N«j v «•<£ j ■ «loremki dnenuli
v Združenih driavah V4b
n
leto • • •	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
The largest Slovenian Ltafly ed the United States.
y Issued every day except Sundays
and legal Hobdays. 1	75,000 Readers.
^GtaiUE^BSi
TELEFON: CHelsea 1242
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 5. — Štev. 5.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 7, 1936—ČETRTEK, 7. JANUARJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
ROOSEVELT ZA BOU LIBERALNO TOLMAČENJE USTAVE
Delavski urad zastopan pri pogajanjih
NRA BO NEDVOMNO OBNOVLJENA, TODA SVOJ CILJ BO SKUŠALA DOSEČI V DRUGAČNI OBLIKI
Po predsednikovem mnenju ustave zaenkrat ne bo treba izpreminjati, toda najvišje sodišče jo bo moralo bolj liberalno tolmačiti. — Napredek demokracije nikakor ne sme biti oviran. — NRA je ovržena, toda njeni problemi so ostali.
INFLUENCA SE NAGLO ŠIRI
V New Yorku je v enem dnevu umrlo 103, na* novo zbolelo 498 ljudi. Tudi pd • Evropi je in-fluenca ze!o razširjena.
Obolenj«4 na dihalnih organih so v New Yorku zelo širi in v teku včerajšnjega dne
naznanjenih "271 novih bo ; slučajev influence in "-'-7 slučajev pljučnice. V istem času je tudi za influeneo umrlo 11 ljudi, za pljučnico pa 9-. V -4 urah so tedaj bili 10.'J smrtni slučaji v-led influence in pljučnice ter 498 novih slučaje\ obeh bolezni.
Toda ne samo v velikem New Yonju, temveč tudi po dru •jih krajih dežele je za influeneo in pljučnico bolnih mnogo jjudi.
LONDON, Anglija, G. jan.—
Y.
WASHINGTON, D. C, 6. januarja. — Danes je predsed. Roosevelt članom 75. kongresa pre-čital svojo poslanico, ki je bila v prvi vrsti naperjena proti najvišjemu sodišču. Po njegovem mnenji: se najvišji sodniki preveč natančno drže črke ustave, ne pa njenega splošnega smisla. Ce hočemo, da bo, i>ii0 •demokracija napredovala in dosegle uspehe, moralo najvišje sodišče ustavo bolj liberalno tolmačiti. Najvišjega sodišča sicer ni imenoval po i-menu, toda vsakdo je vedel, koga misli s svojimi besedami.
—	Zaenkrat ne obstoji še nobena potreba za iz-premembo ustave, — je rekel predsednik, — toda nihče naj bi ne oviral vlade, kadar skuša s pomočjo uspešnih in postavnih sredstev izboljšati splošni položaj.
Najvišji sodniki niso bili navzoči v zbornici, ampak sc baš tedaj sedeli pri obedu. Predsednikov govor so poslušali po radio. Kakšen vtis je napravil na- Angleške mornariške oblasti,
„ _ .	.boječ se, da bi med mornarji
nje, se ne ve.	1
Glede NRA je rekel Roosevelt: — NRA je bila ovržena, toda njeni problemi so ostali.
S tem je namignil, da jo bo skušal zopet uveljaviti, čeprav v drugačni obliki.
Predsednik je priporočal, naj bo sprejet k postavi, ki določa nevtralnost, poseben dostavek. K temu ga je prisilila nesrečna vojna na Španskem.
Kongres je to priporočilo takoj vpošteval, toda '"ilo je že prepozno, kajti neka ladja, naložena 'etali, namenjenimi španskim lojalistom, je že od plula iz newyorškega pristanišča.
Kadarkoli je predsednik omenil pravosodno oblast, je dvignil svoj glas, posebno je pa poudaril besede: — Pri zadnjih volitvah je pozvalo ljudstvo tudi pravosodno oblast, naj prispeva svoj delež k uspehu demokracije
Predsednik se je pojavil v poslanski zbornici točno ob dveh. Navzoči so ga navdušeno pozdravili
Ko je prečital uvod svojega govora, je dejal: — Druga naša misel nas potrjuje v veri, da so bili široki cilji postave za splošno obnovo zdravi. Bilo je sicer nekaj težkoč, ki so se pa le zato pojavile, ker smo se lotili preogromne naloge. Nespametno je bilo naprimer pričakovati, da bo mogla enainista oblast urediti delovne ure, minimalne plače, odpraviti zaposlenje mladoletnih, odpraviti nečedno konkurenco ter nadzorovati trgovino. Ta naloga je bila preogromna. Istočasno je bilo pa dokazano, da primernih plač za delavce in primernih dobičkov za farmerje ni mogoče doseči s postavami 48 posameznih držav.
Demokratje so poslanici navdušeno ploskali, pa tudi republikanci so bili zadovoljni ž njo.
Demokratski voditelj v zbornici, Rayburn, je re kel: — Govor je bil povsem v soglasju z Roosevel-tovim standardom.
—	Precej dobro je povedal, — je dejal republikanski voditelj Sneli, — toda o vsem tem se bomo še pozneje pomenili.
Demokratski senator Lewis iz Illinoisa je izjavil: — Predsednik je proglasil nove principe za narodno akcijo in prerojeni narod. Nov dan je napočil. Poslanica je pokazala ameriški demokraciji smernice.
nastala epidemija influence, so izdale svarilo na vse mornarje, da se, kadar se nahajajo na do-pustu na suhem, izogibljejo vsake večje družbe.
Epidemija se je naglo razširila po celi Angliji. Smrtnih .-lučajev pa je primeroma zelo malo. Od 1*4,000 poštnih uslužbencev jih je zbolelo 5000.— Mnoge bolnišnice so prenapolnjene.
Nekateri zdravniki izjavljajo, da bo višek epidemije dosežen šele v nekaj dneh. Svaki nja kralja Jurija, vojvodinja Kent, je sporočila, da bo njena JI let stara hčerka ostala v hiši. dokler epidemija ne poneha.
Nenavadno milo vreme, ki je po mnenju zdravnikov poglavitni povod za influeneo, še vedno vlada tako v Angliji kot po kontinentalni Evropi.
Razun Sivce in avstrijske' Tirolske, je letos Evropa s:; malo okusila zimo.
Nizozemska poroča le o nežna 111 nem številu influence. Tudi po Franciji se še ni mnogo razširila.
V Nemčiji je bolezen že pred nekaj tedni dosegla svoj višek, ko je bilo samo v Berlinu 1*2 tisoč slučajev.
VATIKAN ČAKA PIJEVE SMRTI
Kardinalom je bilo naročeno ostati v Rimu. — Vendar pa je papež v torek prebil " dober " dan.
VATIKAN, G. jan. — Vatikan je izdal odredbe, ki so navadno izdane, kadar je izginilo vsako upanje, da bi še pape/ ozdravel. Kardinali, ki so 11a '"»•In treh oddelkov, iz katerih je ■sestavljen sveti kolegij, so nrejeli naročilo, da ne zapuste Rima.
Ti kardinali vodijo vatikansko vlado od papeževe smrti pa lo izvolitve novega papeža.
Vse je tudi preskrbljeno, da so vsi kardinali in škofje brzojavno obveščani o papeževi bolezni. Tako jim je bilo v pon-deljek tudi »poročeno prvo u-radno zdravniško* obvestilo.
Vendar pa je v pondeljek kazal papež zna-tno izboljšanje. Prebudil se je telesno in duševno bolj čil, kot prejšnje dni. Dve noči zaporedoma je spal od polnoči pa do pol šestih zjutraj.
Nje«rov zdravnik dr. Aminta Milani ga je obiskal ob pol 7. zjutraj in je ostal pri njem do osmih. Nato ga je zopet obiskal ob eni popoldne in nato zopet ob šestih.
Ob desetih je papež po svoji navadi sprejel državnega tajnika kardinala Pacellija, ki je ostal pri njem poldrugo uro.
Dopoldne so mu njegovi tajniki tudi prebrali več tisoč brzojavk, ki prihajajo iz vseh delov sveta. Papež je tudi zahteval. da so mu tajniki brali iz italijanskih časopisov vesti o splošnem političnem položaju. Posebno ga zanima španska državljanska vojna.
Papež ima zelo visoko zglavje, da skoro sedi v petetelji, Ida mu je olajšano dihanje, ker
ara tare huda naduha.
JUGOSLOVANSKA KRALJICA V LONDONU
LONDON, Anglija. 6. jan. — Jugoslovanska kraljica-vdova Marija je prišla v spremstvu svojega drugega sina, kraljeviča Tomislava in španske in-fatne Beatrice v London.
ROOSEVELTOVA RODBINA PRI INAUGURACIJI
WASHINGTON, D. C., 6. jan. — Kot pravi predsednikova soproga Eleonor Roosevelt bo pri inauguraeiji predsednika Roosevelta 20. januarja navzoča skoro cel.t predsednikova rodbina.
Poleg predsednikovih otrok in vnukov bo njegova mati imela častno mesto, ko bo njen sin, ki bo v kratkem obhajal svoj 55. rojstni dan, drugič zaprisežen kot predsednik Zdru-r ženili držav,
BOŽIČNA AMNESTIJA
OPIJA, Bolgarska, 6. jan. — Na pravoslavni Božič je kralj Boris danes pomilotstil 389 kaznjencev, ki so bili zaprti zaradi civilnih prestpkov
RADIO POSTAJA POD ZEMLJO
LONDON. Anglija, 6. jan. — British Broadcasting Company namerava zgraditi svojo postajo pod zemljo, da jo bo rabila v slučaju vojne,
ANGLEŽI SE ZAVZEMAJO ZA NEVTRALNOST
Nemčija še ni odgovorila na angleško - francoski predlog. — Nemčija poslala španski vladi ultimatum.
LONDON, Anglija, <i. jan.--Vznemirjena vsled poročil, da je prišlo na Špansko generalu r ranču na pomoč 14,000 Nemcev in 10.000 Italijanov, je angleška vlada poslala brzojavno naročilo svojima poslanikoma v Berlinu in Rimu, da prosita za odgovor na augleško-frau-coski predlog glede nevtralno sli saj do petka.
Anglija in Francija ste po slali ta predlog *24. decembra v Berlin, Rim, Lizbono in Moskvo. Predlog vsebuje prošnjo, da vse te države v začetku ja-11 na rja prenehajo pošiljati " prostovoljce'' na Špansko. Rusija je 28. decembra odgovorila, da je pripravljena sprejeti predlog in da je pri volji pomagati, da bo vsaka država strogo držala nevtralnost na Španskem.
Portugalska je odgovorila včeraj, -tavi pa pogoj, da bo delala, kar bodo delale drug" države.
Med Berlinom in Rimom pa se stalno vrše posvetovanja. 31. decembra je nemški vnan.ii minister von Neurath razpravljal o predlogu z angleškim in francoskim poslanikom. Rekel pa je, da nemški odgovor se nekaj dni ne bo odposlan. Pozneje so bila živahna posveto \anja med Rimom in Berlinom :n obe vladi boste najbrže ob •steni času in -lično odgovorili.
Hitler in Mussolini zavlačujeta svoj odgovor samo zato, ker čakata, kak uspeli bo imel general Franco s svojo sedanjo splošno ofenzivo proti Ma dridu.
BERLIN, Nemčija, 6. jan — Nemška vlada je naznanila, da jc poveljnik nemških bojnih ladij v španskih vodah poslal -kri žarke Koenigsberg po radio ;'~deči vladi v Valeuciji" našle« I11 j i ultimatum:
4 4 Sedaj, ko so nemške ladje zaplenile dva parnika, Aragon in Marta Junquera, zopet zahtevamo, da je izročen potnik ir. tovor zaplenjenega parnika Palos, v zameno bosta tudi izpuščena španska parnika.
Predaja se mora izvršiti v treh dneh, to je do 8 dopoldne, v petek, 8. januarja; v nasprotnem slučaju bo nemška vlada rabila oba parnika in njun tovor na račun španske vlade generala Franca."
MADRID, Španska, 6. jan. — Republikanski glavni stan naznanja, da so strojnice pri vasi Majadohonda postrelile med 3000 fašisti več sto Nemcev,
AK0 SE POGAJANJA IZJALOVIJO, BO USTAVL JENO VSE DELO V GENERAL MOTORS TOVARNAH
DETROIT, Mich., 6. januarja. — Zvezni posredovalci se trudijo, da zberejo okoli konferenčne -mize zastopnike General Motors Corporation in uradnike United Automobile Workers of America, da preprečijo odkrito vojno proti celi avtomobilski industriji.
Stalni posredovalec delavskega departmenta James F. Dewey je od avtomobilske uni-je prejel obljubo, da se hoče sestati s podpredsednikom General Motors. Willianiom S. Knudsenom ter je določil konferenco med obema strankama za danes. Na tej konfervnei ln» odločeno, ako se bo hotela kor-poracija pogajati < svojimi delavci. Vlada od t»« konference ne pričakuje mnogo uspeha, toda je še edino sredstvo, s katerim j«' mogoče odvrniti stavko 13;5.000 delavcev pri General Motors Corporation.
Delavski department j«1 pričel s posredovanjem, ko je bilo izmed f>0 tovarn avtomobilske korporacije zaprtih 13 tovarn in ko stavka 45.000 delavcev.
Predsednik unije avtomobilskih delavcev Homer Martin je prejel od Deweva naročilo, da ima pripravljen svoj "strate-srični odbor", da sv --stane s Knudsenom.
"Ne vem. kje in kdaj bo konferenca," jo rekel Homer, "toda bil sem obveščen in sem pripravljen."
Pozno popoldne je delavska tajnica Miss Perkins v Wash-ingtonu naznanila konferenco za danes.
Predsednik General Motors Corporation, Alfred P. Sloan, uniji avtomobilskih delavcev nikakor noče priznati pravice, da bi se sama pogajala z raznimi tovarnami korporacije. Sloan pravi, da hoče unija s posameznimi stavkami .v raznih tovarnah korporacijo prisiliti, da vstreže vsem osmim zahtevam. katero so stavili delavci korporaciji.
