Štev. 267.
V Unbllanl, v torek, Zt. novembra 1911.
Leto XXXIX.
Velja po pošti: as
S a oelo leto naprej . E 2B-—
za pol leta za četrt leta
13--
„ 6-50
za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloietno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'—
za pol leta „	. „ 12'—
za četrt leta „	. „ 6'—
za en meseo „	. „ 2'—
1 spravi prejemu neseCni K l*SO
SLOVENEC
==5 InseratJ:
Enostolpna petltrrsta (72 ma):
■a enkrat
p« 15 v
na dvakrat . • • . „ 13 B sa trikrat ... . * 10 m na večkrat primaren popust.
Poslano ln rekL notice:
enostolpna petltvrsta (Tin) 30 Tlnarin.
;IzhaJa:i
vsak dan. lirsemil nedelje la praznike, ob i. ari popoldne.
oar UrednUtvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/DL Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrann pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Oprnvnlitvo te v Kopitarjevi nllol itev. 1 *U Avstr. poštne bran. račnn šl 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Uprarnlškega telelona it. 188.
* Današnja številka obsega 6 strani.
Govor poslanca dr. Kreka
v državnem zboru dne 16. novembra 1.1.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Visoka zbornica!
Ne samo predmet, o katerem sedaj razpravljamo, ampak tudi način, kako ga mnogi obdelujejo, pomeni mizerijo. Z ozirom na to, da so o tej stvari člani našega kluba že meritorno govorili, si dovoljujem nastopiti lc z nekaj splošnimi opazkami. Najprej konstatiram žalostno dejstvo, da tako vsa draginj-ska debata kakor draginjsko gibanje med ljudstvom kažeta, na kako nizki stopnji stoji narodnogospodarska izobrazba med ljudstvom in tudi med izobraženci. (Zelo resnično!) Mi vidimo, kako v tem oziru mnogi z obžalovanja vrednim diletantizmom in ideologijo tnečejo okoli fraze in udrihnice. Zato je tem težje to vprašanje razjasniti, jnz si dovoljujem konstatirati, da bi bilo popolnoma napačno, ako bi kdo upal, da sc bo dalo gibanje med ljudstvom zadržati s katerimikoli odredbami postavnega ali upravnotehniškega značaja. Te postavne ali upravne odredbe niso po tem, da bi izpolnile to, kar mase pričakujejo. Vendar se pa zavarujem proti temu, kakor da bi v kakršnemkoli zmislu zastopal stališče, Ida se draginja strankarskopolitično izrablja, kajti ta očitek je fraza. Vsaka stranka, ki ima kaj samozavesti in zaupanja sama vase, mora biti nrepriča-na, da so njena načela prava, iz česar sledi, da leži strankarsko politično izrabljanje v naravi strankarstva samega, kar pa velja tudi za vlado, ki tudi ni nič več kakor stranka (Pritrjevanje.), v kolikor ima določen program aii pa je stranka vsled tega, ker stoji tu brez vsakega programa (Veselost.), torej ima program brezprogramnosli.
Iz tega stališča torej presojam vso debato, ki se je vršila in se bo še vršila glede draginjskega vprašanja. Vendar pa bi navedel nekaj konkretnih primer, da nokažem. kako majhna je narodnogospodarska izobrazba, kakor sem že "- i poudarjal, med našim ljudstvom in tudi med izobraženci. Ze beseda »prosta trgovina«, pojm, načelo proste trgovine, ki tvori podlaero mnogim protidraginjskim predlogom, je nekaj takega, kar se po mojem mnenju zelo diletantsko razumeva. Gospodje! Ali imamo danes kako prostotrgovin-sko državo, danes, ko državam, ki so po imenu svobodnotrgovinske, le zaradi-tega ni treba uvesti varstvene carine, ker se naslanjajo na močno mornarico in armado!? Ali ni danes vojaška sila močnejša kakor varstvena carina? Mi o prosti trgovini dandanes sploh ne moremo govoriti. Omenjam samo mimogrede, da v državi, v kateri naj se prosta trgovina šele uvede, trgovina in obrt svoje izdelke mnogo težje prodajata in da je vsled tega konkurenca toliko večja, da so krize toliko močnejše in da mora vsled tega nujno trpeti splošna blaginja, v prvi vrsti delavci in konsumenti. Jaz vprašam: Je li Avstrija zadosti močna, da more prenašati silnejši in dražji militarizem? Zakaj to je čisto jasno, da pomeni pri nas
sploh v moderni državi prostotrgo-vinsko gibanje pomnožitev in podražila militarizma, kar jc gotovo tako s stališča posamezne države kakor s stališča svetovnega miru, za katerim <0žinio. treba obsojati.
Tudi pojm »gospodarske svobode« So popolnoma zmotno uporablja. Gospodje! gospodarske svobode ni danes nikjer več najti; danes, v dobi kartelov ln trustov, govoriti o svobodni konku-r°nei, to je po mojem mnenju obsolet-Qn stvar. To je nekdaj bilo načelo, da-i0* pa je fraza. Pri tej priliki bi so dalo l'fliko govoriti tudi o industrializaciji tržavo in posameznih dežela. Industri-j racija je v deželah, kjer je malo industrije, po mojem prepričanju nemo-
goča, čc se preje ne ukroti potom močne kartelne postave zlodela kartelov (Zelo prav!), in sicer iz t'ega preprostega razloga, ker more v deželah, ki nimajo veliko kapitala in industrije, industrializacija začeti lc s takozvano dalje-izdeljujočo industrijo, ker rabi ta menj kapitala in na domačem trgu lažje dobi odjemalcev kakor ona industrija, ki izdeluje polfabrikate in tako-zvane izdelke v masah ali sirovo blago. Industrializacija je torej le tedaj mogoča, čc se omogoči, da uspeva clalje-izde-ljujoča industrija. Ravno to pa onemo-gočujejo karteli, ker draže sirovo blago in polfabrikate. Dokazov za to pri J tej priliki ne bom navajal, jih je. pa veliko. Meni se zato zdi, kakor da bi se na oni-le strani rogali, če na eni strani označujejo industrializacijo za cilj naše gospodarske postavodaje in našega gospodarskega gibanja, obenem pa trdijo, da ni mogoče z urejujočo kartcl-no postavodajo priti kartelom do živega.
Pri besedi »industrializacija« pa moram pribiti tudi sledeče: Industrializacija. sama na sebi narodnega gospodarstva ne more urediti (Zelo resnično!), treba je preje ustvariti temelje (Dr. Heilinger nekaj zakliče.), da se bo omogočila, organizacija industrije, ki bi lahko ustvarila zelo veliko dobrega, ako bi sc ji prava smer dala. (Medklici poslanca, dr. Ileilingerja.)
Nadalje hočem poudariti, da se je pri vsem tem gibanju res pokazalo, da se pomen kmečkega stanu za gospodarsko življenje premalo vpošteva. (Čisto res!) Jaz bi le to omenil, da ravno majhno kmetijstvo, majhni kmet . . . (Mnogoštevilni, živahni medklici posl. dr. Heilingerja. — Ugovori.)
Podpredsednik dr. German (zvoni): Prosim, da se gospodje ne razgovar-jajo!
Poslanec dr. Krek: Zdi se mi . . . (Dolgotrajni medklici posl. dr. Heilingerja. — Živahni ugovori.)
Podpredsednik dr. German (zvoni): Gospod kolega Heilinger, vi nimate besede!
Poslanec dr. Krek: Zdi se mi, da čas parlamentarnih posvetovanj še ne spada med podraženo izdelke, ker sicer bi ne čuli takih neumestnih opazk. (Živahno odobravanje. — Ponovni medklici poslanca dr. Heilingerja.) Jaz ne vem, kakšno zvezo imajo te opazke z mojim govorom . . . (Veselost. — Medklic poslanca dr. Heilingerja.) Jaz sem samo poudarjal da. manjka ljudstvu in izobražencem narodnogospodarske izobrazbe. (Čisto res! — Ponovni medklici in prekinjevanja od strani poslanca dr. Heilingerja. — Živahni ugovori in nemir.)
Podpredsednik dr. German (zvoni): Prosim za mir, gospodje! (Nadaljnji živahni medklici poslanca dr. Heilingerja. — Živahni ugovori.)
Poslanec dr. Krek: Ali smem morebiti zrlaj govoriti dalje, gospod dr. Heilinger? (Medklici poslanca dr. Heilingerja.)
Naše narodno gospodarstvo se veliko hitreje razvija kakor postavodaja in uprava, ki bi morala narodno gospodarstvo pravzaprav voditi. Iz tega razloga ima vsaka oslabitev parlamentarizma najslabše posledice. (Poslanec dr. Heilinger: Zato naj pa vlada parlamenta zmiraj ne razpušča; to je zdaj kar sistem postalo!) Ljubi kolega, tudi to pomeni nevarnost za parlamentarizem, ako kdo ne more mirno prenašati, če sc posamezne stranke svobodno izražajo. (Živahno odobravanje.) Mislim, da imam ravno jaz pravico to pripomniti. Od naše strani se jo svoj čas predlagalo, naj se poslovni red radikalno izpremeni. Opombe gospoda dr. Heilingerja mi dajejo prav poseben povod (Medklici poslanca dr. Heilingerja), da to poudarjam: če bi sc bil svoj čas moj predlog sprejel, bi bili taki prizori in ekscesi nemogoči. (Pritrjevanje.) Pokazalo se je, da je bila napaka, da ni zbornica predloga sprejela tako, kakor sem ga Ml jaz stavil. (Pritrjevanje,). Lc
poslovna reforma. (Nadaljni medklici poslanca dr. Heilingerja. — Razburjenje in ugovori.)
Podpredsednik dr. German: Gospod kolega Heilinger, vi nimate besedo.
Poslanec dr. Krek (nadaljuje): Močan poslovnik . . . (Živahni medklici poslanca dr. Heilingerja.) Jaz mislim, da k orodju, ki ga poslanec potrebuje za izvrševanje svojega mandata, pasji bič in revolver ne spadata, toda, prosim, povejte mi, kako sc je mogoče ubraniti takega postopanja, kakor ga videno pri poslancu dr. Ileilingerju? (Medklici poslanca dr. Heilingerja. — Predsednik zvoni.) Gospod predsednik, dokier ne napravite miru, no bom naprej govoril.
Podpredsednik dr. German (zvoni): Prosim gospoda govornika, naj nadaljuje.
Poslanec dr. Krek: Jaz hočem konstatirati, da je ljudsko gibanje v dra-ginjskem vprašanju v gotovem oziru upravičeno. Ljudstvo namreč čuti, da država s svojo trgovinsko, tarifno in davčno politiko vse narodno gospodarstvo vodi in da ima zato ljudstvo v času draginjo pravico zahtevati od državo pravnega varstva. Zakaj vprašanje, za. katero zdaj gre, je pravovarstveno vprašanje. Čc pojmujmemo državo kot pravno državo, potem mora država vsem svojim članom zajamčiti pravno vrrf:vo in v tem oziru je načelo proste konkurence nekaj podrejenega. Država ščiti posameznika zoper tatvino, rop, goljufijo in druga nasilja, v rrospodar-skem življenju pa se taka nasilja dopuščajo. Jasno je, da je posameznik, kar se tiče proizvajalnih razmer in trgovskih navad, veliko slabejši in vcli-kobolj potreben pomoči, kakor če gre za to, da se ubrani fizičnih nasilstev na svoj osebo. Borzne navade so posamezniku veliko menj znane kakor mišično delovanje. Jasno je torej, da jc treba dati gospodarsko oškodovanemu in zatiranemu možnost, da nastopi zoper nasilnosti od strani producentov in trgovine in se jih brani. Zato jc popolnoma razumljivo, da zahteva ljudstvo od države remedure. K temu pa moram tole pripomniti: To ljudsko gibanje pa kaže tudi nekaj pojavov bolehnosti, nekaj nevzdržljivega. Prebivalstvo ne želi namreč samo tega, da mu država kot voditeljica narod n. gospodarstva nudi v gospodarskem življenju pravnega varstva, ampak teži tudi za tem, da bi država vsakega nastavila in mu pokojnino preskrbela. (Pritrjevanje.) Ta stran ljudskega gibanja jc po mojem mnenju pač najžalostnejša. (Pritrjevanje.) Nahajamo se v času, ko vse. zapušča kmete in dere v mesta, tako da so nekatere pokrajine že naravnost raz-ljudene, in v mnogih slučajih jc vzrok ta, da ljudje hlepe po tem, da jih država kam nastavi. Ta stvar je tem žalost-nejša, čembolj se tega zla nalezejo tudi ženske (Zelo res!); v bližini mest in v industrijskih krajih vzame ženska za moža veliko rajše železniškega čuvaja, diurnista ali pa orožnika, kakor pa kmeta. V tem oziru bi morala postavodaja poseči vmes s tem, da preskrbi za primerna izobraževalna sredstva, zlasti za gospodinjsko izobrazbo deklet. Nadalje pa jc v tem oziru naloga postavodajo: razširjenje prepovedi odiranja na blagovno oderuštvo, omejitev in ureditev izseljevanja, posebno pa kartelni zakon.
