo pošiljali na fronto,« se spominja Virjent. »Revolucionarna boljševi-ška ideja je prevzela tudi nas, ki smo lačni in raztrgani živeli v ujetniških taboriščih. To idejo smo širili, kamorkoli smo prišli po Rusiji, med delavci, kmeti. Moram reči, da so nas Slovence ruski ljudje zelo upoštevali, imeli so nas radi.«
Virjent je veliko idejo Oktobra ponesel s seboj v domovino. Ze leta 1920 je bil na volitvah izvoljen za župana v Nevljah in sicer kot kandidat Enotne sociali-
Kranc Virjent, po domače Kužnar z Olševka
stične delavske partije Jugoslavije (komunistov).
»Dobro mi je še v spominu, ko je bil med obema vojnamo dvakrat pri meni Prane Leskov-šek, ki je zbirni podpise za društvo prijateljev Sovjetske zveze. Seveda sem se takoj včlanil. Ta podpis bi kmalu drago plačal, saj so Nemci leta 1941 dobili v Celju v roke ta seznam.«
Njegove pesmi, piše jih že več let, pretresljivo opisuje gorje, ki so ga morali Olševčani prestati med okupacijo. Sevški partizani, Našla sina partizana in druge, so trpek spomin na požgane domove, na padlega sina, čigar grob so našli šele po vojni v Posavju ...
Kljub svojim 83 letom je Kuž-narjev oče še vedno korenjak in še vedno večkrat premiri strmo pot iz doline na Kužno. Najraje pa se pomudi pri uljnjaku in opazuje svoje čebele.
Franc Prelesnik
kmet s Slcvega, se je rodil 11188. leta. S 27 regimentom je decem-
bra 1914 prispel v Karpate, kjer so ga ujeli Rusi. Po nekajmesečnem življenju v taboriščih je skupaj z drugimi ujetniki prišel v Jekatei inosavsko gubernijo, kjer je v neki železarni prevažal rudo. V začetku leta 1917 je zaradi slabe prehrane zbolel in je bil poslan v logor v Harkov.
»V tem taborišču,« pripoveduje Prelesnikov oče, »nas je oktobra 1917 zatekla revolucija. Oficirju rdeče garde, ki nam je na dvorišču taborišča obrazložil položaj v Rusiji, se nas je takoj prijavilo 40 ujetnikov. Dali so nam konje, puške in uniforme. Po dolgotrajni vožnji smo .se znašli na fronti pri Orobiču, kjer smo se borili z Nemci. Našo enoto so Nemci po dogotrajnih bojih uspeli razbiti. Precej borcev rdeče garde so takoj ujeli. Sest nas je bilo, med njimi se spominjam Franca Vrhovnika iz Trbovelj, ki smo jim ušli. Midva z Vrhovnikom sva se nato zaposlila pri nekem  kmetu.   Vendar so naju
Fran Prelesnik. po domače srednji Slcvc, s Sievega
Nemci kmalu našli in naju poslali v taborišče v Harkov, ki je bil trenutno zavzet od Nemcev.
8. maja 1918 sem se vrnil domov.«
S.
Tudi v naši občini proslavljamo 50. obletnico oktobrske socialistične revolucije
Občinska konferenca SZDL je konec septembra imenovala poseben odbor za proslavo 50-let-nice Oktobra v naši občini, Program, ki ga je izdelal ta odbor, se že uresničuje. Naj naštejemo le nekaj glavnih prireditev v občini.
7. novembra, to je na obletnico zmage Oktobra, je bilo organizirano predavanje o pomenu velikega Oktobra. Predavanja so se udeležili družbeni delavci, člani občinskih in krajevnih političnih in samoupravnih organov. Predaval je profesor Ivan Križnar, strokovni sodelavec CK ZKS. Predvajan je bil tudi dokumentarni film Pod zastavo Velikega oktobra.
8. in 9. novembra so bile posebne predstave sovjetskega filma o
oktobrski revoluciji »Sčors« za šolsko mladino.
V petek, 24. novembra, pa je DPI) Soslidarnost pripravila svečano akademijo v počastitev 50-Ietnice oktobrske revolucije in dneva republike. Sodelovali so oktet Solidarnost, Kamniški komorni orkester, solisti iz Ljubljane in recitatorji.
V času od 20—29. novembra bo v Kamniku odprta razstava dokumentov o Oktobrski revoluciji, ki jo je v sodelovanju s kamniškim muzejem pripravil gorenjski muzej iz Kranja. Razstava prikazuje tudi udeležbo naših občanov v revolucionarnih dogodkih leta 1917.
Franc Vidmar-junak dveh revolucij
Ob 50-letniei oktobrske revolucije je prav, da se spomnimo ludi tistih, s srcem predanih borcev za pruvice delovnega človeka, ki so za svetlejšo prihodnost svo-
gova pot ga je vodila od revolucionarja in oficirja v rdeči armadi, od znamenitih oktobrskih dni prek   njegovega dela  v predvoj nem delavskem gibanju in pre-
Dclavsko pevsko društvo »Solidarnost- ob ustanovitvi leta 1920. Franc   Vidmar,  njegov  ustanovitelj in pevovodja je v prvf vrsti
trelji z leve.
lega naroda dali svoja življenji. Eden iz med njih je bil tudi Prane Vidmar iz Kamnika. Njc-
ganjanju kot komunista do njegove smrti kot žrtve fašističnega okupatorja leta 1941 v Jaršah.