Martin je naznanil, da mu je bila obljubljena podpora Detroit-Wayne County Federation of Labor, ki je podružnica a-meriške delavske federacije, navzlic temu. da pripada unija avtomobilskih delavcev k Le-wisovemu odboru za indu>tri-jalno organizacijo, ki deluje v nasprotju z delavsko federacijo.
Ko se stavkarski položaj vedno bolj poostruje, postajajo poročila vedno jrlasnejša, da se bodo tri največje avtomobilske družbe zvezale v boju proti uniji avtomobilskih delavcev. Teh poročil sicer ni bilo mogoče potrditi, toda znano je. da so imeli tajno konferenco General Motors, Chrysler in Ford.
Zadnji tovarni, ki ste bili zaprti vsled stavke, ste Fisher Body Corporation in Chevrolet Y Jamesville, Wis,
John L. Lewis je rekel, da bo prav gotovo razglašena splošna stavka v vseh tovarnah General Motors v 14 državah.
Govemer države Michigan Frank Murphy je v stalni tele fonski zvezi s predsednikom Rooseveltom.
"Strategični odbor" 1'iiitcd Automobile Workers of America ima skoro neprestano seje, toda še ni objavil svojega odgovoril na Sloanovo izjavo, ki zavrača zahtevo unije za kolektivna pogajanja in ki označuje Automobile Workers kot "skupino delavskih diktatorjev."
V Flint. Mich., kjer stavkajoči delavci pri Fisher Body drže dve tovarni, je vse mirno, ker stavkarji čakajo, kdaj bo sodnik izdal povelje, da jih Šerifi poženejo iz tovarn.
DETROIT, Mich.. 0. jan. — Sodnik Edward D. Black, ki je naročil šerifu, da prežene sta**-karje iz dveh tovarn Fisher Body v Flintu, je delničar pri General Motors Corporation, ki lastuje Fisher Body Corporation.
"Res je," je rekel sodnik Black, "da sem delničar pri General Motors. Toda s temi (linijskimi) ljudmi se ne bom prerekal.	,
Martin pravi, da ima 7>lack 3.H65 delnic, ki imajo tržno vrednost $219,000.
LAFOILETTE NASTOPU SVOJ TRETJI TERMIN
MADISON, Wis., 4. jan. — Danes je nastopil Philip K. La Follette svoj tretji termin kot governor države Wisconsin.
V svojem govoru je obljubi!, da bo posvečal največjo pozornost rešitvi socijal. 111 gospodarskih problemov.
I11 avguracija. 391etnega }>oli-tika je bila svečan dogodek za progresivno stranko.
ŠPANSKI MORNARJI DEPORTIRANI
BUENOS AIRES, Argentina, 5. januarja. — Po odredbi notranjega ministrstva je bilo danes deportiranih 88 mornarjev (vsa posadka) španske la i d je San Antonio.
INFLUENCA SE ŠIRI PO ANGLIJI
LONDON, Anglija, 5. jan.— Po Angliji se je začela širiti in fluenca. Bolnišnice so prenapolnjene. Tzmed 124,000 postnih uslužbencev v Londonu ilh je zadnji teden zbolelo 5000,

44 G L A 8 NARODA "
New York, Thursday, January 7, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.

"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
frank Sakaer, President
L Benedlk, Tree*.
PlaA of basineaa of the corporation and ad C1C Weal 18* Sir eel. Berwgb ef
of above officers: New Ymrk Otf, N. X.
•O L A S NARODA* (Voice of the People)
toned Erery Day Except Sundays and Holiday*
i celo leto velja aa Ameriko In Kansdo .......«•«..«•....... |6.00
ft pol leta.................... 98.00
k Četrt leta ....••••.■.■.•«..• |1.90
Za New York aa celo leto......97.00
Za pol lfti	^8.50
Za 1 nožematro aa celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.60
Sobaorlptton Yearly 98.00
Dopisi brea podpisa In oaebnoatl se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli poiUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi preJAnJe blraliKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement ou Agreement
"Glaa Naroda" labaja vsaki dan izrsemfti nedelj in praznikov
"GLAS NARODA". 218 W. 18tb Street. New York. N. Y.
Telephone: CHelaea 3—1242
STRAJKI
Ne samo delavci, pač pa tti«Ii delodajalci so prepričani, da se Ih) v tekočem letu pojavila eela vrsta štrajkov. Posebno v industrijali, ki prod uei rajo v masah, je pričakovati resnih delavskih nemirov. V Detroitu. Pittsburgh!!, Clevelandu in f,,oledu se že vrše težke preizkušnje.
Na podlagi dosedanjih izkušenj 1 »i se dalo ugotoviti stro ške, ki so s štrajki v zvezi. Natančnega odgovora ni mogoče najti, kajti številke, ki so na razpolago, so skrajno netočne. Pri končnem obračunu j«' treba »vpoštevati direktne in indi-rektne stroške: koliko so tlelavei izgubili na plačah, koliko manj so podjetniki zaslužili ter za koliko so cene izdelkom narasle.
Delavski department v Washington!! je ugotovil, da je « ilo leta 1935 vsled štrajkov izgubljenih 15,456.000 delovnih dni. Ce zasluži dela veer povprečno po štiri dolarje na dan, so izgubili delavci samo pri plačah nad šestdeset milijonov dolarjev.
Veliko vprašanje je, če jim je hi I ta denar vrnjen v obliki povišanih plač in izboljšanih delavskih pogojev.
Št raj k je najuspešnejše orožje zatiranega delavca, istočasno je pa tudi dvorezen meč. Št raj k zadene tako delodajalce kakor tudi delavce. Vsled štrajka so pa tudi konsumenti prizadeti.
Stavka mornarjev in pristaniških delavcev traja nekaj nad dva meseca, pa je že-veljala nad petsto milijonov dolarjev.
Poleg mezd, ki so jih izgubili delavci, je veljalo ogromne vsote prelaganje tovorov na neameriške parnike; na tisoče ton kalifornijskih pridelkov je bilo uničenih; zavarovalnice so imele milijonske izgube.
Prihodnji kongres naj bi pooblastil vlado, tla bi posredovala v vseh sporih meti delavci in delodajalci ter v gotovih slučajih izsilila poraivnavo.
Možnosti za poravnavo, ki jih določajo sedanje po.-tave, niso zadostne.
Dosedanjih metod, po katerih običajno zmaga finančno močnejši, gospodarsko slabši pa podleže, ni mogoče prilagoditi današnjim gospodarskim in političnim nazorom.
Pod vaško lipo
Piše kakor misli FRANK KE&2E
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ža 8 2.55 _____________Din. 188
8 5.88 ____Din.	288
$ 7.28_______Din.	S88
911.78 .................... Din. 500
823.08__________Din. 1808
945.88 ________________ Din. 2088
V ITALIJO
Za
9 8.50 9 12.25 9 38.00 9 57.88
8112.50 9187.50
Ur 100 Lir 200 Ur 588 Ur 1000 Ur 2000 Lir 3888
EEE BE CENE SEDAJ HITEO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMBI GOBI ALI DOLI
Za Izplačila
vetjih sneakev kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo fte boljfte pofoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
NUJNA
doM ▼ star cat krajo lsplaOle v dolarjih.
NARASLA IZVRŠUJEMO PO CABUE LETTER ZA PRI-STOJBINO 9L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
NEW lOtt, N. 1.
k , i, n 53555965
Naša sedanjost in bodočnost.
Ob novem letu jiišejo ljudje navadno o dobrih sklepih. Ker pa so po večini rojeni v urah veselega razpoloženja, ne drže dolgo. Je tako ž njimi kakor z grehi pri izpovedi. Vsakokrat pridejo na vrsto vsi star«, za nameček pa se doda še nekaj novih, da ni preveč dolgočasno.
Pustimo torej to in pogVjmo kaj drugega. Med došlimi !>st*. me zanima statistika, ki jo je priobčila Prosveta za leto 1936. Po tem poročilu je zadnje leto umrlo 832 naših ljudi. Č» vzamemo jako nizko število, da je namreč umrl od vsakega tisoča po eden, tedaj bi iz tega sklepal, da nas bo v Ameriki še kakih osemdeset tisoč.
Ako pa vzamem, tla je Pro-svetino poročilo dve tretjini točno in tla jih je umrlo po petnajst od tisoča — kar je bližje resničnih številk, pridem zopet do enakega števila: osemdeset tisoč. In zdi se mi, da bo ta številka veliko bolj pravilna, kakor pa stopetdeset ali več. \
Prosveta je beležila samo tis. te slučaje, ki so bili naznanjeni javnosti. Zato mislim, tla je treba dodati še eno tretjino. Kaši ljudje so jako raztreseni in polno je krajev, od katerih ne dobiva javnost nobenih po-ročil.
Torej nad tisoč jih odhaja v večnost vsako leto. Nehote se mi vsiljuje vprašanje: koliko se jih pa rodi ? Nič. Rode se, ampak ne za nas. Mlada gene-racija je vseskozi amerikanizi-rana, četudi govore nekateri jezik svojih starišev. Koliko dobimo od leta do leta novih naseljnikov? Nič. Mogoče par ducatov, po veliki večini kakih ožjih sorodnikov. Tn še meti temi je velika večina žensk, katere puščajo naše oblasti rajši semkaj, kakor moške. Moškega dela je namreč že davno zmanjkalo, medtem ko je ženskega — posebno hišnega — še vedno dovolj.
Jasno je torej, tla nastajajo velike vrzeli v naših vrstah. Pomagati ne moremo, zakaj to je v Ameriki tako naraven proces, kakor sta noč in dan. Storimo pa lahko dosti, tla se lajšajo živi jonski dnevi tistim, ki ostanejo pri življenju. Kdor gre, je rešil vsa svoja vprašanja. Čutimo pa jih tisti, ki ostanemo.
Zanimiva je med smrtnimi slučaji zlasti "statistika, ki nam kaže naravnost grozne številke. Zakaj med 832 smrtnimi slučaji je nič manj kakor 221 nenaravnih smrti. To se pravi: izmed sto mrtvih slučajev jih je 26 in pol umrlo nenaravno.
Računam, da umre v naših državah vsako leto okoli dva milijona ljudi. < )d teh dveh milijonov jih je kakih sto tisoč ali pt»t odstotkov, ki so odšli v večnost nenaravne smrti. Kako je to, da pridemo mi Slovenci do ogromnega števila: 2G in pol odstotka, bi si tako tolmačil, če bi ne slutil, kaj je temu vzrok. Dolžrm pijačo. Dol-žim jo zato, ker <scm vsa leta opazoval, kako naš narod pije. Zakaj bi drugače mi dali petkrat toliko ljudi raznim nesrečam, kakor drugi? Mi smo duševno in telesno enaki najboljšim, dokler smo trezni. Pijača v vrtincih modernega ameriškega življenja — to je večje in strašnejše zkr, kakor vsa druga skupaj vzeta.
To koirstiatiram, ne zato tla bi koga izpreobrnil, ker je menda že prekasno. ampak da kon-statiram fakta. Tako je in nič drugače. Tako tukaj in v stari domovini, kjer se vse življenje vrti "pri čaši vinca rajnega."
iiiimuii v. čut««: m: i« iip.i1: iirciawiii.iii!«.; iiiBiaauinu amm luiiwii;::!1!!-iiiiii -HW-WHIW': ..• ............. n.;i >.. • „;;•.:•• riti;s
LETNIK KERŽETOVEGA "ČASA"
Koliko škode smo vtrpeli za-stran pijače, se nikdar ne bo vedelo. Konstatiral pa bi rad eno: pijača nam je bolj kot vse drugo skupaj, odtujila našo mladino. Otroci so imeli priliko videti življenje doma, videli so ga pa tudi drugod in sicer čisto drugačno. Kdor se sam ne zapusti, čuti v sebi naravno željo po izboljšanju. Tn prvi korak je ta, da gre človek iz razmer, v katerih je živel, drugam, koder je vse lepše in boljše za njegovo pojmovanje življenja. Zakaj pijača je tista, ki prinese vse pod streho — vse pravim, a nikdar ničesar dobrega.
Da, drag in visok jje davek, ki ga plačujemo pijači z denarjem, zdravjem in življenjem.
V tistem članku Prosvete najdem poleg tega dovolj tragičnega poročila mal dostavek,j ki me spominja na dodatke, katere tla je jo Lahi na koncu kake tragične igre. Ko namreč končajo tragedijo, nsimeče jo še eno dejanje ka'ke vf*seIo-igre, da ne gretlo ljudje prekis-li domov.
Pravtako je Prosveta postregla svojim čitateljem. Pod tremi zvezdami, katere končujejo tragični del statistike, je navedeno sledeče: "Amerikan-ski Slovenec je v teku leta do danes objavil 90 napadov . . . druga (Ameriška Domovina) 24. Sikupno 120 napadov, na katere je Prosveta odgovorila 59-krat."
Če zdaj skupno seštejemo, najdemo, tla je bilo v slovenskih listih v letu 1936 — 179 napadov, polemik, obramb, ali kakor že hočete imenovati ta ričet. Hm, to pride na vsak tlrug dan po eden. To je dosti, Če pomislim, da so se v najslabši vasi naše doline kregali sosedje povprečno le na vsakih štirinajst dni.
Ne vem, če se je izplačalo zbirati tako statistiko. Ampak ker je že tukaj, bi človek dodal nekaj vprašanj.
Kdo je v teh napadih zmagal. (Se ne ve.)
Kdo je v teh napadih zmagal ? (Nrkdo.)
Koliko je pridobila katoliška stran ž njimi v veri in vernikih ?( Nič.)
Koliko je pridobila napredna stran? (Nič.)
Torej vse negativno. Ampak če je tako, kako je to, tla so se vršili s tako vnemo, kot tla bo važen dodatek našemu duševnemu življenju? To bi rati sem vedel. Zanimivo pri napadih, obrambah itd., je pred vsem to, da se vse takoj ]>oza-bi, ko se prečita. Niti tisti, ki so pisali, še manj oni, ki so brali, ne vedo enega samega stavka več.