O kartelih sem že govoril. Ljudstvo in tudi mnogi poslanci zahtevajo, naj se ustanovi nekak urad, kakor so bili rimski edili, ki bi izvrševal tržno policijo, določeval takse itd. Take odredbe so pa v tej obliki težko mogoče, mogoče pa je dati kartelom pravo smer, z močno kartelno postavo na oni strani industriji omogočiti, cla se primerno organizira in ustvariti za tako organizacijo trdno pravno podlago, na drugi pa odstraniti zle izrastke kartelstva. Jaz poudarjam, da bo tista država, ki bo že zgodej moč dobrega pri kartelih izrabila, moč slabega pa ukrotila, kot pla-
čilo prevzela vodstvo med narodi. (2i« vahno pritrjevanje.) In če bi bila Avstrija v tem oziru prva, ne bo (o v našo škodo.
Omeniti pa moram tudi vlado. Mi nimamo poljedelskega ministra, ampak vodja poljedelskega ministrstva je Njegova ekscelenca gospod poljski krajan-ski minister. Ta stvar se pravzaprav ne da tako lahko razumeti. Jaz mislim, če lahko pogrešamo poljedelskega ministra (ker kakor nekateri pravijo, stolu-je naš poljedelski minister na Ogrskem), bi morebiti njegove posle lahko prevzel Njegova Eksc. gospod minister za. deželno hrambo (Živahna veselost.), ki ima interes na tem, da imamo močan kmečki stan. (Poslanec dr. šusteršič: Ta edini!) Da, skoro jc on edini! Kar se pa tiče odvisnosti naše vlade od Ogrske, kar igra zdaj glavno vlogo pri tem vprašanju, bi jaz to takole definiral: Postopanje, zoper katero se zdaj borimo, način, kako se mažarska težnja po moči javlja, to je (Poslanec dr. Šusteršič: Simptom!) simptom, bolezen leži globlje. (Tako je!) Ogrska noče ščititi našega poljedelstva, ampak hoče od našo vlade nekaj izsiliti. (Živahno odobravanje in ploskanje.) V tem oziru soglašam z gospodi, če hočejo namreč iti stvari do dna in kot vzrok vseh teh stvari, kot. vzrok, zakaj so našo vlade vse tako slabe, mažarska pa močna, spoznati dualizem, sedanji du-alistiški princip. Samo v enem slučaju proti Ogrski revoltirati, to je izgubljen čas, škoda za trud.
Jaz nc spadam k tistim, ki trdijo, da jc treba iskati vzroka za draginjo večjidel v tem, ker delavno ljudstvo razvija prevelik luksus. Eno pa moram konstatirati: Preveč se pije! To jo res. V tem oziru ne moreni nobenega stanu izvzeti. V draginjski debati bi bilo pač popolnoma na mestu, ako bi se govorilo o potrebi postave zoper pijančevanje. Jaz sicer vem, da bi pridigoval gluhim ušesom in da bi nič ne koristilo, toda jaz izpolnjujem svojo dolžnost, če na to opozorim. (Odobravanje.) Preveč se pije, premalo se. pa bere, premalo študira in tudi premalo je. Mase ljudstva se gotovo premalo hranijo. Kje so časi, ko so sc hlapci, kakor nam pripovedujejo kronike iz 14. in 15. stoletja, pritoževali, čc niso dobili zvečer dveh vrst mesa! Tudi na deželi se poje neprimerno menj mesa kakor v prejšnjih časih. To je gotovo. Stanovanja so splošno tudi slaba in sicer nc velja to samo za delavsko ljudstvo, ampak tudi za prebivalstvo na. kmetih. Morebiti se v marsikaterem kraju godi v tem oziru kmečkemu prebivalstvu slabše kakor mestnemu. (Pritrjevanje.) Tudi v tem oziru vlada mizerija.
Imamo draginjo. V prejšnjih časih so vedno, kadar jc šlo za draginjo, poiskali in našli tiste .ki so vsled draginjo obogateli in jih kaznovali. Dane? pa imenujejo tako obogatenje gospodarski razvoj. (Veselost.) Danes pravijo: to je nujno itd. Mi vemo, da je Dio-kloci jan leta 301. vsako prekoračenje ceno kaznoval s smrtjo in da je Zono 1. 483. vsako zvezo podjetnikov, ki jc povzročila umetno zvišanje cen, kaznoval s konfiskacijo premoženja in z izgonom za celo življenje. Pri nas pa nc moremo ustvariti niti poštene postave glede na. denarno oderuštvo. (Poslanec dr. Heilinger: Sladkorni kartelisti sedijo v gosposki zbornici! — Dr. Šusteršič: Na železninske karteliste tudi ne smete pozabiti!) Ker so jc napravila ta opomba, hočem še nekaj povedati. Vlada išče denarja za železničarje. Ne ve, kje bi ga dobila. Če bi se tudi pri nabavljanju vagonov, sploh pri nabavljanju za železnico potrebnih predmetov, omogočila konkurenca inozemstva in bi se mogla ta konkurenca izrabiti, potem bi lahko vsako leto do deset milijonov prihranili. (Pritrjevanje.) Zdaj pa se nahaja v izvršilni odredbi paragraf, ki pravi, da se smejo posamezne firme potem, ko so stavile svoje oferte, v slučaju, da so oferti iz inozemstvo nižji, pogajati glede ua znižanje že Dostav-
Položaj »zmagovalca."
»O mio Dio, mislil sem, da dobim iu samo palme, pa sem dobil bodeči kaktus,«
Mehkejšo postelj si izbrati pač hotel Lah je v Tripoli; ker slajše upal je zaspati tam doli, kot doma zaspi.
Miru mu »žilca« več ni dala, pod palmami b' se rad hladil; polenta ni mu več dišala, le s »toteljni« b' se še mastil.
Že videl palme tam je v duhu, cediti videl mleko, med, in v svojem mislil jc napuhu: to mora moje bit' čim pred.
In pustil dom je, šel nad Turke, da b' z lastne grude jih pregnal; a Turk je gluh za take burke zato pregnati ni se dal.
Namesto »toteljnov« mu »fige« pomolil je takoj pod nos, češ: Lah polento jej in bige a »toteljno«, če nam boš kos!
In Lah, oj ta požrešna para ki ni poznal še turški meč, zdaj doli muči se in gara, za postelj kaktus 'ma bodeč.
F eCe.
ljenih cen. To pomeni toliko, da se inozemske tvrdke sploh ne bodo udeleževale konkurence (Zelo resnično!) in vsled tega moramo svoje vagone itd. vedno veliko dražje kupiti. V tem oziru je dolžnost vlade, razmero izpremeniti. Sicer pa bi, kar sc liče vlade, o kateri ravnokar govorimo, poudaril, da vlada med njo in ljudsko zbornico v resnici veliko nesoglasje. Vlada je vrhunec birokracije, mi smo pa ljudska zbornica. To se ne sklada! Dokler bo imela birokracija v tem smislu v rokah moč, tako dolgo nc bo prišla l judska zbornica do veljave. Gospodje! Zakaj gre pri ustvarjanju različnih večin? Ali more danes kaka večina določen program imeti, na primer program, da se udej-stvijo gotove socialne reforme? Ne! Gre se vedno lc za večine ad hoc, da sc votirajo državne potrebščine. Te je tudi treba dovoliti, to se samoposebi razume, toda to ni edina stvar in za nas tudi ne glavna. Draginjska debata je pravzaprav vso mlzerijo le šc povečala. Zakaj pokazalo se ie, da ni pri najvažnejših vprašanjih, ko gre za ljudski blagor, v tej zbornici nobene moči, nobene energije. (Poslanec dr. Heilinger: Ker nimamo parlamentarnega ministrstva!) Ne! parlamentarno ministrstvo bi bilo šc slabše kakor uradniško. Pri tej konstelaciji strank je mogoče le uradniško ministrstvo.
Prihajam h koncu. Imamo draginjo. Iz draginje se bodo naravno razvile krize, nastala bo brezposelnost, zakaj draginja pomeni oslabljenje kon-sumentov, oslabljenje konsumentov pa ima za posledico oslabljenje razpečava-nja. To pomeni krize, pomeni brezposelnost. Svet se razdeljuje, Avstrija pa zaostaja. Kaj jc storiti? Tu bi citiral besede nekega kitajskega modrijana, ki jih navaja Meline: »Javni blagor jc podoben drevesu: poljedelstvo je korenina, industrija in trgovina so veje in listje; ako korenina oslabi, odpadejo listi, krhajo se veje in se odlomijo in drevo pogine.« Gospodje! Ne bom delj o tem govoril, toda hočem povdariti to, do česar so prišli tudi že socialistični misleci, kakor na primer Vandervelde: Vsa ta gibanja bodo rodila v javnosti prejalislej klic, ki se glasi: Nazaj h grudi! (Živahno odobravanje in nlo-skanje.)
Iialijonsko-iuršKa vojska.
V	Afriki.
»Agenzia Štefani« poroča 20. t. m. iz Tripolisa: Danes ni nič novega. Vreme je lepo. Iz Tobruka se poroča 16. t. mes.: Naši vojaki so razdrli del brzojavne zveze, ki vodi v Solhun. Arabci, ki so jim poveljevali turški častniki, so napadli naše vojake. Mi smo imeli tri ranjence, sovražnik je imel zelo velike izgube. Poročila iz Derne potrjajo, da je napadel sovražnik ponoči 17. t. m. naše postojanke, a je bil odbit. Mi smo izgubili štiri može, sovražnik je izgubil veliko mrtvih in ranjencev. To poročilo zopet dokazuje, da Lahi šc niso niti gospodarji Tripolisa, Tobruka in Derne, kdaj še postanejo gospodarji cele Tripolitanije in Barke!
Laške vojne ladje v Rdečem morju.
Iz Carigrada se poroča, da je došlo turškemu vojnemu ministrstvu poročilo, da sta dve laški vojni ladji bombardirali Akabo ob Rdečem morju in poškodovali mesto. To je zopet »velikansko« laško junaštvo.
Turki o laški akciji v Arhiplu.
Dunajski turški zastopnik je obvestil naš zunanji urad, da se mora Turčija glede na napovedano akcijo Italije v Arhiplu pripraviti na skrajno obrambo in da bodo lahko te priprave ovirale mednarodno paroplovbo.
Italija in časopisje.
Italijanska vlada je poizkusila pomirjevalno vplivati, ker del inozemskega časopisja ostro napada Italijo. Italija se je pa prepričala, da je ostalo vplivanje brezuspešno in je sklenila na nemški nasvet listom o vojski več poročati, kakor je poročala do zdaj. V Italiji sami pa divja laško časopisje proti pisavi nelaških listov. Na milanskem kolodvoru so prepovedali prodajati »Simplicissimus« in »Lustigc Blat-ter«. Milanski prefekt je pa zagrozil dopisniku nekega laškega nemškega lista, da ga bo izgnal iz Italije.
V	Turčiji
so izgnali iz Smirne laške uradnike turške tobačne režije. V Carigradu so zaprli tiste turške vojaške zdravnike, ki so se pripeljali iz Italije v Carigrad. Tripoliški turški poveljnik je namreč poročal v Carigrad, da so zdravniki ostali v Tripolisu, mesto da bi bili sledili turškim vojakom. Zdravnike bo sodilo vojno sodišče. Turč'Ja izvaja najstrožjo cenzuro glede na poročanje o vojnih dogodkih. Vsakemu turškemu
po§tnemu uradu jo prideljen častnik generalnega štaba, ki kontrolira vsebino depeš. Najstrožje je prepovedano poročati o potili, po katerih hodijo turški častniki v Tripolis in kje se dovaža Turkom municija, dasi zna ves svet, da sc pošilja Turkom pomoč v Tripoli-tanijo deloma čez Egipt in deloma čez Tunis. Iz Smirne se poroča, da pošilja Turčija veliko vojakov na morsko obrežje.
Prof! vipavskemu mesarskemu karlelu.
Vipava, 19. novembra 1911.
V vipavski dolini je petnajst županstev in ravno toliko župnij. Prebivalstvo je gosto naseljeno. Polje zda-leka ne donaša dovolj živil. Koruza — polenta je glavni živež. Da se dobi kak vinar, se prodaja tudi mleko — edina tečna in zdrava hrana. Vsled nezadostne hrane močno gospodari malokrvnost, jetika, škrofuloza. Nujna potreba je, da bi ljudje, tudi priprosti, vživali več mesa. Kupiti morajo tako skoro ves živež, zakaj ne bi kupovali več mesa! Toda kako bo ubogi kmet kupoval meso, ki je tako drago. Meso je v naši dolini monopol dveh mesarjev, Bizjaka v Št. Vidu in Hrovatina v trgu. V obeh hišah je tudi gostilna, v obeh gnezdo tradicionalnega liberalizma, stari Bizjak (analfabet) in Hro-vatin sta bila tudi župana. Mesar, gostilničar in župan obenem je znana signatura liberalnih županov. To je trojni studenec, iz katerega teče ljudski denar v žepe takih bogatinov. Zato se sedaj zlasti Hrovatin tako neutrud-ljivo žene, da ostane v trgu šc nadalje liberalno županstvo. Nihče ne spusti rad iz rok zlatih studencev.
