Poštnina plačana v gotovini. LETO IX., ŠTEV. 29. LJUBLJANA, sobota, 20. avgusta 1927. Današnja številka Din 1*50. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19. Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ) NAPREJ Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. Oglasi: Prostor 1 X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). Letnik VIII., štev. 29. Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din Naša moč je v zavednosti. Brez republikanskega načela javnosti — ni socializma. Manifest Jugoslovanske socialno demokratične stranke in Kmečko-delavske zveze ob volitvah v narodno Volilci! Dne 11. septembra boste imeli že četrtič po vojni priložnost voliti zastopnike za centralni parlament v Belgradu. Prvič ste volili leta 1920 poslance za Ustavo-tvorno skupščino, ki je odločala o ustavi, o temeljnem zakonu novo nastale države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Takrat ste obsodili liberalno in klerikalno stranko, ki sta pred in med vojno hujskali za militarizem in mon-arhizem v Avstriji, a po prevratu izročili vso oblast proti vaši volji kapitalistični kliki v Belgradu. Veliko glasov so v Sloveniji in na Hrvaškem dobile delavske in kmečke stranke, ki so nastopale s socialističnim in republikanskim programom. Proti jasno izraženi volji ogromne večine slovenskega in hrvaškega naroda ter proti odločni volji 70 delavskih zastopnikov iz vseh dežel, so srbski »radikali« in «demokratje« s pomočjo slovenskih in hrvaških »liberalcev«. narodnih »socialistov« in mohamedanov sprejeli tako zvano vidovdansko ustavo, ki celo po mnenju samega voditelja radikalov pokojnega S. Protiča uveljavlja v SHS absolutistično monarhijo. Nasproti tej ustavi je socialna demokracija zahtevala demokratično delavsko-kmečko republiko, v kateri bi vsa politična in gospodarska oblast izhajala iz ljudstva v občini, v okraju, v pokrajini in v celi deželi. To zahtevo je soc. demokracija postavila v smislu svojega programa in je bila ž njo dosledna tudi svoji stari politični zahtev i po federaciji balkanskih republik, ki jo je postavila v ospredje že leta 1909 na balkanski pred-konferenci v Ljubljani in leta 1910 na konferenci v Belgradu. Aneksija Bosne je namreč leta 1909 ravno tako pokazala nevarnost svetovne vojne, kakor letošnje italijanske priprave za aneksijo Albanije. Konflikti med srbsko, italijansko in albansko vla-stelo, ki so pred kratkim razburjali vso evropsko javnost, in konflikt med Anglijo in Rusijo, ki zanima ves svet, ter besno oboroževanje vseh kapitalističnih držav dokazujejo, da svetovni imperialisti komaj čakajo, da bi pahnili najprej balkanske, a za njimi tudi druge narode v medsebojno klanje slično kakor za časa svetovne vojne. Samo s pomočjo nove vojne upajo svetovni imperialisti obdržati absolutistično oblast nad ljudstvom in ga pahniti še v večjo kolonialno sužnost. Gospodarsko nerazviti in mali narodi bodo po vsaki imperialistični vojni še hujše izkoriščani. Po prvi svetovni vojni gledajo antantini imperialisti — posebno angleški — na naše (balkanske) dežele enako kakor na svoje zamorske kolonije. Drugače se ne more razumeti vmešavanje inozemskih kapitalistov v notranje zadeve Jugoslavije, ki ga občuti danes že celokupno delavstvo poleg že neznosnega izkoriščanja domačih kapitalistov. Po zahtevi zastopnikov angleškega. kapitala je bil premeščen ljudski učitelj v Mežici, čeprav mu je prosvetno ministrstvo samo moralo priznati, da je vršil prosvetno delo v Mežici s polnim uspehom. Ta učitelj (Moderndorfer) je namreč s pomočjo cele občine priboril svojemu kraju moderno ljudsko in meščansko šolo ter vodovod, Angležem pa ni bil všeč, ker je odkril velike dobičke angleških kapitalistov. Razpuščen je bil občinski in krajevni šolski svet, dasi je s svojim zakonitim delom koristil splošnosti — Angležem namreč ni bil všeč, ker je zakonitim potom obdavčil ogromne profite angleškega kapitala. Odpuščeni so bili zaupniki delavstva, dasi jih zakon ščiti. In takih slučajev je več. § 82, ki daje velekapitali-stičnim družbam protiustavne davčne privilegije, je prekrasen zgled, kako vse bolj postajajo naše dežele kolonije. Vsi ti slučaji dokazujejo, da je vladajoča belgrajska kapitalistična gospoda, ki jo uslužno podpirajo slovcu-ske kapitalistične stranke in njihovi sorodniki, pripravljena izročiti naše dežele v protiustavno in protizakonito izkoriščanje velekapitalu. Nevarnost imperialistične vojne in njene posledice: še večje kolonialne sužnosti in izkoriščanja, lahko prepreči samo združena mednarodna socialna demokracija, združeni zavedni socialisti, socialni demokratje in deka-listi s svojim organiziranim bojem proti imperialistični reakciji in vojnam. skupščino 11. septembra 1927. Najbolj pa ogrožajo svetovni mir in podpirajo imperialiste oni člani delavskih socialističnih organizacij, ki sodelujejo v upravnih svetih kapitalističnih podjetij in nastopajo proti interesom delavstva pod socialistično krinko (Monring, Kristan) ter razni plačanci. Belgrajski absolutistični centralizem bo napram inozemskemu kapitalu vedno popuščal, da bi z njegovo pomočjo obdržal vodstvo nad slovenskim, hrvaškim, albanskim narodom in narodnimi manjšinami, ki so v Jugoslaviji številčno močne. Ta centralizem ustvarja ne samo razdor in narodne boje med Srbi, Hrvati in Slovenci, temveč služi kot opravičilo za zatiranje in zapostavljanje narodnih manjšin, za gaženje osnovnih državljanskih pravic, za kršitev ustave in zakonitosti, ne samo reakcionarnemu vladajočemu razredu v Jugoslaviji, temveč tudi fašistom v slovenskem Primorju, v Italiji in po celi Evropi. Za delavno ljudstvo v Sloveniji pa je birokratski centralizem prava nesreča. Centralna uprava v Belgradu, ki ima v rokah vso gospodarsko, finančno in upravno oblast, je daleč. Tam ne razumejo ne govorice ne potreb ljudstva. To je po 8 letnih težkih skušnjah že tako jasno vsakemu, da je danes bolj ko kdaj popreje potrebno naglasiti pravico samoodločbe in.pravico samouprave narodov. Dokler bo namreč obstajalo nacionalno zatiranje, izkoriščanje in zapostavljanje, bo vladalo med narodi sovraštvo in boji, ki vedno ogrožajo svetovni mir. Dokler se bodo narodi med seboj sovražili in klali, bodo vedno igračke v rokah imperialističnih velesil. Federacija (zveza) balkanskih narodov organiziranih v republike se torej brez samoodločbe narodov ne more ostvariti. V Sloveniji odrekajo pravico samoodločbe in samouprave slovenskemu narodu samo centralistični hlapci: mladoliberalci in kristanovci, ki trdijo skupaj s šovinističnimi Srbi, da so Slovenci samo pleme, ki nima pravice samoodločbe, ne pa samosvoj narod. Slov. Ljudska Stranka (klerikalci) je dobila v Sloveniji leta 1923 in 1925 in pri oblastnih volitvah večino glasov samo s svojo zahtevo po reviziji ustave in po