PnUIC Vidmar se je rodil iela lUtili v delavski družini na Ol-sovku pri Kamniku. Kmalu po začetku prve svetovne vojne se je s 1. srbskim duurovo.jsknn korpusom znašel na ruski lronli. Venuar je kmalu stopil iz le enote in se prijavil ruski armadi. Dodeljen je oii v 22 sibirski strelski polk, Ki je spadal k armadi generala Brusilova. V tej armadi so se poleu 1917 ze formirale enote, ki so imele zveze z revolucionarnimi sveti. Vidmar se je priključil Uilii manjši enoti in je oil v nekem spopadu z roparji ranjen. Poslali so ga v bo.-iiisiiieo v l\ijev in nalu V liaii.o.. iJo oklevanju je ponovno stopil v vrste rUccc arinaue in bil kot oficir do konca leta miti. JNovuk t rane iz Dele Kiajine se je z njim srečal v Taškentu.
O ViUmurjevem življenju in delu po januarju 1919, ko se je vrnil v domovino, je posredoval bogato gradivo njegov zvesti sodelavec v predvojnem delavskem gibanju Jakob Zubrezovnik iz Olševka.
Vidmar je knialu po vrnitvi v domovino idejo Oktobra začel uresničevati v svojem delu. Leta 1920 je ustanovil delavsko pevsko društvo »Solidarnost« in bli tudi njegov pevovodja. Zapustil je socialdemokratsko stranko in se vključil v vrste pristašev 111. niternacionale — predhodnice komunistične partije. Letu 1U23 se
Beli rudarji in njihova sindikalna organizacija
V mesecu novembru izvršni odbori sindikalnih podružnic vseh kamniških delovnih organizacij razpravljajo o temi »Učinkovitost in enotnost delovanja sindikatov in metode dela sindikalnih organizacij in vodstev-. Povod za razpravo na to temo je dal občinski sindikalni svet, ki pripravlja svoj občni zbor m bi želel iz razprav izluščiti tisto bistvo, ki naj bi mu bilo vodilo in pomoč pri nadaljnjem delu.
Specifična gospodarska organizacija v Kamniku je vsekakor rudnik kaolina Crna, ki zaposluje 390 ljudi, katerim nekateri pravijo tudi beli rudarji. Na cesti se ne razlikujejo od onih, ki preživijo svoj delovni dan na površini zemlje. Ko pa se ti ljudje oblečejo v svoje delovne obleke in ko dnevno svetlobo zamenja jamska svetilka, občutimo razliko, kajti delo na zemlji je v marsičem drugačno od dela v rovih.
Rudnik kaolina Crna ne zaposluje samo ljudi, katerih delovna mesta so pod zemljo. Za ilustracijo naj služi podatek, ki pravi, da je le dobra tretjina tistih, ki služijo svoj kruh ob siju jamskih svetilk. Vendar tudi ostalim članom kolektiva jama ni nepoznana, saj je mnogo takih, ki so posredno ali neposredno vezani na delo pod zemljo. Precej pa je tudi članov kolektiva, ki so se iz zdravstvenih razlogov morali umakniti iz rudarskih rovov.
Kje je mesto in kakšna je Vlaga sindikata v tej gospodarski organizaciji?
Odgovor na to vprašanje je dala zadnja seja izvršnega odbora sindikalne podružnice sedma po vrsti v letošnjem letu), na kateri je bil prisoten tudi tov. Vinko Dobnikar — predsednik občinskega sindikalnega sveta — in na
kateri so razpravljali tudi o temi, omenjeni v začetku.
Razprava je privedla do sledečih zaključkov:
— jedro delovanja sindikalne organizacije je težnja za dvigom samoupravljanja v korist kolektiva kot celote;
— sindikalna organizacija v gospodarski organizaciji naj bo pomoč organom samoupravljanja pri uveljavljanju samoupravnih načel;
— naj bo pobudnik vseh akcij samoupravnih organov;
— navzoča mora biti pri vseh akcijah samoupravnih organov pri sprejemanju pravilnika ipd.,
— ker sindikalna organizacija nima pristojnosti odločanja, naj bi v vsakem primeru znala svetovati organom upravljanja ii jih opozarjati na pereče probleme v svoji gospodarski organizaciji, kot npr. pri disciplini, delitvi dohodka itd.;
— člani IO sindikalne organizacije so dolžni tolmačiti sprejeta stališča članom kolektiva, dolžni pa so tudi spremljati probleme in težnje članov delovne skupnosti.
Precej časa na seji je bilo posvečeno delovni disciplini v gospodarski organizaciji. Ugotovljeno stanje ni zadovoljivo, posebno, če omenimo, da živimo v času gospodarske reforme, ki zahteva od vsakega člana kolektiva maksimalno prizadevanje. Število neopravičenih izostankov narašča predvsem na račun malega števila posameznikov. Vprašamo se, kje so meje temu številu »plavih««. Kaže, da zaradi odsotnosti od dela nižji osebni dohodki ne vplivajo na zboljšanje. Ali je zadnji opomin pred izključitvijo res zadosten ukrep za preprečevanje takega stanja in končno, po kakšnih normah naj gospodarske organizacije izključi »plavaše« iz svoje sredine,
Če prav ilnik podjetja predvideva izključitev šele po tajnem glasovanju DS, člani le-tegu pa v večini primerov odločijo, da prestopnik še zasluzi zaupanje oziroma mesto v kolektivu?