Zoper odirajoče kartele gredo v boj naši ljudski poslanci, treba bo tudi nekaj storiti zoper naš mesarski kar-tel.
Po zadrugah, zlasti posojilnicah, smo se rešili denarnih oderuhov in edino zadruga nam more rešiti tako potrebno živilo — meso.
Samo nekaj razlogov za potrebo in možnost zadružne mesnice. — Mesarja dvigata cene, kakor sc jima ljubi. Vzeti moraš, kar ti odseka; če nočeš, pa pojdi! Ako spregovoriš ponižno besedico, pa zrohni in prekolne tebe in meso. To je znano zlasti od šent viškega mesarja, ki je že „klerikalcu" seveda kar na kratko meso odpovedal. Huji in zvitejši pa je Hrovatin, če prav ima dobro meso, a drago. V katerikoli občini so volitve, gotovo je tam Hrovatin, ki hodi iz hleva v hlev, češ, da teleta kupuje. Hrovatin je hudo znamenje za volitve, kakor je močerad, ki koraca čez pot, hudo znamenje za deževno vreme. Vsakemu kmetu da jasno čutiti: Ako ne voliš z nami, ne bom več kupoval telet od tebe. Ali ni največja nespamet trpeti ta terorizem! Zato na dan zadružna mesnica! Bizjak bo vljudnejši in Hrovatin se bo raztopil v svoji lastni sladkosti. Meso bo ceneje, kupil boš, kar boš zahteval, kmet-zadružnik bo gospodar zadruge, kmet bo prodajal v svojo zadrugo, kupoval v svoji zadrugi. Dobiček ne bo lezel v roke vsemogočnega mesarja. — Ugodnost za zadružno mesnico je velika. V Zadrugo bi stopili vsi oni iz cele doline, ki bi odjemali meso. Prometno zvezo imamo vsak dan z vozom v skoro vse vasi od Lozic do Vrhpolja in ta zveza se v kratkem še razširi. Tako bi prišlo vsak dan sveže meso iz zadružne mesnice, ki bi bila kjerkoli že, v Lozice, Št. Vid, Podrago, Goče. Manče, Lože, Slap, Vrhpolje in seveda tudi trg, ki je v sredi. Ne bi bilo treba dolgih potov v Št. Vid ali v Vipavo. Vse sosedne vasi bi prejemale meso v omenjenih krajih. V tej zvezi je tudi Branica in postaja Šta-nijel-Kobdil. — In še nekaj je treba pomisliti. V trg pride gotovo vojaštvo, ki rabi mnogo mesa. Da bi odjemalo meso v zadružni mesnici, je popolnoma umevno. Država sama rada podpira zadružništvo in na svoje poslance se tudi lahko zanesemo, da bodo šli zadrugi na roko. — Na vseh poljih se ljudstvo vedno bolj osvaja in si sku§a pomagati s samopomočjo, tudi pri tem vprašanju tako važnega živila bo treba nekaj storiti.
AVSTRIJSKA ZIMSKA ESKADRA ODPLULA PROTI JUGU.
NIz Trsta se uradno poroča, da je odphila zimska eskadra naše vojne mornarice, ki je bila vsidrana dva dni pred Trstom, dne 20. t. m. proti jugu.
ZAKAJ NI NAPOVEDALA FRANCOSKA NEMČIJI VOJSKE?
Ko so bile meseca septembra strune med Nemčijo in Francijo radi Maroka najbolj napete, jc izdelal angleški generalni štab skupno s francoskim ! načrt, po katerem bi naj bili poslali
Angleži Francozom 150 000 do 160.000 vojakov na pomoč. Angleška admirali-teta se je pa uprla temu načrtu vsled česar Francija ni napovedala vojske Nemčiji. Admiraliteta se je bala, da bi Nemčija nalašč vse sile vrgla na angleške polke in bi jih uničila. Ker je poslanec kapitan Faber predbacivai vladi, da angleška mornarica za vojsko ni bila pripravljena ga napadajo angleški listi, češ da to ni bilo res in da je bila angleška mornarica popolnoma pripravljena za sprejem Nemcev. Za vojsko, ki bi bila lahko vsak trenutek izbruhnila, so bili Angleži pripravljeni.
VELIKI ŠKANDALI V FRANCOSKI MORNARICI IN ARMADI.
Vojaških škandalov na Francoskem ni konec. Tc dni so stavkali delavci v arzenalu pri Lorientu. Dela delavci niso zapustili, prišli so v arzenal, a delali niso. Stavkali so, ker so morali predaleč spravljati ob.leko. Kljub temu, da so jim takoj ugodili, so stavkali s prikrižariimi rokami naprej in pričeli staviti druge zahteve. Orožniki so spravili 1000 delavcev na križarico »Cour-bet«, a delati niso hoteli, marveč razobesili rdečo zastavo in peli revolucionarne pesmi. Admiral Levtruc se je podal na ladjo, da pomiri delavce, a pomiril jih ni, vsled česar je ukazal zasesti ladjo z orožniki in z dvema bataljonoma vojaštva. To je pa dtjjpvce tako razgrelo, da so porezali žice, ki vodijo elektriko in telefonske žice. Eno celo uro so bili revolucionarji gospodarji ladje. A škandali se ne dogajajo zgoi j v mornarici, marveč tudi v armadi. V Rheimsu je obsodilo porotno sodišče poddesetnika Dcschampsa v 20-lctno prisilno delo, ker je ukradel strojno ouško in jo prodal Nemčiji.
ZAROTE V SRRIJI.
»Politika« objavlja podatke o zaroti »Edinstvo ali smrt«, ki je bila ustanovljena že pred meseci in ki ima 2500 članov, med njimi osobito veliko častnikov. Zarota je imela namen združiti srbstvo. Neki major je pa povzročil v zaroti razkol, ker se jc bal, da bi zarota vprizarjala notranje spletke. — V Toplici se je izvršil političen umor. Ustre-ljen je bil krami župan Dragomir Sto-janovič iz političnih razlogov.
IZ PERZIJE.
»Morninrrnost« poroča, tla jc došel eksšah v Samnan, tri dni hoda od Teherana.
KURDI PROTI RUSOM.
Kurdi so napadli 20 kilometrov od Chia neko rusko patruljo in nevarno ranili nekega ruskega častnika.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Rusija mobilizira proti Kitajski.
Rusija mobilizira svoje vojake, ki sc nahajajo v Vzhodni Sibiriji, ker na Kitajskem vedno napreduje anarhija in bodo morale delati na Kitajskem mir velevlasti. »Times« poročajo iz Pe-kina, da hoče revulucionnrna stranka I prisiliti dvor, da sc poda v Jchol v
prostovoljno prognanstvo.' Cesar prineregent in princi so se baje umaknili v staro mesto in jamčijo revolucionarji za njih življenje.
NEMŠKE VOJNE LADJE ŠE VEDNO V AGADIRJU.
Nemška križarica »Berlin« se nahaja še pred Agaclirjem, kjer ostane toliko časa, dokler ne pritrdi nemško-francoski pogodbi o Maroku francoske zbornica.
BOJ MED TURKI IN ČRNOGORCI. |
Pri Pestccu ob črnogorskoturški meji se je vnel boj med turško in črnogorsko patruljo. Ustreljeni so bili trije č.nogorski in en turški vojak.
Književnost.
* »Carnio'a«. Izvcstja Muzejskega društva za Kranjsko. Uredniki: Dr. J. Gruden, dr. Jos. Mantuani, dr. Gv. Sa-jovic. Letnik II. Zvezek 4. Vsebina: Janko Barlč, Ljubljanski kongres leta 1821 po dnevniku zagrebškega škofa Maksimilijana Vrhovca. — A. Aškerc, Francoska posadka na gradu pa Ljubljančani leta 1813. — Bcrgdirektion Idria, Die erste Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1797. -M. K., Zemljiške razmere po Selški dolini leta 1630. Konec.) — Franjo Bučar, O nakladama nekih slovenskih protestantskih knjiga. — J. Hafner, Ver-zeichnis der bisher in Krain beobachte-ten Groflschmetterlinge. (Fortsetzung.) — Kajetan Stranetzky, Einiges ubei krystal. Gyps von Idria. — Slovstvo.-Mali zapiski. Dr. W. Schmid, Hofrat Ar-no>ld Luschin von Ebengreuth. — A. Aškerc, Kako se je godilo ljubljanskim kadilcem v francoski dobi. — A. Aškerc, Raab Anton, doslej neznan župar ljubljanski. — A. Aškerc, II kronologiji ljubljanskih županov. — A. Aškerc »Veda«. — Kari Kovač, Dodatek k »Bei-trage zur Geschichte Krains«. — M Pajk, Poročilo c. kr. centralne komisij« na Dunaju o Kranjski. — M. Pajk Resselova spominska plošča v Pleter-jih. — R. Perušek, O nekaterih imenih livad in krajev. — Corrigenda. — Društvene vesti. Novi člani. — Imenik č'a" nov.
Dnevne novice.
+ Občinske volitve v Moravčah
Včeraj so se vršile občinske volitve Moravčah. Zmagala je S. L. S. v vse] treh razredih s sledečimi večinami-razred S. L. S. 82, liberalci 47, 2. razrc S. L. S. 135, liberalci 67, 3. razred S. I S 267, liberalci 142. Ravno tako so vol le vse podobčine S. L. S. Volitve so bil zelo burne, ker se jc vrgla liberaln stranka z vso silo v boj in z nekim bri talnim fanatizmom navalila na to ol čino.
+ Shod Kmečke zveze za ljubljai sko okolico se je vršil v nedeljo popo dne v št. Jakobu ob Savi. Bil Je dobi I obiskan od Pšačanov. Podcoričanov i

Šentjak občanov. Poročal jc o delu S. L. S. v državnem zboru in deželnem zboru dr. Ivan Zajec. Ob tej priliki je neusmiljeno bičal po liberalcih, ki so se dosledno upirali reformam v vprid ljudstva. Poročilo so vzeli poročevalci s hvaležnostjo na znan:e.
— Pol? Učni bankroter Ivan H ibar jc postal na stare dni »Narodov« po o-če.alec. »Slov. Narod« jc prinesel namreč dne 11. novembra sledečo notico, ki je očividno plod Hribarjevega peresa: »Profesor, ki si je vzel dopust za agitacijo. Znani Jenko, sedaj profesor v Seretu v Bukovini, jc že 14 dni v Cerkljah in agitira za bodoče občinske volitve. Govori se, da si je vzel šestteden-ski dopust — radi bolezni. Če je res bolan, kako je to, da se klati od hiše do hiše in agitira? Nam se močno zdi, da je njegova bolezen prav taka, kakršno je imel pred leti. Svoje dni so ga namreč iz Ljubljane premestili v Novo mesto samo zategadelj, ker je šolo zanemarjal samo za to, da je mogel v Cerkljah agitirati. Ker je v Novem mestu prav tako zanemarjal šolo, izostajal po cele dni iz šole brez vsakega dovoljenja ter se vozil v Cerklje agitirat, so ga na pritožbo takratnega ravnatelja dr. Fr. Detele premestili v Bukovino. Sedaj pa si je Jenko vzel v Seretu šesttendenski dopust v isto svrho, zaradi katere je bil že opetovano kaznovan s premešče-njem. Ali je to znano bukovinskemu deželnemu šolskemu svetu?« Kadar zagleda Ivan Hribar profesorja Jenka v Cerkljah, takrat ga obide strah in groza pred tem nevarnim človekom. Profesor Jenko je storil namreč svoj čas velik greh, ki mu ne bo — nikoli odpuščen, da je 1. 1898. in 1. 1901. v Cerkljah pri občinskih volitvah pomagal s svojim glasom in uplivom liberalce poraziti. In od tega časa se še liberalna jeza ni polegla. Iz same jeze in maščevalnosti so šli in zahtevali od barona Heina toliko časa njegovo premeščenje, da ga je res prestavil v Bukovino. Sedaj bi pa radi tudi pri bukovinskem deželnem šolskem svetu proti njemu intrigirali. — Temu zlobnemu napadu naj služi sledeči odgovor. Višja šolska oblast je podelila prof. Jenku daljši dopust, da se odpočije od preobilnega duševnega napora. Prof. Jenko je bil od dne 13. septembra 1910 do 3. oktobra 1911 začasni gimnazijski vodja v Seretu. Obenem je podučeval 1. 1910/11 v osmi šoli kot razrednik latinščino in grščino 10 ur na teden. Gimnazijsko vodstvo v Bukovini da poleg tega več opraviti kakor n. pr. na Kranjskem, ker so na gimnaziji v Seretu učenci in učitelji raznih veroizpove-danj in raznih narodnosti, in je tedaj občevanje s strankami mnogo težav-nejše kakor na kaki kranjski gimnaziji. Prof. Jenko je moral delati na teden po 50 do 60 ur, ne da bi imel pri gimnazijskem vodstvu kakega pomočnika. Sestavil je sam izvestje za šolsko leto in spisal sam vse akte za 8. šolo in zrelostni izpit, ki ga je delalo 37 kandidatov. Vrh tega se je še pečal z znanstvenimi študijami. Da je prof. Jenko po takem duševnem naporu počitka potreben, je samo ob sebi umevno. Profesor Jenko ni bil nikdar kazensko prestavljen in oblast mu je vedno selitvene stroške sama plačala. Bavno nasprotno; naučno ministrstvo samo mu je izreklo priznanje zaradi njegove delavnosti (Wegen seines pflichteifrigen und verdienstvollen Wirkens). Profes. Jenko se ni s politiko sploh nikdar bavil, volilne pravice se pa seveda sme posluževati vsakdo, če tudi nima takih nazorov kakor jih ima Ivan Hribar.