Veliko večje važnosti, kakor vse to, bi bil pregled, kaj smo konkretnega storili v preteklem letu za okrejpitev našega narodnega življenja, koliko za boljše medsebojno razumevanje, kaj za u trditev tistih nabili postojank in organizacij, ki jih imamo. To premišljam pri čitanju take statistike in nehote se mi vsiljuje odgovor: nič. Vse visi na niti, ki postaja daljša in tanjša ter je samo vprašanje nekolikih let, kdaj začne padati.
Ob letu take statistike, kot jo imamo, ne moremo priti do drugega zaključka, kakor ta, da gremo rapidno nazaj. Kar imamo, nam umira, kar se rodi, ni več naše. Dotoka ni oil nikjer. Kje smo?
Resna vprašanja, ki zadevajo nas kot celoto in kot posameznike. V celoti imamo lis te, organizacije. Te so naše
I življenje. f'e vemo to, se ne moramo in ne smemo ogniti
dobi tisti, ki nam pošlje POL-LETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino za novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA".
NA RAZPOLAGO JE LE ŠK NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠI^JI TE ČIMPREJ
Vsak letnik obsega na ti 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —, zanimivosti in koristnih nasvetov.
NAJBOLJ PRIMERNO IX
PRIPRAVNO CTIVO ZA SE-
DANJE DOLGE VEČERE
UPRAVA "Glasa Narod,,"
NafHWHitii-Hft;
prašanja: kako bi jih obdržali, ohranili, kar najdelj mogoče!
Odgovor je enostaven: s smo-trenim delom, slogo in žrtvami. Ljudem je treba prikazati liste in organizacije take, kakor so t lanes. Trel\a je, da vidijo in pojmijo resnico. In ne samo to. Važno je pred vsem, tla se jih prepriča, tla so vsak list in vsaka organizacija oni sami, tla imajo svoje pravice v njih, pa tudi dolžnosti.
(V enkrat človeku dopoveste to, bo čutil v setbi tlel odgovor-ndsti. To ga bo sililo na delo. Delt> samo pa zopet ne sme biti tako, tla bomo zadevali drug ob drugega, pač pa, da pojde-mo do skupnega cilja drug ]>o-leg drugega. Vse to pa zahteva žrtev, ki pomenjajo čas in denar. Vsak mora dati, kar zmore od svojega in vsak storiti, kar mu je odkazano.
Naši listi in organizaejie žive lahko še dolgo, če bomo
vsako skupno delo dowti sinila in volje. Ampak človek mora previdno izbirati, tla daje ljudstvu tisto, kar druži in ne onega, kar razdvaja. Jaz ne vem, zakaj bi se prepirali zastran vere, politike, znanosti ali drugih vprašanj. Tudi ne vem, zakaj bi se imel kdo pravico vtikati v to, kar je moje in samo moje. Spoštovati svoje, je eno, spoštevati drugo, tudi eno. Oboje je paralelno in ne nasprotno.
Torej listi so tisti, ki so bili v preteklosti največji kalilci miru, sloge in razumevanja. (V bodo nadaljevali po začrtani poti. se bo zgodilo to, kar vidimo največkrat v življenju: ljudje se naveličajo pa pustt vse skupaj. Resnica je ena: še nikdo se ni prikupil ljudem s tem, da je obmetaval druge. Baš nasprotno: takega se začne ljudstvo ogibati. Zakaj v človeku je ena mera ki mu ]>ovc, kdaj je prav ali napak, kdaj dovolj ali preveč.
Mogoče ni bil čas nikdar tako važen in resen, kakor je <lanes. Naše vrste se redčijo — kaj je bolj naravnega, kakor da se strnemo skupaj in držimo, kar imamo. Povdarjam: držimo, kar imamo, zakaj za novi) je prekasno. Na *tara le-
NOVOLETNO DARILO
Dan preti novim letom.
V New Yorku je pršil ti roba n dež, in če bi ne deževalo, bi stopil lahko golorok na cesto.
Nikjer nobenega prazničnega razpoloženja. Ljudje čemerni, vprašanja kilavo - zategnjciia, odgovori rezki.
Sani nase sem bil jezen, že vnaprej vetioč, da mi bo izprijen večer.
Okrog desetih me pokličejo iz tiskarne v uredništvo. Cineri-kav in nasajen vstopim.
Izza moje pisalne mize se mi. nasmehne mlado dekle. Njei-nasmeh je bil svež in mlado--ten kakor pomladni pozdrav.
Začuden obstanem. kajti ta-kega pozdrava se nisem nadal.
Žen-k se namreč bojim, posebno pa lepih in mladih. Pravijo, <la spravljajo človeka v nesrečo. No, pa k sreči ni bilo nesreče.
— Ali me ne poznate? — pravi poredno iu mi poda roko.
Kakor potapljajoči se, sem naglo premotril vse dogodke
ta človek rati srečuje znane«- zadnjih let, in vsi obrazi, ki sem
nekdanjih dni, nerad pa irrr v razne eksnerimente.
Sporazuma za začetke skupnega tlela bi ne bilo težko doseči. Navsezadnje smo v Ameriki, koder ima vsak pravico do svojega prepričanja. Boji zastran verskega prepričanja so čisto oil več. Vera je strogo ločena oil vsega javnega življenja in če se hoče kdo zdrževati prenta svojemu prepričanju, jaz res ne vem, k;vi naj to briga ostali svet. Enako je s političnim prepričanjem. To zadeva v prvi vrsti gospodarsko stran našega življenja in zato je najboljše, da se vera in politika nikdar ne mešata ker to enostavno ne gre.
Sicer ne morem reči, da nete vsi listi medsebojne prepire. So samo štirje; poglavitna fronta: Amerikanski Slovence proti Prosveti. druga dva —
pridni in previdni ž njimi. Iz- Ameriška Domovina in Enako-guba vsakega lista ali organi-1 pravnost. ki pa pomen jata bolj zacije pomenja za nas uničujoči lokalen, senklerski boj. Ta dva vdarec, zakaj kadar se začne! na-i '»> najprej pobotala, ker krhati, je tako, kakor če se vtr-' nima ta boj med njima dragega plaz v planinah: pri vsakem|K* pomena, kr.kor skupnd ško-koraku je večji, hitrejši in moč-;<1°- Skoda v tem, ker se ljudje
naveličajo in zamerijo, v dragem zopt-t, ker trpe naše inMi-tncije, to je društva. Narodni domovi, pa tudi trgovina.
Vsak medsebojen boj je slab. ker ga ljudstvo ne pojmi tako, kakor tisti, ki ga pišejo. Ti namreč čisto dobro vedo, da so to prazne fraze. Ljudstvo pa
nejsi.
Naj se ne motijo tisti, ki mislijo: tla le našo živi. Drugo je itak nam nasprotno, čim prej gre, več bo za nas. Človeka drže v bojih notranje sile, te pa zopet zavise od uspeha, ki ga dosega. Če se enkrat naseli v človeka malodušnost in obup — tedaj je izgubljen. In ne samo on, tudi njegova okolica, zakaj duševna depresija je kakor kužna bolezen.
Kar smo dolžni napram listom in organizacijam, tisto so naše obligacije napram posameznikom. Jaz in ti, vsi čutimo, da živimo meti umirajočim narodom. Ni pa s tem rečeno, da moramo umreti, dokler smo živi. Kapitan gre zadnji s svojo ladjo v morske globine. To se pravi: umira v boju.
Čim manj nas je, bolj se iščemo in bolj potrebujemo tlrug drugega. To nas pa zopet sili na plan, na delo. Na nas, duševnih delavcih, leži naloga, da začrtamo pota našega bodočega dela. Če je slo v preteklosti takorekoč brez glave in samo od sebe, nas silijo razmere, da krenemo v bodočnosti na draga pota.
Vse to pa je mogoče začeti s tistimi, ki so v preteklem letu največ grešili v vprašanjih skupnosti in sloge. To so seveda naši listi. Niso bili ljudje tisti, ki so vodili medsebojne prepire, ampak listi. In to ve vsak, da se z napadi ne tlela pota do soseda, pač pa jarek. Ljudstvo se ne prepira meti sabo. K večjem ponavlja to, kar čita v listih. Jaz zahajam zmdnja leta precej med narodi in sem se prepričal, da je za
jih v zadnjih letih videl, so se bliskovito zvrstili pred mojimi duševnimi očmi.
In med temi obrazi je bil tudi njen obraz.
Toda kje sem ga videl i:: kdaj
V New Yorku ne. V Penn-sylvaniji lie. V Ohio.' Ja. / Ohio. V Clcvelandu.
In iz duševne zmede se je iz 'uščila medla slika, ki je postajala čedalje ja-neja.
St. Clair. . . Trije bloki na tiesno. . . Ozka cesta, sličua drevoredu. . .
Starokrajska klet ... V klet": miza. Pri mizi širokopleč možak in prijazna gospodinja. . . Dve zali hčerki.
Ti spomini so švignili mimo mene in se ustavili ob obiskovalki.
—	Aha, že vem, — sem za jecljal. — Ančka, kaj ne? Er-štetova Ančka!
Zasmejala se je, da je zazve-:.elt>, kot da bi vsul na kamnita tla pehar cekinov.
Ni čuda, tla je nisem takoj -»poznal. Doma sem jo videl v preprosti domači obleki, na pot se je pa podala kot najelegant-r«cje oblečena dama.
—	K newyorskemu županu >0111 namenjena, — je pripovedovala. — Neko spomenico mu pesem z Veliko-jezerske razsta-\e. Kdo ve, če me bo sprejel t
Takega dekleta kot je Ali-
jemlje vse skupaj za resmd čka, tla bi newyorški župan ne stvar in tako nastajajo medsebojna sovraštva, ki so škodljiva in nepotrebna.
Eno je gotovo: komur je pri srcu bodočnost naših institucij in našega naroda v Ameriki, bo izkušal oristraniti vse, kar nam šktnii, kar nas razi 1 vaja. •S tem zavarje sebe in vse tisto, kar je za njim. Zakaj bi ne delali kaj koristnega za vse?
Leto je mlado, polje veliko in važno — l>omo videli, če bom imel ob koncu leta kaj bol jšega poročati, kakor je bilo za pretočeno leto. Upam, da, čas je; stari, mislim, da smo dovolj. Samo pameti je treba, pa bo šlo.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. —. V Italijo lista ne pošiljamo.
sprejel? Pa še kako ran:
V mračni in starinski new-vorški mestni hiši bo že vsaj videl, kakšno cvetje pogan in ob Erieskein jezeru.
Naše domače cvetje, slovensko.
—	To le je pa papa dal, — je rekla, — in mi izročila precej šen zavoj, v katerem je neka j sumljivo zaklokotalo.
—	Pa že vsaj ni . . ? sem si drznil ugibati, pa me je prekinila rekoč: — Seveda, cataw-ba je. . .
Catawba, najboljši vinček, kar sem jih okusil v Ameriki, catawba, ki da duši mir in ve-•eljo. telesu pa moč.
In vnovič je švignil spomin v Erštctovo klet.
Poleg mene sede Eršte. Mak, Belaj in Janez Vidmar in po jejo ]K>lglasno o dekletu, srčku, kamrici, Savei in o starčku, ki je pred smrtjo z vinsko kapi j.) Bogu nazdravljal.
To je le eden tistih lepili spominov zatlnje pomladi, ki jih je še vedno polno srce.
Mudilo se ji je, in sva se poslovila.
Njen obisk mi je docela pre-nnal mračne misli, ki >o mi že otl jutra ležale na duši.
Popoldne je pa seveda ea* fawba opravila svoje.
\
. je Joe



" G L "Z S WA R 7) T> 1"
New York, Thursday, January 7, 1937
THE LARGEST SLOT EXE DAILY 7.V U.S.'A.
PO PRAZNIKIH
Jože Zelene: Waukegan, 111.
Menda nima noben mesec v letu toliko praznikov kot ravin december.
Otroci smo se v decembru najbolj veselili siv. Miklavža, katerega smo tudi v pratiki najprej spoznali po treh jabolkih. Tudi domač praznik, kadar so pujska zaklali, je bil za nas otroke ^lan veselja.
Ampak za nas otroke je bit sv. Miklavž isto kot za odrasle Božič.
Dasi preživljamo sedaj vse praznike tu v Ameriki, uhajajo naše misli ob bolj pomembnih dneh »vedno nazaj v naše rojstne kraje.
V nepozabnem spominu mi je Miklavžev večer, ko sem bil dobra štiri leta ?tar. No vem, kako sem zvedel, da ne pride sv. Miklavž iz nebes in parkel-ni iz pekla, ampak da ho za Miklavža napravljen moj last ni brat. pokojni Frank.
K nam so prišli oni večer tudi otroci iz sosednjih hiš ter si no sedeli na dolgi klopi za mizo. Na enem koncu klopi so sedeli pokojni oče, na drugem pa mati.
Ko je v veži zacingljalo, smo od strahu pobledeli. Ko pristopi Miklavž z dvema angeljema, katerih eden je nosil pozlačeno škofovsko palico, drugi pa košaro orehov, krhljev in suhih mišk, k mizi, sem se kar tresel od strahu, dasi sem si na vse načine v mislih skušal do povedati: lvaj se boš bal, saj je Franeelj, brat Francelj, pa ni vse nič pomagalo.
Začelo se je spraševanje ino litvic, ter j« tudi mene vprašal kratko otroško molitvico, katero sem jeclaje hitro oddrdraj. < >četa je vprašal, če sem kaj poreden? Jaz zagrabim očeta za roko, jih t rešeni in prosim, naj povedo, da sem priden. Dobili smo vsak nekaj orehov in krhl je v, po vrsti smo polju bili škofovsko palico ter so od. šli.
Takoj nato so prihrumeli v hišo kosmati parkeljni z -verigami in kravjimi zvonci, ste-gali so roke čez mizo proti nam ter rjoveli: — Moli! Moli!