IO sindikata ugotavlja, da ne more podpirati sentimentalnih ukrepov DS, ki so samo površinsko humani, omogočajo pa peščici posameznikov, da izigravajo svoje sodelavce in kolektiv kot celoto.
Drugo vprašanje se poraja ob ugotavljanju stanja v samskem domu.
Res da so izgredi v tem domu posamezniki, vendar je nujno najti način, da se tem, ki ne znajo, oz. nočejo ceniti in spoštovati družbene imovine v tem domu, stopi na prste.
IO sindikata Rudnika je predlagal DS, da o eventuelnih izgredih članov njegovega kolektiva razpravlja disciplinska komisija rudnika in jih tudi primerno sankcionira. V reševanju tega problema bi morali sindikati vseh kamniških gospodarskih organizacij, katerih člani žive v domu, najti skupen jezik.
To je bilo samo nekaj izvlečkov s seje rudniškega sindikata, ki se zaveda precejšnje napake, da o svojem delu in o svojih sklepih ni dosledno obveščal članov kolektiva. Res je, da je informiranje članov kolektiva otežkočeno zaradi razsejanosti obratov, vendar to ne more biti in ne sme biti opravičilo sindikalnega odbora, kajti neinformiranost privede lahko do mnogih neupravičenih kritik na račun dela odbora.
Za uresničitev načel delovanja sindikalnih podružnic ni bila potrebna tesnejša povezava med vodstvi le-teh, občinski sindikalni svet pa naj bi bil pobudnik za izmenjavo mnenj, kar bi omogočilo lažje in enotnejSe nastopanje odborov sindikalnih podružnic.
je vključil v ilegalno komunistično partijo, katere član je bil vse do svoje smrti. Zaradi napredne usmerjenosti in aktivnosti je bil vsekozi preganjan.
V obtožnici s sodnega procesa pred deželnim sodiščem v Ljubljani leta 1931, ki jo hram Zab-11 ...», mi., je rečeno med drugim:
Zabrezovnik Pran in Vidmar Prane sta v neugotovljenein času postala in do svoje aretacije bila člana komunistične stranke Jugos.avije. Kot taka sta imela psevdonime, prvi »Ciril««, drugi pa »Repovž« ...
... VI. Vidmar Prane je v Ol-ševku na svoji hiši imel vzidan na vsakomur vidnem mestu srp in kladivo ... (simool KP je bil vzidan na pročelju Vidmarjcve hiše, vzidal pa ga jc Jakob Zab-rezovnik op. p.)
Takih obtožnic je bilo še več, toda Vidmarju vse to ni vzelo poguma. Njegovi napredni pogledi so imeli velik vpliv na članstvo v delavskem prosvetnem društvu »Solidarnost-, v katerem so se zbirali napredno usmerjeni delavci.
V društvu je spet oživel tudi godbo. S svojim zavzetim delom javno ni prenehal niti takrat, ko je že nemški škorenj odmev,il po kamniških ulicah. Z Zabre-zovnikom sta začela akcijo za zbiranje orožja in sta julija 1941 zakopala večje število starih jugoslovanskih pušk v gozdu nad Olševkom. Sele pred nekaj leti pa so v godbeni sobi na Grabnu našli v neki omari dve puški, ki jih je po vsej verjetnosti pripravil Vidmar, vendar ga je prehitela aretacija. 15. avgusta 1941 so se za njim zaprla vrata kamniških zaporov, čez štirinajst dni pa je omahnil kot talec ob kolu pri Majdičevi tovarni v Jaršah.
Tako se jo končala pot revolucionarja Franca Vidmarja. Ti skromni zapiski nikakor niso imeli namena celovito ovrednotiti bogate aktivnosti in Vidmarje-vega deleža v delavskem gibanju na kamniškem. Naj bodo samo spomin na človeka, ki mu je oktobrska revolucija pred pol stoletja  začrtala  življensko pot.
Vojaško pokopališče v Mekinjah
Staro vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Mekinjah j< med obema vojnama oskrbovala kamniška smodnišnica. Na nje so od začetka leta 1917 pokopal 52 vojakov, ki so se zdravili v vc jaški bolnišnici v mekinjskem sa mostanu in barakah pod prnsvet nim domom. Pokopališče je bilo zadnja leta popolnoma zapuščeno. Na pobudo krajevne skupnosti g je mestno komunalno podjet. uredilo po zamisli mestnega arhi tekta Bojana Slegla, Arboretum iz Volčjega potoka pa je oskrbel na sade. Prostor so izravnali in ogradili z živo mejo, na vzvišene prostoi-u pa je ostal stari snom nik. S ceste je dohod po trel stopnicah. Prihodnje leto bodo oskrbeli še spominsko ploščo z napisi in železno ograjo okrog gro-bišča. Na dan mrtvih je gorelo na pokopališču 52 svečk, na vencu pa je bil napis: Borcem prve svetovne vojne — občani. Ureditev tega dela Mekinj je dokaz skrbi za lepoto kraja in pietete do žrtev prve svetovne vojne pa tudi dokaz aktivnega sodelovanja voli pri reševanju javnih zadev
la ali
m
a- o
i ;
do m
Hitrejši razvoj o
Tudi v naši občini so v teku razprave o problematiki otroškega varstva in o osnutku novega republiškega zakona o takem varstvu.
varstva v naši občini
Te dni so se sestali na pobudo izvršnega odbora občinske konference SZDL predstavniki delovnih kolektivov in gospodarstva, predsedniki krajevnih skupnosti, poslanci in še nekaj družbenih delavcev. Temeljito so proučili položaj otroškega varstva v občini, ki ni nič kaj ugoden, saj   zajema  otroško   varstvo le
okrog 3,5 % vseh predšolskih otrok, med zaposlenimi občani pa je skoraj polovico žensk. V občini Kamnik je sedaj samo ena otroško-varstvena ustanova, ki vključuje okrog 200 otrok.