+ Politična tiskovna napaka. »Narod« ima silno veselje, da ponatiskuje, kar kak liberalni Čeh napiše o dr. Šu-steršiču. Če meni »Narod«, da to kaj več velja kot to, kar piše on, sc silno moti. Češki liberalec jc ravno tako neumen kot slovenski, pri vsaki volitvi dobita, oba vedno več novih batin. Zato smo ob kritikah gospode okolu »Na-Toda« in »Narodnih Listov« popolnoma hladni. Včeraj je »Narod« zopet priobčil eno takih »kritik« političnih P c n z i j o n i s t o v okolu »Narodnih Listov«, pri tem je pa posegel vmes nagajivi tiskarski škrat, kar se pač vsakemu listu rado dogodi. Ko sc je »Narod« z »Narodnimi Listi« nakregal nad dr. šusteršičem, je izbruh svoje jeze tako-le zaključil: »Politika čcš'*a je dovolj dolgo stopala po trnjevih potih, na katera jo je speljal dr. Šusčer-šiČ in zadnji čas je že, da se enkrat postavi na svoje roge.« — Da, rogove ima Politika, če jo vodijo liberalci. Češkim in slovenskim liberalcem ti rogovi vedno bolj rastejo in prav zanimivo bi bito, če bi se res nanje postavili.
+ Odbor političnega društva »Edinost« sc je v svoji prvi seji konstituiral sledeče: Predsednik dr. Josip Wilfan, L podpredsednik dr. Edvard Slavik, II. Podpredsednik Alojzij Goriup, tajnik nr. Ivan M. čok, blagajnik dr. Ljubo-
mir TomaŠič, blagajnikov namestnik Julij Mi kot a.
i- Nove umetniške razglednice za Božič in Novo leto jc založila »Slovenska Straža«. Bazglednicc se že izdelujejo in pridejo v kratkem v promet. SLke je s tolikim umetniškim z-inosom izvršil akademični slikar gospod Vav-potič, da bodo to najlepše razerlednice, kar smo jih doslej Slovenci imeli. Božični in novoletni pozdrav na razglednici je spesnil Sllvin Sardenko. Prosimo, naj se že sedaj na do^snicah pošiljajo naročila na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani.
-j- Iz Bele Krajine. Nedeljo dne 19. t. m. se je ustanovil v Semiču telovadni odsek Orel. Po veliki maši se je zbralo dokaj mladine na za to določenem prostoru in je govoril Fr. Ter-seglav o nalogah kmečke mladine v sedanjem času Za njim je g. Karol Supin razložil, kakšno je poslovanje telovadnega odseka. Gg. župnik in kaplan sta dodjala vsak svoje in se izvolil odbor Orla. Fantov je oristo-pilo že 50. Bog daj veliko sreče!
-i- Dolenji Logatec. Kakor se jc že v presnem delu po celi Kranjski izvršil volilni boj občinskih volitev in to skoraj povsod s sijajno zmago S. L. S., tako čaka tudi nas obračun z liberalci in njihovimi priveski. Imeli smo že dva shoda. Na enem je razpravljal g. dr. Pe°-an, na drugem pa jc poročal državni "oslanec Gostinčar. Volilni imenik je bil že tudi narejen in razpoložen. Bil je pa tako vzorno ustvarjen, da je bil na zahtevo od naše strani od c. kr. okr. glavarstva ovržen. Sedaj je oklican in razpoložen že drugi novi volilni imenik.
-j- Pasji kontumac v Dobrunjah.
Iz Dobrunj se nam piše: Na naslov c. kr. deželne vlade. V občini Dobrunje je bil razglašen v prvih dneh meseca marca pasji kontumac, ki ni še do današnjega dne preklican. Dasi se že davno ni pripetil noben slučaj pasje stekline, vendar noče c. kr. okrajnq glavarstvo v Ljubljani kontumaca razveljaviti. Zato sc obračamo na c. kr. deželno vlado, naj ukrene potrebno, da sc kontumac takoj prekliče. Zakaj bi se ravno za našo občino uporabljale drugačne postave kot za druge? V naši občini, zlasti v nižini, mora imeti malone vsaka hiša psa, da čuva perilo, a če ne bo kontumaca nikdar konec, bo moral vsak sam pobiti svojega psa, ker so živali, ki morajo biti vedno priklenjene, že vse neumne. Upamo torej, da deželna vlada ustreže naši zahtevi.
—	Zadružna zveza nas prosi, da objavimo sledeče: P. t. članice se tem potom opozarjajo, da za leto 1910 Zveza ni plačala za svoje članice neposrednih pristojbin. Če torej kaka zadruga istih še ni plačala, naj to takoj stori. Tozadevna navodila so v 1. in 19. številki »Narodnega gospodarja«.
—	Tehnično osobje za anrame one-raclje na Kranjskem je sledeče sestavljeno: Višji gozdarski komisar Hugo Konig in nadgeometer Ivan Prešel za agrarna nadinženirja, nadgeometer Iv. Sirnik in Ferdinand Čermak za agrarna nadgeometra prvega razreda in nadgeometer Fcrdinad pl. Kleinmayer za agrarnega nadgeometra drugega razreda. Geometra Julij Burda in Feliks Justin za agr. geom. prvega in geometra Franc Ahčin in Ivan Petročnik drugega razreda. Za agrarne eleve so imenovani Albin Zakrajšek, Franc Det-ter in Bobert Tratnik.
—	K umoru na Dunaju. Oče dr. Matkoviča ni doma iz Črnomlja, ampak iz Tančegore št. 51 v župniji Dra-gatuš. Ime mu jc Jure. Matkovič n im« tri sinove: Jurija, Franca in Biharda Najstarejši Jurij je že oženjen. Oče. penzijoniran poštni sluga, je bil pred par leti doma in tudi en sin z njim. Kdo izmed treh sinov je bil na domačiji, ni znano. Najbrže morilec, ker je bil takrat še študent okrog 20 let. Zanimivo je, da je morilčevega očeta Jurija Matkoviča — kot brihtnega fanta — v službo spravil bivši črnomaljski okrajni glavar grof Chorinsky, oče dvornega svetnika Chorinskyja. Morilčeva sestrična Marija Matkovič iz Grle-ka št. 2 pri Dragatušu je predlansko leto nekaj časa služila pri svojem s'ri • eti na Dunaju," pa je kmalu službo pustila, ker ni znala nemško.
—	Umrl je v Zagrebu kanonik Ladislav pl. Barabaš.
—	Proti agentom. Iz Krasa se nam piše: Te dni potujeta dva nemška agenta iz Berlina in Monakovega, ki ponujata spodnje perilo. Nimamo namena, da bi preiskovali kakšne kakovosti je dotično blago, le to je resnica, da jc svota, za katero se vsakdo zaveže, navadno zelo visoka. Ampak eno je, kar obsojamo, da se ti ljudje drznejo od nas zahtevali, da bi mi ž njimi občevali v nemškem jezUru. /:\ zgled naj navedemo kako se je i -i temu agentu v nekem župnišču na Krasu.
Agent vstopi, se odkrije in reče: Ich habe die Ehre. Odgovor: Dober dan, Bog daj. Agent: Deutsch sprechen. Odgovor : Pri nas se govori samo slovensko. Agent: Polnisch sprechen. Odgovor: Ne, samo slovensko. Agent: So V Odgovor: Da, tako. Adijo! Z Bogom! Pa je šel. Sobratje, posnemajte!
—	Na občnem zboru proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem, ki se je vršil dne 17. t. m. v hotelu »Union«, je bil izvoljen načelnikom dr. Al. Homan iz Radeč in namestnikom dr. J. Hubad iz Škofje Loke.
—	»Dimeža« bo vprizorilo Kat. sl. izobraževalno društvo v Mekinjah, dne 26. novembra. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Na zanimivo igro že vnaprej opozarjamo.
—	Radeckijev veteran umrl. V Gorenji vasi nad Škofjo Loko je umrl v petek, 17. t. m. Radeckijev veteran Franc Polenšek v 87 letu. Rojen 1. 1825, je služil pri 19. lovskem bataljonu od 1846. 1. celih devet let in se vdeležil menda 13 bitk. Kljub starosti še vedno svežega spomina, je prav rad pripovedoval, kaj vse je doživel na Laškem.
—	PrerMela za že'eznfco Bjelovar-Garešnica Grubišnopo je izredno hitro napredujejo, ker gre podjetju na roke zlasti prizadeto ljudstvo. Pri odkupu sveta na celi črti ni bilo nobenih zaprek, ter je dotični geomete;', ki je pri tem sodeloval, izjavil, da še ni nikjer naletel na železniški zgradbi tako naklonjeno ljudstvo, kakor tu. Z zgradbo železnice se v kratkem prične.
Koroške novice.
k Dekliški shod v Pliberku. Velik dekliški shod se je vršil v nedeljo 19. t. m. ob 3h popoldne v Pliberku v Narodnem domu. Kljub slabemu vremenu se je zbralo toliko deklet in žena iz Pliberka in okolice, da je bila dvorana čisto polna. Shod katerega je sklicala „Slovenska kršč. soc. zveza za Koroško, je otvoril g. kapi. Hornbock ter dal besedo Dr. Rožiču. Dr. Rožič je v uvodnih besedah toplo pozdravil vrlo zbrano ženstvo, ki je prišlo na shod od blizu in daleč. Govornik je potem razpravljal o namenu in pomenu slovenske ženske organizacije za slovenski del Koroške. Kazal je na veliko potrebo, da se tudi na koroškem slovenske žene in dekleta združijo v eno veliko, združeno armado, ki bo stala na braniku za pravice in koristi slov. ljudstva na Koroškem. Govornik je govoril o nalogah, ki jih imajo slovenske žene in dekleta na Koroškem v verskem narodnem, pa tudi v socijalnem oziru. Da se te naloge tudi v dejanje izpre-mene, zato je treba krepke, enotne, složne organizacije vseh slovenskih koroških žen in deklet, — treba je umnega vodstva in vstrajnega smo-trenega delovanja. Dr. Rožič je razpravljal daljo o potrebi ženske izobrazbe, o branju knjig in časopisov z ozirom na ženstvo, gospodinskih šolah in tečajih, v kterih bi se slovenska dekleta z malimi stroški naučile umnega, praktičnega gospodinjstva.
k Obirsko. Visoko gori na Obirskem se je vršil v nedeljo us.anovni shod »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva«. Govoril je dr. Jescnko iz Celovca. Ljudstvo je bilo navdušeno ter v velikem številu pristopilo k novemu rlv""'vu.
k Gojpa Sveta. Dne 8. novembra jc obiskalo našo starodavno cerkev 258 kranjskih romarjev z Bleda in okolice pod vodstvom g. župnika Oblaka.
k Cerkvena vest. Razpi ana je župnija Breza nad Krivo vrbo ob Vrbskem jeze u do 22. decembra 1911. Patronat ima gospas.etska proštija, t. j. knezoškof. Želeti bi bilo, da pride v ta ver-sko zapuščen kraj vnet dušni pastir.
k Nevarno je obolel ha lesarju č. g. Franjo Vasici, kaplan v Prevaljah.
Slftrske BOVlfS.