S sklenjenimi rokami smo molili vse molitvice, katere smo znali. V poljub so nam tišali •pod nos obrabljene brezove metle, katere smo udano poljubljali. Poljubil bi vraga tudi na kosmati rep, če bi zahteval samo. da bi odšli, ter me ne \ zeli s seboj. Sto sreč, da so bili na koncih klopi starši. Ko so odšli, si nismo upali iz hiše, dokler smo slišali zvonenje in talen je rogov.
Ve< strah pa je bil poplačan, ko sem našel drugo jutro polu ]X»har vsakovrstnih dobrot.
Ko >ino bili odrasli šolarji, se Miklavža nismo bali, parkelj-nom pa klub temu nismo hoteli priti v roke. Ko so hodili po vasi, smo letali za njimi, vča-s:h pa bežali pred njimi, če so jo »vragi za nami ucvrli. Otroci smo se drug proti drugem postavljali, da ne bi molili, če tudi bi nas ujeli, ter so včasih kakega upornega res kar v potok vrgli, če ni hotel moliti, ker bili so včasih še predno so s? fantje napravili, že nekoliko
PRED ODHODOM V MOSKVO
<§v rožcali" ter niso poznali šale.
Tudi iz onih let mi je o-tal en Miklavžev večer na Vrhniki v nepozabnem opominu.
Miklavži so prišli iz Mroveo-vc gostilne ter šli po hišah \ Rožni ulici. Mi smo napeli čez cesto kos vrvi, ter je eden pošteno telebnil po tleli, in že smo bežali proti Cigarovi hiši, dv.i vraga j)a za nami. Ker je že slabo kazalo in ni dosti manjkalo, da so nas ujeli, smo jo jaz iu dva tovariša ubrali na Taj-čnikov kozolec ter slišali, da so vragi spodaj slikali, kje da tmo se skrili. Cingljanje Miklavževega spremstva ?mo slišali, da je že pri Bobkovi hiši, nam pa se je zdelo, da se je eden vragov skril pod kozolcem in vstrajno čakal na nas. Posebno, ko smo zaslišali neko pritajeno stokanje smo mislili, da so tudi na vraga pritiskale zahteve naravnih sil. Dasi se je cingljanje Miklavža slišalo že nekje okrog urarjeve hiše na Grabnu, stokanja pod kozolcem pa še 'vedno ne konec.
Kaj naj storimo? Cez noč na kozolcu ostati nam ni kazalo, ter se previdno in uatihoma spustimo po latah navzdol. — Kmalu se prepričamo, odkod to hreščanje. Pri kozolcu je b:.l hlev, v njem pa rejen prašič, kateri je v spanju dajal od sebe hreščeče glasove ter nas držal v strahu na kozolcu celo uro.
Ko smo odrasli, smo se najbolj veselili božičnih praznikov, ker bili so res izmed vseli drugih nekako tajinstveno veličastni.
rZe na sveti večer so hišni gospodarji ali gospodinje po hiši, gospodarskih poslopjih in hlevih s kadilom pokadili, škropili in molili za blagoslov pri reji živinee in poljskih pridelkih. Vse je bilo opravljeno tako svečano.
Oe je bil slučajno Božič brez f-.nega. je moralo biti okrog hi še in gospodarskih poslopij vse lepo čisto in pometeno.
Za Božičem se v starem kraju praznuje tudi sv. Stefan, ter se takrat prazniki kar vrste.
Nekoč sem prinesel k Lenar-šiču na Vrhniki brzojavko. «— Tam je služil za prvega hlapca J. Kopri'vec, po domače Marino vcev Jurij. V veži sva malo poknamljala ter sem mu ravno voščil vesele božične praznike, ko pride do naju gospa in pravi: — Ježeš, Jur, prazniki so tu in s>veti Stefan je pred vrati, pa še dvorišče ni pometeno.
Jurij se dobrovoljno liamu-za in pravi: — Ja, gospa, saj sem bil ravnokar zunaj pa nisem sv. Štefana nikjer videl. Gospa se je obrnila in odšla v sobo. Ej, pokojni Jurij je znal vsakemu odgovoriti.
Kdo izmed Vrliničanov se ne opominja polnočnie v farni cerkvi sv. Pavla? Menda ni bilo v celem letu svečanejšega cerkvenega opravila, kot ravno o Božiču pri polnočnici. Navadno je bilo pred altarjem šest ali sedem duhovnov v sijajnem or-natu. Petje cerkvenega pevskega zbora in orgel je donelo kot
WsJBf . . • * ^^MMJ		■mi '"^WBKBM	: .......
	1	' flfifi	m
	r	V	m. M,
- si**			
t-- JSL - ^s ^ jy,,	>i		k S -
& . Ti ^^^^^	jjjj^	' M ^	y
	i ^	w M • t _	
Mrs. Marjorie Davie«, njen mož Joseph Davies (na desni), ki je bil nedavno imenovan za ameriškega poslanika v Sovjetski uniji, ter ruski poslanik v Washingtonu, Troja-novski. Družba je obdana od skupine šolarjev, ki so se poslovili od Mrs. Davies.
Jugo Slovanska K at. Jednota
Je najbolj** In najpopularnejša slovenska podporna organizacij* T Ameriki. Račun* nizke aaesment« in plačuje liberalne pedpore za •lutaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih druiter in iteje nad 24.M0 tlanov t obeta oddelkih.
Za vataaovltev novega druživa zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev
Pi&ite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J*	ELY, MINNESOTA
da naj se res razlega po širnem svetu za mir ljudem na zemlji.
Včasih sem opazoval na ko-rn našega pokojnega učitelja Levstika, kako mojstersko je izvabljal ubrane glasove iz orgel. Videti je bilo, kot da želi v<aka tipka klaviature biti čimvečkrat pobožana od njegovih mehkih in gibčnih prstov. Kje <o tisti blaženi časi?
Da je ostal spomin na naš rojstni kraj bolj oživljen, se je kot vsako leto tudi letos zbrala mala svota vrhniškim revežem za božični priboljšek.
Svota $10 je bila pravočasno odposlana priporočeno na Vrhniko mojemu stricu Francu Jesenku, pismonoši v pokoju /i\ razdelitev med najpotrebnejše.
Prispevali so v ta namen po dva dolar ja : Frank Hodnik, »lože Zelene, AVaukegan; po en dolar: Pavel Bartel, Mrs Frances Klaužar, Waukegan; Fr. Opeka, Frank Furlan, North Chicago; ('has. Gaber in Fr. Gaber, Detroit, Mich. — Seznam obdarovaneov objavim po prejemu istega darovalcem v pogled.
Po s-v. Štefanu je bil v starem kraju praznovali Šentjan-žev dan. To je bil dan poslov in služinčadi. ker na ta dan so se sklenile med gospodarji in posli pogodbe, če ostanejo v službi še za nadaljno leto. A' spornih slučajih je moral gospodar navadno obljubiti hlapcu poleg plače nove škornje ali hlače, dekli pa par čižmov ali novo krilo in predpasnik, pa jo bilo vse uravnano.
Oni, ki so službo premenili, so si vzeli oni dan prosto in ker je bil oni dan v trgu tudi semenj, v gostilnah pa godba, je bil to nekak delavski pra-
7oik.
Tudi Silvestrovo se je praznovalo v starem kraju. Leta 1927 je priredil Vrhniški Sokol poslovi te v od starega leta v gostilni Mantova. Ker sem bij takrat na obisku v domovini. sem se veselice tudi jaz u-deležil. Seveda, niso tam Sil-vestrova tako bučna in hrupna kot tu v Ameriki.
Posebno letos je bilo tu v Waukeganu kot po celi Ameriki nad vse »veselo in dobrovoljno razpoloženje. Vreme brez čiiega ter ugodno za vožnjo in 1-orjo. Razmere izboljšane, za služek je -posebno v večjih tovarnah dober. Zakaj bi se torej ljudje ne poslovili od starega leta v veselju?
Iz »vsake gostilne, in teh v Waukeganu ni malo, so udarjali na uho iz nekaterih prijet ni, iz drugih hreščeči glasovi godb.
Našo družbo je zaneslo tudi v prostore nekega kluba, kjer so imeli orkester Ilavajcev ter razigrane "bula liula" plesalke, katere so v predsledkih na odru plesale v gracijoznih gibih ter njim prirojenem ritmu ob zvokih mehkih havajskih melodij.
Pa ne mislite, da je bilo to volta z blatom in ga polival z
pri klubu Vrhniških enajstošol cev. Ne, ampak v prostorih "Sea Horse Kluba"' (Klub morskega konja). Tudi čudno ime, kajne -
Veselo rajanje, petje in ple.» ter pokušanje vsakovrstne pijače se je vršilo nemoteno kar naprej čez polnoč. Smelo lahko trdim, da kar se je na Sil-vetrov ""čer v Ameriki pijače samo polilo, bi lahko gnala ''mlinske kamne tri'', kar pa >e je je popilo, bi lahko "nosi-~o barke tri."
Na novega leta dopoldne so se mnogi zbudili s teškimi glavami in lahkimi denarnicami. Pisano je namreč bilo v časo pisili. da so v Chicago v boljših hotelih računali za ameriški šanijKinjeo po $4, importiran pa $14 steklenica. Storjenih y_-!»ilo mnogo vsakovrstnih resolucij, od katerih so bile številne še isti večer prelomljene.
Ljudje širom sveta so se še enkrat zamislili <v pomembnejša doživljaje, presenečenja in razočaranja, katera jim je naklonilo leto 1936.
Zelo prijetno presenečen je bil gotovo naš predsednik F. 1). Tfoosevelt pri zadnjih volitvah, ko je doznal, da je velika ve-v,ina volilcev v 40 državah glasovala za njegovo ponovno iz volitev ter je dobil enjast milijonov glasov večine.
Niti predstavljati pa si ne moremo, kako je moral biti raz očaran republikanski kandidat governor Landon, ko je izpre-videl, da "njegov up je šel po vodi," da bi zamogel gojiti lepe rumene sončnice v "gajter-eu" za Belo hišo v Washing-) tonu.
I Razumljivo nam je razočaranje Al. Smitlia, ki jo je iz demokratskega tabora potemplal k republikancem ter v svojih radiogovorih obmetaval Roose-
gnojnico. Sedaj pa sedi med dvema stoloma na tleh. (V starem kraju so imeli za tak sedež drugačen izraz.)
Razočaranje Hearsta se je še j »red zaključkom starega le ta maščevalo na njeni samem, ko mn je umrl njegov najbolj zmožen urednik, učeni Arthur Brisbane, s katerim sta tudi zlivala cele bazene gnojnice na Rooseelta potom par sto Hear-stovhi časopisov.
Radoveden sem, kako je tudi pokojni Brisbane razočaran, ko je nastopil dolgo pot v 1 'unknown beyond", o katerem je t .iko pogosto razmot rival v svoji dnevni koloni.
Razočarani so bili tudi drugi Hearstovi uredniki, ko so proti drugi čez polnoč po volitvah skoro jokajoč sporočali po radio o ogromnem uspeh z-i Roosevelta.
Uprava Literary Digest ena ko ni bila še nikdar tako razočarana kot pri zadnjih volit vali.
Tudi v naši naselbini je bila mala skupina, kak ducat Slovencev, razočarana iz istega
1 a zloga.
Mnogo razočaranj pa je bil v preteklem letu tudi drugod po svetu.
.Tako napriraer je bil zelo britko razočaran cesar Hailo Selassie, ko mu je o2 držav najprej obljubilo svojo pomoč, potem so mu pa vse skupaj fige pokazale.
Razočaran je bil najbrže tudi Mussolini sam, ko ni italijanski narod zahteval, da naj po zavzetju Etiopijo postane on laški kralj in abesinski cesar.
Francija je bila razočarana, ko je Hitler zavalil svojo armado v Porenje kot jež v lisjakov brlog. Hitler pa je razočaran. da ni že v preteklem letu dobil še Alzacije in Loren-
ske in vrnjenih kolonij. No, del kolonij mu že ponujajo.
Stalin v Moskvi je razočaran, ker iii. mogočna Japonska že lansko leto prišla po neka j pečenega kostanja v Rušijo.
Bivši angleški kralj Edvard je bil tudi britko razočaran, ko je sprevidel, da ni mogel kot njegovi pradedi obdržati krone in svoje ljubljene izvoljenke obenem.
Neučakano razočaran je bil tudi Oton Habsburški, ker še sedaj nima avstroogrske krone na glavi.
Taka in enaka so bila razočaranja križem sveta. Kakšna pa nam prinese leto 1937—?
Bila so še nekatera razočaranja manjšega obsega med lojaki po naselbinah tostran oceana.
Vse prehitro je prišlo britko lazočaranje za slovenskega boksarja Eddie Simsa v Cle-velandn, ko ga je zamorec Joe Lewis podrl na tla v 18 sekundah. Razočarani so bili tudi navzoči gledalci, ki so imeli za visoke ustopnine tako malj špasa.
Tudi nam, ki smo brezplačno na radio poslušali, je 'bilo žal,
da se je vse tako hitro končalo. Nismo dvomili, da bi bil
Sims kak "švoh" fant, ampak rabil je premalo previdnosti proti gibčnemu tekmecu.
Razočarani so bili v -»lučajih zadnje leto tudi nekateri zakonski očetje, ko so s sigurnostjo pričakovali, da bo njih pr-vorojenček sinko, pa je štorklja hčerko pustila.
Prijatelj mi je -pisal: Jože, hčerko smo dobili. Saj veš, moj očetovski ponos je nekoliko u-žaljen. pa vseeno vesel sem, da je vse po sreči in zdravo.
Neka visoko naobražena go-j-pa v naši naselbini je bila
rasno razočarana, ko ji pri izpitu ni bilo podeljeno ameriško državljanstvo.
Ker je bilo preteklo leto prestopno, je mogoče razočaran tudi naš dragi Peter Zgaga. p ko ni prejel od nobene Mar-jance kake ženitne ponudbe. Nič ne obupaj, Zgagec, saj še ni vseh dni konec. Oe si ga hoče katera l>olj od blizu ogle-! dati, naj si preskrbi letošnji Slovensko-Amerikanski Koledar od "Glas Naroda", pa bo videla, da je še vedno '4 fant od fare".