zakonodajni avtonomiji Slovenije. Ker dr. Korošec danqs ne zahteva več za vsako ceno revizije ustave in avtonomije za slovenski narod, temveč govori samo še o potrebi revizije volilnega zakona in ustanovitve gosposke zbornice, kar bi še vse bolj utrdilo absolutistično centralistično oblast vladajočega razreda nad narodi in nad ljudstvom v SHS. je jasno, da je vodstvo SLS odstopilo od zahteve po samostojnosti in nedeljivosti Slovenije, je jasno, da je opustilo odkrit boj proti absolutizmu in centralizmu — za ceno malih koncesij za svojo stranko. Toda te koncesije je dal Belgrad izven zakona ter jih ravno tako lahko vsak čas zopet vzame. Od teh koncesij nima slovensko ljudstvo nobenih trajnih in stvarnih koristi. Slovenski republikanci (radičevci) so vzrasli radi svojih zahtev po republikanski obliki in zakonodajni avtonomiji. Sedaj so tako eno, kakor drugo zahtevo vrgli v koš in s tem izpustili iz rok glavno točko svojega programa. Zato bodo vsi zavedni in svobodoljubni prebivalci Slovenije brez razlike stroke, vere in narodnosti, ki se zavedajo ogromnega pomena samoodločbe in samouprave narodov, ki je predpogoj vsakega gospodarskega in političnega napredka ljudstva, vsi tisti, ki se zavedajo dvojnega jarma absolutizma in centralizma, glasovali za listo združene socialne demokracije, ki jo tvorijo pod nazivom Delavsko Kmečki Republikanski Blok: Jugoslovanska socialno demokratična stranka, Kmečko Delavska Zveza in Dekalisti. Ta blok v sedanjem momentu nastopa složno in edino odločno za pravico samoodločbe slovenskega, hrvaškega in vseh drugih narodov ter za federacijo narodov in republik na Balkanu. Boj za to osnovno narodno pravico je najtesnejše zvezan z bojem proti vojni, z bojem za mir in zvezo z vsemi sosednimi narodi, posebno za mir in zvezo z narodi Unije socialističnih sovjetskih republik; ti narodi so veliko trpeli od carskega absolutizma in njegovega izrastka imperialistične in državljanske vojne in so danes po težkih izkušnjah odkrito na strani zatiranih, zapostavljenih in izkoriščanih. Boji za to osnovno pravico ljudstva je tudi tesno zvezan z bojem za vse ostale osnovne državljanske pravice, ki jih reakcija v Jugoslaviji odreka delavnemu ljudstvu. Pod pritiskom revolucionarno razpoloženih delavcev, poljedelcev in uradnikov je vladajoči razred sprejel tudi nekatere dobre ustavne odredbe: da izhaja vsa oblast iz ljudstva, da je delavna sila pod zaščito države, da se odpravi fevdalizem, da se uredi agrarno vprašanje, da ima ljudstvo pravico samouprave v občini, okraju in pokrajini, da se dohodki progresivno obdavčijo, da so državljani pred zakonom enaki, da je davčna obveznost za vse enaka, da imajo delavci zajamčeno pravico združevanja, svobodo tiska, zborovanja itd. Toda vse te ustavne ljudske pravice je vladajoča buržoazija brezobzirno vseh 6 let gazila in kršila. Sprejela je izjemni zakon o zaščiti javne varnosti in reda ter razveljavljala sklicujoč se na njega zakonito izvoljene zastopnike delavcev in kmetov. S protizakonito »Obznano« je postavila izven zakona delavske strokovne organizacije, jim vzela premoženje in ga oddala svojim hlapcem socialističnim voditeljem. Pod »Obznano« je postavila tudi HSRS (Radičevce), razveljavila mandate njihovega vodstva in jih zaprla in obtožila veleizdaje. Na tisoče delavcev in kmetov je trpelo in trpi preganjanje radi svojega prepričanja, dasi je v ustavi zajamčena osebna svoboda in svoboda vesti in prepričanja. Zakon o tisku duši stvarno vsako svobodo svobodoljubnega tiska, ker uvaja materialno odgovornost tiskarn in druge stroge odredbe. Odbori samoupravnih ustanov so se razpuščali iz partizanskih razlogov. Tako so n. pr. v občinah Ljubljani, Trbovljah, Mežici, Zagorju in drugod vladali ali še vladajo komisarji. Fevdalna veleposestva, posebno cerkvena, so ostala nedotaknjena. Agrarna reforma ni izvedena; kolikor pa so dobili kmetje zemljo v zakup, se je to vršilo partizansko in se namerava sedaj zopet odpraviti zakup in prodati to zemljo, tako da bo ta zemlja stvarno zopet prišla v roke veleposestnikov. Bera in druge fevdalne naturalne dajatve so ostale. Davki se krivično nalagajo in še bolj krivično izterjujejo. Slovenske in hrvaške pokrajine plačujejo večje davke ko srbske. Nalagajo se krivični direktni, še bolj pa indirektni davki, namesto da bi se dohodki obdavčili progresivno. Ustvarjajo se protiustavni davčni privilegiji za velekapital (n. pr. § 82) mesto da se velekapital progresivno obdavči . . . Komunisti in republikanci nimajo pravice do državnih služb. Uveljavlja se vedno bolj razredna justica. Veliki buržoazni korupcionisti se ne kaznujejo, mali prestopki brezposelnih delavcev in delavk se pa kruto kaznujejo. Pod PP. režimom so vrhutega oborožene bande terorizirale prebivalce in izvršile nebroj zločinov, ki še danes (umor rudarja Fakina) niso kaznovani. S temi reakcionarnimi ukrepi in terorjem je hotel vladajoči kapitalistični razred uplašiti revne sloje, razpršiti delavske in kmečke organizacije, vzeti jim možnost vsake samoobrambe in samopomoči, oplašiti in .podkupiti delavske in kmečke voditelje, da se odrečejo svojim programom in da delajo samo za liberalne in klerikalne kapitalistične stranke. To se je deloma tudi posrečilo. Zato leta 1923 in 1925 ni bil izvoljen noben izrazit delavski zastopnik, kar pa je bilo izvoljenih kmečkih republikancev, jih je režim prisilil z »Obznano«, da so odstopili od republikanske propagande. Toda posledice takega absolutizma in terorja so danes na dlani: Razpasla se je strahovita kapitalistična korupcija. Zavladala je gospodarska kriza, ki danes tišči in tlači večino prebivalcev. Trgovina, obrt, industrija in poljedelstvo so posebno v slovenskih in hrvaških krajih v zastoju. To je posledica finančnega izžemanja, birokratičnega centralizma, davčne neenakosti, večne menjave vlad, visokih carin, večnih nemirov, boja med narodnostmi in stalne vojne nevarnosti. 12 milijard državnih dohodkov, ki jih večinoma plačujejo samo revni sloji, se troši največ za centralistični birokratični aparat, za militarizem in tajno diplomacijo, za ljudske potrebe se troši malo in vedno manj. Tako izgleda politika absolutističnega centralizma, pri kateri je onemogočena vsaka, tudi parlamentarna kontrola od strani delavstva in poljedelcev! - V 27 vHdah.kfsovIadafcv teh 8 letih, so se vrstile vse kapitalistične stranke in vse so odgovorne za te razmere — najbolj,pa demokratska, radikalna in klerikalna: : : .