š Celjske novice, Občinske volitve v celjski o k o 1 i c i se vrše dne 27. in 28. novembra v Fazarinčevi gostilni na Ostrožncm. Dne 27. voli III. razred, dne 28. pa dopoldne II. in popoldne I. razred. — V ne d e 1 j o 20. t. m. priredi izobraževalno društvo v Celju v hotelu pri »Belem volu« igro »Sanje« v petih dejanjih. Pričctek je ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. V petek 17. t. m. so tukaj are irali pet hrvaških žepnih lato v. Izročili so jih okrožnemu sodišču. — Aretirali so v Celju agenta zavarovalnice »Franco - Hongroise« Ivan n M u r-š c c. Vzdignil je iz zavarovalnice s ponarejenimi podpisi i7. celjskega okraja več svo e provizije. - Aretirali so ud5 v-o' c a 1n'u z Zagorja, ki so je v splazil v neko tam. trgovino in ukradel 150 K. Nato je pobegnil v Celje, kjer
ga jc zasačila roka pravice. — Vsled
p o m a n j k a n j a kazenskih slučajev se letos čeirto porotno zasedanje v Celju ne bode vršilo. — Porotna zasedanj a pri celjskem okrožnem sodišču se bodo vršila leta 1912 sledeče dni: prvo se prične dne 12. februarja, drugo 20. maja, tretje 2. septembra in četrto 2. decembra. — V mesecu oktobru je v Celju in okolici umrlo 28 oseb. — Slovenska zavednost.
0	tem poglavju smo dobili iz verodostojnega vira sledeče poročilo: »Zadnje čase z upravičenostjo grajate narodno nestrpnost nemških uradnikov na celjski pošti. Kako pa Slovenci sami pospešujemo nemško nadutost, vam naj pojasni dejstvo, da uslužbenci mnogih »narodnih« trgovin in podjetij s poštnimi uradniki ne le nemško občujejo, če uradnik nemško govori, ampak če jih t radnik slovensko nagovori, nemško odgovarjajo. Ali s takim postopanjem nc zasmehujejo sami sebe?!
š Drobne novice. Šoštanj. Zad« nji teden jc tukaj utonil sinček posestnika Stropnika. Ko je bil sam doma, je zašel v neko vodo blizu hiše in utonil. Nesrečna mati je šele pred kratkim zgubila eno svojih hčerk, ki sc jc pred kratkim v materini odsotnosti pri ognjišču tako opekla, da je. vsled opeklin umrla. — Požari. Na Bregu pri Ptuju je zgorela 1 . t. m. hiša Martina Be-gana. Hiša je bila iz lesa in je zgorela do tal. Zažgali so otroci. — V Šmartnu pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je zgorelo posestniku Maharu vse, kar je imel: hiša, gospodarska poslopja in vsi spravljeni pridelki. Tudi tukaj so zažgali otroci. — V Gorici pri Račjem je zgorelo te dni 6 gospodarskih poslopij, ker je pihal močan veter. Ogenj je izbruhnil pri posestniku Čelofigi. — Iz
1	t u j a. V ponedeljek se je pasel konj kmeta Horvata iz Zg. Pristave na travniku blizu Drave. Pri tem je padel v Dravo in utonil. — Minister za u k i n bog o čast.je je s privoljenjem ministra notranjih zadev pri okrajnem glavarstvu v Ptuju službujočega okrajnega komisarja Milana Lubec namestil v ministrstvu za uk in bogočastje. — Umrl je Ivan Liegerhofer, nad sprevodnik južne železnice. Prepeljali so ga v Sevnico. Pogreba se je udeležilo \eč železničarjev iz Maribora. Bodi mu lahka domača žemljica. — Podporno društvo Franc Jožefove šole v Liuiomeru ima v nedeljo 26. novembra svoj redni občni zbor po večernicah ob 3. uri v šoli. Pridite vsi udje in prijatelji šolske mladine. — Nesreča v rudniku. Delavec Josip Jurkošek je delal nedavno v nekem oddelku v rudniku. Stal je na odru ter stopil na desko, ki ni bila nič pritrjena. Padel je kake štiri metre globoko in si zlomil na dveh mestih rebra ter si poškodoval tudi arterije. — Imenovan je poštni pristav Franc Seidl v Mariboru za nad-poštarja v Neudau na Srednjem Štajerskem. — Hudobneži. V neki noči zadnjega tedna so trije posestniški sinovi v Podvinu pri Brežicah ponoči razgrajali po okolici. Polomili so plotove in napravili tudi več druge škode. Pri neki hiši so skozi odprto okno vrgli na posteljo goreč zvezek tresk. Le domačim, ki so spali v dotični sobi in se vsled dima goreče postelje prebudili, se je zahvaliti, da ni nastal vsled lahkomiselnosti teh fantov požar. — Našli s o k a r so iskali. Iz trga Planina se nam poroča: Pred kratkim so popivali v neki gostilni na Planini lesni delavci Štefan Kostanjšek, Miha in Franc Feriin, Martin Klanžer in Franc IJmek iz Vcternika pri Kozjem. Ko so se vračali domov, so srečali hlapce Janeza Kladnika, Jožefa Leskoška, Franca Šlendra, Karla Vovka in Antona Še-ška iz Planine. Začeli so se prepirati. Prišlo je do pretepa, pri katerem so se takoj začeli obdelavati z noži. Franc Feriin je zadabil več vbodljajev z nožem in e nevarno ranjen na pljučah. Tudi Mihaela Ferlina. Kostanjška in Klanžerja so precej zdelali z noži in koli Prefen je nastal vsled klica delavcev: »Danes mora teči planinska kri!«
s Bivši Rništenev holel v šoštanju •'e kupila na dražbi, celjska »Ljudska hranilnica in posojilnica«.
s Grozna nesreča se je prisodila med Trbovljami in Hrastnikom na žel. prorri. Mali sinček in hčerka železniškega čuva a Lovrenca Blažiča sta prepletal- plot, ko sla bila brez nads;pv'stva, ln šla na železniško progo. V tem hipu je. pridirjal brzovlak, zagrabil malo Marijo in io zagnal več me'rov daleč, da :e z razbitim telesom in glavo oblegala mrtva. Sinček je bil rešen. Žalosten jo šel v hišo pravit materi o grozni nesreči.
š Huda mesarjeva	Iz Maribo-
ra poroča o: Mesav Pirš se je te dni sp 1 na trgu s svojo ženo Alojzijo, ko je prodajal me;o. Po daljšem prepiru mu je žena zasadila oster mesarski nož v rebrn in pa težko poškodovala. Prepc-
ijali so ga v bolnišnico. Nedavno so Alojziji Pirš odvzeli revolver v neki kavarni, ker je prišla po moža ki jc kvar-tal v kavarni in mu grozila, da ga ustreli.
š Hlapec pobegnil s konji iu vozom.
Neki posestnik v Muroku jc poslal svojega hlapca z vozom in konji v gozd po drva. Hlapec pa sc je odpeljal mesto v gozd Radgono, kjer je hotel prodati voz in konje. Ker se pa ni m cel izkazati s konjskim listom, tudi ni mogel konja prodati. Ko je slutil, da ga zasledujejo, je pustil voz in konje na trgu ter pobegnil. Voz jc stal dalje časa s konji na trgu sam, na to pa so ga zapeljali v hotel Cesar, kamor je prišel >otem lastnik po njega.
š Cerkveni rop. V noči od 14. na 15. t. m. je neznan zlikovec ukradel v slovenski župni cerkvi v Ptuju luno iz monštrance. Najsvetejše so našli zjutraj v nekem kotu zdrobljeno. Neznanec se je moral bržkone žo zvečer v cerkvi kam skriti, da je potem ponoči nemoteno izvršil zločin. Lotil se jc tudi nabiralnika v Marijini kapeli, a jc menda zelo slabo opravil. Do sedaj storilca še niso mogli izslediti. Cerkev so našli zjutraj tako zaprto, kakor ponavadi.
š Umrl je v Višnji vasi pri Vojniku g. M. Goričan, oče potovalnega učitelja Fr. Goričana.
Ljubljanske novice.
lj »Ljubljana pred in po potresu«.
To zanimivo predavanje po primariju dr. Vinko Gregoriču se prične danes točno ob 8. uri zvečer v »Ljudskem Domu«. Predavanje bo spremljalo okrog 90 slik. Vstop vsakemu prost.
lj Mesečna konferenca ljubljanskih gg. duhovnikov bodo v sredo dne 22. t. m. v Alojzijevišču (prvo nadstropje). Pred konferenco običajna pobožnost v kapeli.
lj Javno blamažo je včeraj doživel naivni »Narod« z »vprašanjem na predsednika graškega nadsodišča gospoda Pitreicha«. ki je ukazal sodnemu svetniku Zmavcu in pisarniškemu predstojniku Abramu, da morata odložiti mandate v občinskem svetu novomeškem. menda zato, ker je mnenja. da sodnik, ki sodi vse stranke, se politično ne sme eksponirati. Sedaj pa pride »svobodoljubni« »Narod« in zahteva isto postopanje za ljubljanskega občinskega svetnika c. kr. sodnega slugo Josipa Marinko. Kakor je nam znano, g. Marinko doslej še ni nikdar soclil in menda tudi ne bo. Zato odpadejo vsi »Narodovi« pomisleki.
lj Gg. profesorji na potovanju. Po Ljubljani kroži zopet nova »profesorska«, ki se pa odlikuje po tem, da je resnična. Neki tukajšnji ravnatelj je pred par dnevi povabil nekaj svojih stanovskih tovarišev na par veselih uric na svoj dom v Škofjo Loko. Gg. profesorji so se z veseljem odzvali prijaznemu vabilu. Ko so so zbrali na južnem kolodvoru, da se popeljejo v Škofjo Loko, je bilo med njimi tako razpo-oženje, da je g. ravnatelj bil prepričan, la je svoje prijatelje res za nekaj uric emeljito odtegnil morečim skrbem in ičenjaškemu premišljevanju. Veseli so stopili gg. profesorji v vlak, vlak je prijel pihati dalje po lepem ljubljanskem polju in čez četrt ure je že zaklical kondukter — »Zalog! — Salloch!« »Kaaj« je rekel g. profesor, ki se na geografijo najbolje spozna, »lo pa ni Ško-fja Loka!« Vsi gospodje so se v svoji raztresenosti vsedli v napačni vlak in pripeljali so se v Zalog, namesto na veselo gostijo v Škofjo Loko ter sedaj na vso moč zabavljajo na res škandalozno nerodno ureditev našega južnega kolodvora.
lj Odkod ime Kolezija? V zadnjem zvezku »Carniole«, katere zanimivo vsebino smo danes priobčili, pripoveduje gospod profesor P. Porušek o imenu Kolezija. Gospod pisatelj pripoveduje, da se je iz leta 1496. ohranila vest, da je imela Ljubljana takrat dva mlina: enega pri Šenklavžu, onega, pa ob Gradaščici, katerega posestnik jc bil neki Peter Kolesa ali Koleša. Iz tega je nastalo ime Kolesje, pozneje Kolesije, sedaj pa se pravi v Koleziji.
ij »Jutro« in naša mestna policija. Zanimalo nas jo izvedeti, zakaj se »Jutro« dan na dan zaletu je v našo ljubljansko policijo ter napada njo in njenega šefa, policijskega svetnika Lau-terja, katerega je vendar poklical v Ljubljano napredni župan Hribar z naprednim občinskim svetom, zagotovivši mu popolnoma objektivno poslovanje. Informovali smo se pri merodajnih faktorjih ter izvedeli zanimivo vest, da izvira vsa ta »nemilost« »Jutra« iz golega maščevanja, ker se »Jutrovim« reporterjem ne dovoli in ne more dovoliti, da smejo prihajati zlasti v večernih urah ua osrednjo po-
licijsko stražnico izpraševal po tako-zvanih »policijskih vesteh«, brez katerih ne morejo biti. — Takoj, ko jo namreč začelo »Jutro« izhajati, prihajali so njegovi uredniki na policijsko centralo ter zahtevali od službujočega vodjo ali pa tudi od drugih stražnikov, naj se jim pove, kaj se je vse do 10. Uro zvečer v mestu dogodilo, da uporabijo te vesti za svoj list. Izprašcvali so celo stražnike na stojiščih. Vse to je policijski svetnik Lavtar z odobrenjem takratnega župana Hribarja, kot na podlagi službenih predpisov popolnoma nedopustno ustavil, na kar je neki odposlanec »Jutra«, — ime je na razpolago, — svetniku Lauterju zagrozil: »Vas bomo pa napadali!« Izvedeli smo tudi še druge gorostasne podrobnosti; a to naj zadostuje, da izve javnost pravi dejanski položaj, ter vc ocenjevati »Jutrove« napade. K temu poročilu dostavljamo, da nam je dobro znano, da so hodili takozvani »tržni redarji«, podrejeni gospodu poslancu in tržnemu nadzorniku Ribnikarju z raznimi noticami v uredništvo »Jutra« tudi tedaj šc, ko jc bilo dajanje policijskih vesti »Jutru« že davno prepovedano in da se je dični sourednik »Jutrov« g. Dolfe Ribnikar na vse kriplje prizadeval, kje da bi kaj novega na rotovžu izvohal za svoj list. Sicer pa beležimo zolo radi, da sc je zagotovilo g. svetniku Lavtarju objektivno postopanje, dasi sc jc ta objektivnost september-skih dogodkov kazala v zolo čudni luči in bi, če bi bilo drugače, g. Ribnikar ne mogel se veseliti svoje prostosti. Znano nam je tudi, da je na rotovžu vse polno »Jutrovcev«, ki dajejo listu mladinov vesti, katere izvedo kot uradno osebe. Zahtevali bomo od prihodnjega občinskega sveta tudi za nas popolno objektivnost in strinjamo so z »Jutrom« popolnoma, da bode treba očistiti Avgijev hlev, seveda na drugačen način, kakor misli »Jutro«.
lj Gospa dr. Eleonoru Jenko, omo-žena Groyer, se, kakor izvemo spričo neke prenagljene notice v nekem ljubljanskem dnevniku, naseli stalno v Voloski, da ondi izvaja praktično zdravilstvo in se ravnokar tjekaj soli, tako da ho začela ondi v kratkem ordinirati. To priliko obenem porabljamo, da omenimo, da so druga hči gospe Jenkove, gdčna. A niča .Tenko, v svrho svojo nadaljne izobrazbe poda najbržeje v kratkem v London. Gdčna. se je izobraževala v fiziki in kemiji v Peter-burgu in Parizu pri madami Curie ter je svoj doktorat napravila v Pragi. — Rodbini Jenkovi čestitamo, da ste njeni hčeri prvi Slovenki doktorici, kar je čast zo ves narod.
lj Poroke. Poročila sta so v Ljubljani Angelj Favai, knjigovodja, in dgč. Ana II v a 1 a ter Vincenc Vabi č, trgovec, in gdč. Angela Hafner, hčerka pokojnega restavraterja.
lj Na oklicih so: Herman Tomcc, uradnik splošnega kreditnega društva, in Josipina .Tekler z Rečicc pri Bledu; Ivan Letnar. sobni slikar, in gdč. Marija Pirnat. šivilja; Valentin Gradišnik, mestni policijski stražnik, in gdč.Frančiška Zavodnik, kuharica.
I j V Ljubljanico skočila. Sinoči so jc Jera Pogačnikova s svojim ljubimcem, nekim mesarskim pomočnikom, nekaj sprla. Ko prideta na Poljanski nasip, ji jo ta očital nezvestobo, kar jo jo tako razkačilo, da ie planila v Ljubljanico. Ko se je začcia potapljati, skoči ljubimec za njo z namenom jo rešiti. Potapljajoča ga je pa zagrabila za noge ter se ga tako oklenila, da bi bila oba utonila, ako bi ne bil na vpitje na pomoč priskočil nek domobranec in ju z naporom rešil gotove smrti.
lj Svarilo pred nakupom zlatnine. Nekaj dni hodi po Ljubljani neki nemški židovski agent, ki prodaja zlatnino na obroke privatnim strankam in sicer za visoko pretirane cene. Vsled tega opozarjamo sl. obč. v lastno korist, da naj sc raje ozira na tu-kajšne domače tvrdke, kjer bode so-lidneje in ceneje postreženo ter se ne da zapeljati od tujih židovskih agentov.
lj Zaradi prepovedanega povratka je bil aretovan delomržni Ivan Žabjek iz Hrušice pri Dobrunjah, katerega so nato izročili sodišču.
lj Nočni obisk. Minoli teden je bila v nekem prenočišču ukradena trem tujcem denarnica z manjšo vsoto denarja, dve verižici in srebra žepna ura. Policija je izvedela, da sta osumljena teh tatvin pekovska pomočnika Jožef Mašera iz Št. Petra pri Celju in nek Cimporman ter oba aretovala in izročila sodišču. Ukradeno uro z verižico sta imela še pri sebi. Osumljena sta bila že oba predkaznovana in jc so-sebno Mašera tujemu imetju zolo nevaren.
lj Napredek v cerkveni upravi.
Pred kratkim so napeljali na veliki kor stolno cerkve električni kabel, ki bo služil pri novih velikih orgijah. Mcho-
Potovanje angleškega kralja in kraljice v Indijo. V soboto dne 11. novembra sta sc vkrcala angleški kralj Jurij in kraljica Marija v Portsmouthu na parnik »Medina«, s katerim sta odpotovala v Indijo. »Medino« spremlja več oklopnic. Na našem zemljevidu jo razvidno, da se peljeta kralj in kraljica
ve bodo gonil namreč električni tok. Orgije bodo gotove do meseca oktobra prihodnjega leta.
lj Društvo slovenskih trgovskih potnikov ima zopet zabeležiti v analih društva blag čin človekoljubja: kot ustanovni član je pristopila z svoto K 200 tvrdka Ant. Krisper, Ljubljana. Tem potom ji bodi izrečena zahvala, želimo, da bi našla v merodajnih ki*o-gih šc mnogo posnemovalcev. — Odbo-rova seja se vrši v četrtek dne 7. doc. t. 1. ob 9 uri zvečer v društveni sobi; III. občni zbor pa se vrši v nedeljo dne 31. decembra t. 1. ob 9 uri dopoldne v hotel« Ilirija.
lj Tatvine. 19 letni Jožef Starina iz Tržišč je ukradel Ivanu Starini 1300 kron in neznano kam pobegnil. — V Borovljah jc pa 14 letni Negod ponc-veril 800 K in jo baje odkuril na Kranjsko.
lj Dežnik ki ga je v nedeljo zvečer v gledališču, garderoba parter desno nekdo pomotoma vzel, naj se odda v garderobi istotam.
lj Zatekel se je bel psiček. Dobi se ga pri hišniku na glavni pošti.
fiMfl.
* Cerkvenim pevskim zborom za advent in Božič. P. Angelik Hribarjeve
adventne in božične pesmi za mešani zbor. Izdala in založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Cena partituri K 2 40, glasovom K —'60. — V novi izdaji izišla zbirka, je poleg Cecilije v naši cerkvenoglasbeni literaturi edina, ki obsega večje Število advent-nih in božičnih napevov. Kakor vse Ange-likove skladbe, se tudi te odlikujejo po prisrčnomilem značaju, pravem cerkvenem duhu kakor slogu, kakoršen našemu ljudstvu najbolj prija. — Ker se bliža adventni in božični Čas, opozarjamo na te ljubke napove vsa naše cerkvene pevske zbore. Isti jih bodo z veseljem peli tako božične, kakor adventne.
Rožne slvari.
Sijajna zmaga nemških katoličanov v Kolinu ob Renu. Pri občinskih volitvah v Kolinu ob Renu so zmagali kandidat jc nemškega katoliškega ccn-truma proti socialnim demokratom in libcralcem z uprav ogromnimi večinami v III. in II. razredu. V I. razredu so zmagali liberalci. Občinski zastop Kolina ob Reni bo imel 32 občinskih svetnikov kaloliškega nemškega centruma in 19 liberalcev.
Zdravnika umoril, ker ga ni ozdravil. V Krasnojarsku v Sibiriji je ustrelil davčni uradnik Menšikov zdravnika dr. Šukova, ki ga. jc štiri leta zdravil brez uspeha. Menšikov je nato ustrelil samega sebe.
Od posinovljenca umorjen in razkosan. V kraju Zadova, okraju Storo-zynez, sc je dogodil grozen očetovski umor. V hiši trgovca in posestnika Konstantina Dubkovieckega so našli v košari perila njegovo truplo popolnoma razkosano. Dognano jc, da je bil najprej ustreljen in šele potem razse-kan. Morilca so kmalu izsledili v osebi njegovega posinovljenca, dovetnajstlet-nega Oleza Dubkoviecki. Po kratkem tajenju jc umor priznal. V svojem priznanju je navedel, da jc izvršil zločin radi tega, ker je edini dedič in ker ni mogel dočakati očetove smrti kljub njegovemu dolgemu bolehanju in starosti. Morilca so že izročiii sodišču.
Tisoč kron za eno bolho. Angleški Rotšild ima veliko zbirko bolh. Dosc-
čez Gibraltar, Malto, Port Said in Aden v Bombay, kamor priplove »Medina« dne 2. decembra. V Delphiju in Ma-lanti bosta kronana za indijskega cesarja in cesarico Jurij in Marija sredi decembra. Bombay zapustita 10. janu-arija, v Portsmouth se pripeljeta dne 31. januarja 1912.
daj ima v svoji zbirki nad 2000 raznih vrst; ena sama vrsta mu je še manjkala, in sicer takozvana arktična bolha, ki sc nahaja v polarnih krajih. Vsa prizadevanja to redko vrsto pridobiti, so ostala brezuspešna. Vsled tega je dal Rotšild v več listih razglasiti, da dobro nagradi dotičnega, ki mu preskrbi par takih izvodov živali. Ta oglas jc čital tucli nek lovcc na severnem tečaju. Takoj jo odposlal v London tri clobro rojeno arktične bolhe, kakršne žive samo v kožuhu severne lisice. S prihodnjo pošto iz Londona pa je prejel 3000 i\. Za vsako bolho torej 1000 K. Nepriljubljene živalice so bile res dobro plačane.
O.ikritje srbsko »črne roke«. Iz
Belgrada poročajo: Arctovani ustanovitelj tajne zveze »Črna roka« je izpovedal, da jo »Črna roka« po par mese-cih svojega obstoja štela že 2500 član-nov, večinoma dijakov, mladih častnikov in mož vseh političnih strank..Pred nekaj tedni se jc nekemu članu te tajno družbo, nekemu častniku, zazdelo, cla bi se moglo organizacijo izrabljati za namene, ki so njenim lastnim nasprotni. Zaradi lega jc organizacijo izdal in stvar je prišla na dan. Zaradi toga odkritja vlada po vsej Srbiji veliko razburjenje.
Zaušnica zaradi pozdrava. V mestu Karlsruhe je ob belem dnevu na eni naj živahnejših ulic ministerialni svetnik Schafer udaril s pestjo v obraz policajskega komisarja Ilollerbacha, baje zato ker ga ni policajski komisar pozdravil. Cela afera sc bo obravnavala še pred sodiščem.
Ceue sladkorju padajo. Na nemških sladkornih trgih v Hamburgu in Magdenburgu so padle 20. t. m. cene sladkorju za 30 do 40 fenigov za staro blago in 10 fenigov za novo blago. Tudi na praškem trgu so padle ceno sladkorju.
Pošiljatve svetilnih srslstev, cigaretnih ovoikov itd. na Nemško. Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani se naznanja, da so v Nemčiji iz inozemstva tja prihajajoč«! pošiljatve svetilnih sredstev, netilnega blaga, cigaret, cigaret nega tobaka, cigaretnih ovojkov, tobaka in smodk, poleg uvoznine podvrženo tudi posebnemu davku odnosno carinski doklacli. Pri pošiljatvah s carinskim plačilnim listom se pobirajo carinske in druge nepoštne pristojbin« na podlagi plačilnega lista od pošiljal-ca tucli tedaj, če jc morda na pošiljatev napravil pripombe, kakor: »Carine prosto, izvzemši davek«.
Učinek soli na rastline. Znano je, da se razvijajo rastline na mosrkih obalih bujnejše nego na suhem. To je dovedlo nemškega agronoma Giersberga do proučevanja učinka soli na rastline. Izkušnje, ki jih je napravil s kuhinjsko zelenjavo so imele jako ugodni resultat. Zelenjava, ki je rastla na zemlji, med katero je bila zamešana sol se je razvila hitreje in bujnejše, bila je mehkejša in okusnejša. Giersberg je dognal, da zadostuje za oral zemlje l'/2 ali 2 kg, soli-zastresene v deževnem času. Dobrote soli občutijo najbolj karfijola, špinača, gpargeljni, solate in aritičoke. Tudi na sadno drevje učinkuje sol ugodno, in sicer je treba za vsako drevo 150 do 200 gramov soli
Sadno drevje je obrodilo na Zgor. Avstrijskem, kot poročajo, zelo bogato, bodisi kvalitativno ali kvantitativno.
Taščo zaprl v svinjak. V Kuli v Bosni je kmet Petar Pribič po smrti svoje žene svojo taščo zaprl v svinjak-kjer je prebila tri leta. Sedaj so jo našli do kosti shujšano in slepo. Pribiča so zaprli.
Slovanski vestnlk.
—	Odlikovana hrvaška ženska zadruga. Na svetovni razstavi v Turinu je dobila grand prix ženska zadruga za domačo industrijo v Petrinji.
sl Srbska tovarna sladkorja v Bel-gradu, ki jo je srbska vlada pred kratkim zaprla, češ, da ni napravila krog poslopij zidu, kakor je zahtevala davčna oblast radi kontrole, jc sedaj znižala ceno sladkorju za 18%. Takoj na to je vlada dovolila, da sme zopet pričeti z delom — proti obljubi sove, da bo tovarna dotični zid čim preje napravila.
sl Podonavsko delniško trgovsko društvo se je te dni osnovalo v Belgra-du z osnovnim kapitalom 2 milijonov dinarjov. Največ delnic je v rokah bu-dimpeštanske podružnico zagrebške Srbske banke. Predsednik jc dr. Ge-deon Dundjerski. Društvo se bo pred vsem bavilo s trgovino poljskih pridelkov.
—	Nov list v Sarajevu. Državni pomožni uradniki in ^pisarji v Bosni so začeli izdajati svoje lastno glasilo pod naslovom »Čatib«. Izhaja v latinici in cirilici v hrvaškem jeziku.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
HRVATSKO - SLOVENSKI KLUB.
Dunaj, 21. novembra. Hrvatsko-slovenski klub je imel danes sejo, v kateri se je vršila debata o draginjskem vprašanju.
ZBORNICA.
Dnnai, 21. novembra. Začetkom današnje seje je zapisnikar dr. Muhl-wert prebral dopis ministrskega predsednika, v katerem se zbornici naznanja imenovanje novih ministrov. Potem je grof Stiirgkh nova ministra zbornici nakratko predstavil. Nato se je nadaljevala draginjska debata. Prvi je govoril poslanec Ivčevič, potem češki agrarec Janovec in socialni demokrat Schlinger.
PROTI NASILJEM HRVAŠKE VLADE.
Dunaj, 21. novembra. Poslanec Trešič in tovariši so vložili interpelacijo glede na nasilstva, ki jih uprizarja ban Tomašič nasproti svojim političnim nasprotnikom. V interpelaciji se navaja, kako hrvatska vlada opozicio-nalne liste zaplenja, kako je ban suspendiral vaiaždinskega župana dr. Pero Magdica, kateremu bo najbržeje vzel tudi advokaturo in kako je moral zbežati v inozemstvo voditelj seljaške stranke Stepan Radič.' Interpelanti sodijo, da bodo volitve za sabor najkrva-vejše, kar jih je kdaj bilo. Interpelanti protestirajo proti temu, da bi se skupna armada uporabljala za to, da bi se hrvatskim volilcem kratila volivna svoboda in poživljajo vlado, da se v tem zmislu ravna.
POLJAKI IN RUSINI.
Dunaj, 21. novembra. Danes se je (Vršila, tu 1. konferenca med prezidije-rna Poljskega in Rusinskega kluba glede na nameravano narodno spravo v Galiciji.
POŠTNO RAVNATELJSTVO V CELOVCU?
Celovec, 21. novembra. Tu se namerava ustanoviti poštno ravnateljstvo. Občina in trgovinsko ministrstvo se pogajati glede gradbenih pogojev.
CESAR VILJEM.
Donau-Eschingen. Semkaj je prispel cesar Viljem II., da obišče kneza Ptirstenberga.
SMRTNA KOSA.
Celovec, 21. novembra. Prevaljski kaplan Fr. V a s t e 1 je v Št. Vidu umrl. Pogreb bo v sredo popoldne.
KRVAV DOGODEK NA ZAGREBŠKI
TRGOVSKI AKADEMIJI. Dijak streljal na proiesorja in na sebe.
Zagreb, 21. novembra. Ves drugi oddelek zagrebške trgovske akademija je od ravnatelja dobil karcer, ki je bil določen za včeraj popoldne. Inšpekcijo je imel profesor Schneider. Nakrat jo vstal 161etni gojenec Milivoj Ščerbak ter vprašal profesorja, zakaj je on kaznovan. Profesor mu je odgovoril, da |pdaj nI časa za tako razpravljanje. SČerbak je nato vzel iz žepa brovvning revolver ter ustrelil proti katedru. Kroglja je prebila profesorju klobuk, ki je visel na zidu. Ščerbak je nato obrnil revolver nase in se ustrelil v desno stran prsi. Kmalu nato je bil mrtev.
SPLOŠNA VOLILNA PRAVICA ZA
CEČKI DEŽELNI ZBOR ODKLONJENA.
Praga, 12. novembra. V včerajšnji seji redakcijskega komiteja nacionalne Politične komisije glede § 3. deželnega reda (Sprememba deželnozhorake volilne pravice) je bil odklonjen češki predlog glede uvedbe splošne dcželno-
zborske volilne pravice in sicer z glasovi Nemcev in veleposestnikov. Sprejet jc bil predlog vlade glede na ustanovitev nove, četrte kurijc.
ZA IZSELJENCE.
Černovice, 21. novembra. Bukovin-ski deželni odbor je storil uvaževanja vreden korak za varstvo izseljencev, ki so žalibog premnogokrat izročeni na milost in nemilost raznim pijavkam. Ko se je deželni odbor o delavnih razmerah v Argentiniji natančno informiral ter dobil od našega diplomatičnega zastopnika v Argentiniji potrebna pojasnila o naseljevanju in zemljiških razmerah ter jc bilo za naseljevanje bukovinskili izseljencev vse preskrbljeno, je nastopilo dne 19. t. m. 500 bu-kovinskih poljedelskih delavcev v posebnem vlaku svojo pot v Argentinijo. Vozili so se preko Dunaja v Trst, kjer bodo s parnikom odpotovali v Argentinijo. Tamkaj jih bodo sprejeli poverjeniki bukovinskega deželnega odbora in jih spremili v že določene kolonije, tako da bo vsako izkoriščanje došlecev od strani domačinov popolnoma izključeno. Kakor hitro bodo došla novoljna poročila iz Argentinije o tej akciji, bodo odšli nadalini transporti z izseljenci v Argentinijo.
SAMOUMOR S ČUDNIMA MOTIVOMA,
Dunaj, 21. novembra. V nekem tukajšnjem hotelu sta se zastrupili z li-zolom SOletna pradajalka Juliana Tiirk in 231etna. šivilja Matilda Kozaurek, ki sta bili dan poprej dospeli na Dunaj iz Neunkirchna. Kozaurek se je zastrupila zato, ker ji je mati branila se z nekim možem, ki ima eno samo roko, omožiti, Juliana Tiirk pa se je temu sklepu pridružila iz prijateljstva. Tiirk je mrtva, Kozaurek so pa pr-^-.-li umirajočo v bolnico.
POŽAR.
Carigrad, 21. novembra. Mesto Si-mav v maloazijskem vilajetu Brussa je pogorelo. Pogorel jc vladni konak, vojašnice in 1000 hiš.
VELIKA RUDNIŠKA NESREČA. — 18 RUDARJEV UBITIH.
New York, 21. novembra. V premogovnikih Botton Greek v Virginiji je vsled velike eksplozije ubitih 18 rudarjev, med njimi tudi štirje inženirji. Inženirji so revidirali ravno rudniške naprave, ko je nastala grozna eksplozija, bržkone vsled vnetja premogove-ga prahu. Doslej so izkopali 16 trupel, ki so grozno razmesarjena.
PREDSEDNIK REPUBLIKE V SAN DOMINGO UMORJEN.
San Domincto, 21. novembra. Predsednika republike San Domingo so zarotniki umorili. Podrobnosti še niso znane.
CERKEV V OGNJU.
Miins'er, 21. novembra. V katoliški cerkvi je izbruhnil požar. Zvonik se je zrušil. Zgorelo je mnogo bližnjih hiš.
SNEG NA SEMERNIKU.
Dunaj, 21. novembra. Na Semcrni-ku pada neprestano sneg. Doslej je padlo že nad 40 cm snega.
ROPARSKI UMOR DVEH KAVAR-NARJEV.
Pariz, 21. novembra. Grozen roparski umor je bil izvršen v Nogentu sur Oise. Brata Louis in Augustin Lefebre, lastnika male kavarne, so našli umorjena in oropana. Uradna preiskava je dognala, da sta prišla zgodaj zjutraj v kavarno dva moška in naix>čila kavo. Medtem ko je Louis Lefebre hotel gostoma postreči, mu je eden izmed neznancev vrgel okoli vratu vrv, podrl ga na tla in zadavil. Na klicanje napa-denca je prihitel njegov brat Avguštin iz kuhinje, a apaša sta ga umorila na bestialen način z noži. Policiji se je posrečilo še v teku večera dne 19. t. m. aretovati oba morilca. Pri enem so našli bankovec za 100 frankov in krvavo perilo. Morilca sta po umoru oropala v kavarni blagajno.
MIKLAVŽEVO DARILO I Hitra vožnja. Knjiga s podobami za otroke. Cena K l-60 ta knjižica pa ima mnogo podob in prizorov na železnici! Vsaka ima seveda kaj primerno besedilo. Tu vidijo otroci naslikan vlak, stroj, vozove, progo, mostove, skozi katere vlak hiti, potnike, živali in blago, ki se na železniške vozove nalaga, pošto itd. Kakor znano, se otroci najbolj zanimajo za vlak. Zato je taka knjiga s podobami gotovo ena najpriprav-nejših daril za otroke. To lepo Miklavževo darilo se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
+ Oratorij „Assumpta". Po dolgem molku smo prejeli od P. Hugolina novo delo, obširno delo z izvirnim slovenskim besedilom, delo, ki bo ponos naše slovenske glasbene literature. — Oduševljen po vspehu Jeftejeve prisege" je pričel P. Hu-
golin v jeseni z večjim delom in je sedaj srečno dokončal. Želel je blaženi Devici na čast zložiti oratorij in v to svrho naprosil preč. Monsig. Dr. Aleša Ušeničnik za besedilo. Le-ta se je blage volje odzval prošnji in Izbral iz sv. pisma obilnega gradiva, ki se nanaša na Devico Marijo, ter izročil preč. gosp. prof. Dr. Mihaelu Opeka v pesniko vanje. Dr. Opeka je imel jako srečno roko in tako je bila podlaga za oratorij.
Kolikor je znano, še noben skladatelj ni zložil Marijinega oratorija, toraj imamo Slovenci prvi čast in zaslugo, da se je sveti bogorodnici posvetilo oratorijsko delo. P. Hugolin bi bil lahko vzel latinsko besedilo in spravil svoje delo med širši svet, a imel je blagi namen, obogateti domačo glasbeno literaturo; zatorej zasluži, da njegovo delo dobi vstop v vsako izobraženo slovensko družino.
Oratorij ima tri dele: Dormitio (smrt Marijina), Assumptio (v nebovzetje), Coro-natio (kronanje). Vsak del traja pol ure in se izvaja nepretrgano Je pa v oratoriju 9 mešanih zborov, 2 moška, 2 damska, 1 čve-terospey, 1 dvospev, 3 bariton samospevi, 1 bas-recitativ, 1 tenor-samospev, 7 sopran-samospevov (Marija), kratek orkestralen vvod in v lil. delu velik simfoničen stavek, zmagoslavje. — Kolikor moremo presoditi, bo oratorij naredil velik vtis, zlasti samospevi so pravi biseri slovenske skladbe. Skladba teče gladko naprej in je delo zrele moške dobe.
Ravnokar je izšel klavirski izvleček oratorija na 106 straneh. Prikladna oblika in razločen je tisek. Vsakdo ima tedaj priliko proučevati delo, še preden pride do izvajanja. Čimbolj se kdo seznani z delom, večji vžitek bo imel od izvajanja.
Delo je založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Vabimo tedaj ljubitelje slovenske giasbe, da si takoj omislijo delo, ki bo zavzelo odlično mesto v naši glasbi. Majhen narod smo in težko je pri nas izdati večje delo brez izgube; zategatelj je dolžnost vseh izobraženih Slovencev zlasti glasbenikov, glasbenih društev, šol in knjižnjic, da si omislijo delo, ki stane v bukvami 8 kron.
Ker vlada po celem svetu veliko pomanjkanje surovega masla, nam v
tem oziru tudi inozemstvo ne more pomagati, kakor n. pr. pri mesu, in žal se tudi letošnjo zimo ne more pričakovati, da bi pomanjkanje surovega masla pGftehalo; kakor hitro se povrne goveja živina s pašnikov, se bodo razmere še veliko poslabšale. Poskusite za nadomestilo surovega masla sledeče navodilo in naravnost presenečeni bodete o izborni kakovosti tega surovega masla. Vzame naj se nekaj rumene, voljne jedilne masti „Ce-res" (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih)- Obojo skupaj se raztopi, pri tem se naj pazi, da ne postane mast vroča. Nato se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi mleko (na V2kg masti „Ceres" pride '/s litra smetane). Medtem ko se postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo mora se vse skupaj toliko časa mešati, da postane mast zopet trda. Voda ki jo mleko vsebuje se izloči, jedilna mast „Ceres" pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla. Z dodatkom enega jajčje-ga rumenjaka in nekaj soli se kakovost še zboljša.
Pristna samo s to znamko —
Za šolske otroke
Da mnogi otroci v šoli nič prav ne napredujejo, so nepazljivi in trudni, jc prav mnogokrat vzrok šibka sestava telesa. Pospešitev mnogokrat primanjkujoče slasti do jedi in boljša prehrana je tukaj brezpogojno na mestu. Nič ribičem'"!" kot
' . . ,. •	i „<. - ciaranci sitim
ni zato bol) pripravno, kot že znaKom scott-desetletja preiskušena ovc3a ravnanI'
SCOTTOVA EMULZIJA
Dalje časa vseskozi redno zavžita, ojači deklice in dečke tako razveseljivo, da jim postane šola in učenje zopet veselje.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzlio. Znamka .Scott', ki je ta nad 35let vpeljana, jamCI za dobroto ln uCInek. — Cena Izvirni steklenici K 2-50. — Dobi se v vseh lekarnah.