Tudi pred 40 leti posneto sliko Vrhniških enajsto-Šolarčkov v koledarju smo z zanimanjem ogledovali. Le žal, da sem pri sestavi imen pomotoma izpust i 1 Franca Petriča z Verda, kateri je v tretji vrsti osmi od leve proti desni. Slika je posebno za vrhniške znance zanimiva.
K sklepu vsem naročnikom: Srečen začetek tega leta.
TRINERJEYA ANGELICA JE PRIJETNA ZA Pm
Naši stari očetje in stare matere so živele jkmI iia]>ačnim vtisom, da -mora biti "uspešno z.rpeuno". Danes vemo drugače. Trinerjeva Angelica Tonila je naprimer uspešno zdra-\ ilo. Zelo <Loibrega okusa je, ker je njen temelj kalifornijsko v"* -no. Vsled tega si je na tisoče coiimv prisvojilo Trinerjevo Angelico kot družhnsko želod-r no zdravilo. Vaš želodec spra vi v najboljši red ter ol>drž: rreva čista, vrne zdrav tek ter ojači ves sistem. Poskusite jo, pa boste presenečeni, kako lahka je za piti. Ne povzroča nobenih bolečin, ne škoduje prebavi. Bas nasprotno — prebavi pomaga ter uredi ves prebavni si-tem. Omenimo naj pa še drugo važno dejstvo: ne u-stvarja navade in za dinbre u-spehe vam ni treba jemati vedno večjih količin. Pri vašem lekarnarju ali pro lajal cu zdravil stable velika družinska steklenica samo $1.23. Pilite po brezplčen izdaten vzorec .los. Triner Corp.. 1333-45 S. A>h land Ave.. Chicago, 111., ki jo izdeluje že več kot 40 let. X odjemalci so zadovoljni ž njo ii» jo proslavljajo.	—Adv.
Dopisu
Forest ('iti/. Pa.
Tukaj je na starega leta dan po več mesečni bolezni v starosti 68 let umrl Gregor Beber. V Ameriko je prišel iz Unca pri Cerknici pred 35 leti. Bil je več let vdovec. Zapušča 10 že odraslih otrok, enega brata in sestro tukaj, v starem k rain pa enega brata. Bil je član KSK.J in SNPJ.
Družini Ignac Oven je ravno tisti dan umrla 4-lctna hčerka Marta. Naj počivata v miru! Obema družinama naše iskreno sožalje.
Poročevalec.
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik r Združenih dr&ariik
SNEG OVIRA DELAVNOST NA FRONTI
Naši v Ameriki
SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Po okolici Madrida je zapadel visok sneg, ki zelo ovira vojaške operacije. Slika je bila ipif-
sneta v gorovju Guadariama.
Kot poroča angleško časopisje, je nameraval priti v Fisher Body tovarno v O e vel an d, kjer trnja stavka, generalni ravnatelj tovarne Lincoln Scafe. Toda piketi okoli tovarne so preprečili dohod ravnatelju. Piketi so napadli celo policijo, ki je skušala narediti pot za ravnateljev avtomobil. V tem spopadu je bil precej ranjen policijski poročnik Peter Kckič. Scafe trdi. da so piketi skufšali prevrniti njegov avto in so naskočili Kekiča, ki je skušal narediti pot ravnatelju tovarne. Kot zatrjuje ravnatelj, so bili mod ljudmi, ki «o mu skušali preprečiti dohod v tovarno, večinoma tujci. Scafe pravi, da pozna večino uslužbencev pri Fisher Body.
V Clevelandu je preminul splošno poznani Stefan Lunder, star 55 let. Tam zapušča žalujočo soprogo Marijo, roj. Doles, in 5 otrok: Hermino. jjoročen' Race. Štefanijo, Adolfa. Marijo in Jožefa, brata Jožefa in več drugih sorodnikov. Pokojni je bil doma iz vasi Dolenje Poljane pri Velikih Laščah, kjer zapušča brata Franca, sestro Frančiško Rigler in več sorodnikov. V Ameriki je bival 31 let.
*
Tz Tiflina. O., noročajo, da je tam umrl bivši Mihvaučan Joe Tusar, star 49 let.
"Clan Nar<vJr*%
"Glas Naroda"
"GLAS NARODA9^
--
.
New York, Thursday, January 7, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.

POUČNE knjige RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK; N. Y.
5 n ^ i ^ -^tmj.!MT.....iiiiiiiiKMaiimnmiin;^^
ZEMLJEVIDI MOLITVEN1KI • IGRE :
S
ROMANI - SPISI - POVESTI
tu:!.
nas
ANDKKJ TKRNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minulosti .....................-...................
.60
BEAT1N DNEVMK, spisala Luiza Pesjakov«--
164 strani. Cena ...........................................
Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorckoč edina ženska, ki se je kuncem prejšnjega Htoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo.
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 »trani. Cena.................................60
Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so l»rva književna dela slavnega ruskem ro-inanopist-a.
BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 »trani. Cena ...................................................
Roman je izšel v zalogi Vodnikove »Iružbe. Skrajno najieto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z nai»etostJo Čital do koin-a.
DEKLE ELIZA, spisal Etlmonč de Concourt. 112 strani. Cena ......................................................
Ooot ourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko p<»daui in Ima človek meti branjem vtis. tla posamezne osel>c- sedijo «raj njega iu kramljajo ž njim.
DON KIHOT spi s« I Miguel Cervantes. 158 str.
Cena
To je klasično tlelo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vlteStvo, ki je Se vedno hotelo obraniti svoj ikiiios in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kibot" spada med mojstrovine svetovne literature.
40
,40
.75
DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103
Dve <*tri<-i enega naših najboljših vsebuje ta knjiga. "Njiva" in Olie sta moislersao završeni, kot zavrniti ediuole naš nežno-čutečl
strani. Cena
pisateljev • 'Starka", jih more Meško.
.60
t
FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Ji rase k.
182 strani. Cena ................................................ .60
Kdor ne [M.zrta dijaškega Življenja, naj prečita ta roman. Oh Vitanju se mu bo odprl povsem nov svet, jH»ln neslutenih dogodkov.
GLAD. Spisal Knut llansun. 240 strani. (V-im .90 Itomnu znanega nonlijskega pisatelja je svojevrstno vclezaiiimlv in odkriva f-i*to nove strani človeškega življenja.
GOSPODARICA SVETA, (Kari Flgdon) ...... .50
GOZIH)VNIK. spisal Karl May. Dva zvezka.
208 in 136 strani. Cena ...............................75
Spisi Karla Mava so znani našim starejšim Či t a tel jem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senei", "Vlnetov", "Žut" ltd. I>ejanje "CJozdovnlka" se vrf* na nek<jč divjem ameriškem Za;»udu.
GOMPAČI IN KOMCRSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj |k> imenu. To je i>eseui ljubezni in zvestobe.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 at.
Cena .70
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Key hoe. —
120 strani. Cena ............................................ -80
To je letalski roman. j»oln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom akoro neverjetne pustolovščine, ki se vrže v t zračnih višavah.
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Ona .............................. -35
Naš lzboren pripovednik in fK»znavatelj narave nudi čitatelju lei»oto naših kraiev in aanlmlvoeti iz življenja naših ljudi.
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani.
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena .75
81avni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!. doživlja ln pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Menehigerie, trda vez, 100 strani. Cena .......-...............................1.50
Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice.
JAGNJE, 110 strani. Cena krofi..........................35
"V knjigi Je poleg naslovne Se povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti apisal jn je znani mladinski pisatelj Krištof Šmld.
JERNAČ ZMAGO VAČ. spisal H. Sienkiewicz,
123 stran L Cena.......................................... .50
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih Govek čita.
JURČIČEVI ZBRANI SPISI
C. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena L—
Jurčič ne iK>trebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnej-Se Ctivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtlpnl Krjavelj, skrivnostna pojava
desetega brata in cela vrsta drugih njego-v ih nepozabnih obrazov bodo večno živeli.
JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena
trdo vezane .75
Knjiga je posvečena onim, ki so 611 skozi bol , in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu-
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz
Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je nai>ovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd.
KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75
Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Nai>eta povest, polna burnih doživUnjev od začetka do konca.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-SI poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjif® pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati.
KMEČKI PUNT, spisal AuS. Šenoa	.....75
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen Ionian bo sleherui z užitkom prečita«.
LA ISOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano de«*,.
LISTKI, (Ks. Meško 144 stran£.............70
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................. -80
(iloboko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki inr pozna ralik meti bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani.
Cena .30
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena .............- .60
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheira. 92 strani. Cena .............— 75
I>o skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani ang'<»?ki ro-anopisec poznan po celem svetu.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. lili strani. Cena.........60
MIKLOVA ZALA, spisal dr. Jakob Sket. 116 str.
Cena trda vez .............................60
Broširano ......................................40
Zanimiva i»ovest izza časa, ko so bili Turki v naši deželi.
JU AN MISERIA, spisal H. L. Goloma, 168 str.
Cena .60
Ta pretresljiva povest je vzeta lz dobe Span-ake revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserlje. V o-aebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez vlijlh vzorov.
MIMO ŽIVLJENJA, cth
i van Cankar. 230 str.
Cena
ML&DA LETA, (Jan. **:rek), 188 str.
.80 -60
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 200 strani. CenaL5f
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
Cena .75
Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opia njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. #
NADEŽNA NIKOLA JAVNA
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen*_____ .35
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo.
NAŠA VAS, spisal Anton Novačan. 224 strani. —
Cena L—
V zvezku je devet črtic povečini iz nage lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju značajev.
P1NGVINSKI OTOK. spisal Anatoie France. 282 strani. Cena ....................................................... .90
To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren t
svoji zabavljici.
PLAT Zl ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, nesreč "Misel v megli" in "Brezdno".
PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa IS kratkih in zanimivih povesti.
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25
POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani.
Cena ,60
V	tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset- črtic iz naš»<ca domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena .............................................. .60
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njecove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 strani. Cena ............................~.......... .50
Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovin.") uoseŽe tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella.
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena .60
Kakor vse Detelove povesti, jc tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
PRI STRICU, spisal Gang!, Ill »trani.........60
PRODANE DUŠE, spisi! Joža Likovit. 160 str.
Cena .60
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, na i nrečita to
pretresljivo zgodbo. *
PTICE SELIVKE. Itahindraiiat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ..............................................- .75
Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Oena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta revest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva oereče moderne probleme ln itosega v drugem delu v vojno ln povojno dobo.
RDEČA MEGLA, spisal Karl FIgor. 1V& strani.
Cena .70
V	Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki ZDa dejanje razplesti s tako čudovito fineun. da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca.
RENE MAUPERIN
Spisal Edmont dc Coneuort. 23'J Btr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je iH>lnc fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev.
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena ___________________________________________ .60
SANIN. Spisal M. ArclbaSev. 488 str. Cena .... L— T» znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega Inteligenta, malomeščana, oficirja. Študenta, žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico.
SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 sifoni. Cena.....60
Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Finigar. 80 strani. Cena .50 NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Snttner. 228 strani. Cena ________________________________________ -50
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .70
NaS lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi.
TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani .......... 1.2*
TUNEL, spisal Bernhard Keilermann. 295 str.
Cena 1.21
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Aliana ne odneha, dokler ne steče med Evro-IK) ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................71
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezl*. ~ «orodnla dušah.
NAŠA LETA, spisal MUan Pugelj. 125 strani. — Cena vez. .............70	Broi. —--
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, M strani
Cena
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan BOZMaN. Trda vezana. 115 strani. Cena --------------------------
Knjiga vsebuje " misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne".
spisa« Cbaa. Baudelaire. 112
.50
M
PESMI V PROZL
strani. Cena ...----------—---------------
Verna slika pestrega velikomestnega Uenja ln spominov nanj.
živ-
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena..
Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja.
.30
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................ "0
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska invest prav nič nt»
zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj jo globok, navzlic temu pa lahko razumljiv t udi preprostemu čitaf-Jju.
ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle, ill
strani. Cena .....................................................60
Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem -j-a Slier-lock Holmes glavno vlogo.
V	KREMPLIIH INKVIZICIJE, spisal Michel
Zevaeo. 461 strani. Cena ............................. 1-30
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čita tel ja, ki ga vzame v roko.
V	GORSKEM ZAnOTJU. spisal Anton Koder.
130 strani. Cena —---------------------------------- .40
Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. I
SPISJE. Male povesti iz 67 strani Cena ____
kmečkega življenja. —
.35
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1937
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street Hew York, N. T.
VRTNAR, spisal Rabi nd rana t Tagore. 105 str. Trdo vez. ____.75 Mehko vez. ------- .60
V knjigi je vsebovana globoka mirn® modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena JO
Zanimiva povest iz časov prekrsčevanja ko-roSklh Slovencev.
V ROBSTVU, spisal Ivan ttatiiii, 255 strani.
Trda vez. Cena -------------------—.................... 1-25
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna t d: vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena----- 79
Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanlkernežev lastni Življenjepisi".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ...................................... .7»
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojer-jevski. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. Veliki Dostojevski Je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jet' nikov takozvanih katorgah, utrjenln jetni-ških taborih v Sibiriji.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... .80
Broširana.............60
Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bll "brata*"; Kako ga Je hudič skuSal, Itd.
ZBRANI SPISI, 368 straai. (H. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem.