Udeleženci posveta so imeli k osnutku republiškega zakona o otroškem varstvu več predlogov
in pripomb. Poudarili so, da bi moral zakon bolj opredeliti tudi ostale vire dohodka za otroško varstvo (proračun, davek od alkoholnih pijač itd.). Dali so tudi predlog, da bi sredstva za otroško varstvo ne vlagali v poseben sklad, pač pa da bi s temi sredstvi po posebnem programu gospodarila temeljna izobraževalna skupnost. Poudarili so tudi. da bi morali k zbiranju sredstev in   potreb   otroškega  varstva v
DA NE BO POMOTE
Vodstvo Posebne osnovne šole na Komcu dobiva sem in tja razne pritožbe od strani centralnih šol, da se starši iz njihovega okoliša, ki imajo svoje otroke na Posebni osnovni šoli na Homcu, pritožujejo, češ ali domača šola ne zna naučiti naših otrok, da morajo hoditi na Homec. Jasno je, da je tako mnenje staršev teh otrok povsem zmotno. Ti otiroci so težko učljivi in bi v normalni osnovni šoli težko dojemali vso učno snov. ki je tam predpisana. Zaostajali bi za drugimi učenci in kmalu poslati balast tako za učitelja kot za ostale učence. Iz takih otrok se je nekdaj ustvarjal kader po-navljavcev, ki so pohajali v razred po več let in dokončno izdelali dva ali tri razrede osnovne šole. Taki otroci so v razredu kaj kmalu dobili čut manjvrednosti. Začutili so, da so nezaželeni, da se jim z učiteljem vred posmehujejo ostali součen-ci. To jih je bolelo in končno zakrknilo, da so izgubili še tisto malo volje in veselje do šole. ki so jo spočetka prinesli s seboj. Zasovražili so šolo in učitelja ter svoje sovrstnike. Iz takih otrok se   je   kasneje   ustvarjal kader
hlapcev in dekel ter težakov. Bili so za vse življenje zaznamovani, potisnjeni ob strah. Za vse to se v bivši Jugoslaviji res niso dosti brigali. Sele v novi socialistični Jugoslaviji so se za take otroke začeli zanimati ne samo šole. temveč tudi naši zakonodajalci, naša ljudska ob'ast. Začeli so ustanavljati posebne osnovne šole, kjer bi taki otroci našli zavetje in pravo vzgojo, kjer bi začutili enakovrednost z ostalimi, kjer je učna snov prirejena tako. da je sprejemljiva tudi tem težko učljivim otrokom. V teh šolah poučujejo prav za take šole posebej usposobljeni učitelji- defekto-logi, ortopedi. Vsa učna snov je skrčena le na najnujnejše. Veliko pažnjo se polaga na tehnično plat pouka. V teh šolah so delavnice za tehnični pouk, kjer se učenci višjih razredov usposabljajo za bodoče poklice. Skratka, specialnost, t. j. način, metoda pouka in vzgoja v teh šolah se močno razlikuje od metode pouka v normalnih osnovnih šolah. Zato se pod nobenim pogojem ne more enačiti, vzporejati. Sistematika specialnega pouka na posebnih osnovnih šolah daje težko
w
Se en tak blok dobimo
Na novem stanovanjskem bloku na Ljubljanski cesti nasproti zdravstvenega doma so že postavili streho in vzidali okna. Zdaj izvršujejo notranja dela in prihodnje poletje bo blok že vseljiv. Trinad-stropni blok gradi »Graditelj« za
rem je Kočna uredila prostore za trgovino gospodinjskih predmetov Merkur in Novo modo. Kakor je razvidno iz naše slike, so to najlepši trgovski lokali v mestu, prav taki pa bodo v sosednji novi zgradbi.    Skupno    bodo merili
trg. Trgovsko podjetje Kočna je že odkupila vse pritlične prostore in bo v njih uredilo prodajalno pohištva. Nova zgradba bo pravi dvojček sosednjega bloka, v kate-
(Foto: Fani Grcgorc)
174 m2 prodajnega prostora, s skladišči pa 264 m2. Tako raste zdaj na Zapričah tudi novo trgovsko središče čisto v skladu z razvojem mesta, ki se naglo širi proti jugu.
učljivim otrokom nekaj, kar bi jim normalna osnovna šola nikoli ne mogla dati. Zato so vsi starši v veliki zmoti, če mislijo, da bi njihov otrok kljub njihovem prizadevanju in prizadevanju osnovnošolskega učitelja mogel uspevati v normalni osnovni šoli. Lahko so veseli in hvaležni uvidevnosti naše socialistične družbe, ki je z ustanovitvijo Posebne osnovne šole na Homcu omogočila tudi tem otrokom, da bodo postali kasneje v življenju samostojni in za življenje vsaj malo pripravljeni člani človeške družbe. Posebno osnovno šolo na Homcu obiskuje danes že 83 težko učljivih otrok iz domžalske in kamniške občine in bi jih zajeli lahko še več, če bi bil urejen redni prevoz iz oddaljenejših krajev, kot so Moravska dolina, Crni graben in Tuhinjska dolina. Upamo, da se bo v bližnji bodočnosti tudi to zgodilo.
večji meri pritegniti gospodarske organizacije.