10
MIKLAV2BVO DARILO!
Robinzon starši. Knjiga s podobami za otroke. Cena K 140, na karton K 1 90. Ta knjiga nudi znamenito povest o Robinzonu v slikah, ki so prikrojene otroškemu razumu, pa bodo zanimale tudi odraslega.
Popis je okrajšan in popolnoma prikrojen otrokovi domišljiji ter bo vplival blažilno in vzgojno. Največ pa govore več barvne slike, ki služijo za nazorni pouk. D bi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
: Naročajte ..Slovenca";
rn e	Jbi
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 21. novembra.
Pšenica za april 1912.....11 "85
Rž za april 1912............10 28
Oves za april 1912......979
Koruza za maj 1912......8 51
Efektiv trdno.
leteorolGgično poročilo.
Višina n. morjem 306*2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
C ; Las opa-
S | zevanja
Stanje barometra
v mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
201 9. zveč. j 725-1 I 3 8 sr. zali.
Nebo
■Sil
"»S
21
7. zjutr. j 28 3 2. pop. I 27 7
1*2 , sl. svzh. 60 !
jasno del. obl. dež
00
Srednja včerajšnja temp. 5.1° nonn, 2'6"
! ! POZOR ! !
2 njivi
ki ležita pri glavni cesti v Zg. Šiški, dobro zaraščen velik
gozd
se takoj prav ceno proda. — Istotam se proda za polovično ceno 2 para težkih komadov, 1 lahek komad, 1 lahek eno-vprežni voz (zapravljene) ! 1 1 fotograf. aparat ! 1 zelo malo rabljen. Kje, pove uprava „Slovenca".
Kupi se v Ljubljani
hiši z vrtom
za ceno do 40.000 K.
Ponudbe sprejema uprava lista.
Učenca
za slikarstvo in pleskarstvo •i 3247 sprejme takoj	::
Friderik Gimi v Celovcu
Za slabokrvne in nrebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino le H1E najboljše sredstvo 2501 J 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
JVOekarska zveza v £jubljani ::	sprejme	::
poslovodjo
3*lača po dogovoru. - JCastop službe čimpreje. - ponudbe Je nasloviti na zvezo samo. - priložiti Je spričevala o pvedizobrazbi in tudi o dosedanjem
službovanju.

Karol Jurman
optik
Emilija Jurman, roj. Papež poročena.
3479
Ljubljana. 18. novembra 1911.
Ljubezen gre skozi želodec, zalo kuhajte, pečife in pražite samo z jedilno mastjo ,Ceresc.
Navodilo, doseči najtoijJe čajno surovo maslo: Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilne ma9ti „Cercs- (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih). Oboje skupaj sc rastopi, pri tem se naj pazi. da ne postane mast vroča. Nato se pridenc nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mleko (na '/akg masti „Ceres" pride V8litra smetane). Medtem ko se postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse skupaj toliko časa meša, da postane mast zopet trda. Vodu, ki jo mleko vsebuje, se izloči, jedilna mast „Ceres" pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporablja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in nekaj soli se kakovost šc veliko zboljša. Po tem navodilu pripravljeno »čajno surovo maslo« se sme glasom veljavnih zakonskih določb samo za domačo potrebo rabiti.	3139
Št. 1640.
RAZGLAS.
Dne 25. novembra t. 1. se bo vršil v Jelšanah
nov živinski in kramarski semenj.
K obilni udeležbi so vabljeni kupci in prodajalci.
Žnpanstvo občine Jelšane v Istri.
dne 17. novembra 1911. S462	Župan Valenčič.
Dobro idoča, več let obstoječa
trgovina
se odda v najem takoj ali maja even-tuelno se proda tudi hiša iz proste roke Poizve se pri lastniku Kapiteljska ulica itev. 7 I nadstropje.	3426
Zeleznato Kina oino
lekarja Piccollja v Ljubljani, Dunajska cesta
c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika,
vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vslod tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazujo več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradcu leta 1910.
Železnato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke.
1/2 literska steklenica K 2*—, 3 steklenice K 6-60, poštnina in poštni zavoj franko.
Krompir
=Mk«IU.Ma!uiHl.j|.
najboljše kakovosti zdrav in brezhiben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki množini 200 kg dalje tndi cele vagone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba.	3087
ZELEZNE PECI
vsake vrste, posebno prave Musgrave-jeve izvirno irske trajno grelno peči, štedilnike, ognjišča za veliko kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino
ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 343;,
Sprejme se v trgovino z mešanim blagom
pomočnik in učenec
event. se sprejme tudi v trgovini dobro izur-34%	jeno dekle.
Greg. Koželj, trgovoc, Mokronog.
St. 19.439.
Razpis.
3431
Deželni odbor kranjski bo najel
več dacarjev
za pobiranje užitnine,
Prosilci, ki žele dobiti kako dacarsko službo, predlože naj svoje prošnje do
30. novembra 1911
nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani.
Prošnje morajo biti opremljene s krstnim in domovinskim listom, s spričevali o šolski izobrazbi in o dosedanjem delovanju, s spričevalom o neomadeževanem vedenju ter z dokazili o telesni sposobnosti in znanju jezikov.
V prošnji mora biti tudi navedeno, kako je prosilec zadostil vojaški dolžnosti, če je sploh še v vojaški zvezi.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 15. novembra 1911.
Ravnokar izšlo:
Gospodinjstvo
Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano knjigo K 2'80.	Več v posebnem oglasu.

o
Nadalje priporočamo še naslednje knjige:
V:
Leposlovje.
Sietikievvicz, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. vez, K 5-50.
Sienkiewicz, Mali vitez. Zgodovinski roman, K 7-—, vez. K 8-40.
SVnkiewicK. Rodbina Polanešklh. Roman K 10—, vez. K 12--.
•Sienkieivicz. Potop. Zgodovinski roman v dveh delih, K 6-40. vez. K 8 40.
Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman, K 4-50, vez. K 6-50.
Sienkievicz, Brez dogme. Roman K 3 — vez. K 4-50.
Wallace, Ben-Hnr. Roman iz Kristusovih časov, vez. K 4-50.
Beneš-Trebi/.sky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman, K 3'20, vez. K 4 30.
Verne. Kapitan Hatteras, ali Angleži na severnem tečaju, K 4-40.
Dostojevski. Zločin in kazen. Roman. K 10o0, vez. K 13-.
Leposlovna knjižnica:
Bourget, Razporoka. Roman. K 2-—, vez. K 3 —.
Tuifi-enjev. Stepni kralj Lear. Povest. Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, vez. K 2 20.
Prus, Straža. Povest. K 2*40, vez. K 3-40.
Dostojevski, Ponižani in razžaljeni. Roman. K .'V—, vez. K 4-/0.
Sevčenko, Kobzar. K 2'40, vez. K U —.
Champol, Mož Simone. K 190, vez. K 3-—.
Sevčenko. Hajdamakl. K 1'50.
Seehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4'20, vez. K 5-80.
Dickens, Povest o dveh mestih. K 5-50, vez. K 6-50.
Ljudska knjižnica.
Dovle, Znamenje štirih. Londonska povest. K —'60.
Dostal, Darovana. Zgodoviuska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60.
Sienkiewicz, Jernač-Zmagovač. Povest. Achleituer, Med plazovi. Povest tirolskega župnika K —'60.
Finžgar, Gozdarjev sin. Povest K —-20.
Detela, Malo življenje. Povest K t —, vez, K 190.
Šenova, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573, K I GO, ver.. K 260.
Detela, Prihajač. Povest. K — 90, vez. K 1-70.
Jirovšek, Pasjegiavci. Zgodovinska povest. — Lagerlof, Kristusove legende. K 2 20, vez. K 3 20.
Pesnitve.
Medved, Poezije, 1. zvezek. K 3 80, vez. K 5 —.
.,	„ II. zvezek, K 4-—, vez. K 5 40.
Sardenko, Roma, Poezije. K 2-—, vez. K 3 20. Prešeren, Poezije. Uredit Pintar. K 1—, vez K 1-40. Gregorčič, Poezije. (Ljudska izdaja). K V60. vez. K 3'—.
,, Job in psalem 118, vez. K 2'30. Pregelj. Romantika, K 1-50. Vesel, Psalml, K 2 -.
Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino, vez. K —-80.
Dramatični spisi:
Za mešane vloge:
Jurčič-Cesnik, Domen. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, K —'80. Anzengruber, Krivoprisežnik. Narodna igra v 3 dejanjih
in 7 slikah. K — 80. Medved: Kacijanar. Tragedija v 5 dejanjih. K 140, vez. K 2-40.
Rihar, Andrej Boier. Ljudska igra v 5 dejanjih, K —-80,
10 izvodov K 5-—. Krek, Turški križ. — Tri sestre. K 1—. 10 izvodov ali
več po K —'80. Meško, Na smrt obsojeni. K !■—. Jurčič-Govekar, Rokovnjači. K — 80. Stoka, Ne kliči vraga! Burka. K - '60. ,, Mutasii muzikant. Burka. K —G0. „ Trije tički. Burka. K - 70. ,, Moč uniforme. Burka. K —'80. Finžgar, Divji lovec. K 1 40.
Igrokazl po K —-30: Berite novice. — Deborah, — Donna Dianna. — Dragocena ovratnica. — Dva zeta.
—	Ena se joče, draga se smeje. — Ena se mora orno-žiti. — Gospa, ki je bila v Parizu. — Igralka. — Izbi-ralka. — Kdor se poslednji smeje. — Kovarstvo in ljubezen. — Kozarec vode. — Na kosilu bom pri svoji materi. — Na Osojah. — Nič otrok. — Ogenj ni igrača.
—	Pesek v oči. — Precijoza. — Prijetno iznenadenje.
—	Revizor. — Same zapreke. — Stara mesto mlade.
—	Tri vile. — Umetnost in narava. — Urh, celjski grot (Teharski plemiči). — Uskok. — V spanji. — Vdova in vdovec. — Veronika Deseniška. — Zabavljica. — Zapirajte vrata. — Zapravljivec. — Ženska borbn. — Ženski jok. — Žila.
H
aq
Razne povesti za ljudstvo:
Vsak zvezek po K —'30: V gorskem zakotju. — Krvna osveta. — Za kruhom. — Berač. — Elizabeta. — Boj s prirodo. — Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. — Zaroka o polnoči. — V znamenju miru. — Mladi samotar. Vsak zvezek po K —'40: Lažnjivi kl|ukec. — Pri Vrbčcvem Grogi. — Eri. — Šopek lepih pravljic. — Maksimilijan I. — Nezgoda na Palavanu. — Nnjdenček. — Repoštev. — Mirko Po-Stenjakovič. — Prst božji 1/Ii. — Avstrijska ekspedicija.
—	Vrtomirjov prstan. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — S prestola na morišče. — Eno leto med Indijanci. — Nar. pripovedke II. zvezek. — Naselnikova hči. — Izdajalca domov ine. — Krištof Kolumb. — Hubad, Pripovedke. I. — Srce, 4 zvezki. — Zlata vas. — Potovanje v Liliput. — Nedolžnost preganjana in poveli-čana. — Timotej in Filemon. — Genovefa. — Tiun Ling. — Nikolaj Zrinski. — Močni baron Ravbar. — Zbirka nar. pripovedk I.—It. — Pod turškim jarmom.
—	Pran baron Trenk. —_Car in tesar. — Črni bratje.
—	Hildegarda. — Knez Črni Jurij. Vsak zvezek po K —-48:
Naseljenci. — Narodne pripovedke za mlndino I., III.
—	Poslednji Mehikanoc. — Na preriji. — Strelec, — Stezosledec.
Vsak zvezek po K —'00: Andrej Hofer. — V delu je rešitev. — Narodne pripovedke IV. — Bitka pri Vlsu, — Devica Orleanska. — Elizabeta. — Baron Tegetthof. — Princ Eugen Savoj-ski. — Mali vseznalec. — Marjetice. — Deteljica. — Pripovedke iz avstrijsko zgodovine. — Kartonica. — Ogljenica. — Nesrečnica. — General Lavdon. Vsak zvezek po K —'80: Fabijola. — Miklova Zala. — Perpetua. — Robinzon.
—	Mlinarjev Janez. — štnid 100 malih pripovedk. — Peter Prostnk. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Bog pomaga. — Knko vzgraja usoda. — Na rakovo nogo. — Medvedji lov in čukova gostija.
Vsak zvezek po K l-— : Andersenove pravljice. — Šaljivec iz Podravja, — Zmaj iz Bosne. Vsak zvezek po K 1'20: Maijetica. — Odiseja. — Dež in solnce. — Kapitan Zar. — Povesti s potovanja. — Korotanske povesti.
—	Babica.

Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha MoSketo.