‘S ; . ; " o/,v; Samo zaslepljeni ljudje bodo zopet volili te kapitalistične stranke. t 1 r rifiir k ' ir a 0' ■ Ročnim in duševnim delavcem in poljedelcem Slovenije! Tovariši,- sodrugi! Proletarci, ki raz ven svojega znanja, svojih rok in svoje zavednosti nimate ničesar, vi trpite največ pod takim režimom absolutističnega centralizma in z njim najtesneje združene gospodarske krize, brezposelnosti, redukcije, podjetniškega terorja, pomanj-kabjaf itf"gtdzeee dakote, ki spremljajo vsako reakcijo. Nad vami visi ne samo teror režima, temveč tudi teror podjetnikov, ki skušajo vsa bremena vladajoče krize in reakcije zvaliti pa, vaš;i ramena. Liberalne in. klerikalne stranke, ki živijo od kapitalističnih profitov izmozganih iz vaših žuljev, se potegujejo,za va^e glasove nadevajoč na svoj obraz sedaj pred volitvami krinko vaših prijateljev. Vse se hvalijo, koliko so delale za vas, vse odklanjajo odgovornost za bremena. ki so jih same nalagale na vas. Jr^voJjtvjah jpa bodo zopet nadaljevale staro politikih vanf wo;?iyo na parlamentarni tribuni dvignilo svoj protest. Absolutizem dobiva na ta način opravičilo doma in pred cvetom, češ, ljudstvo voli nas, ne protestira! - Resnica je, da s temi volitvami ne boste bistveno spremenili težkega stanja. Dobite pa lahko svoje zastopnike na parlamentarni tribuni, ki bodo vršili kontrolo nad korupcijo ter pred svetom in doma razkrinkali reakcionarno politiko izkoriščanja vladajočega absolutističnega centralizma. Tudi je potrebno, da z našimi glasovi dvignemo protest proti balkanskim metodam nasilja v Mežici in na Gorenjskem, ki se bodo povsod začele uvajati, ako se ne bomo oglasili proti njim. Poleg tega bo Narodna skupščina, ki jo volite 11. septembra, odločevala o važnih vprašanjih: O državnem proračunu, o gospodarski krizi, o predaji železnic, rudnikov in državnih tovarn privatnim kapitalistom itd. Potrebno je, da se v vseh teli vprašanjih sliši glas vaših zastopnikov, potrebno je, da tudi v parlamentu branijo vaše interese vaši zastopniki. Potrebno je, da se otresete strahu, da sc ne plašite terorja in da izkoristite volilni boj za aktivnejšo borbo za svoje pravice, za svoj vsakdanji kruh. Zato se je socialnodemokratičria stranka in kmečko-delavska zveza, ki dosledno in neustrašeno zastopa vaše pravice potom organizacij, ki jih vzdržujejo najzavednejši proletarci, sporazumela za skupni nastop z dekalisti pri teh volitvah, dasi se ne strinja z njihovo taktiko v poslednjih letih, posebno ne pri volitvah v Delavsko zbornico in v nekaterih okrajih pri okrožnih volitvah itd. Sporazumeli smo se javno na političnih zahtevah, ki značijo boj proti absolutistični reakciji. Te zahteve mora odobravati vsak proletarec, da celo vsak svobodoljuben, pošten človek, ki uvidi, kako trpi ljudstvo pod današnjim sistemom. Zavedajte se, da bodo vaši zastopniki samo takrat lahko uspešno vodili parlamentarno akcijo, ako bodo za njihovimi zahtevami stale zavedne proletarske organizacije, ki bodo s pomočjo tiska in s pomočjo svoje organizirane moči podprle parlamentarno delo. Zato izkoristite ta boj predvsem za to. da obstoječe organizacije utrdite, zaspane obnovite in nove ustanovite. To je glavna naša naloga. Kroglice simpatizerjev bodo sledile same, ako z vzgledom pokažete požrtvovalnost in agilnost v boju za celokupni delavski razred, za vse delavno ljudstvo. Celokupno razredno zavedno delavstvo je sprejelo našo platformo. Sprejeli so jo tudi vsi socialistični delavci, čeravno so voditelji nasprotovali. Kristanovci so navzlic temu vložili separatne liste in s tem zopet dokazali svoje razbijaštvo, ki ga uganjajo že nekaj let po nalogu in povelju kapitala. To pa bo odprlo oči marsikateremu delavcu, ki je še sledil njihovi demagogiji, in bo ustvarilo čvrstejšo združitev zavednih. Zato vas pozivamo, da manifestirate svojo zavednost in agitirate za politične zahteve, ki so formulirane v našem programu, predvsem pa: Proti absolutističnemu centralizmu, nacionalnemu zatiranju in proti vojnim pripravam. Proti svetovni vojni. Proti tajni diplomaciji in tajni politiki. Proti kršenju ustavnih pravic, proti brezzakonitosti in korupciji. Proti izjemnim zakonom. Proti anarhiji v produkciji. Proti predaji državnih železnic, rudnikov in tovarn privatnim kapitalistom. Proti davčni neenakosti in davčnim privilegijem velekapitalu. Proti zavlačevanju starostnega zavarovanja. Proti terorju kapitalističnih hlapcev v delavskih ustanovah, ,v Delavski zbornici, konsumih in strokovnih Za samoodločbo in samoupravo vseh narodov, za federacijo balkanskih republik. Za mir in zvezo s sosednimi ljudstvi, zlasti z Unijo socialističnih sovjetskih republik. Za črtanje vojnih dolgov. Za republikansko načelo javnosti v politiki in gospodarstvu. Za samoupravo občin, okrajev in pokrajin. Za svobodo združevanja, tiska in razrednega boja. Za kontrolo delavcev in nameščencev v vseh velepodjetjih. Za uvedbo enotnega progresivnega obdavčenja vseh dohodkov razen eksistenčnega minimuma. Za uvedbo proletarske demokracije v Delavski zbornici, OUZD in v vseh delavskih organizacijah. Za uvedbo ženske volilne pravice. Za razdelitev vse veleposestniške zemlje poljedelcem brez odkupa. Za izvedbo 8 urnika. Za graditev delavskih in uradniških stanovanj. Za pospešitev javnih del. Kupujte samo testenine hi so priznano najokusnejše. Kandidatne liste Delavsko-kmečkega republikanskega bloka, ki ga tvorijo JSDS in KDZ ter dekalisti. .Mariborsko okrožje: Nosilec: Vinko Moderndorfer. b. učitelj v Mežici. Kandidat za Laško in Prevalje: Inž. Drag. Gustinčič. Ljubljana (dekalist). namestnik Franc Pencelj, kovač v Trbovljah (soc. dem.). Kandidat za Celje in Gornjigrad: Alojz Leskošek, strok, tajnik v Celju (soc. dem.), namestnik Ivan Nemec, kovač v Št. Pavlu pri Preboldu (dek.). Kandidat za Konjice in Šmarje: Ivan Bizjak, čevljar v Celju (soc. dem.), namestnik Engelbert Weinberger, steklar v Rog. Slatini (dek.). Kandidat za Brežice in Ljutomer: Jakob Žorga, strojevodja v Ljubljani (dek.). namestnik Franc Weis-bacher, zidar v Celju (soc. dem.). Kandidat za Ptuj in Ormož: Marcel Žorga, strojevodja v Ljubljani (dek.), namestnik Štefan Lah, pekovski pom. v Celju (soc. dem.). Kandidat za Maribor desni in levi breg: Andrej Čan-žek, pom. žel. del. v Mariboru (dek.), namestnik Ignac Teršek, tov. delavec v Guštanjti (dek.). Kandidat za Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo: Dr. Milan Lemež, odvetnik v Ljubljani (dek.). namestnik Albin Hrast, kmet na Viru (dek.). Kandidat za Slovenjgradec: Miroslav Pevec, rudar v Velenju (soc. dem.), namestnik Ivan Poljanec, rudar v Velenju (dek.). Ljubljansko okrožje: Nosilec: Inž. Dragotin Gustinčič v Ljubljani. Kandidat za Ljubljansko okolico in Kočevje: Marcel Žorga, strojevodja v Ljubljani (dek.), namestnik Andrej Martinšek, rudar v Velenju (soc. dem.). Kandidat za Kranj in Kamnik: Anton Žnidar, tovarniški delavec na Jesenicah (soc. dem.), namestnik Peter Usar. čevljar v Tržiču (dek.). Kandidat za Radovljico: Dr. Milan Lemež, odvetnik v Ljubljani (dek.), namestnik Anton Thaler, tovarniški delavec na Javorniku (soc. dem.). Kandidat za Črnomelj irf Novomesto: Josip Dvojmoč, rudar v Črnomlju (dek.), namestnik Anton Pirnar, posestnikov sin na Brdu (dek.). Kandidat za Litijo: Mirko Weinberger, steklar v Zagorju (dek.), namestnik Albin Hrast, kmet v Stični (dek.). Kandidat za Krško: Ivan Martinšek, pos., Vrhovo (dek.), namestnik Josip Stary. z. uradnik v Krškem (soc. dem.). Kandidat za Logatec: Anton Žagar, delavec. Koroška Bela (soc. dem.), namestnik Ivan Saje, tapetnik, Vič pri Ljubljani (dek.). Za mesto Ljubljana: Kandidat dr. Milan Lemež, odvetnik v Ljubljani (dek.). namestnik Zvonimir Bernot, urednik v Ljubljani (soc. dem.). .metri HlJMiifiPlfn^ll!fn £S .ifiienr, inčiierjloiid ono!'