Podprli so tudi predlog, naj bi stopnjo prispevka za otroško varstvo povečali od sedanjih 1,8 na 2 % in da bi se dvignila meja, v okviru katere se giblje pravica do otroškega dodatka od sedanjih 50.000 S din dohodka na družinskega člana na 55.000 S din, otroški dodatek pa naj bi bil za vse otroke enoten 5.000 S din.
Računajo, da bi se s povečanjem prispevka za otroško varstvo in z uvedbo predlaganih meril za otroški dodatek v naši občini zbralo letno za razširitev dejavnosti otroškega varstva okrog 35 milijonov S din, seveda poleg tistih sredstev, ki jih bo za to področje kot doslej namenjala temeljna izobraževalna skupnost, to je letno okrog 21 milijonov S din. -lj.
Medvedova soba na Turjaku
Turjaški grad so z obnovitvenimi deli rešili pred nadaljnjim propadanjem. Ves južni del je že dobil streho, prav tako pa tudi stolp s sobo, v kateri je preživel zadnje dni svojega življenja pesnik Anton Medved. Tudi okno, poleg katerega je stala postelja, na kateri je kamniški pesnik umrl, je že vzidano. Obnovitvena dela tega zgodovinskega gradu bodo veljala še nad milijarde S dinarjev. Ko bo okrogla soba v stolpu — Medvedova soba — urejena, bodo pač Kamničani morali oskrbeti za sobo primerno sliko pesnika Antona Medveda.
TAKI SAVO
Pepe, Jože in Josip zidajo hiše. Takole na robu mesta, vsak na drugem koncu. Lepe, prostorne hiše z velikimi sobami v pritličju, ki se dajo takoj spremeniti v gostilno. Vsak namreč na tihem upa, da bo lahko odprl gostišče. To je zdaj v modi. Prvi bodo vsak na svojem koncu mesta, ki z novimi zazidavami leze na vse strani kot testo pod valjarjem, in kdor prej pride, prej melje. Občina, dobra mati, se ne bo upirali, ko bo reševala prošnje, podkrepljene z gesli o turizmu in zdravi konkurenci (gostinska usposobljenost Pepeta, Jožeta in Josipa najbrž ne pride v poštev, ker so dobro sto.jiče pridobitniki, za nameček pa bi se jim prilegel še en vir dohodkov). Na davčnem uradu jih še skominjajo novi denarci, ki se bodo stekali v občinsko blagajno, bodoči bi rti pa si manejo od zadovoljstva roke. kako bodo zalagala dotadanja gostišča, ko jim bodo z »zdravo konkurenco« ob preizkušenih začetnih reklamnih prijemih odžrli goste. Toda z razdrobljenostjo pivske zmogljivosti Kamničanov se bodo množile tudi prošnje za znižanje pavšala, pa bomo spet v težavah.
Meščani privoščijo okoličanom vse pridobitve novih gostinskih obratov. Naj še tisti, ki so do zdaj mirno spali in čuvali svoje živce za uspešnejše delo v proizvodnji, občutijo, kaj je moderen utrip življenja in tempo gostinskega napredka. Naj osreči tudi okolico ponočni motorizirani ropot, petje in krščendušanje pijanih vinskih bratcev go zgodnjih jutranjih ur. Izven mesta imajo ponočnjaki večjo svobodo kot v mestu, kjer je kontrola kar pri rokah.
Pa še od drugod grozi žejnim Kamničanom prava vinska poplava. Tone, Anton in Tonček se ogledujejo po mestu, kje bi se dala kupili hiša ali vsaj dobiti lokal, da bi odprli vinsko klet ali trgovino z vinom v imenu tega ali onega vinskega področja v državi. Proizvajalci -petio-ta« so okrepili proizvodnjo in moramo jim pomagati k blagostanju.
Tudi v sladkih dobrotah se nam obetajo znatne okrepitve. Poleg dveh novih slaščičarn imamo na obzorju še specializirano trgovino sladkarij iz Ljubljane (pa menda ne spet s točilno mizo za zdravo konkurenco?)
Za zdravo konkurenco bi tudi radi poskrbeli Ptujčani, ki iščejo lokal za vinsko klet in mesnico, kjer bi prodajali sveže meso in mesne izdelke. Skratka, obetajo se nam nedogledna obzorja zdravih konku-renc. Da to niso prazne besede, nam dokazujejo tudi police v naših trgovinah, ki se šibijo pod težo alkoholnih pijač s kričečimi nalepkami, med katerimi je poleg umetnega žganja tudi umjetna rakija. Pa naj kdo reče, da to ni zares zdrava konkurenca.