Zbirka ZANIMIVIH POVESTI
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, Z\-BAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani, ('ena ........................ -3.>
ANDREJ 1IOFER ....................................................50«
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e
BELGRAJSKI BISER ............................................35«
BOŽIČNI DAROVI ...................................................35«
BOJ IN ZMAGA ........................................................20«
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................4."»«
CVETKE (pravijire za stare In mlade)................30«
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................2."»«
DEVICA ORLEANSKA ............................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c
ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35«
FRAN BARON TRENK ............................................35«
FRA DIAVOLO ........................................................50«
GOSPOD FRIDOL1N ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
činski. veselomodre humoreske, TJ strani .35
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (rrtire o misijonarjih v
Koreji) .......................................................30«
KRALJEVIČ IN liKRAČ .......................................30«
KRVNA OSVETA (povest iz abruskih gora) .....30e
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................23e
MARKO SEN J AN IN, SLOVENSKI ROBINSON.... 73«
MARON, kr>fansl<i det rk i/ Libanona ................2.'»«
MUSOLINO. ropar Kalabrije ................................ lOc
MRTVI GOSTAČ ......................................................35«
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70«
MLADIM SRCEM (p-.tr kr.t*nih trti« pisatelja
Meška) ......................................................... 2."»«
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................10«
NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................50«
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jo?. Spiliman. Cena .........o0
PRISEGA 1IURONSKKGA GLAVARJA. IN.ve-t iz starejše misijonske zgodovine kanad»ke.
Spisal Ant. Huoiider. Cena .............. 30
PRVIČ MED INDIJANCI. Pove-t izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30
PABERKI IZ ROŽA ..............................................2."»«
PARIŠKI ZLATAR ..............................-.................35«
POŽIGAI.EC ............................................................23c
PRSTI BOŽJI .....................................................:'.oc
PRA P REČ A NO VE ZGODBE ................................25e
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30«
PRHiODBEČEBELICE MAJE, trd. v«z............. L—
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ...............................:*o«
ZMAJ IZ BOSNE/ strani. Cena
Joa. Ev. ToaaUL 229
_____________ .75
Roman iz krvave boaenske zgodovine. Boji a Turki; akoro neverjetne dogodivščine; temeljit opla najbolj kravave dobe Boeancev.
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L zv. .................... 40« II. zv. .............40«
PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Sj »isal W. 1'on-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladiuo. Cena .......................... .70
PRAŠKI JUDEK .....................................................25«
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30«
POSLEDNJI MOIIIKANEC ...................................30«
RDFČA IN BELA VRTNICA ..............................30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30«
ROBINZON KOŠUTNIK ...................................
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .60
SUEŠKI INVALID _________________________________________________35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Alirurev) ........... 30c
SVETA NOTBURGA .............................................35e
STEZOSLEDEC ....................................................... 30«
SVETA NOČ (pripovedke) _____________________________30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ...............................30«
TURKI PRED DUNAJEM ....................................30«
TISOČ IN ENA NOČ, rnala izdaja, trdo vezano 1._
VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po ............................ »0
VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; s
slikami)...................................................$1.00
Trda vez.......1.2®
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po —..........................................50c
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60«
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25e
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del ............ 40c II. del ___________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .50
VINSKI BRAT. (V. zv ), Gangl .............. J®
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .5«
13 POVESTI. (III. zv.j, C.angl .............. .5®
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
New York, Thursday, January 7, 1937
Mleko - ekono micna hrana.
GUY DE MAUPASSANT:
PETINDVAJSET FRANKOV
Stari Pavilly je bil eudno človeee. Imel je dolge noge, malo telo, dolge roke, špičato glavo, okoli pleše pa šop rdečkastih las.
Bil je neke vrste klovn, ki se je znal iz vsakega norčevati, izbijati šale in zabavati celo družino. Kljub temu je bil pa le kmečki sin, kmet, ki znal komaj citati in pisati.
Da, dobri Bog ga je najbrže zato ustvaril, da 'bo zabaval svoje sosede, ker nimajo na kmetih nobenega gledališča. In zabaval jih je res, da je bilo veselje. V gostilni mu ni bilo treba ničotear plačati. Vse polno gostov je bilo okoli nieira in
je izprevidel, da ne bo še tako hitro umrl, ko je videl, da ima hrane v izobilju, da leži na mehki postelji, je postal silno vesel. Neprestano se je režal in kazal svoje začmele zobe.
Oe se je približala kaka strežnica njegovi postelji, je začel zavijati oči, odpirati usta in majati s svojim dolgim 110-•om. Njegovi sosedje bolniki o niso mogli vdržati smeha.
Nekega dne je sklenil, da bo strežnici nekaj zapel. Sedel je na postelji in pel svete pesmi. Strežnica je stala ob stranici :n mu dajala s prstom takt. — '\o je toliko ozdravel, da je za-111 ogel stopiti na nogo, ga je
smejali so se tako, da bi knralu j peljala strežnica k prednici in popokali od smeha.	| ga priporočila kot dobrega
Se celo dekleta so ga rada ( pevca. Sklenili so, da bo pol v imela, čeravno je bil grd, ka- kapelici in obenem opravljal kor smrtni greh.
Koncem meseca junija je šel k kmetu Harrivaru v bližini Rouville. Cele tri tedne je zabaval vse delavce in dekleta. Po dnevi je bil ponavadi pri njih na polju. Na glavi je imel star slamnik, Oblečen je bil še flaJiše kakor ponavadi. Večkrat se je sredi dela ustavil in se za če krohotati. Vsi delavci so ga (»ogledali in kmalu zatem
službo cerkvenika.
Par tednov je bil cerkven i k, potem je pa že toliko ozdravel, da so ga poslali domov. Prednici se je bil tako priljubil, da mu je podarila petindvajset frankov.
Kakorhitro je stal na cesti in čutil v žepu denar, se je vprašal kaj bi bilo sedaj začeti.
— Ali naj se vrnem domov?
Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mes.ta New York.
se je razlegel |m> celem polju Ne, prej se mora šc malo napi-
bilen smeh. Ponoči se je ponavadi plazil k dekletom. Začele so kričati in ga prositi, da naj gre, odkoder je prišel, pa vso prošnje niso veliko poniasrale.
Ko so pospravili pridelke in peljali proti domu zadnji voz. je šol Pavillv med dekleta, pel je in se smejal in uganjal burke, da je bilo groza.
Ko so dospeli do dvorišča, se je malo preveč približal vozu in prišel pod kolo. Voz se je vstavil, vsi navzoči so pa skočili k nesrečnežu. Ni se zganil. Ko so ga pa prijeli in hoteli vzdigniti, je tako strašno zakričal, da so ga takoj spustili.
— Nogo mu je zlomilo — je rekel nekdo in se ni motil. — Pavillv je imel res zlomljeno nosro.
Kmet ira jo položil na mizo in poslal v sosednje mesto po zdravnika.
Z« 1 ravni k je kmalu prišel, posadil reveža v voz in ga od-l*»lial seboj.
V bolnišnici so mu naravnali in povezali nogo. Kakorhitro 1
ti. Zo dolgo časa ga je pogrešal.
Stopil je torej v bližnjo gostilno in začel piti.
Ko je začutil žganje na jeziku, j<* vedel, da ga bo izpil celo steklenico. Vprašal je torej, koliko stane.
Plačal je tri franke in pil. lokler ni bila steklenica prazna.	^
Vse pameti pa še kljub temu ui bil izgubil. Stopil je na cesto in vprašal najprej nekoga voznika, kje so dekleta.
Voznik ni vedel.. Vprašal je pismono£o, ki ga je posla! v nas-protno smer. Vprašal je nekega peka, ki ga je pognal s psovkami, slednjič mu jc pa pokazal hišo neki vojak in mn rekel, da naj vpraša za "kne-gin io."
V javno hišo je" prišel okoli poldneva. Dekleta so ija najprej hotela vreči na cesto, ko je pa Začel izbi jati šale. in ko je vprašal po "kneginji" so ga peljala po stopnicah v snlon.
Vrata so se odprla, in vsto-
pila je dobela, velika, rdeča ženska. To je bila 'kneginja.'
—	Ali te ni sram, da prideš ob tem času!
—	Zakaj bi me bilo sram? — je zajecljal.
—	Zakaj že pred obedom nadleguješ damo?
—	Srečen človek ne pozna nobene ure.
—	Prej si jo pa poznal, ko si se napil.
—	Jaz se nisem napil.
—	Praviš da se nisi napil. — Ne, nisem pijan.
—	Saj niti s\tati ne moreš več.
Pogledala ga je, kakor divja zver, vedoč, da so druge pri kosilu, sama pa bo morala najmanj še pol ure počakati.
—	Jaz pijan? Takoj t; bon* zrplesal polko.
Stopil jo na stol in skočil z vso silo na posteljo, da sta so na boli odeji poznali od škornjev dve velik; umazani lisi.
—	Svinja! — io zakričalo dekle. — Skočila io predenj in ga s tako silo sunila v trebuh, da je obmahnil na stranico, se obrnil v zraku in telebnil na tla. Pri tem je tnko zakričal, da so priletela vsa dekleta z gospodarjem vr"d v sobo.
Ležal je na tleh in se ni ganil Gospodar je poslal po zdravnika. Bil je isti -zdravnik, ki ga je bil pripeljal v mesto.
—	Kaj vam jo zopet? — ga je vprašal z osorniin glasom.
—	Nogo sem si zlomil. Eno si zacelil, sedaj sem si pa šoj d ni go zlomil.
—	Zakaj?
—	Njo vprašajte, — je rekel in pokazal deklico.
V mnogih družinah je b*Io treiba skrčiti družinski proračun in gospodinje so morale izvrševati največjo ekonomijo v nakupovanju živeža. Nekatere so poskusile rešiti ta problem na enostaven način — jesti manj. Ta kriva ekouonii-
bivati obilo izdatne hrane ob nizkih cenah, ako se le gospodinja potrudi iskati, kje se ta dobiva.
Morda najboljša in najcenejša hrana, ki je vsem na razpolago, je mleko, katero je najbolj izdatni živež, skoraj do popolnosti, kar vsebuje skoraj vse hranilne elemente, ki jih človeške telo zahteva. Kozarec mleka predstavlja približno 125 kalorij energije; vsebuje apnenec in druge minerale, proteji-ne, mast in kar'bo-hidrate. Mleko se lahko rabi kot pijača, samo na sebi ali v čokoladi, kakao ali mlečnih pijačah. Povišuje vrednost juh in omak, obogatuje pudinge in potice, doda je k vrednosti zelenja v in napravlja žitne jedi in druge zajtrske jedi dvakrat toliko hranilne.
Vsakdo od dojenčka do starih ljudi, je toliko na boljšem, ako pije mleko vsak dan Šolski otrok, mlado dete, fant ali dekle, pisarniški delavec in
THE LARGEST ŠLOJENE DAILY m U.S.A
L. Ganghofer:
Grad Hubertus
:: Roman ::
—" "iiH
83
"Danes ne! Dovolj mi jo!" je odločil grof Kgge. <4Ti iztrebi jelena in si išči napitnine pri tistih, ki so streljali. Za svoj pot vem sani!" j" Zadnje besede so bile tako glasne, katxor bi jih .•il izgovoril tudi za druga ušesa.
Tasilo si je zadel puško na ramo in hotel oditi .ia pa utegne imeti podhranje-^ or.etom Frailre je ijel za mko in zaSo.
nje za posledico. Lahko jt do
kdor dela sedeč, kdor trdo dela na prostem in gospodinja sama no morejo najti zdravejše pijače. Naj se jemlje med rednimi obedi ali ob obedih, pomaga nadomostovati obrabljene tkanine telesa, napolnjevati alka linske reserve in vzgrnditi odpornost proti boleznim.
Mleko in mlečni produkti, ki vključujejo sir, se lahko rabijo v vsaki obliki kuhanja. V kom binaciji z jajci imamo visoko-
za
Važno potovanje
Kdor le uanenjea potovati r stari kraj ali dobiti kega ad tam. Je potrebno, da je paufen v v srh utvarah. Vsled nato dolgo-Mm * utaje Vam ■ saion— dati najboljfta pojasnila In tudi vse preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitrz.	se *»
s nas sa vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi proAnje ta povratna dovoljenja, potni liste, v i reje In sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem taso, la kar Je glavno, za najmanjše stroftk«*
Ned riavl Jani naj ne edtaiaje 4o zadnjega trenutka, ker pre** h Washington povratno dovoljenje- RE-ENTRY PERMIT.
Pulte torej tako} M tm
navodila In zagotavljamo Vam,
potovali.
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bur emu)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
— Zakaj pa počenjate takoj vredno in koncentrirano obliko neumnosti? Slaibo bo za vas.I protejinske hrane za rast in Ali ne veste, da so vam oblasti nadomeščanje obrabljenih tka-
7!j petami t Pošljite moža v bolnišnico. Tako se izognete vsem sitnostim.
Uro pozneje je že ležal v bolnišnici.
—	Ooooo, nogo sem si zlomil.
—	Ali ste zopet prišli pod kolo?
—	Ne, topot ne. — Na postelji sem si jo zlomil.
Več ni hotel povedati. Nikdo ni izvedel, da je njegovo nesrečo zakrivilo onih petindvajset frankov, katere mu je dala prednica.
PREBUJENJE V SECIRNI DVORANI.
V olomouško bolnišnico so pripeljali pred kratkim 9-letno Marijo Panakovo, ki je bila Zbolela za davieo. Razvila se ji je huda mrzlica, ki ji je navidezno podlegla. Truplo so hoteli obducirati. V dvorani prosekture je ležalo že med mrtveci. Mati je hotela otroka še enkrat videti, a ko je stopila v dvorano, io videla v svoje neizmerno začudenje je hčerka sedi na noisilnici. "Mamica" je pozdravilo mater dekletce. "Že dolgo sem zbujena." Otro-so seveda takoj spravili i? dvorane v bolniško sobo.
IŠČE SE
Izvežbane " Tackerje "r Stalno delo. — Dobra plača.
Oglasite se ali pišite na: SETON LEATHER ČO.
(Joe Kahlenbacker, Sr.) 62 VEBONA AVENUE NEWARK, NEW JERSEY
nin. Ako se rabi s testenimaini (makaroni, špageti in nudelni). imamo bogat vir energije. Ako se kuha z zelenjavami, kot so yrah, fižol, koruza, pesa, ko-lenje itd., imajo izvrstno kombinacijo že drugih pre potrebnih hranilnih elementov. Potem še imamo rabo mleka in smetane v raznih d<*sertnih je' deli, kot so pudingi, potice in paste.
Vsaka gospodinja zna, kako mleko in mlečni produkt boljšajo in obogalujejo jedi, ki jih servira. Znanstvene preiskave dokazu jo vrednost mleka in mlečnih produktov za prehrano. Veselo je zato ugotovlja-ti, da ra'ba mleka in njegovih produktov za hrano vedno bolj raste. Pa vendarle je še preveč družin, kjer se zadosti ne ceni vrednost mleka.
scheider, 44če ne naznanim, utegnem priti v najhujšo zagato. Ce se pa držim prave |»oti — nazadnje sem vršil samo svojo svojo dolžnost in delal v silobranu."
"Tako? V silobranu? Ali je 011 streljal nate/"
Patsclieider je strmel v tla. "No torej, bedak! Za nekaj mesecev te utegnejo zapreti. Tako imenitni so naši zakoni, da mora falot lovca prej ustreliti, preden s -.-.me ta braniti. S tem ni nič! Stvar moramo potlačiti. Ce gre za lov. mora utihniti vse dru go." Grof Kgge je malo pomislil. "Pazi! Do mov pojdi! Drži se takih poti, da te ne bo nihče te ne bo videl priti. In v sili bo žena lahko izpričala, da si bil od včeraj opoldne doma. /si vse drugo se ne brigaj. In drevi pojdi v gostilno in bodi vesel!" "To bo težko, gospod grof." "Poizkusi, bo že šlo. In da se ti bo bolje p3-srečilo — od danes imaš za sto petdeset mark zvišano plačo."
Patscheider je dvignil oči; v njegovem bledem obrazu se ni zdrznila nobena poteza; samo pok ima I je predse, ne da bi se le z besedo zahvalil.
Za ovinkom se je oglasilo govorjenje- m r >-/Ijan je gorskih palic. "Proč!" je za renčal grof Kggo, in Patscheider je hlastno skočil med grmovjem. Grof Eg^e je še nekaj časa stal in » eden pred drugim. Po-	,,rtM,sc' prijetna groza mu je stresala
it a je poročati: "Že dva ri,mw,»- Snl,t" •)<' "'laril z nogo in pljunil v . Nisem jedel in ne spai.,lla' "Prvk,rt» "tvar! Danes se mi obeša pa i-j
vse za vrat!' Oprezno -e je ozrl nazaj po stezi odkoder so prihajali glasovi, si jezno popravil puško in začel na dolgo zajemati korake."
Cez nekaj minut se je prikazal Sohipper, p gledal po stezi, in ko ni videl svojega gospoda, začel hoditi hitreje. Xj ga več došel. Preden je dospel Sohipper na piano, je bil grof Kgge w pred vilo Tram in je stopil v kočo.
S privajeno previdnostjo, česar ni mogla • premeriti niti njegova divja jeza. je obesil puško na cvek pod palico. S čevlji je ravnal s', eor še sveto, /endar pa že mnogo trše. ko jih je vlekel z nog, ne da bi si odrešil jermen. Sla '»o je pa naletel jopič; nekaj šivov je rejftiilo, in /.mečkan v kepo je zletel v kot. V sami srajci in copatah, - sklonjeno glavo in s pestmi na nrbtu je hodil grof Kggo v tesni izbi gori in .loli kakor razdražen lev v svoji kletki. Po vsej lovski smoli današnjega jutra mu je vest, ki •oje bil moral pravkar čuti hodila najhuje nav zkriž. Drugo jutro bi morali začeti s štiridnevnimi pogoni v Patscheiderjevem okolišu. S tem zdaj ne bo nič. Kad ali nerad bo moral tak«> dolgo čakati, dokler ne bo "tam onstran" spet
petal: "Povejte mu šele doma v koči; Zdaj ga ivuha najhujša jeza. In ve*te zakaj Zdi se mi, da bi jelena ustrelil rad on sam. Zdaj je reč še bol,", zaprna.''
Grof Kgge je že izginil v gozdni senci. Zdaj pa zdaj je zganil z ustnicami, kakor bi bile preveč suhe in je suval z gorsko palico po kamenju, da je žvenketalo daleč naokrog.
Hodil je že pol ure. Tedaj je v grmu ob stezi zašumelo in pred grofa se je počasi izvila postava črnobradatega lovca.
"Patscheider? Ti?" Besede niso zvenele prijazno. Grof Kgge se je menda hotel okoristiti z ugodno priliko, da bi si ohladil jezo. "Kaj delaš tu? Zakaj nisi v svojem okolišu? Ali me pa misliš spet navijati, da bi ti plačo—" Grof Kgge je umolknil, ko se je uzrl v bledi lovčev obraz. "Patscheider?"
Lovec je pogledal plaho po poti gori in doli. "Prosim gospod grof," je dejal s stisnjenim glasom, "pri meni tam leži nekdo."
"Vraga! To je zoprno!" »e je ntrglo grofu Kgge ju z nstnic.
Za čas sta stala nemo tem je začel lovec se prit
dni sem mn bil na sledu. .Msom jedel 111 ne sj In res, danes zarana, prav ko se je svitalo, sva trčila skupaj, ne daleč od meje. Preden sem g utegnil poklicati, me jc že izpazil in v trenu pomeril s puško. On ali jaz! Spomnil sem se na gospoda grofa in na — svoje otroke. In sem sprožil! Sredi prs ga je moralo zadeti. Padel je na obraz." Glas je loven pošel.
Grof Egge si je mršil brado. "Prekleto!"— Kdo je bil?" —
"Nisem ga spoznal. Priti je moral >em čez mejo. Bogat kmetski sin. Dobro je bil oble cen."
"Kje leži?"
"Tik pod Mejno steno, pri lizališču kraj ore
Via.'?
"Aha! Kar pri lizališčih bi mi faloti rad. streljali jelene! Pa vendar nisi hodil kaj tja k njemu, da bi našel kdo sled?"
"No, gospod grof! Bi ga tudi ne mogel po-gledati. Taka reč ščemi po krvi. Kaj naj se zgodi zdaj ? Mislim, da bi moral oditi doli na Mid-nijo in naznaniti."
"Mar si znorel?" je zrastel grof Egge. "To letanje potem in kričanje po celi okolici, prav tega mi je še treba!"
"Toda prosim, gospod grof." je jecljal Pat-
vse "v redu".
DALJE MIhi*
t
NADUHA IN ZAKON.
Ali se sme žetfska, ki trpi za naduho, poročiti?
Zdravniki odgovarjajo na to vprašanje, da nimata niti zakon niti nosečnost na zadulio posebnega kvarnega vpliva. Zgodilo se je celo že, da se je bolezen po porodu izboljšala. Ali se sme nadušna ženska poročiti, pa zavisi v prvi vrsti od stanja njenega srca. Srce zavoljo rtapadov naduhe lahko zelo trpi in dobi različne okvare. V takšnih primerih utegne imeti zakonsko življenje seveda slabe posledice. Tudi če se je naduha razvila do emfizema ali do obHtnih komplikacij, kar se sicer dogaja zelo redko, je zakon odsvetovati. Seveda ne gre tu toliko za zakon sam, kakor za nosečnost. Nekomplici-rana in nehuda nadnha. ki ne nastopa pogostoma. pa ni ovira za zaton.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja', *'Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel čitati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I
IZ lIACiuADA V 8TAMBCJL
4 knjige, • slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Kroma; Karhvana smrti; Na bega t Goro|«a; Dražba En Nacr
Cena -------------\M
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige, 698 strani, • slikami
Vsebina:
Jezero smrti: lfoj roman ob Nila; Kako sem t Mekko romal; Pri gamartb; Med Jezldi
Cena -------------\JS*
PO DIVJEM KTTRD1STANU
4 knjige, 6»4 strani, s slikami Vsebina:
' Amadlja; Beg ls JeCe; Krona srets; Med drema ognjema	Ona___________1 JS$
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West 18th Street
PO DEŽELI StflPETAKJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata AladSIJa; KoCa r soteski; Mlrldlt;
Ob Vardarju	Cena ________LM
Izdajalec; Na lorn; Spet n« dir jem zapada; Kefien! milijoni; Dediči
Cen -----------.J JS9
V (ZORAH II ALKA NA
4 knjige. • slikami. S76 strani
Vsebina:
Kovač dimen; Za rosa s zaprekami; V gu*-4>-njaku; ^obamedanskl sretnla
Cena
Ltt
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
■7 "
NARODA
New York, Thursday, January 7, i 957
T TIE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S7A.
oslovilno pismo
ROMAN IZ ŽIVLJENJA	•
ZA "GLAS NARODA' PRIREDIL: I. H.
11
Mezde in draginja
Lona nekoliko prebledi, toda ga mirno pogleda.
4<Ne, ne, prav nobenih neprijetnosti nisem imela, dite popolnoma pomirjeni. In morale mi oprostiti, da sem vas tako naglo odslovila, toda v trenutku v resnici nisem vedela, kako naj bi vas predstavila svojim starišem."
Hennersberg se z bolestnim pogledom ozre v njo.
44Bodite pravični! Svojim stari-šein ste hoteli prihraniti, da bi jim |k> vseh pravilih predstavili stanovsko ponižanega,'* pravi šofer bridko.
Lona ga sočutno gleda.
44 Ne j>ozalbite, da tudi moj oee ni nie drugega kot stanovsko ]>onižan, kakor vi to označujete. Samo nisem vas hotela predstaviti kot dr. Friesenovega šoferja in nisem vedela, ako bi smela svojim starišem povedati, kdo ste v resnici. Ako pa mi dovolite, bom svojemu očetu povedala o va«i usodi.**
44Rad vam to dovolim; vaši stariši bodo komaj kdaj prišli v stik z dr. Friesenom in o tem ž njim govorili."
4'Povedala jim bom zaupno. In če se pozneje zopet kdaj slučajno srečate z mojimi stariši, vas jim bom predsta- draginja vila. Moj oče vas bo rad pozdravil, to vem gotovo. Samo moja mačeha — povem odkrito: za svojo mačeho vam ne morem jamčiti — ker je nekoliko ozkosrena." Hennersberg se olajšan oddahne. 44O, ali ste svojo pravo mater izgufbili!" 44Da, že, ko sem imela komaj Šest let; moja mati se je ponesrečila pri neki vožnji s čolnom. Sedaj pa moram iti, gospod Hennersberg. Dr. Friesen bo takoj prišel."
Z uljudnim poklonom stopi šofer na stran.
4 4 Prosim za oproščen je, da sem vas zadržal — bil sem poln nemira."
44Pa brez vsakega vzroka. Na svidenje, gos|>od Hennersberg."
Hennersberg z žarečimi očmi gleda za njo. Xa svidenje, je rekla, in to mu je zvenelo v ušesih kot obljuba.
In godilo se mu je, kot vsakemu živemu človeku: razumni dokazi mu niso držali. Upal je na čudež, ki bi mu pomagal, da si pridobi Lono Strassmanovo.
Tako sta se oba zaljubljenca za kratke trenutke pogosto srečava!a in okoli teh trenutkov se je zbiralo celo njuno živ-»jen je. Tudi Lona je )>ozabila na opomine svoje mačehe, kadar je gledala v njegove oči. razun, da ga ljubi. In tudi Lona prične upati na čudež, ki bi mogel prinesti njeni ljubezni izpolnitev.
Nekega vočern, ko pride iz ura*«a vlomov, najde 'očeta >nmega doma. Njeni mačehi je dala neka prijateljea gledališko vstopnico, katere sama ni mogla porabiti in tako je šla v gledališče. Lona že dolgo časa ni bila sama s očetom.
A' odsotnosti svoje žene je bil major proti svoji hčeri bolj naklonjen in ljubezniv kot s icer in tako je bil ta večer za Lono zelo prijeten. Z očetom govori o vsem mogočem, o čemur drugače ni govorila, govori o svoji službi in njenih prijetnostih in neprijetnostih. Nato pa ji tudi oče pove bol
trebno, da se take visoke mezde izplačujejo."
V diskusiji o višini mezd je
Neko veliko industrijalno hu, da ne bodo mogli premaga-	stališče nekaterih
podjetje je izjavilo, da bo v ti rastočo dragin jo, kajti izkuš-',.k' m!,mstov; kl Polagajo zm-boc\očnosti zvišalo ali znižalo'nja je učila, da' mezde le po-!za,,J" cen ob ZVrsanju meZlL delavske mezde v razmerju z časi rastejo, kadar se je dra-
OCOOJUOOPOOOOOCOOWiOW.
j 44 Vsak p< skus. «la >e za vedno ustanovi indeks draginj • k« t edini barometer za urejevanje mezd. bi zakašnjcval -tahii napredek dejanske ku-rovne sile, ki je bil in mora biti cilj vse industrije," izjavil je neki industri ialni voditelj. ki| nasprotuje načelu, da bodi draginja potrebščin podlaga za lire jeva nje mezd.
obstoječo draginjo življeuskih ^liija povišala. Bo- | ctrebščin, ki jo od časa do ča-j (»lavni ugovor proti predlo I sa objavlja L'. S. Bureau of gu, da bi višina mezd bila -ved Labor Statistics. To naznanilo no odvisna od draginje potreb-je vzbudilo ogorčenje med za-j še in, ki raste in pada, je ta. sttiqmi'ki organiziranega delav ako se to načelo izvede do svo-stva, označili sa ta načrt kot joga naravnega zaključka, ne poskus 4 4 zmrznjen j a mezd" in l»i bilo v bodočnosti nikak«\ga odrekanja pravice delavca, da j napredka v zboljšanju živi jen dobi delež na bogaMvu, ki ga j skill standardov! je on soustvaril. Sledila je bul na jxileniika o tem vprašanju, katere se je vdeležil sam predsednik Roosevelt. On je izjavil, da dujstvo draginje se sme jemati v pošti v, le ko se ure za minimalne mezde. Draginja ne sme biti odločilni faktor v določanju mezd, ako je jako nizka. Drug faktor, dejal je predsednik je. da 44treba jemati v poštev ku-frvno silo."
Argument draginje pri urejevanju mezd pomenja velik napredek v gospodarskem nazira-iiju sedanje generacije. Za nekoliko minulih desetletij se je rastoča draginja z vseh strani pripoznavala. kot tehten razlog za povišanje mezd in plač. Delavske organizacije so obširno vporabljale ta argument. Vladna razsodišča so ga vporablja-la. Delodajalci so ga pripo-znavali. Na drugi strani. k<> je deflacija po svetovni vojni prišla na dnevni re«d, so mnoge industrija Ine družbe opravičevale znižanje mezd z uvaževa-iijen^ padajoče draginje.
Razni industrijalni voditelji še vedno zastopajo načelo, da je draginja dobra podlaga za urejevanje mezd. Da navedemo mnenje nekega odličnega | Proizvajati vedno večje- lw»gast-industrijalca 44 tako urejevanje i v.° in provzroeevati visok živ-naj velja le za zaslužke nižje Uenski «tan<dard s tem, da pro-vrste, kjer prebitek dohodka <la-i° stalno razširjajočemu se nad izdatki je jako manjši kot!domaČemu trgu. v višjih vistah. Ni namena Ameriška Fedeiacija delav-zmrzniti plače, kajti treba ved-j cev poudarja 'soeijalno mezdo.* no jemati v obzir produkti v- Ona je prepričana, da industri-
Oni trdijo, da obstoja vedno nevarnost, da more industrija prenašati povišek mezde nj višje cene potrebšein. To bi dejanski vzdr/.- valo 44resnične mezde" na stari viš;n:.
EMLJEVIDI
Ze m« njani vlogi.
Razil Zakarov je bil 21. sept. 1919 v igialnici kasina v Biar-ritzn. Sam ni igral, pač pa je ra<I gledal, kako drugi igrajo. Tistega večera je dve uri n<*-nrestaiio opazoval mladegn Francoza, vikomta de Rohana. ki je bil tem bolj razburjen, čini več je stavljal. Zakarov »e kmalu spoznal, da je tragedija neizogibna. Ko j" mladi Francoz slednjič izgubil 2011 tisoč frankov naenkrat in podpisal ček, je stopil Zakarov za
Še bolj odločni v svojem ugo-J njim iz igralnico. Zunaj je vi-j varanju so delavski .oditelji: del. kako se je obupani vikomt1
po njihovem mnenju bi dragin-s-ka podlaga vezala delavca k njegovemu življenskemu standardu in mu odrekala mogoč-1 svr.| s,iniokres. Ker
naslonil na drevo na mor-ki o-I ali. Zakarov je stopil k njemu in mu zašepetal: Dajte mi ■;a je 7»:» U-
nost rastočih profitov, ne da'.bupanec nezaupljivo pogled .-d bi delavec dobi I ni kakega povi-J je potegnil milijonar iz žena sanja. Ta načrt bi }>o njiho-j sveženj bankovcev in mu iih vem mnenju oškodoval indust- ponudil, reko«: Evo vam riio samo, kajli masa delavskega prebivalstva bi se našla privezana na nekaj, kar bi komaj zadostovalo za preživljanje in bi se ne mogla pridružiti raste'i nrisj konsiinp-ntov luksuznili proizvodov.
Organizirano delavstvo je l. 192K zapustilo staro ilraginjsko merilo in sprejelo načelo tako-zvane "socijalne mezde.*' Ta se osnuje na dinamično silo mehanizirane industrije, ki more
oilkritosrčno, kot pa v prisotnosti svoje žene o vseh potrebah	% ,	,""K"V"; mi JC ''I" "'a!la' < » m, ustn-
in ponižanjih, ki jih .(oživlja v ,vofl sZ.hi T™™^^'inost delavca, ko se dohn-ajo os-;.,a.noro komuno _plaeeVirti jako
in ponižanjih, ki jih doživlja v svoji službi. Lona ga po tvoji moči tolaži in boli jo srce, da mu ni mogla pomagati.
Slednjič pa porabi Lona priložnost in pripoveduje očetu o Ludviku Hennersbergu, o njegovi usodi, kako je postal šofer in kako junaško in pogumno prenaša svojo usodo.
Oče pazno posluša. Lona šoferjevega imena še ni imenovala, temveč je vedno govorila o šoferju dr. Friesen a.
Sedaj mi je jasno, Lona, da ne napravi utiša navadnega šoferja, ko sem ga zadnjič videl pri Vanskem jezeru. Toda bolj nerazumljivo mi je, da je zbežal, ko je naju zagledal."
44To ti bom takoj pojasnila. Zelo je občutljiv, kar je v inkem položaju tudi razumljivo, in vaju ni hotel potsaviti v polozaj, .la mi vama bil po vseh predpisih predstavljen kot navadni šofer.**
14O, sedaj razumem. Toda prepričati bi ga morala, da •ia* Popolnoma razumevam njegov položaj. Kako pa se piše?"
44Ludvik Hennersberg."
novne plače. Namen je, da.sejvišje mezde, kajti 44pod pogo-dohodek delavcev avtomatično | jem pravične razdelitve boga-sp rem en i s premembami dragi- strva bmlo naše industrije v po-nje, tako da bodo delavci in polnem obratu same na sebi njihove družine oproščeni stra- ustvarile bogastvo, ki je po-
000 frankov.
Gospod, kdo vam je dovolil.* — je zamrmral vikomt ponosno. — Nobenih otročari j, — je r d govoril Zakarov, ne izkazujem vam nobene miloščine. Nujno potrebujem samokres. Kupiti ga hočem od vas in priznali mi boste menda pravico,
I
da plačam zanj, kolikor hočem.
Te besede so na mladecrn' Francoza tako vplivale, da se j<-vdal in izročil ZaUarovu samokres. Milijonar ga je vtaknil v žep. rekoč: To je v mojem življenju prvo orožje, ki sem ga tako drago plačal.
ANGLEŠKE ZNAMKE OSTANEJO.
Po odstopu kralja Kdvarda VIII. so se v krogu angleških zbirateljev znamk pojavile govorice, da bodo najnovejše znamke z njegovo podobo, ki je zbudila veliko pozornost, ker ni imela v nasprotju z doseda-
STENSKI ZEMLJEVIDI
Kh ni</neui papirju m plui-tieninii pregibi ............1.5J
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija-----
Dravska Banovina......
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .............
MALI ..............
30
30
.40
____ .40
......15
NOVA EVROPA
.......60
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee. Oklahoma, Indiana, .Montana, Missippi. Washington, Wyoming .............Ii5
Illinois. Pennsylvania. Minnesota. .Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New Vork. Virginia ............ 40
Maroflliim je priložiti denar, bodi si v gotoxini. .Money Order ali pošlne znamke po 1 ali 2 renta f'e pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 Street New York, N. Y.
Plfilte nam sa cene Tomih listov. reserva«*lJo kabla In pojasnila ca potovanja.
8LOVKMC PUBLISH1NO COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Vevh
SHIPPING NEWS
Na parnlklh, kl ae debelo tiskani, m vrše v domovino izleti Dod vrktfM izkušenega spremljevalca.
njo tradicijo nobenih ornamen-tov, spravili iz pronn^ta. To je imelo za posledico, da je vrednost t<* znamke zelo narasla. Toda poštno ministrstvo je te govorice sedaj demantiralo in je izjavilo da se bo znamka še
0. Jauuarjs t
Suturnia v Trieste Lafayette v Iluvr«
33. ju una rja:
Washington v Ilavre Aquitunia v C*berl»ourg
15. j n nun rja:
Bremen v Bremen
16 januarju : Rex v (ienoa Paris v llu\re
'^'0. januarja:
Berengarla v Cberlxmrg
T2. januarja -
En ropu v Kremen
-'.l. januarja :
Coute di Sarola v Cenoa Cbampluin v iluvre
".7. junuarja:
Aquitunia v Cherbourg Manbattan v llurre
- februarja: j Bremen v Bremen J Berengariu v CherlKiurg j f\. februa rja :
I Paris v Havre Bex v Genoa
J. februarja • j Kuropu v Bremen
JO. februarja :
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
11"{. februarja: j Conte <12 Savoia v C!em>a | februarja : i Bremen v Bremen
In praviš, da je njegov oče
pa-
Stari gospod se zgane.
"Ludvik Hennerstxrg? tlel v vojni kot oberst V
44Da tretje leto vojne."
Major se žrvo vzravna.
"V tretjem letu vojne? Lona — priznal sem nekega o be rs ta HennerslMrga. ki je padel v tretjem letu vojne — in ~ V ** l>,! dolgoleten moj prijatelj in vojni tovariš! Toda
blj ,mru» Jurij Henners»>erg,»' pravi major razvnet.
Lomne oei za-žare.
i4l)a, oee, šofer dr. F nesena je baron Hennersberg. Samo svoj plemski naslov je opustil, ko je moral postati šofer ••
.Major skoči na noge kot kak mladenič.
-i	mt> ,zHt: za,,i,,,a»	Baron Jurij Hennersberg
bi moj zelo dober prijatelj. Da, spominjpam se, Ludvik je bilo ime njegovemu malemu sinu, ki sem ga poznal samo kot majhnega otroka. Kmalu po njegovem rojstvu sem zapustil garnizijo v kateri sem z baronom Hennersbergom služil kot poročnik, prestavljen sem bil k drugemu polku Hen-nerAerK V* je ostal. Dve leti poprej se je baron Hennersberg poročil z baroneso Bramlbach. Bila je lepa, ttnla brez pn»mozenja, sam pa trnli ni imel ničesar. Kavcijo so zbrali baronesiiu sorodniki, mladi par tedaj ni ležal na cvetlicah toda srečna sta bila čez vso mero. Včasih sem bil pri njih' »večer v vasi, m včasih smo v ranici jedli samo kruh s rovim maslom in pili čaj. Toda, kako je vse to bilo - na-vzlic temu se m, zdi, da nis<.,„ bil nikdar lepše in boljše p(,-goscen. Torej, garnizijo sem zapustil in nekaj let sva si še dopisovala, |K>tera pa je tudi dopisovanje zaspalo. Oba sva ,m*U svoje s krbi in preglavice. šele „a b^nem polju va e zopet nenadoma srečala „. takoj je bilo zo^et, kot se ne bi bila nikdar focda. Nekaj tednov sva taborila prav blizu
m J™	Zra("'ni na»ai] in «Jurij Hennersberg
je bi\ samo nekaj korakov od mene ranjen - težko Samo
t in ^vnil r^1 bltl ?b.njeg°Vi i*™1*1*1' m0raIi »O s m xd ravni k mi je rekel, da zanj ni n<*benega upanja
.	prihodnjih)
1937
SLOV ENSKO-AMERIK ANSK1
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA
IN NASVETOV JE VREPNO ZA VSAKEGA
*
50 CENTOV
ga danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y. 216 West 18th Street
na.lalj- pnxlajala. .lofclcr jp bo •
'	I lie de Franee v Havre
še kaj v zalogi. Ministrstvo je odredilo vse potrebno, da se čim prej izda znamka s podobo
Saturnia v Trst -i. februarja:
Manbattan v Hnvre , i • t • • rrt "	I Qneen Mary v Cherbourg
novega kralja .Tunja. Ta znam-j^ f,.|,ruarja: ka izide v dveh ali treh mese-j Enropa v Bremen cih. vsekako ž" preti krona-i-T-februarja: njeill.	Pari« v Hasre
Bex v Genoa
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno ,lo »-clnj Imate plačano naročnino. Prva Številka (»omeni mesec, druga dan in tretja pe leto. I>a nam prihranite ne|M)trebnega dela in Ktr«fil:ov, Vas prosimo, fin sknAate naročnl-n" [»ravo^annc iN>ravnatL Posljit« nann^uitio narav«.,nt nam ali Jo r»a plavajte naSemu zastojmlku v Vnšem kraju ali pa kateremu izmed zaxtopiknv. kojlh Imena s., tfukana z debelimi črkami, ker »o upravičeni obiskali tucM druge naselbine, kjer Je kaj uasib rojakov naseljenih.
TK," ZASTOPNIKOV IMA V ZAI^Mil T LIH KOLEDARJE IN PRATIKE; (K NE JIH PA ZA VAS NAROCE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, {'K KAJ POTKKBUKTE
t'A LIKI 'KM A :
San Fruiiclm o, Jacob Lausbln
'•OMIRAHO :
Pueblo. Peter Cnllg. A. Kaftlč Wiilsenburg, M. J. Bavuk
IXI »I A NA :
IndianaiMdia. Er. Zupantit.
tlib-ago, J. Cieero. J. Fabian
I.LINtilS:
Bev.Mč, J. Lukanlrh
(< 'bloago, Cirero
ln llllnola) J'dlet, Mary Rambieb
Salle, J. Sfielb b Maseoulab, Frank Augustla North Chicago, Joe Zelene KANSAS:
til rani iti okolica, Joseph Močnik UABYLAND:
Kltzmiller, Fr. Vodoplvee
1IICHKIAN:
Detroit. Frank Stnlar
MINNESOTA:
Cblaholm, Frank GouSa Ely. Jos. J. Pesbel Eveletb, Louis Goni« Gilbert, Locia Vessel llibbing, John Povie Virjrina. Frank Brvatlch MONTANA:
Roundup. M. If. Panlaa Washoe, L Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Brodertok XRW YORK: Gowanda, Karl UtUa ralla.
'OHIO:
Barberton. Frank Troha
Cleveland. Anton Bohe k, Chss. Kuri-linger. Jacob Itesnlk. John Siannik Glrard, Anton Nasode Lorain, Louis Ralant, John Krnitt Younestown, Anton Klkel] »REGON: Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Brongbton, Anton Ipavee Cone ma ugh, J. Brezove«
Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupuik
Export, Lotila SupantM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaatin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TaulelJ Luzerne, Frank BaUoch Midway. John 2nst Pittsburgh in okolica, J. Poraiar in Philip Progar
Steel ton, a. Mren Turtle Creek, Fr. Scklfrw Weat Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Weat Allla, Fr. flljfc Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Dlamondville, Joe BoUefe
------------------ ...