/ tu otein ižotl a? o dar jop otizbuil ex Naše skrinjice so: v mariborskem okrožju 7, v ljublanskem okrožju 5, v mestu Ljubljana 4. Konferenca v Tržiču V nedeljo 7. avgusta 1927. Že na predkonferenci je delavstvo izvolilo od vsake frakcije po enega člana kot pripravljalni odbor za skupno konferenco. Od JSDS je bil izvoljen Ahačič, od SP J Snoj, od dekalistov Usar. Ti so bili tudi določeni v predsedstvo. Seveda SPJ take proletarske demokracije niso vajeni in niso mogli razumeti. Oni imajo najrajši,’ kadar samo eden komandira, drugi pa ubogajo. Zato so postavili tudi zelo demagoške predloge za pravilnik konference. Delavstvo pa je njihovo demagogijo hitro uvidelo in je bil soglasno sprejet predlog s. Klemenčiča, ki je določal za referente pol ure, za debatante en četrt ure in referentom še 10 minut zaključne besede. Prvi je govoril s. Gustinčič, ki je razlagal, da so dekalisti začeli izvajati politiko enotne fronte leta 1923. Pojasnjhje revolucionarno situacijo v svetu, stavko na Angleškem, upore v kolonijah, revolucijo na Kitajskem. Kapitalizem je obsojen na propast. Socialisti pa tega ne verjamejo in zato sodelujejo z buržoazijo. Angloruski odbor dela za zadinjenje. SPJ pa odklanja vsako skupno oakcijo, kakor je n. pr. pokazala pri vsedelavskem zletu, ©Lub^/s^iC ©nvouao ©lalao oav «x maiod a Platformo za skupni nastop so sprejeli vsi socialistični delavci, samo voditelji jo nočejo, ker nočejo zapustiti zveze z buržoazijo. Nato je dr. Likar polemiziral z Gustinčičem. Razlagal je, kaj je Gustinčič pisal pred 10 leti o narodnem vprašanju, ni pa povedal, kaj je on takrat delal in pisal. V brošuri o enotni fronti Gustinčič trdi, da je politika enotne fronte za dekaliste manever. Pravi, da je Gustinčič izključil Klemenčiča, danes gre pa skupaj z njim. Politične zahteve za časa okrožnih volitev, ki jih predlagamo tudi pri teh volitvah, so napisali dekalisti, danes pa imajo zopet druge. Vendar izjavlja: platformo sprejemamo, pismo odklanjamo, Lemež pa naj bo nosilec liste na Kranjskem. Nato je s. Klemenčič razložil, da so načelne razlike med frakcijami ne samo o važnih političnih vprašanjih, temveč posebno o tem. kako naj se izvršuje program. Kapitalizem propada tam, kjer se proletariat organizira v zavedne organizacije in vodi boj proti njemu. Tam pa, kjer ni odpora, pa se konsolidira. Ako se internacionalni proletariat ne bo združil v zavednih, bojevnih organizacijah na temelju proletarske demokracije, bo zavladala reakcija. Čez noč pa se enotnost ne da doseči. Zato je pripravljena JSDS sodelovati z vsemi, ki se hočejo stvarno boriti za socializem, ne samo v besedah, temveč tudi v dejanju. Voditelji SPJ so se odcepili od stranke, ker niso hoteli izvrševati programa, niso hoteli plačevati progresivnega davka, niso hoteli izvajati sklepov, ki so jih sami sklenili. SPJ pravi, da ima isti program kakor JSDS, in vendar ni niti odgovorila na poziv kongresa pred več meseci za skupni nastop v obrambni akciji proti reakcionarnim napadom kapitala na ponovne delavske pravice. Zakaj odklanja SPJ skupno akcijo? Zato, ker take akcije ne želi absolutistični centralistični režim, od milosti katerega živi SPJ. SPJ je dobila od režima, od policije delavske domove, knjigarne, tiskarne, blagajne in organizacijski aparat strokovnih organizacij. Vse to so v par letih zapravili. Ko jim je teh sredstev zmanjkalo, jih je režim nastavil za komisarje v delavskih zbornicah, kamor plačujejo delavci nad 10 milijonov dinarjev letno. Ta denar upravljajo SPJ tako. da so te ustanove popolnoma birokratizirali, si dali ogromne mesečne plače, ki dosegajo v Zagrebu do 8000 Din mesečno. Te plače plačujejo delavci z 500 Din mesečnega zaslužka, a ne morejo niti kontrolirati te birokracije, ker je Delavska zbornica v Zagrebu in Beogradu pred volitvami zbrisala neodvisne strokovne organizacije, da jim je vzela volilno pravico. Birokracija SPJ je hujša ko policija. Ona protiustavno krši združevalno pravico delavcev za strokovno gibanje, hujše torej ko policija. / Ako nastopamo za svobodo združevanja, moramo v dejanju to svobodo dati vsem, posebno pa še neodvisnim delavcem, ki stojijo na stališču socializma in razrednega boja. Birokracija SPJ pa priznava klerikalne in fašistične strokovne organizacije, z njimi sodeluje in glasuje proti predlogom socialno demokratičnega kluba, a neodvisnim ne priznava njihovih legalnih organizacij. Likar pravi, da priznava platformo, pismo pa, ki ni nič drugega kakor razlaga' platforme in zahteva, da se platforma tudi izvršuje, to pismo da odklanja. Čemu? Komu v korist? Delavci, ki sprejemajo platformo, jo hočejo tudi izvrševati, ker samo to je pošteno. JSDS je iskreno za skupni nastop proti kapitalizmu in reakciji, toda pošteno — a ne v svrho varanja, demagogije delavstva. Nato je Sedej razlagal svojo demagogijo. Dejal je, da morajo sodelovati s klerikalci in orjunaši v Delavski zbornici, ker so jih izvolili delavci. Ni pa povedal, zakaj so skupaj s klerikalci in orjunaši glasovali proti stvarnim predlogom socialno demokratičnega kluba. Nato je Snoj povedal, da dela že 27 let za socializem (medklic: Kristan ima nekaj od tega. delavstvo pa nič!). Krištofek je demagoško zavijal, češ, ako ne moremo povsod enotno, pa napravimo v Tržiču enotno fronto, dasi ve, da to ni mogoče, ker se kandidatne liste postavljajo za celo ljubljansko okrožje. Stegnar je povedal, da je delavstvo sklenilo že v nedeljo enoten nastop. Sicer pa, če smo doslej živeli brez poslanca, bomo sedaj tudi. Mi smo za Lemeža. Kosmač: Ni nobenega zadržka, da bi se ne združili. Sem za kritiziranje* toda to moramo razčistiti med seboj. Ne smemo biti zagrizeni. Naj bo Lemež nosilec. Platforme so malenkosti, ki se pozneje poravnajo. Vuk trdi, da so komunisti razbijači delavskega gibanja. nakar pa nastane tak hrup, da se je moral takoj vsesti. Na račun SPJ so padali medklici: samo kadar ste . plačani in podkupljeni, delate. Nato govori Kveder jasno in jedrnato. Dekalisti nismo zato, da bi za SPJ štafažo delali. Vi bi radi naše glasove, naše prispevke, a povrh bi nas najrajši še zmerjali. Ne bomo vam več delali štafaže kakor pri volitvah v Delavsko zbornico in v okrožno skupščino. Tam ste nas ogoljufali. Mi hočemo pošteno skupno nastopiti, zato smo poslali po Mlinarju resolucijo v Delavsko zbornico, ki je bila dobra, pa je niste sprejeli. Mrliče SPJ ne bomo več obujali! Krištofek nato zopet kot predsednik mesto Snoja, ki se mu je nekam mudilo, pravi, da je bila konferenca SPJ v Ljubljani, kjer je bilo 200 delavcev, vse za Lemeža. Likar in Sedej ponovno izjavljata, da sprejemata platformo, ki tvori temelj sporazuma med dekalisti in JSDS. Likar zahteva Lemeža, a Sedej prepušča določitev nosilca liste dekalistom. Gustinčič v zaključni besedi razjasni igro, ki jo igra SPJ. Jasno je, da tržiško delavstvo ne more samo določiti nosilca liste za celo okrožje. SPJ sprejema v bese- dah na papirju platformo, toda dodatkov ne sprejema. . Gre ji samo zato, da skrije svoje razbijaštvo. Enotnosti | za podporo buržoazije mi ne maramo. Mi smo svetovno gibanje, a ne čreda ovac. Mi smo tudi za enotno delavsko stranko, toda ne za tako. ki bi kakor leta 1914 izdala program, ki bi ne izvrševala programa. Medtem so dvigali SPJ čim dalje večji lirup in nemir. Cim bliže je bilo do sporazuma, tem bolj je kričalo par fanatičnih pristašev SPJ, ki so odvisni od kon-suma. Vehovec je stopil na stol in začel kričati: Kaj bomo »drekali« tri ure. Tržiški sklep mora veljati itd. Nato je dobil zaključno besedo s. Klemenčič, ki je ponovno razkril demagoške zahteve, ki hočejo razbiti skupni nastop. Če bi vsak kraj dajal ultimatume centralam, potem bi to bila anarhija — a ne organizacija. To ni proletarsko. , Čemu kričijo in se razburjajo pristaši SPJ, ko smo dosegli v vseh vprašanjih sporazum. Platformo vsi sprejemajo. Pismo Likar sicer odklanja, ali v pismu ni nič drugega kakor razlaga platforme, točke platforme. Ako je pripravljena SPJ. kakor je to izjavil Petejan v Mariboru in Krištofek tu, pozvati svoje člane, ki se jim očitajo nesocialistična dejanja, na odgovor, je to za nas dovoli. Za nosilca smo tudi vsi edini, da ga damo na Kranjskem dekalistom. Neodkritosrčno je. da se zahteva določena oseba. Mi moramo priznati njihovi stranki isto pravico kakor svoji, da ona končno odreja kandidate. Tem izvajanjem je večina delavcev (tudi od SPJ) pritrjevala. Gustinčič izjavlja, da se s Klemenčičevimi izvajanji strinja. Klemenčič napiše Likarjev predlog: «Na platformi, ki je temelj sporazuma za skupni nastop med dekalisti in JSDS, in da je nosilec liste na Kranjskem dekalist, naj se v Ljubljani vse tri stranke sporazumejo za skupni nastop.« Sprejeto. Likar je sicer zahteval s svojimi trabanti, da naj bo nosilec liste izrecno Lemež, ki je dekalist, kar pa je večina delavstva ter celo Sedej odklonila. Nato so bili predlagani kandidati za slučaj skupnega nastopa: od JSDS Ahačič, od dekalistov Usar, od SPJ Pastorek. Proti Pastoreku kot kandidatu je nastopil Klemenčič, češ, da je bil še nedavno član izvrševalnega odbora JSDS, pa ni razložil zakaj je izstopil. Tudi je proti opoziciji na kongresu nastopal brahialno. kar je napravilo slab vtis. Proti ostalim kandidatom ni bilo nobenega ugovora. Radi doseženega sporazuma so bili nekateri fanatiki od SPJ kar penasti od jeze. so kričali do zadnjega, hoteli razbiti konferenco, a nazadnje so celo grozili, da bodo listo dekalistov in JSDS razveljavili. Seveda imajo zato prekratke roke. Neverjetno toda žalostno je dejstvo, da SPJ vzgaja od konsuma in OUZD odvisne ljudi v ogabnem sovraštvu do socialne demokracije. Konferenca je trajala skoraj 5 ur. Razno. Svetovni škandal. V Belgradu so zaprli dijaka Radomirja Vujoviča. Njegov oče ga je hotel obiskati, a policija je utajila, da ga ima zaprtega. Za zadevo se je zavzela svetovna Liga za zaščito človeških pravic in pisala ministrskemu predsedniku Vukičeviču, ki pa ni nič odgovoril, samo časnikarjem je dal izjavo, naj Liga ne Lev Nikolajevič Tolstoj: Patriotizem in mir. (Priredil Vinko Moderndorfer.) Rusi in Francozi se poznajo že več stoletij, živeli so tu in tam v prijateljskih zvezah, še bolj pogosto pa, žal, v zelo neprijateljskih in to ne po nagibu njih samih, temveč njihovih vlad. Nenadoma se je zgodilo nekaj izrednega. Ker je prišel v Kronštat oddelek francoske vojne mornarice in so častniki tega oddelka po izkrcanju pili in jedli čez mero ter poslušali in tudi sami govorili nešteto lažnivih in bedastih govorov in ker je v Toulon istotako dospel oddelek ruske vojne mornarice in so ruski oficirji po prihodu v Pariz pravtako izdatno jedli in pili ter govorili in poslušali še več abotnih govoranc, so si'samo radi tega dorrtišljali ne samo oni, ki so jedli, pili in govorili, temveč tudi vsi oni, ki so tem svečanostim prisostvovali in še celo oni, ki so o njih samo slišali praviti ali so o njih čitali, kratko milijoni Francozov in Rusov so si začeli domišljevati, da so čisto na poseben način drug v drugega zaljubljeni, to je, da imajo vsi Francozi vse Ruse radi in vsi Rusi vse Francoze. To čustvo se je izrazilo na Francoskem po teh dogodkih na čisto nezaslišan način. V »Selškem vestniku«, listu, ki črpa svoja poročila iz dnevnega časopisja, je izšel sledeči popis teh dogodkov: Ko sta se sestala oddelka francoske in ruske mornarice, sta se pozdravila s streli iz topov ter z navdušenimi klici: »Hura!« in »Živela Francija! Živela Rusija!« V to radostno kričanje so se vmešavale mnogoštevilne godbe, kajti tudi večina zasebnih parnikov je imela s seboj godbe, ki so igrale »Življenje za carja« in «Mar-seljezo«. Občinstvo na parnikih je mahalo s klobuki, zastavami, robci in šopki, mnogo čolnov je bilo nabasanih z možmi, ženami in otroci delavnega razreda, ki so imeli v rokah šopke in kričali z vso silo: Živela Rusija!. Ko so videli to nacionalno navdušenje, naši mornarji niso mogli zadržati solz. V pristanišču so se vse francoske bojne ladje postavile v dve diviziji in naša mornarica je plula z admiralsko ladjo na čelu skozi ta špalir. To je bilo nekaj krashega. Naša praporna l^dja je oddala na čast francoskemu brodovju petnajst pozdravnih strelov, francoska pra- Najboljši šivalni stroj in koto je edino le GRITZNER in ADLER za dom, obrt in industrijo v vseh opremah, istotam pletilni stroj DUBIED. Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila. Nizke cene, tudi na obroke. 3DS1P PETELINU, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika. bo predrzna. Liga je ^odgovorila na to žalitev z javnim pismom, v katerem našteva razna nasilna dejanja policije pri volitvah in pravi, da je g. Vukičevič sam kriv, če svet ne zaupa policiji v SHS. (Z Ligo se ne strinja samo znani pisatelj Barbusse, ampak tudi vladna večina na Francoskem, kar je zelo zgovoren dokaz, da se je naša politika že precej preorientirala od Francije k Angliji.) Liga je nato poslala v Belgrad češkega pisatelja dr. Teodorja Bartoška, ki je kot dolgoletni predsednik češke Svobodne misli znan tudi pri nas. Nato je sicer belgrajska policija priznala, da je Vujoviča zaprla, a obiskati ga ne dovoli nikomur in trdi se, da zato, ker se morebiti na njem poznajo posledice slabega ravnanja. O tem in podobnih slučajih je hotel Bartošek predavati v Belgradu. pa mu je bilo zabranjeno in končno je bil izgnan, češ, da se vtika v naše notranje zadeve. Človeške pravice so torej pri naši policiji »notranje« državne zadeve . . . Policija pa objavlja zdaj tudi krivdo — Vujovič je baje komunistični voditelj. Ali je bilo treba takega zločinca aretirati tajno? Saj se komunistični zločini pri nas javno kaznujejo in to baje od javnih sodišč. Najbrž gre torej za kakšen podoben komunizem, kakršnega so očitali s. Moderndorferju, ko so hoteli angleške goljufije podtakniti njemu in mežiškim rudarjem. Za dvakratno izdajo »Napreja« je plačalo po 10 Din do 6. Vlil. t. 1. 125 naročnikov. Do danes zopet 22 naročnikov, skupaj 147 naročnikov. Prekmurski blagoslov. »Radičevstvo v Prekmurju v razsulu«, tako je poročalo nemško glasilo socialpatriotov in naznanilo zmagoslavno, da je radičevska okrajna organizacija v Dolnji Lendavi prestopila z vsemi svoji ni podružnicami, 17 po številu, v SPJ. S tem niso storili radičevski Prekmurci nobenega načelnega koraka, saj so preskočili iz ene v drugo monarhistično »partijo«. Kakor se je Radič prelevil iz republikanca v navdušenega monarhista, tako je slov. socialpatriotija s svojo politiko pristavljanja piskrčkov k režimskemu ognju vsa srečna priplavala do nedotakljivih in delavstvu neodgo*ro“nih »korporacij« in »voditeljev pod državnim nadzorstvom«. Če so se Prekmurci »spreobrnili«, bo moral tudi Petejan spremeniti svojo taktiko in začeti pozdravljati Prekmurce na shodih z Radičevim: Hvaljen Jezus i Marija! Opravičil se bo lahko s tem, da je kot uradnik OUZD pod državnim nadzorstvom. Ali pa bo bolje, da prepusti porna ladja pa je odgovorila s tridesetimi streli. Na francoskih ladjah je zadonela ruska nacionalna himna, francoski mornarji so splezali na jambore in brez prestanka so doneli kriki dobrodošlice. Na čast ljubim gostom so vihteli čepice, klobuke in robce. Povsod, na morju in na obrežju je odmevalo: »Živela Rusija! Živela Francija!« Kakor je pri obiskih mornarice navada, je šel admiral Avellan s častniki svoje komande na suho, da izpriča krajevnim oblastim svoje spoštovanje. V pristanišču sta jih sprejela francoska mornariška komanda in načelnik luke v Toulonu, prijazno pozdravljanje je spremljalo grmenje topov in zvonjenje. Mornariška godba je zaigrala rusko nacionalno himno, kar je bilo sprejeto z bučnimi klici: »Živel car! Živela Rusija!« Kriki so narasli v mogočno grmenje, ki je preglušilo godbo in celo topove. Priče tega prizora pripovedujejo, da je doseglo navdušenje ogromne ljudske množice v tem trenutku višek in da ni mogoče izraziti z besedami čustva, ki so prevzel^ srca vseh navzočih. Nato se je odpeljal admiral Avellan razoglav, v spremstvu francoskih in ruskih častnikov, v poslopje francoske mornariške komande, kjer ga je sprejel francoski mornariški minister. Pri dobrodošlici ruskemu admiralu je rekel minister: Kronštat in Toulon sta bila vsak zase priča medsebojne srčne naklonjenosti, ki vlada med francoskim in ruskim narodom. Sprejeti boste povsod kot prijatelji. Vlada in vsa Francija pozdravlja Vas in Vaše tovariše ob Vašem prihodu kot zastopnike velikega in časti vrednega naroda.« Admiral je odgovoril, da ne najde besed, da bi izrazil svoja čustva. »Rusko brodovje in vsa Rusija Vam bo hvaležna za ta sprejem,« je dostavil. čez nekaj časa se je admiral, poslovivši se od ministra, ponovno zahvalil za sprejem in končal: »Ne morem se odpeljati, ne da bi izrekel besede, ki so zapisane v srcu vsakega Rusa: »Živela Francija!« Takšen je bil sprejem v Toulonu. V Parizu je bila dobrodošlica še veličastnejša. Sledeče je povzeto po časopisnih poročilih o sprejemu v Parizu: »Vsi pogledi so bili obrnjeni proti Boulevard des Italiens, kjer bi se morali prikazati ruski mornarji. Končno je bilo zaslišati iz daljave šumenje prave burje vika in vpitja. Burja se bliža. Množica se vali na trg. ta posel svojemu tovarišu Likarju, ki to dobro razume. Ako poročilo »Volksstimme« ni samo časnikarska raca za izdelovanje volilnega navdušenja v velikem, se zavedno delavstvo ne bo čudilo, če v strahu za svoj mandat prestopi v SPJ še radičevski kandidat Prepeluh. Zedinjenje bo potem popolno: Kristan, Petejan, Prepeluh itd. Bodo lahko zopet proglasili preki sod nad delavskimi okraji, kakor leta 1919, če bodo izvoljeni in postali ministri. Pa je njalo verjetno, da bi prekmurski blagoslov dolgo trajal, posebno še, če pomislimo, da orje radičevski kandidat, ki je prestopil k SPJ, z advokatskim plugom. Prosimo pojasnila! Po došlih nam poročilih odpravljajo pri nekaterih poslovalnicah OUZD člane, ki prosijo za zobozdravniško ali kopališko zdravljenje, z izgovorom. da imajo prednost pred njimi oni člani, katerih delodajalci uradu ničesar ne dolgujejo. Nekatere poslovalnice baje naročajo članom, naj ti na svoje delodajalce vplivajo, da plačajo, kar so uradu dolžni. Če se pokaže, da so naše vesti resnične, vprašamo javno g. ravnatelja OUZD, če je to res, in ako je, na katere zakonite predpise se tako ravnanje s člani naslanja. Kajti bilo bi nečloveško in protizakonito, če bi se člani delili v dve vrsti: v take, katerih delodajalci vršijo svoje dolžnosti v redu, in v malomarne. Ali naj bo delavec prikrajšan radi malomarnosti svojega delodajalca?! Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu samo žitno kavo. Teh je več vrst. Če hočete res nekaj redilnega in okusnega, potem zahtevajte Žiko v rdečem zavitku. Pletilni stroji najnovejšega patenta »Ideal«, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Franc Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5. Enoten nastop socialnih demokratov in dekalistov socialpatriotom okrog Petejanove liste ne da spati. Nekateri govorijo, da s. Gustinčič pred 20 leti ni bil dekalist in da je bil s. Bernot med vojno rezervni nadporočnik. Interesantno! Patrioti pravijo, da so stranka mas, da pridobivajo na novih članih, da torej tisti, ki še rtiso socialisti postajajo socialisti. Sedaj pa čujte, tisti, ki pred 20 še ni bil socialist ali dekalist, ne sme biti za skupen nastop. To je prav patriotska logika. Jaz kot delavec ne zamerim nobenemu, če še pred 20 leti ni bil socialni demokrat ali dekalist. Zamerim pa tistim, ki trdijo, da so 30 let socialisti, a niso ves čas nič socialističnega napravili. Poznam ljudi pri socialpatriotili, ki niso imeli blagajne v redu, ker so delali egoistično in ne socialistično. Sicer je pa jasno, da je lista SPJ lista hlapcev buržoazije, ker kandidirajo na njej večinoma le višji uradniki OUZD. N. pr. oba nosilca dr. Likar in Petejan. Celje. Socialpatriotom v album! V zadnji »Delavski politiki« sem čital, da ste me napadali, ker sem se drznil o »dobrotniku« povedati nekaj resnic. Pravijo, da bom poklican na primerno mesto, da se bom ob navzočnosti g. Korena zagovarjal. Prav je, če me boste zopet kam povabili in grozili z bikovko, kakor je grozil nekdaj gospod Koren, ker sem govoril, da sem bil radi njegove tožbe dva dni zaprt. Tožil me je, ker sem govoril, da sta on in Marn (njegov tedanji zaveznik) kriva, da so dobili delavci na mestni občini znižane plače in pozneje so bili še ven vrženi. Jaz sem kazen prestal in ostal socialdemokrat vkljub obsodbi razredne justice. »Socialist« Marn je pa šel k buržoaziji. Ostal sem v Celju vzlic temu, da so hoteli nekateri, ki so sem pripotovali, da se umaknem iz političnega pozorišča. Zato pi izjavljam, da se ne bojim vas, če me obkolite kakor strahovi, mene varujejo velike sile resnice. Alojzij Leskošek 1. r. Policija pritiska nazaj, da bi osvobodila pot k Cercle Militaire, kar je pa zelo težko. Gneča je neverjetna. Končno se prikaže sprevod in v tem trenutku zadoni vse oglušujoč vik: »Živela Rusija! Živeli Rusi!« Vse se odkriva, okna, balkone, še celo strehe so zasedli gledalci, ki mahajo z robci, zastavami, klobuki in vznešeno vriskajo in mečejo z oken cele oblake tribarvnih kokard na ulico. Nad glavami množice valovi celo morje žepnih robcev, klobukov, zastav, iz stotisočerih grl množice grmi: »Živela Rusija!«, vse spenja roke proti ljubim gostom in skuša na vse mogoče načine izraziti svoje navdušenje.« • Drugi dopisnik poroča, da je bila vzhičenost množice podobna blaznosti. Neki ruski novinar, ki je bil tedaj v Parizu, popisuje prihod ruskih oficirjev tako-le: »Resnično, to je bil dogodek občega pomena, presenetljiv in genljiv do solz, srce dvigajoč — dogodek, ki premršči dušo z zono in ono ljubeznijo, ki vidi v vseh ljudeh svoje brate, ki sovraži prelivanje krvi in mrzi vsako nasilno pripojitev, s katero se odtrgajo ljubeči materi otroci. Bil sem v teh urah v neke vrste omotici. Bil je nenavadno silen občutek, stati na lyonskem kolo~ dvoru med zastopniki francoske vlade v zlatovezenih uniformah, med zastopniki mestnih uradov v svečanostni opravi in slišati klice »Živela Rusija!« »Živel car!« in vmes redno zopet našo narodno pesem. Kje sem, sem si mislil, kaj se je zgodilo? Kakšne čarodejne struje so dovedle vsa ta čustva in hotenja v veletok? Ali ni to vidna prisotnost Boga ljubezni in bratstva, prisotnost najvišjega ideala, ki pride v svojih najbolj veličastnih trenutkih na zemljo k ljudem? Moja duša je tako prepojena z lepoto, čistoto in veličastnostjo, da pero tega ne more popisati. Besede so preslabe v primeru s tem, kar sem videl in čutil. Ni bila vzhičenost — beseda je prevsakdanja — bilo je nekaj boljšega, globokejšega, veselejšega in mnogovrstnejšega. Ni mogoče popisati, kaj se je dogajalo, ko je admiral Avellan stopil na balkon poslopja Cercle Militaire. Besede tu nič ne izdajo. Med »Te deum«, ko je pel v cerkvi zbor »O Gospod, reši svoje ljudstvo,« so zveneli Zmagoslavni zvoki marseljeze, ki so jo igrale fanfare, s ceste skozi odprta vrata v cerkev. To je napravilo nepopisen vtis.« IliHHtmtllg («Novoie Vremja«, 19. X. 1893.) JniiMuiJ ? laUdH fistoiA : »slinavo«. oimWt «X __ .(Xd)i ni 8031 wo«tbo /rvsl un»mt AV31J3I AlDiM A:u »Nova Pravda« se je spomnila shoda, ki je bil v nedeljo 31. julija, ne pove pa, kje. Zato moramo mi povedati, da je bil ta shod v Mežici, v kraju onih »velikih afer«, ki so se končale z veliko blamažo tistih, h katerim spada tudi »Nova Pravda«. Piše, da je bilo »le par ljudi in nekaj žensk z otroki«. Povedati moramo, da je to velik napredek, če se zanimajo za shode tudi ženske in če tako pokažejo, da imajo tudi one pravico soodločevati v političnih vprašanjih. Če je pa bil shod tako obiskan, da se je tistim par hlapčičem kar temnilo, je bilo to zato, ker se ne dajo in se ne bodo dali vsi delavci podkupiti in združiti s kapitalom, kakor bi vi radi. Ako bi bil ta vaš namen dosežen, potem bi tudi spravili vaš »narodni socializem« v žep in bi čakali, kdaj in kje bi bil zopet »potreben«. Tam, kjer kapital tlači delavstvo, tam ste tudi vi takoj poleg njega. Če ste se čutili tako razžaljene zaradi tega shoda, potem vam moram povedati, zakaj ste odstranili z vašega lista (če je še vaš?) besede »glasilo narodno socialistične stranke.« Zato, ker ste kar naravnost prešli h kapitalu in vam ni več treba, da bi bila med vami in kapitalom še kaka razlika. Če »Jutro« premalo goljufa delavce, mu pa priskočite še vi na pomoč, posebno pa še sedaj tik pred volitvami, ko ste uvideli, da se delavci razbiti ne dajo. Vprašam vas, ker ste tudi neke vrste socialisti, kaj ste pa naredili za odpuščene rudarje? Nič in zopet nič, ker niso prišli k vam prosit milosti. Ker pa ti vztrajajo in se vam ne dajo pod peto, pa iščete druga sredstva, da bi se vam posrečilo razbiti to. kar so ti delavci s trudom in težavo priborili. Priporočal bi vam, da čitate podlistek, ki je bil objavljen v »Napreju« pod naslovom »Razbijaštvo in žolte organizacije«, ker med tiste spadate tudi vi skupaj s socialpa-trioti in z vsemi tistimi, ki varajo delavce po vaši metodi. Ubogi so tisti, ki so tako zaslepljeni, da vam še pomagajo v kalnem ribariti. Vam delavcem pa kličem: ne pustite se več zaslepljevati od tistih, za katere veste, da so kapitalovi plačanci. F. V. K--------------c zakon! Tako se je odrezal neki kul- turni ravnatelj proti nekemu vojnemu invalidu, ki se je v obrambo svoje pravice skliceval na invalidski zakon. Tovariši invalidi, ali naj še mirno trpimo in prepuščamo vlado nad ljudstvom gospodom z bičem v rokah, ki so branili domovino doma za vetrom pri gorki mizi in s sitimi trebuhi, a mi invalidi smo se v mrazu in vročini s krvavimi ranami borili za — domovino. Tisti, ki so se na naš račun dobro imeli, pridejo zdaj in pravijo: »Jaz nisem kriv. da si invalid, naj ti država pomaga!« Če se pa sklicuješ na zakon, ki ga je sklenil najvišji forum v državi, ti pa odgovorijo: »K-----------------c zakon!« Mi dobro vemo. da se ta gospoda ne boji zakonov, ker ima v vladah zaslombo potom kapitalističnih strank. Invalidi, tako bo ostalo, dokler ne boste pomagali izvoliti boljše ljudsko zastopstvo v vladi. Proč od militarističnih strank, ki hujskajo na nove vojne, da bi delali nove invalide. pa še starih ne marajo dostojno preživljati. Organizirajte se v socialno demokratični stranki, ki edina neustrašeno brani in ščiti izkoriščane. S svojim delom dokazuje, da je resno proti vsem vojnam, preprečiti hoče ustvaritev novih invalidov. Invalidi, tudi mi smo del države. Vsi, ki delamo, tvorimo državo. Ali je prav, da nas izžema peščica lenuhov? Kam grejo svote, ki jih plačuje ljudstvo za invalidni davek? Nam se zdi, da bi s tem denarjem lahko živeli tudi invalidi tako, kakor tisti modri ravnatelj, ki si upa reči: »K------------------c zakon!« Invalidi, zanimajte se za politiko, kajti politika nam kruh reže. Ne pustite politike v rokah tistih, ki imajo denar, kajti ti bodo poskrbeli, da boste vedno odvisni, zatrli bodo v vas zavest, da imate pravico zahtevati plačilo za delo in trpljenje. V -bas samih je moč, zato v boj za invalidske pravice! Da zakoni ne bodo »k . . . c«, ampak trdna skala. Vojni invalid — socialni demokrat. Pečovnik pri Celju. Tukaj je »apnenik«, kjer so večinoma zaposleni tako zvani prleki. Ti ljudje niso organizirani nikjer, zato pozabijo, da so ljudje — kadar imajo denar. V družbi po 10 do 12 se napijejo do skrajnosti. Domačini se jih kar bojijo. 3. t. m. so s kolom in nožem pretepli L. Tratnika in G. Paja. Eden od teh je moral zaradi poškodb v bolnico. Taki elementi niso priljubljeni pri domačinih, ker ogrožajo javni mir in varnost. Brezposelnih domačinov je tudi še mnogo in ni treba, da pridejo taki ljudje prikrajševat domačine. Pri obrato-vodji imajo ti prleki prednost in boljše plače. Domačin jih doseže le, če zna »šmirati«. Neki kmetski sin je na ta način postal preddelavec. Pozivamo prizadete, da odpravijo take krivice, sicer se bomo obrnili na merodajna mesta in napravili red. Več prizadetih. Mežičani, pozor! V celjski rudarski šoli je bil pred enim mesecem neki angleški podrepnik, ki je blatil s. Moderndorferja v javnih lokalih. Ko je dotičnika naš član prijel za jezik — se je branil, češ, da je s. M. njegov prijatelj. Pazite na take »judeže«, ki zahrbtno blatijo. Dotični ima črne pristrižene brke in nosi sokolski znak. Mi socialni demokrati ne dopuščamo blatenje s. M„ ker poznamo njegovo delo in mu v tem zaupamo, zato bomo vsi delali z vsemi silami, da bo s. M. lahko nadaljeval svoje delo in zastopal naše koristi tudi v parlamentu. Naj živi nosilec liste DKRB na Štajerskem! Slovenjgradec: razredna justica. Lep primer kako je pri sodišču, če išče proletarec pravico pri meščanskem sodišču in če ima to sodišče obsoditi kapitalista, je doživel lesni preddelavec Miha Obrovnik. Začetkom leta 1924 se je ta proletarec ponesrečil, ko je bil uslužben pri podjetju inž. Lenarčiča v Josipdolu pri Ribnici. Podjetje ga ni imelo prijavljenega pri bolniški blagajni in mož seveda ni sprejel hranarine. Ko jo je zahteval, seveda podjetje ni imelo več dela za njega. Mož je moral tožiti in šele z nebroj pričami je moral dokazati, da je sploh bil uslužben v tem podjetju. Šele po enem letu tožarenja je dobil hranarino plačano. Za stroške je pa moral še posebej tožti in šele v tem mesecu je okrožno sodišče v Mariboru odločilo, da mora prvo sodišče v Marenbergu ponovno soditi v tej zadevi. Križ je, če proletarec noče v času teh treh let umreti, da bi bil volk sit in koza cela. Ali bi se taka-le pravda vlekla pri so-dišču 3 leta, če bi kapitalist imel kaj tirjati od delavca? Obrambni sklad. Zadnji izkaz dne 13. avgusta 1927 Din 11 Nabiralna pola št. 255; nabiral s. Zv. Bernot v Dev. Mar. v Polju 15. avgusta t. 1. Dobrota » Trtnik „ N. N. 1 N. N. 2 Ant. D. f „ N. N. 3 N. N. 4 Stanko Tomšič » Niko Bricelj » Josip Kogoj » Franc Crne » Aleks Sinirnov Gr?g. Gustinčič , Jakob Zajc » Podbršček » A. P. Dorbež » Tavrar s Na shodu v Zagorju dne 15. avgsuta t. 1.: Zbirka s. Zv. Bernota. Franc Poženel » Blaž Ule s Ivan Drnovšek » Ignac Kališnik » Marija Medvedova » Romana Tomšetova » Franc Lebeničnik » Albin Drgan s Jože Bregant > 612.45 2____ 2____ 5,— 2____ 4.— 2 2.___ 5.— 5.— 2____ 2 — 2 — 10.— 2____ 2.___ 2,— 2'___ ___ 3.— 4,— 3,— 10.— 2,— 4,— 4.— 1.50 5,— Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno inseratno politiko delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani ua Vas, bego Vi nanje! Bospod leftarnar Biutn. Subotica. Čast mi je sporočiti Vam, da so mi Vaše kapsule Larucin zelo dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje povsem prenehalo. — S spoštovanjem K. M. Maribor. — Kapsule Larucin se dobivajo po 20 Din v vseh lekarnah. Glavno skadišče; Apoteka Blum. Subotica. Tvornica dežnikov in solnčnikov L, MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni. Ustanovljeno leta 1839. Neža \Veinbcrgerjeva Antonija Kolenčeva Cirila Cerarjeva Martin Kos Neimenovana Ivana Fliskova Zbirka s. Val. Mlakarja II. Jernej Muc Jože Vozelj Fr. Hiršl Lojze Lukač Andr. Flisek, Drag. Drečnik Ant. Brezovar Ivan Bauer Martin Zupančič Franc Birk Anton Radin Anton Jurca Ivan Vidic Fr. Kosmus Rihard Kosmus ' \ Martin Repovž Anton Okrogar Anton Mastnak, Ludvik Drgan Ivan Drgan Rudolf Ulaga Valentin Mlakar II. Jože Brvar Jože Juvančič razn^ nevpisan drobiž Zbirka s. Jožeta Srebota 3.50 2.____ 8,— 10,— 5,— s,- 10,- 4.- 5,- 4,-2,-1,- 3,- 5.-10,- 9,- 2- 5,- 5,- 5,- 5,- 4,-10.- 5,- 5,-2,- 10.- 6,- 4,- 5,- 64,- Nabiralna pola št. 50; nabiral s. Jos. Resnik v Štorah; Josip Resnik » 5, Martin Zupanc » 5 Mihael Varmočnik » 5 Josip Florjančič » 5 Roman Pur » 5 Ivan Flis » 5 Ivan Geršak >•> 3 Štefan Zafošnik » 2 Ferd. Uranič » 2 Karl Esig » 2 Karl Simerl »- 2 Čehovin » 2 Al. Leskošek » 4 Jurij Savšek » 2 Jože Romih » 2 Godec 2 Anton Spreitcer » 2. Nabiralna pola št. 5; nabiral s. Ign. Kralj na Dobravi: Aleš Lagoja » 5.- Jakob Kos » 2.- Fr. Pečar, Zasip » 5.- Jos. Rožič, Kor. Bela » 5.. Ivan Frelih, Žirovnica » 2.- V. J., Gorje » 10.- I. Stare I. » 5.- Ignac Kralj » 5.- Mihael Varmočnik, Štore » 20,- JSDS in KDZ v Trbovljah, prebitek od veselice » 500.- Skupaj Din 12.563.45 Tiskovni sklad. Zadnji izkaz dne 6. avgusta 1927 Din 15.028.15 Jakob Jeras, Vikrče 2. Dr. O. Fettich, drobiž 7> 0.60 Jakob Dolničar, Brezovica » 6,— Vrhničani » 7,— M. D. Ljubljana » 2,— Mih. Varmočnik, Štore » 10,— Joško Stražišar, Jesenice 5,— Josip Gregorčič Jesenice » 4 — Anton Thaler, Jesenice » 10,— Avgust Zidanek, Jesenice » L— Janez Markizetti, Jesenice » 5.— Filip Grabner, črna » 5,— Florjan Stanovnik, Javornik » 20,— Franjo Langof, Vrhnika » 5,— KDZ Sv. Lovrenc na Poli. 30,— Vekosl. Abolnar, Št. Vid pri Štični » 49.— Skupaj Din 15.189.75 19. avgusta — 3800 Izvodov, •lllllllllllllllllllllll i Triko-perilo = m za moške, žene In otroke, volna “ v raznih barvah, rokavice, noga- “ • Vice. dakolenlre. nahrbtniki ra ■ ■i vlije, krojafe, Čevljarje, brivce m edino le pri tvrdki ■m ■■ m mm ob vodi. cm«! Ha veliko ii malo. 5 UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica št. (3, reg. zadr. z om. zav. Tiskovine za šole, žnpanstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. Stereotipija. Litografija. UdaUteSica ta odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v Imenu Izvr. odbora JSDS ta KDZ). - Za tiskarno »Slovenija«: Alojzij HOfier t LjublJanL