Z zdravo konkurenco se bodo spoznali tudi Dupličani. Nova točilnica, ali sodobno rečeno bife, v samopostrežni trgovini obeta dosedanjim gostinskim obratom olajšati delo, seveda ob sorazmernem znižanju davčnih obveznosti. Ni namreč verjetno, da se bo število pivcev povsod večalo sorazmerno z rastjo novih gostišč in točilnih miz, razen seveda ob primerni propagandi, da bi še več mladine vključili v vrste gostov. Drugače ne bomo mogli izrabiti pivskih kapacitet, ker tudi akcija za boj proti alkoholizmu bije plat zvona, čedalje več je namreč voznikov motornih vozil, ki bi kot taki morali črtati alkohol iz seznama pijač...
Specializirano podjetje kravat
za  proizvodnjo  frotirja in
cf&iUinU
iz Kamnika čestita za praznik republike vsem občanom. Izdeluje frotir in brisače različnih vzorcev, velikosti in pestrih barv, kopalne plašče ter najrazličnejši frotir in brisače za hotele in bolnišnice. Na svoje kvalitetne izdelke vtkemo po želji razne napise in oznake. Izdelujemo kravate najmodernejših vzorcev in barv.
Za praznik republike čestita vsem delovnim ljudem
PODJETJE KAMNIK
Izdelujemo amonitratna praškasta eksploziva, vžigal-no vrvico, rudarski in lovski smodnik, druga vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično tehnično galanterijo in lovske patrone.
Agrokombinat Emona
Čestita občanom, potrošnikom in poslovnim sodelavcem
Kolektiv industrije pohištva
Kamnik
čestita vsem občanom za praznik republike.
Izdelujemo: razne vrste kompletne pisarniške opreme za sodobno pisarniško poslovanje, vse vrste kvalitet nega sedežnega pohištva, klubskih, restavracijskih, jedilnih garnitur, gugalnikov in kino foteljev. Vse izdelke lahko kupite v naši maloprodaji.
"'"»"»"»•.....i......t'Hmt, i;ititiiriiiM.wmiiii itiiiniPiiiimHniiiHprtiiMnn,,,,-.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,
' ".......'...............mi.......i............i.......i,*
m
Industrijski kombinat
SVIT Kamnik
čestita ob dnevu republike in priporoča svoje izdelke: kvalitetne pulirne in brusilne paste ter čistila, specialna lepila, tesnila, politure in sredstva za nego avtomobila, elektroporcelan, steatit za visoko frekvenco, porcelanaste, tekstilne utenzilije in dekorativno keramiko, izolacijski material iz tekstila in papirja, vse vrste gumbov, plastične embalaže in pohištvena okovje.
rudnik
kaolina
črna
se pridružuje čestitkam ob dnevu republike
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA Ljubljana — podružnica Kamnik.
Čestitamo za praznik republike vsem našim poslovnim   partnerjem in vlagateljem hranilnih vlog.
srečno!
DOM
NA   STAREM GRADU
Čestitamo cenjenim gostom ob dnevu republike in se priporočamo za obisk. Točimo pristne pijače in strežemo z domačimi jedili. Turistom in poslovnim gostom nudimo  udobna prenočišča.
GOZDNO GOSPODARSTVO LJubljana —
kolektiv obrata KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem za praznik
republike
Ob prazniku dneva republike čestita vsem občanom
MIZARSKO OBRTNA DELAVNICA MOTNIK
in se priporoča za naročila.
Splošno gradbeno podjetje
Graditelj Kamnik
se pridružuje čestitkam ob prazniku republike. Opravlja gradbena dela vseh vrst: visoke in nizke gradnje, gradnje industrijskih in stanovanjskih objektov, kanalizacije, gradnje hidrotehničnih objektov in stanovanj za trg. Tudi zasebnim graditeljem se priporoča za prevzem gradnje stanovanjskih hiš do III. faze ali za vselitev.
Čestitkam ob prazniku republike se pridružuje tudi
jbrtno montažno podjetje ZARJA KAMNIK
in se priporoča za naročila.
Za praznik republike čestita vsem občanom in potrošnikom kolektiv SAMOPOSTREŽBE —
PREHRANA in priporoča: delikatesno blago, mesne izdelke, piščance, drobne gospodinjske pripomočke, živila idr.
Vsem občanom čestita za praznik republike KOMUNALNI ZAVOD •VELIKA PLANINA«
Cestitkam ob prazniku republike vsem občanom, posebno še lovcem in ljubiteljem narave ter vsem poslovnim sodelavcem, se pridružuje
ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI KOZOROG-Kamnik.
Za praznik republike čestita vsem občanom in priporoča svoje usluge gostinsko podjetje
•PLANINKA« KAMNIK
Gostom postrežemo s kvalitetnimi jedili in pijačami. Turistom priporočamo ugodna prenočišča.
Za praznik republike čestita cenjenim gostom in se priporoča za obisk
gostilna KRALJ
Moste pri Komendi
Za praznik republike čestita cenjenim gostom gostilna
»MU HRIBARJU-
v Godiču in vab; v prenovljene gostinske prostore v domači hiši. Strežemo s pristnimi pijačami in domačimi speciali-tetami.
solidno vas bodo postregli z domačimi jedili in pristnimi  pijačami v
gostilni REPNIK
na Vrhpoiju
Na razpolago so tudi sobe za turiste.
Vsem občanom čestitamo ob prazniku republike.
Ob dnevu republike čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim sodelavcem
Kamnik
S kvalitetnimi izdelki zalaga domače in inozemsko tržišče.
Vsem delovnim ljudem in kupcem čestita ob dnevu republike trgovsko podjetje
Kočna Kamnik
in
Po najugodnejših cenah nudi: pralne stroje, peč. štedilnike za trda goriva, plin, kurilno olje in elektriko, hladilnike, loščilce za parket, mešalce pijač, radio in TV aparate, šivalne stroje, motorna kolesa, fotografske aparate itd.
ZLATARNA JANKO MAVER
(nasproti kavarne) priporoča vsem občanom svoje kvalitetne izdelke in jim čestita za praznik republike.
Občanom in vsem svojim naročnikom mizarskih del čestita za praznik republike
CIBASEK J02E Moste pri Komendi.
Za praznik republike vsem občanom čestita
PREKLET JANEZ APNARSTVO Stahovica
"'estitkam ob dnevu praznika republike so pridružuje tudi
TKALSTVO —
KAREL VAVPETIC
iz Smarce. Izdeluje brezkončne pogonske pasove za razne stroje in se priporoča za naročila.
64
35
SPLOŠNO MIZARSTVO
se priporoča za in del.
MENINA - Kamnik
naročila raznih mizarskih izdelkov
£{uU{ana tcanspait
nudi usluge pri prevozu potnikov in blaga, pripravlja izlete in posreduje potne liste; v svoji mehanični delavnici solidno popravlja osebna in tovorna vozila.
TOVARNA KOVANEGA ORODJA kamnih
priporoča svoje kvalitetne izdelke: sekire, kladiva, specialna orodja po naročilu, prosto in utopno kovane od-kovke za avtomobilsko, traktorsko ter tekstilno industrijo.
Podjetje MESO Kamnik
v vseh poslovalnicah ste vedno solidno postroženi s kvalitetnim mesom in mesnimi izdelki.
PEČARSTVO —
AVGUŠTIN LAH
iz Suhadol pri Komendi čestita vsem občanom za praznik republike in se priporoča za naročila
Ob dnevu republike čestita vsem občanom LAH   FERDINAND —
sod ar iz Suhadol in se priporoča za naročila.
Čestitkam se pridružuje
Titan Kamnik
tovarna kovinskih izdelkov in livarna. Izdelujemo vdolbne ključavnice za vrata, navadne, dozične, cilindrične, pohištvene, za ALU vrata in obešanke; aparate za gospodinjstvo: mesoreznice, mlinčke za kavo, mak in orehe; fitinge; vlitke iz tempera in sive litine.
Za pcaznik cepuUike čestita ustni občanom
ETA - živilska industrija Kamnik
Priporočamo vsem trgovskim podjetjem in potrošnikom svoje izdelke: gorčico, najrazličnejšo vloženo zolenjavo ter razne sadne sokove.
Čestitkam ob dnevu republike se pridružuje
VSEM CENJENIM GOSTOM ČESTITAJO OB DNEVU REPUBLIKE IN PRIPOROČAJO DOBRO JEDAČO IN PIJAČO:
♦ GOSTILNA PRI BUNDRU, Kamnik, Medvedova ul.
♦ GOSTIŠČE MURKA, Mekinje
♦ GOSTILNA PRODNIK Kristina, Kregarjevo
♦ GOSTILNA PRI PLANINSKEM ORLU, Stahovica
Vsem občanom čestita za praznik republike
ZAVAROVALNICA DOMŽALE — KAMNIK
V Mengšu in priporoča svoje usluge.
1 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
(!  -   ^   KNJIGARNA IN PAPIRNICA KAMNIK
Hitro in solidno vas postreže s knjigami sodobne leposlovne in strokovne literature, s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, sprejema pa tudi vsa prednaročila za najrazličnejše knjižne zbirke.
KRZNARSTVO
SLAPAR
čestita občanom za praznik republike in priporoča svoje kvalitetne modne izdelke.
Za praznik republike čestita vsem občanom pekarna PERNE Kamnik
Medvedova ulica.
Obrtno podjetje
SLOGA MOSTE
Naročnikom se priporoča s svojimi kvalitetnimi mizarskim iin tesarskimi izdelki.
Komunalno podjetje Kamnik
Usluge opravimo hitro, kvalitetno in poceni.
Čestitkam za dan republike se pridružuje gradbeno-montažno podjetje
ALPREM - Kamnik
Izdeluje in montira: razne gradbene konstrukcije, okna. vrata, predelne stene iz aluminija za gostinske, trgovske lokale, ambulante, bolnišnice in zdravstvene domove, samopostrežne klasične trgovine ter kioske, opravlja vsa stavbena ključavničarska dela, izdeluje kolesarnice in nastrešnice za motorna vozila, dobavlja in montira tudi zasebno in notranjo opremo iz aluminija in železa.
ASFALTNO CESTIŠČE DO MLAKE
Ko bo izšel naš list, bo v Komendi asfaltno cestišče podaljšano od prosvetnega doma do Lončarske zadruge na Mlaki. Za 800 metrov asfaltnega cestišča so domačini žrtvovali lepo vsoto in dokazali, da so vneti za napredek in lepoto domačega kraja. Stroški asfaltiranja so preračunani na 15 milijonov 900.000 starih dinarjev. K tej vsoti je kamniška občina prispevala 4 milijone, ostalo pa domačini. Največ seveda lončarska zadruga, ki je dala tudi pobudo za asfaltiranje ceste, hišni posestniki ob cesti pa po svoji moči. Največji prispevek je bil 300.000, najmanjši pa 50.000 starih dinarjev. Lep dokaz zavesti in požrtvovalnosti prebivalstva I Radi bi asfaltirali tudi del cestišča od prosvetnega doma do stare lipe na Klancu, za kar bi morali imeti na voljo 12 milijonov starih dinarjev. Zbranih imajo že 5 milijonov, ostalo pa bodo že nekako dobili.
NOVO BRV NA PEROVEM bodo na praznik republike izročili svojemu namenu. O tem bomo poročali v naslednji številki Kamniškega občana.
V DOMU ZA REHABILITACIJO invalidne mladine so 7. novembra proslavili obletnico ustanovitve zavoda kot domači praznik. Gojenci so s svojimi vzgojitelji pripravili pisan spored recitacij, nastopov in glasbenih točk.
POROČILO O MATIČNIH DEJSTVIH ZA MESEC SEPTEMBER 1967
ROJSTVA:
Osolnik Marija iz Sovinje peči, Pire Franc z Gozda.
POROKE:
Cernelč Miha iz Kamnika, klepar, star 26 let, in Pirš Cilka iz Kamnika, natakarica, stara 19 let; Dobovšek Franc iz Zg. Stranj, ključavničar, star 21 let, in Trbov-šek Danica z Gozda, delavka, stara 19 let; Golob Marjan iz Črne, avtomehanik, star 23 let, in Kotnik Ana z Vrhpolja, krojačica, stara 21 let; Govekar Janez iz Pod-ljubelja, delavec, star 21 let, in Jeras Zofka z Laz, delavka, stara
OSNOVNA SOLA »FRAN ALBREHT« praznuje vsako leto ob obletnici smrti kamniškega rojaka pisatelja Frana Albrehta svoj šolski praznik. Letos so praznovanje organizirali 17. novembra v dveh skupinah, posebej za učence nižjih in višjih razredov v veliki dvorani Doma. Skupno se je proslave udeležilo 1100 učencev. Program je obsegal nastop najmlajših pevcev, govor o življenju in delu pisatelja Frana Albrehta in recitacije njegovih izbranih pesmi, kot gostje pa so naši književniki dr. Kristina Brenkova, Anton Ingolič in Venceslav Winkler brali iz svojih del in se prisrčno razgovarjali z učenci. Tudi mladi zbiralci avto-gramov so prišli na svoj račun.
21 let; Gradišek Franc s Kregar-jevega, kmečki delavec, star 26 let, in Berlic Jožefa iz Županjih njiv, delavka, stara 24 let; Kavčič Jože iz Komende, pleskar, star 32 let, in Pernar Marija iz Komende, delavka, stara 28 let; Kolenc Franc iz Sentruperta. šofer, star 21 let, in Semprimožnik Pavla iz Malega Rakitovca, trg. pomočnica, stara 21 let; Kos Janez iz Kamnika, delavec, star 21 let, in Koželj Marija iz Duplice, kuharica, stara 25 let; Košir Jože iz Most, mizarski pomočnik, star 32 let, in Mulej Ana iz Most, gosp. pomočnica, stara 24 let; Kržan Jožef iz Preloga, delavec, star 33 let, in Plevel Frančiška iz Most, delavka, stara 32 let; Mali Anton iz Rožična, kmet. delavec, star 29 let, in Urankar Marija iz Porebra, delavka, stara 29 let; Majcen Anton iz Kranja, gumar, star 20 let, in Drolc Elica iz Kamnika, tkalka, stara 17 let; Per-ne Franc z Gore, zidarski pomočnik, star 23 let, in Kern Ljudmila z Gore, delavka, stara 24 let; Pod-pečnik Silvester iz Zagorice, delavec, star 23 let, in Kozol Vera iz Zagorice, delavka, stara 22 let; Resnik Jože iz Crne, delavec, star 19 let, in Romšak Marinka iz Crne, delavka, stara 16 let; Rihter Janez iz Crne, delavec, star 26 let, in Podrzavnik Katarina iz Kamnika, delavka, stara 26 let; Slap-nik Peter iz Motnika, uslužbenec, star 56 let, in Klemen Frančiška iz Spitaliča, kmečka delavka, stara 47 let; Sivec Jože iz Spitaliča, gradbeni tehnik, star 22 let, in
Koželj Majda iz Smarce, uslužbenka, stara 25 let; Tonin Janez iz Srednje vasi, strojni ključavničar, star 27 let, in Knapič Marija iz Verda, delavka, stara 19 let.
SMRTI:
Baloh Marija iz Zg. Tuhinju, krne tovalka, stara 84 let; Cevka Jožefa iz Klemenčevcga, prevžitkarica, stara 83 let; Kuhar Jera iz Brezij. gospodinja stara 57 let; Pire Vladimir iz Kamnika, strojni tehnik, star 39 let; Ravnikar Marija z Mlake, gospodinja, stara 59 let.
POZIV TURISTIČNEGA DRUŠTVA KAMNIK
Turistično društvo v Kamniku prosi vse poklicne in zasebne fotografe in snemalec, ki so slikali udeleženec našega »Dneva narodne noše« v Kamniku v nedeljo, dne 3. septembra, da predložijo in ponudijo v odkup vse posnetke te prireditve našemu društvu.
TD Kamnik
»KAMNIŠKI OBČAN« — glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi, Fužine 10. — Tiska tiskarna ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju.