POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEKILKM tL25 DIN DELAVSKA POLITIKA — " I IZHAJA TRIKRAT TEDENSKOt OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Narotaima v Jmgasiaviji im&i masačna Din 19.—, v inozgmstvu mtitčno Din 75*—, — Uradniltva bi upravm Maribor, Rmika aasta I. aattnt pridal 22. tsitton 2326. Cekovm račun M 14 335. — Podružnica: Ljubljana, D*c tnvska akamica — Cailt, Dalavska Mbortdca — Trbavija, DalavtU dom — Jasttdea. Dalavskl dom. — RokofUI •a na vrmtmja. —, Natranktran* pisma ta na tara tarnata- — MaM aglaat trgav. mačah vsaka btseda Din M aksUto v toaiaUa namana dalavaiva la noMsiianaam. vsaka basada Din Slov. 52 9 Maribor, torek, dna 7. maja 1940 t trto MM Italija laka Zavezniško brodovje zbrano v vzhodnem in za-padnem Sredozemskem morju KakSno delo mora opravljati socialistično gibanje Vsako delavsko gibanje ima predvsem dve nalogi. Najprej zbrati dobrohotne in pouka željne ljudi, to je organizacijska naloga, drugič pa s temi ljudmi napraviti kulturno središče, ki ima nalogo razmotrivati o namenih delavskega gibanja. To delo, prvo kakor druigo, je spored-no sicer, vendar oboje važno za gibanje, njegov razvoj pa celo bistveno. Le poglejmo nekoliko v svet. Zmede v Evropi imamo pred seboj. Vidimo in čutimo jih. Pri tem pa opažamo, da se mladina, cela generacija, vzgaja v nekem novem duhu, ki nima s pravo kulturo prav nič skupnega. — Vzgaja se v duhu demagogije, šovinizma, mednarodnega sovraštva, nasilstva in orožnega vežbanja. Ni še sicer povsod tako, ali duh te kulture ovira pravo kulturo znanja realnosti. Ni več važna šola, ne kniga, ne učni zavodi in ne znanost. Bolj' in bolj sili v ospredje materialistično nasilje brez prepotrebne izobrazbe. — Taka vzgoja onesposoblja lahko cele generacije za umno in realno urejevanje življenja in življenjskih razmer, predvsem socialnih, Nasilstvo sploh je v nasprotju s socializmom in socialnostjo, ker teh pojmov ne priznava. • ,■ - Razmere nam torej kažejo islabo perspektivo, če socialistično gibanje ne bo z vsemi silama delalo na to, da se kriva kultura nadomesti s pravo človečansko in socialistično kulturo, Zaraditega pravimo, da mora tudi delavsko gibanje delovati v dveh smereh: organizirati in izobraževati. V razgovorih, na sestankih, s predavanji, z dobrimi knjigami, s časopisi in revijami se mora to delo zasnovati in razpresti do zadnjega kotička v naši domovini. Ni dovolj, če se odbori raztovarjajo o tem ali onem, ni dovolj, če se prirede ena, dve, tri manifestacije. To je nekaj ali malo. Glavno delo je v tem, da se politična in socialna kultura širita s tako aktualnostjo, da lahko pride db nje vsak, kdor hoče, kdor zna trezno misliti in ima voljo sodelovati v socialističnem 'gibanju. Socialist ne more postati vsak, če nima prilike, da se seznani z naukom o socializmu, ali če ni sam posebno bri-žen in študira socialne probleme ter socialno politiko. Tudi malo primerne literature še imamo pri nas. To so nedostatki današnje vzgoje. — Zato nam pač ne 'ostane nič drugega, kakor da gremo med ljudimi s svojimi nauki, z njimi razgovar|amoi, )jimi dokažemo pravilnost naših nazlorov. To je edina pot proti duhu časa. Obenem je to pot, ki nas privede ob idealni sa-niopožrtvovalnosti do politične moči, ki bo utegnila resnično koristiti človeštvu in delavskemu razredu posebej. Dva brezmesna dneva v tednu *» fcf 94 1 Listi napovedujejo, da bo izšla uredba o prepovedi klanja živine ob pon* deljkih in petkih ter prodajanju mesnih jedi v restavracijah, gostilnah' in javnih kuhinjah na ta dva dneva. Od prepovedi klanja živine ob navedenih dveh dneh bo izvzeta živina, namenjena za izvoz. Tako poročajo listi. * ‘ K ^ M t! i »? ? * 4 * I P) f > 5e Nadalje pišejo listi, da bo izšla uredba o mletju pšenice in omejitvi prodaje Pšenične'moke. i UH v ? *»l 11 t ii Chamberlainov govor v angleškem parlamentu, ki ga je imel pretekli teden, je dvignil velo na pozornici Sredozemskega morja in predočil svetu nevarnost, ki preti miru na tem delu sveta. Ta nevarnost se zdi Angliji in Franciji tako velika, da sta sklenili zbrati svoje brodovje v Sredozemskem morju in izdati tudi druge mere opreznosti. Med drugim je Anglija napotila svoje trgovske ladje, da plovejo namesto skozi Sredozemsko morje okrog Afrike. Do tega je prišlo vsled zadržanja Italije ali bolje v tiAl .X . lik . i.lko* •, njenega tiska. »Giomale d' Italia« je napisal odkrito: »Italija ni nevtralna, ker je zaveznica Nemčije. Zaenkrat še ni posegla v vojno, toda ne more se misliti, da bi v tej vojni, ko se odloča usoda sveta, mogla ostati ipo strani.« Roosevelt posreduje V trenutku največje napetosti na Sredozemskem morju v preteklem tednu je nenadoma nastopil Roosevelt kot posredovalec v Rimu. Poslal je k Mussoliniju svojega poslanika, ki je prejel od Mussolinija zagotovilo, da Italija zaenkrat še ne namerava spremeniti svojega stališča. To je tudi sporočil državni podtajnik Sumner Welles v Washing-tonu jugoslovanskemu in grškemu poslaniku, ki sta se prišla k njemu informirat. 1*.^» ... . ‘>i <■ tfcg<«u* Znaki, ki govore, da na Sredozemskem mor|u mo-goCe Se ne bo vo|ne Dasi je položaj na Sredozemskem morju silno napet, pa nekateri znaki vendarle govore za to, da vojna še ne bo pričela '• 1 Najbolj govori v prilog temu naziranju dejstvo, da vlada Zedinjenih držav Severne Amerike vsaj do pred par dnevi še ni pozvala svojih državljanov, naj zapuste Italijo. ' i Drugi razlog, na katerega se more opirati domneva, da bo mir trajal vsaj še nekoliko časa je, da je veliki italijanski parnik za prekomorsko plovbo »Rex«, ponovno krenil v Zedinjene države, potem ko je bilo njegovo potovanje nekaj časa odloženo. Angleški tisk je mnenja, da Italija okleva radi tega, ker ji ni znano, kakšno stališče bo v primeru vojne zavzela Španija in ker si tudi ni na jasnem, kaj morda namerava Sovjetska Rusija, ako bi se vojna razširila na severno področje Sredozemskega morja, na Balkan. Italijanski prestolonaslednik pri papeiu Dne 6. maja bo sprejel papež v avdi-jenci italijanskega prestolonaslednika in njegovo ženo. Temu sprejemu pripisujejo velik političen pomen, ker se vrši v času velike mednarodne napetosti. I h u n* u U*!iuU pre* Umik zaveznikov Iz srednje Norveške Sredi preteklega tedna je vrhovno vojaško poveljstvo zaveznikov odredilo umik zavezniških čet južno od Trondhjema pri Andalsnesu in nato tudi pri Namsosu, severno od Trondhjema. Angleške in francoske čete so se vkrcale v obeh imenovanih pristaniščih in odpeljale proti severni Norveški, kjer so bile ponovno izkrcane. Kraji, kjer so se te čete izkrcale, v 'poročilih niso navedeni, Vrhovno poveljstvo zavezniških čet zatrjuje, da se je vkrcanje in prepeljava čet iz Andalsnesa in Namsosa izvršila brez izgub. Nemška poročila pa zatrjujejo, da so nemška letala večkrat bombardirala pristaniške naprave v Andalsnesu in Namsosu, potopila več transportnih in vojnih ladij ter napravila ogromno škodo zaveznikom. Kaj Je bilo vzrok umika zaveznikov! Izpraznitev obalnih postojank v Andalsnesu in Namsosu v srednji Norveški je vzbudila pozornost v svetu. Angleška in francoska uradna poročila so prva objavila vest o umiku iz srednje Norveške. V teh poročilih se priznava, da pomeni umik neuspehi, nikakor pa ne poraz. Nemci so imeli pred zavezniki to prednost, da so zasedli najvažnejše kraje in oporišča v južni Norveški, kjer se nahajajo tudi letališča. V teh krajih so izkrcali velike kontigente armade in nato poslali z danskega ozemlja preko morja tudi številna letala. Zavezniki so sicer izkrcali svoje čete, niso pa imeli na razpolago letališč. Brez zadostnega števila letal in kombiniranega napada na suhem, iz zraka in z morja na nemške postojanke pa je preveč tvegano začeti večje vojaške operacije. Reuter prinaša razmotrivanja angleških listov, ki pravijo: Nemci so z napadom na Norveško ustvarili drugo fronto, česar si nikakor niso želeli in so to tudi stalno povdarjali, odkar so zaključili vojno na Poljskem. Njihova namera, da bi bili zasedli vso Norveško1, se je ponesrečila, dasi je nemški zunanji minister v. Ribbentrop v svojem govoru dne 9. aprila dejal, da bodo Nemci poskrbeli za to, da Norvežani vso dobo Boji za Narvik in okolico. trajanja vojne ne bodo dobili pred oči nobenega Angleža ali Francoza. Prepričani so bili, da bodo zasedli Norveško brez boja, s pomočjo Quislinga in njegovih pomočnikov, pa so se zmotili. Norvežani so se jim postavili po robu in nastop zavezniškega vojnega bro-dovja jih je stal eno trejino njihove vojne mornarice. Glavna njihova namera, da se polaste Narvika, pa se je sploh ponesrečila, dočim so Angleži dosegli svoje in zaprli vrata za izvoz švedske železne rude po Severnem morju. Zavezniki bi se bili na Norveškem jačje angažirali, ako bi ne bili pravočasno spoznali, da je nemški nastop proti Norveški kombiniran z načrtom, da se izvabi zavezniške sile na Norveško, obenem pa izvede udar proti zaveznikom na Sredozemskem morju. Uničenje ene tretjine nemške vojne mornarice je omogočilo zaveznikom, da so lahko poslali del svoje vojne mornarice iz Severnega morja v Sredozemsko morje. Nemci so torej s svojim nastopom proti Norveški nehote (oomagali zaveznikom v Sredozemlju. Poleg tega, da imajo Nemci sedaj drugo fronto na Norveškem, morajo tudi trošiti ogromne količine nafte in bencina v zvezi s preskrbo svoje armade ter razen tega skrbeti za prehrano poldrugega milijona prebivalcev v zasedenem ozemlju. Za bombardiranje letalskih oporišč na Norveškem, ki bi lahko služila za polete nemških bombnikov proti Angliji, bodo pa skrbela angleška letala. Boji za Narvik v zakljuinl fazi V narviškem fjordu izkrcane zavezniške in norveške čete obkoljujejo Nemce, ki so se deloma zabarikadirali v Narviku, deloma pa v bližnji okolici in vzdolž železniške proge proti švedski meji. Tla pokriva sneg, ki je mestoma tudi do tri metre debel. Zavezniki vrše operacije po načrtu in hočejo doseči svoj uspeh kolikor mogoče brez žrtev. Nemškim četam počasi zmanjkuje hrane in mogoče jim bo pošlo tudi strelivo. Dhe 4. maja so bili precej živahni boji v okolici Narvika. Baje znaša število Nemcev v tern odseku okrog 5 tisoč. — V boj so po nemških poročilih posegla tudi nemška letala, ki so bombardirala angleške vojne ladje. Nemška poročila trdijo, da so bombe iz letal potopile eno angleško oklopnico in par križark, več rušilcev in drugih ladij. Nadalje trdijo nemška poročila, da so v »norveški akciji« od 9. aprila do sedaj potopili 23 angleških podmornic. Angleška poročila pa pravijo, da se pred Narvikom sploh ni nahajala nobena angleška oklopnica k* 4» Kako Ja v Skageraku In Kategatuf Morska pot skozi Kategat in Skage-rak na južno Norveško, ki je bila vsled položitve min po angleških bojnih enotah po 9. aprilu zaprta za nemške ladje, ako niso hotele tvegati potopitve, je sedaj deloma zopet očiščena min. Ako bi Angleži hoteli trajno zapreti ta del morja, bi morali imeti na tem mestu svoje bojne ladje. To pa ni mogoče, zlasti tudi ne radi tega, ker se nahajajo v bližini nemška letalska oporišča. Zato se Angleži omejujejo na to, da pošiljajo v to morje podmornice, ki trosijo mine ter tudi sicer ogrožajo plovbo nemških prevoznih ladij. Vesti o premirju na Nor-velkem brez podlaga V južnem delu Norveške se nahajajo še vedno odredi norveške vojske, ki se bori z Nemci. Dobre postojanke so imeli Norvežani zadnje dni pri Rorosu v Osterdalu, ki so jih iztrgali Nemcem, predno je prišlo povelje za umik. Ta del norveške vojske upa, da bo izbe gnil nemškim obkoljevalnim načrtom iz smeri Trondhjema proti švedski meji ter se rešil na severno Norveško. Norveški tiskovni urad zanika vesti o sklepanju premirja med norveškim vojaškim poveljstvom in nemškim vojaškim poveljstvom Norveška vojska se bo borila naprej ob strani zaveznikov. Tudi kralj Haakon se nahaja na Norveškem. Nemllja uvedla vojno obveznost na Poljskem Nemška vlada je izdala ukaz o uvedbi splošne vojaške dolžnosti na ozemlju zasedanega dela Poljske, tV u Sil Italijanski fašizem in Vatikan Oster napad fašističnega Usta na papeža. Papeževo glasilo »Osservatore Romano« je od začetka vojne pisalo v prilog zaveznikov, v kolikor pa je v Italiji ostalo samostojnih katoliških listov, so propagirali nevtralnost Italije v sedanji vojni. Nedavno tega je bilo govora o zadržanju Vatikana v zunanji politiki tudi v fašistični zbornici v Rimu, kjer je nek zastopnik očital Vatikanu, da dela proti interesom Italije. Te dni pa je napisal v listu' »II Regime Fascista«, ki izhaja v Cremoni, bivši glavni tajnik fašistične stranke Roberto Farinacci članek, v katerem ostro napada papeža, ker je vatikanska inkvizicijska komisija prepovedala čitati katoličanom dela italijanskega pisatelja Alfreda Omanija, katera so izšla pred 30. leti, ni pa zaplenila knjige Leona Bluma o svobodni ljubezni. Nadalje očita imenovani list, da Vatikan stoji na strani francoskih katoličanov, ki sodelujejo s komunisti, z narodom brez Boga ter Stalinom. — O glavnem uredniku »Osservatore Romana«, conte Dalla Torre, pravi Fari-naccijev list, da je navadno orodje v rokah neprijateljev cerkve, židov in framazonov. Dočim se v gotovem delu italijanskega fašističnega tiska množe napadi na papeža in Vatikan, se pa italijanska vlada zelo trudi, da bi odstranila vsa nesoglasja med njo in Vatikanom, zlasti tudi, da bi Vatikan spremenil svoje gledanje na zunanjo politiko ter pričel razumevati italijansko-nemško sodelovanje. Obisk nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Vatikanu pred par meseci se je izvršil na nasvet italijanske vlade in je bil prvi korak k zbliža-njti med Nemčijo in Vatikanom v nameri, da zavzame Vatikan dobrohotno stališče do nemško-italijanske politične in« vojaške zveze. • Te dni je bil premeščen italijanski poslanik pri Vatikanu Alfieri v Berlin, iz Berlina pa je bil odpoklican italijanski poslanik Atolicco v Vatikan. Izmenjava teh dveh poslanikov pomeni, da italijanska-vlada nadaljuje s svojimi prizadevanji, da pomiri Vatikan z Nemčijo. — Kajti ta dva poslanika bosta mogli biti najbolja tolmača medsebojnih želj in zahtev Nemčije napram Vatikanu in Vatikana napram Nemčiji, ker sta toliko časa ozko isodelovala eden v Vatikanu s papeževo diplomacijo, drugi v Berlinu z ondotnim režimom. Italiji je torej zelo mnogo do tega, da pridobi Vatikan. In to je tudi razumljivo. Kajti Italija ni samo fašistična, ampak tudi katoliška država. ‘1" - w-iUfc‘>iU»e Dotna in fio- svetu Nemci groze z bliskovito vo|no na Balkanu, ako bi balkanske države ali pa zavezniki poskušali nastopiti proti nemškim koristim. \ ,<.i\ a -i lvAtau* Vsaki driavl, ki bo napadena, bosta Anglija in Franclja priSII na pomol pravita angleška in francoska vlada, opozarjata pa nevtralce, da je treba poprej dogovoriti z njima vse potrebno za obrambo in ju ne šele klicati na pomoč, ko je sovražnik že zasedel najvažnejša oporišča v deželi, kakor se je to zgodilo na Norveškem. Švedska nevtralnost, Rusija In Nemllja Svet je pričakoval, da bo vsak hip prišlo tudi do nemškega nastopa proti Švedski, Te dni pa se je razkrilo, zakaj je tak nastop izostal. Sovjetska Rusija je smatrala za potrebno opozoriti'Nemčijo, da je vprašanje Švedske zvezano z vprašanjem prevlade nad izhodom iz Baltiškega morja. Med Rusijo in Nemčijo so se pričela pogajanja, ki so zaključila z dogovorom, da sta obe državi zainteresirani na nevtralnosti Švedske. Demokracija v vojni Zelo začudi človeka, V ; - ? I vt ■« ft ] . .< ! ! s \ ii; ko čita v teh dneh angleške liste, kako ostro kritizirajo vlado in vodstvo vojnih operacij na Norveškem. Širijo se vesti, da bo opozicija v angleškem parlamentu zahtevala odstop Chamberlaina, Hoare Belishe in finančnega ministra John Simona. Opozicija naglasa, da se je vlada s premalo elana lotila naloge na Norveškem in zahteva opravičila za tako postopanje, ki je v stanju, da omaje moralni prestiž Anglije v svetu. Najbrž bo Chamberlain podal v torek, dne 7. maja obširno poročilo o bojih na Norveškem. Angleška vlada ne more javnosti prikriti nobenega neuspeha in nobene izgube ter stoji tudi v vojni pod strogo kritiko javnosti. Zbiranje turSklh iet ob grSkl meji Nemški tiskovni urad poroča o velikem zbiranju turških čet ob grški meji. ’ M « • ’U Turčija je odločena, da pride vsaki balkanski državi, ki bo napadena, na pomoč. Turčija je zaveznica Anglije in Francije, Grčija pa ima jamstvo zaveznikov za slučaj,* ako bi bila napadena. Kako je z JRZ na Hrvatskem? »Nova Riječ, glasilo ministra dr. Budisavljeviča piše: »Razbita vojska JRZ na Hrvatskem, pravzaprav tistih nekoliko koristolovcev, nima miru. Poskušala je š shodom v Ogulinu, da bi dobila denar in pomoč od centralne vlade v Beogradu, potem je z denarjem iz državne blagajne osnovala list »Srpsko Riječ«, ki je bila skoro ustavljena. Sedaj se skriva za hrbtom g. Dragiše Cvetkoviča, in to ne kot predsednika JRZ, ampak kot predsednika vlade... Dne 19. maja bodo občinske volitve na Hrvatskem.... Ker nima v banovini odbora in nobene organizacije, je proglas za občinske volitve podpisal g. Cvetkovič, kot predsednik vlade. On bo — postavljal kandidatne liste za podeželske občine na Hrvatskem. Bolj očitno ni mogla JRZ v javnosti priznati svojo nemoč.« Novi ban dunavske banovine. Namesto dr. Radivojeviča je postal ban dunavske banovine dr. Branko Kijurina. Zagrebška »Nova Riječ«, glasilo SDS, čije predsednik je minister dr. Bu-disavljevič, piše o tem imenovanju: »V njegovi biografiji se najbolj podčrtava njegovo prostovoljstvo v svetovni vojni, kakor da bi bilo ban-stvo neka nagrada za to njegovo mladeniško vojskovanje. Toda mi živimo v zelo resnih časih. Danes se zahtevajo za tako visoka mesta upravne in politične sposobnosti. In dunavska banovina je neobičajno važna upravna edinica.« Novi ukrepi proti draginji. Ukrepi proti draginji so nepopolni in je njih efekt le manjši. Sedaj pripravljjo v Beogradu dopolnitev na-red.be proti draginji. Cena koruzi je padla od din 205 na din 183 za 1&0 kg. Toliko je zalegla vest, da bo država kupila koruzo v inozemstvu. 150 vagonov koruze kupuje Italija pri nas. Tako čitamo v naših listih, v " - 1 •< \ . • i 13.0 Pogajanja za prihod nemških turistov na Jadran so bila nenadno prekinjena, ker je obolel državni tajnik za turizem Herman Esser, ki se je \ tU ’■ iiUu Vt 4 -( tJ-1 il MU te M mudil v Beogradu. 21 nacistov in komunistov aretiranih na Holandskem. Holandske oblasti so aretirale 21 nacistov in komunistov. S tem v zvezi je bilo izdano obvestilo, da so se oblasti odločile za ta ukrep na podlagi prav tehtnega obtežiinega materijala in v skrbi za varnost države. Napraviti je treba vse, da v odločilnem trenutku takozvana peta kolona ne bo porinila braniteljem države nož v hrbet. Tovorni vlak se je prevrnil v reko med postajama Nemila in Begov Han pri Zenici v Bosni. Reka Bosna je izpodjedala nasip, kar je povzročilo katastrofo, pri kateri je bil eden ubit, dva težko ranjena in več lažje poškodovanih. Na srečo je tovorni vlak vozil pred osebnim vlakom. Petrolejske ladje so posebno važne za Anglijo in Francijo, ki uvažata petrolej preko morja. Vsled vdora Nemčije na Norveško^ so Angliji na razpolago vse norveške petrolejske ladje, katerih tonaža znaša približno toliko kot vseh angleških skupaj. Veliko število nemških šoloobveznih otrok boleha na raznih boleznih, ki so posledica pomanjkanja beljakovine in maščobe. Tako po- roča nemški zdravnik dr. Betke v uradnem listu nemškega ministrstva za delo. Kajnove j še vesti »Norveška se bo borila za svojo svobodo«, je izjavil v Londonu norveški zunanji minister Kotli, kakor poroča Avala. »Norveška pozna usodo Poljske, Češke in Avstrije in ve, kaj ima pričakovati od obljub, da bo norveškemu narodu prišla svoboda sama od sebe. O tem, kar se je zgodilo z Norveško, bo izrekla svojo sodbo in obsodbo zgodovina. Norvežani naj ne bodo nestrpni, ako se stvari razvijajo nekoliko počasneje. Končni uspeli bo končna priboritev svobode norveškemu narodu.« Holandska preiskuje ladje, ki plovejo po reki Scheldi preko belgijskega ozemlja. Belgijska vlada je radi tega protestirala, nizozemska vlada je pa odgovorila, da vrši preiskavo. ker sumi, da bi se pod obleko turistov utegnili znajti v njenih pristaniščih oboroženi pomorščaki. Iz teke Masarykova soha za zbirko ^' » Časopisi so poročali, da je mesto Pardubice darovalo za zbirko kovin k rojstnemu dnevu Hitlerja kovi-nasto soho bivšega prezidenta Masaryka. Soha ni imela umetniške vrednosti in so jo zato izročili v praktično uporabo. Pardubice so dale s tem vzgled, kaj je treiba napraviti s podobno umetniško ničvredno navlako. To se tiče tudi politično pomembnih spomenikov, toda brez umetniške cene.« (Večer-Lidovy Denik«.) Zopet milijonska kazen izrečena nad češkimi trgovci. DNB in ČTK. Najvišji urad za določevanje cen je obsodil na kazen po 150.000 kron, v slučaju neizterljivosti na 2 meseca zapora češke trgovce z mesom v Oloimoucu: Alojza Smekala, Vaclava Sauerja, Alojza Gregorja in Ludovika Popelko ter Antonina ftehulko na 100.000 kron, kar znaša skupaj v dinarjih 660 tisoč dinarjev. \ -* V« ’ . > \ i\i 8 in 16 iaic za zimo. Protektoratna vlada javlja, da dobijo rodbine za pretekli teden na živilske karte poleg obligatnega enega jajca tedensko še 8 jajc za vlaganje preko zime in v majniškem štiritedenskem dobavnem razdobju še 16 jajc. Obenem bo izdala vlada za bodoče posebne jajčne karte, ki jih je treba skrbno hraniti, ker bodo veljale do 16. marca 1941 in se jaica ne bodo več prodajala na skupni rodbinski živilski izkaz. Pogajan|a med Jugoslavijo In Rusijo bodo zaključena Jugoslovanska delegacija za trgovinska pogajanja z Rusijo je prispela v Moskvo v četrtek dne 25. aprila. Pogajanja so se pričela še istega dne in so se glede zamenjave blaga med obema državama nadaljevala naslednje dni. Komisar Mikujan je ob koncu prve konference povabil (jugoslovansko delegacijo, da prisostvuje proslavi prvega majnika. Pogajanja se po ruskih uradnih vesteh razvijajo ugodno. Politbiro pa javlja iz Moskve, da se bodo trgovinska pogajanja izrabila za normaliziranje diplomatskih odnošajev med Beogradom in Moskvo ter da bodo stopili v veljavo še pred 1. junijem. Zane Grey: 102 Mož iz žozda »Pokličite ga nazaj!«, je vsa v strahu vzkliknila Helen. »Stoj, dečko!«, se je razlegel Royjev ostri glas. Helen je istočasno z Royjem dosegla vrata. Cow-boy je ravnokar pobral na verandi svoj sombrero, si ga poveznil na glavo, si z jezno kretnjo popravil svoj pas, da je torbica s samokresom zaplesala ob njegovem boku, potem pa se je z enim samim velikim skokom pognal v sedlo. »Carmichael, stoj!«, je kriknila Helen. Cowboy je vzpodbodel vranca, da je zarožljalo kamenje pod njegovimi podkovami. »Bo, pokliči ga nazaj! Prosim te, pokliči ga!«, je prosila Helen vsa obupana. »Niti na misel mi ne pride«, je izjavila Bo Ray-nerjeva. Njen obraz je odseval še v večji bledici in njene oči so se iskrile kakor kresilni kamni. To je bil njen odgovor na prošnje ljubeče, mehkosrčne sestre; to je bil njen odgovor na vabljivi zov zapada. »Nima smisla«, je rekel Roy brez moči. »Najbolje bo, če mu sledim.« Odšel je tudi on, zajahal svojega konja in od-galopiral. Izkazalo se je, da je bila Bo precej huje obtolčena, razpraskana in pobita kakor je prvotno domnevala. Na enem kolenu je imela globoko rano od padca in ta rana bi že sama zadostovala, da bi dalj časa ne mogla več jahati. Helen, ki je že imela nekaj izkušenj z obvezovanjem, se je morala veliko truditi z različnimi praskami in odrgninami na lepi koži Bo m trajalo je precej časa, da so vse te rane bile izmite in obvezane. Ko je bilo vse to urejeno, med večerjo, ki je bila ta dan prej ko druge dni in tudi še pozneje, se razburjenje Bo nikakor ni poleglo. — Bledica je ostala na njenih licih in iskrenje v njenih očeh. Helen ji je velevala, jo prosila, naj gre v posteljo, ker se Bo se res ni mogla več držati pokoncu in roke so se ji tresle. »V posteljo? Kaj še«, je rekla. »Hočem najprej zvedeti, kaj bo napravil z Riggsom.« To vprašanje je tudi Helen navdajalo z morečo negotovostjo. Če Charmichael Riggsa ubije, potem, se ji je zdelo, da bo na zgradbi življenja na zapadu, ki ga je s tako resnostjo in prizadevnostjo začela graditi, hipoma uničen temelj. Sicer ni verjela, da bi moglo do tega priti, a negotovost jo je mučila. »Draga Bo«, je tarnala Helen, »ti si vendar ne boš želela, oh, ti vendar ne boš hotela, da bi Carmichael — Riggsa ubil?« »Ne, gotovo ne, a bilo bi mi tudi čisto vseeno, če bi ga res«, je odgovorila Bo ravnodušno. »Smatraš to — za mogoče?« »Neli, če me ta cowboy res ljubi, je v mojih očeh lahko prečital moje misli, predno je odšel«, je izjavila Bo. »Potem ve, kako si jaz to stvar predstavljam.« »In kaj — bi to bilo?«, je izjecljala Helen. »Želela bi, da bi Riggsa doli v vasi ustavil in ga pozval na odgovor, če mogoče kje vpričo zbranih ljudi. Želela bi, da bi Riggsa razkrinkal kot široko-ustneža, strahopetca in lopova, kar tudi je. Da ga javno opsuje, premlati in z brcami spodi iz Pine!« Ni še zamrl v sobi odmev njenih strastnih besed, ko so se na verandi zaslišali koraki. Helen je hitela k vratom, da bi odmaknila zapah in odprla, a v tem trenutku se je že slišalo trkanje na podboje. Roy)ev obraz se je zasvetil iz mraka. Njegove oči so se bleščale. Na jeziku je že imela Helen plaho vprašanje, ki pa se ji je ob Royjevem smehljaju zdelo nepotrebno. »Kako vam gre, vsem skupaj?«, je počasi pozdravil, ko je prestopil prag. »Na ognjišču je plapolal plamen in svetilka i® gorela na mizi; njen rdečkast odsev je dajal Bo, Ut je sedela v velikem naslanjaču, bled in pozorno napet izraz. , »Kaj je napravil?«, je vprašala z vso svojo o vito nestrpnostjo. ? »Ho, nočeta mi niti reči, kako vama Žre* »Roy, čisto sem zbita. Že davno • v postelji, a enostavno ne morem zaspati, do er nisem slišala, kaj je Las Vegas storil. Vse mu bom odpustila, razen, če se je napil.« »Ho, kar se tega tiče, vas lahko pomirim«, je odvrnil Roy. »Niti kapljice ni pokusil.« Človek bi iz kože skočil, kako se )e Roy pustil prositi, predno je začel s pripovedovanjem, čeprav bi vsak otrok lahko uganil, k^k° J® sam komaj čakal, da bi mogel začeti. Prvič je bila zdaj njegova napeta, trda, hladna umerjenost — njegova v naporih, bolečinah in v vztrajnosti utrjena duša, ki je tako jasno odsevala z njegovega obraza, — prvič je bila zdaj omiljena z veselo razigranostjo. S konico svojega škornja je sunil v goreče poleno. Helen je opazila, da je škornje menjal in da zdaj ni nosil ostrog. Torej je po tisti zadevi v Pine, kakoršna je že bila, šel v svoje stanovanje. »Kje je?«, je vprašala Bo. »Kdo? Riggs? Ho, tega ne vem. Mislim pa, da čepi zdaj nekje zunaj v gozdovih in se neguje.« »Ne Riggs. Povejte, kje je on.« (Dalj* prihodnjič.) m CELJE v kavarnah odpravljena? Obve- j Napitnina ščeni smo, da so celjski kavarnarji s 1. majem ponovno občutno povišali cene, delno ra ^ ra . hlKjemu najivu v s0,boto popoldne, ki ginje in delno pa baie ■ išan:e ves večer ni prenehal in je prirediteljem de- pitmne za zaposleno o ] • 1 . g | [a| |lucje &krbi radi udeležbe, so se mariborske v zvezi 2 odpravo napi ni , ■ vladale I delavske množice začele ob ostnih zvečer z-gri- tem spoprijaznili, sa, so v tem oziru viaaaie MARIBOR Sijajno uspela delavska akademija zelo čudne razmere. Dosedaj so bili napitnine ; njati v veliko »Sokolsko dvorano« (»Union«) deiežnfTe'nekateri, med tem ko so ostali u-;1" s0 jo do kraja napolnile-ter s tem izprale, eiezni le nenaieri, n»- ida se zavedajo svoje povezanosti in dolžnosti, »lužbenc. bili prikrajšani kar ,e :n|* I kadar jih kliče kupni interes, voljo pri prizadeti . r >® , osue. j Prireditev je začela godba železniških de- nezadovoljnih, so ne o e ‘ p mn0čo več *avcev in uslužbencev pod taktirka priljubi je- Nekateri plačilni so vracun i ^ odstopili neSa kapelnika g. Schonherrja si Fiillekrussovo — »Jubilejno koračnico«; sledila' je Schonherrie- va »Slovenska overtura«, ki priča o velikih zmožnostih skladatelja, ki si je vzel za osnovo koroško narodno: »Gor čez izaro« jo prepletel z raznimi drugimi narodnimi motivi, povezanimi med seboj s posrečeno izvedenimi kakor 10 odst. za napitnino, ne potem pripadajoči del svojim sotrpinom, rla čilni, ki pa ni vračunal napitnine, pa je bil zo-pet večkrat po nepotrebnem oškodovan, ker je marsikateri, posebno imovitejši 'gost smatral, da je napitnina že vračunana. Ker napitnina ponižuje uslužbence, je’ razmerje Prehodi. Kot tretjo točko so zaigrali Maseagni- SkavarnaK na°takarji. Za princip, da vsak ievo »Cavallerijo rusticano«. Dolgotrajno plo-poslodavec plača zaposleno osobje sam, vsaj indirektno, je gotovo vsa javnost. Kritika na naslov protidraginjskega odbora skanje so si povsem zaslužili. S. Petejan je imel na tci kratek nagovor, ki je v njem povdarjal, da delavstvo kljub težkim časom, ki jih preživljamo, ne klone, ker se zaveda svojega poslanstva, da potom socializma ustvari' boljšo in pravičnejšo družbo, ki bodo v nji take krize, ki nas danes tarejo, onemogočene V to svrho je potrebno, da ne izgubi iz vidika svoje internacionalne, mednarodne povezanosti z delavsikim razredom drugih narodov, vendar ipa pri tem ne sme poza- |l4 ti lllllttl. V*« H| ti HiLi T111 j 1 * • Po poklicih sede v tem od- boru: Trije veletrgovci (z manufaktouro, kolonialnim blagom in urami), 1 trgovec (galanterija), 1 tajnik gremija trgovcev, 1 sodnik, dva obrtnika (mesar in pek), 1 davčni nadupravitelj v pokoju, 1 gostilničar in 1 član ZZD (delavec). Plankar Martin, strojnik, je izstopil. Imenovani odbor vodi advokat, k sejam pa se vaibi še po- bito sredine iz katere izhaja m v kateri se na ' sebej predsednika policije, .občinskega tajnika haja. Mi smo slovenski m kot tak, jugoslo-• , p dzornika vanski delavci, ce hočemo, da bo svet boljši, V Krk Jernej nas 'je obiskal. V preteklem pravičnejši, res demokratičen, potem delujmo mesecu nas je obiskal naš znanec s. Krk, ki si najprej na to, da se razmere pri nas, v nas, je v preteklem letu moral poiskati kruha v državi, spremene na boljše, predvsem pa da inozemstvu. Razložil nam je svoj položaj. i odlc-cno nastopimo prot, vsem onim delavstvu ima domotožje, najbolj pa pogreša »Delavsko sovražnim s,lam, k, b, rade nase slabe da, a-Politiko«. Pred odhodom je imel še neprilike snje razmere se poslabsale. V svojem govoru in se je moral zagovarjati, verjetno radi kakšne « Je spomn.l tudi vseh onih delavskih bor-denuncijacije, kar ni pričakoval. Obljubil je, cev, k. so pred 50 let,, pr v, začel, praznovat da se bo še kljub temu večkrat zglasil pri nas. mednarodni praznik de a m •« -V r -ut Izrazil je željo da bi mu znanci, katerim piše [•". •• vendar n,so klon,h, zato tud, m, m- tudi odgovarjali. Zaposlen je kot rudar v Es- mamo prav.ee bit, maloduSm. Glasno odobra- senu v Nemčiii vanje Je Prit-’al°- da se Poslušalci z govornikom strinjajo. Fo govoru je zaigrala godba pod taktirko kapelnikovega namestnika s. Ho-ietanerja »Pesem zastavi«. Sledil je nastop »Detoljuba«: pestra skupina naših najmlajših, fantkov in deklic, se je vsula na oder; zbor 40 mladih grl je ubrano in z občutkom zapel venček slovenskih narodnih pesmi, ki ga je zakjučil z nositalgično, večno lepo češko narodno himno »Kje dom je moj«. Na klavirju je spremljal zbor učitelj Cibic. Dodali so še več rajanj s petjem in pantoini-ni: ' »Lena muca« in »Janko in Metka«, pod vodstvom s. Anice Nekovarjeve. Za temi je nastcipila skupina mladostnikov z ritmičnimi vajami, ki so gledalce ugodno'presenetile, saj je minilo že celo vrsto let, ko smo takih nastopov na naših akademijah pogrešali. Temu ponovnemu poskusu želimo najboljšega nadaljnjega uspeha. Za ta svoj prvi nastop so se prav dobro pripravili, vaje so bile skladne, preciznost ritmike se je proti koncu stop- ZAGORJE OB SAVI Ali je to doslednost? Elektrarniška zadruga je imela v nedeljo, dne 28. aprila sv.ojo 20. redno letno skupščino. Odbor je polagal račune o poslovanju v preteklem letu, iz katerih je razvidno, da . zaznamuje zadruga zadovoljiv uspeh. Računski sklep z bilanco je skupščina soglasno odobrila in na predlog nadzornega odbora podelila upravnemu in nadzornemu odboru razrešnico. Skupščno je vodil zadružni predsednik z. Čobal Melhijor, ki je k 5. točki dnevnega reda, na podlagi sklepa zadnje seje upravnega in nadzornega odbora, predlagal kandidatno listo, kakršna je bila sporazumno določena in izbrana iz vrst javnih delavcev in gospodarstvenikov, upoštevajoč pri tem edinole dobrobit zadruge in skupne koristi celokupnega članstva. Seji za sestavo kandidatne liste so prisostvovali vsi odborniki, z izjemo enega, ki se je tudi sicer v preteklem poslovnem letu udeležil samo ene seje in je s tem dovolj jasno pokazal, da omalovažuje zadružno delovanje. Človek, ki svojih prevzetih funkcij ne izvršuje redno in nima za izostanek dlovolj tehtnega vzroka, absolutno ne spada v odbor. Torej ta gospod, pasivni odbornik, je tvegal poskus, da bi na občnem zboru zadruge uveljavil njemu Priljubljeno politično strujo in pripadnike te struje spravil na površje. Zadružniki so se pred Par leti oddahnili, ko so pomedli z ljudmi takih naziranj, sedaj pa naj bi se stvar pričela znova. Gospodu je sekundiralo nekaj začasnih položaj-nikov in podpiralo od njega predloženo kandidatno listo. Ako (bi 'bila ta lis-ta izvoljena, bi bil prišel na površje odbor, ki bi upravljal z zadrugo po političnih vidikih. Glasovanje je prineslo veliko večino listi, ki jo je predložil upravni odbor. S tem se je večina članstva izrekla za dosedanje uspešno zadružno delo. — Naloga bodočega odbora bo, da kot doslej tudi v bodoče ostane nepristranski, nepolitičen in zasleduje le gospodarsko dobrobit članov ter stremi za tem, da bi se tok čimboljl pocenil. Pri zadrugi so ljudje raznih političnih gledanj, zato mora biti tudi uipravni odbor zadruge sestavljen tako, da je izključena premoč te ali °ne politične skupine, Ljudje, ki tega ne ma-rajo upoštevati, prav gotovo ne bodo nikdar našli primernega torišča za kontrolno delo, temveč jim bodo vedno bolj dobrodošle zakotne polemike z nestvarnimi argumenti. Skupščino je po izčrpanju dnevnega reda zaključil Predsednik. JESENICE Nedeljska zdravniška služba pri bratovski skladnici v maju je namenjena za vse družin- ,e člane in zavarovane člane brez razlike na JJlih bivališče in jo vršita: 12. do 13. maja g. dr. ‘Mcar Avguštin, 23. in 26. maja pa g. dr. Čeh ,vlnan. Sprememba zdravniške službe pri Bratovski skladnici. Skladnični zdravnik g. dr, Hafner je 0 ? ®1. Namesto njega ordinira g. dr. Čeh Milan v bolnici vsak dan, izvzemši nedelja in praznike, »d 8 do 12. ure. Zdravljenje družinskih anov v okolišu, ki je bil dodeljen g. dr. Čehu mUanu, prevzame začasno g. dr. Tancar Avgu- vzemr1 sb°K ,V b°lnici vsak ~ »*- vzemi, sobote, nedel,e i„ praznike - od 14. PotrebČasa P* v primerih nujne Potrebe v svon ordinaciji na Jesenicah. - G. vsak i ' > ?rdinira' tud‘i nadalje nike „7 -—š. sobote, ^delje in pral ”voW~ ? l l i rda,,.e .2a družinske člane v nr)ia °MS.a V b?ln[ci' lzven tega časa pa 'JeK?c*h n“'ne P 6 6 V Svoii ordinaciji na kratko odmerjenem času izvežbala s. Ljubica Lorgerjeva. Njej, kakor tudi učitelju g. Ci-bicu, ki je sestavil godbo in komponiral vložke za spremljavo na klavirju, gre vse priznanje za ta res krasen nastop. Sodeloval je tudi lastni otroški orkester, ki ga podučuje s. Pre-mužak Stanko. Za mladino se je pojavil na odru veteran med našimi pevskimi društvi stari »Frotisinn« s pevovodjo: Glabučnikotn, ki je dobro zapel Korunovo »Potrkali na okno« in Kocjančičevo »Slovo«. Mandollnski orkester mariborske »Vzajemnosti« je zaigral »Marseljezo«, ki jo je vsa dvorana poslušala stoje in pa Parmov »Pozdrav Gorenjski«. Pod vodstvom s. Viherja- orkester lepo napreduje. Clan .studenške »Vzajemnosti s. Haberl je na to z velikim občutkom in patosom deklamiral uve pesmi s času primerno vsebino. Znani tenorist in član »Grafike« s. Gabrijan je nastopil z dvema solospevoma: Flajšman-Kozinovo »Ti si urce zamudila'« in pa Gerbičevo »Pojdem na prejo«. Njegov po prirodi simpatičen organ kaže dobro rutino. Na klavirju ga je spremljal g. V. Živko. Za njim so nastopili fanfaristi delavskega kolesarskega društva s svojim kapelnikom s. Vamplom, !;i so zaigrali Kubičkovo' »Slovanska- potpurija« in »Gondolier«. Sicer te vrste godba na ravno običajna na koncertnih nastopih, vendar so jo poslušalci z odobravanjem sprejeli, ker je pač nekaj novega. Tamburaški odsek pevskega društva pekovskih pomočnikov, ki ga poučuje agilni s. Viher, je zaigral »Podravsko koračnico« in Mravčevo idilo ».ledne tihe noči«. Pevsko društvo pekovskih pomočnikov je pod vodstvom svojega pevovodje g. Albina Horvata zapelo Maškove »Mlatiče«, ki jih je moralo ponoviti in pa Kernjakovo koroško »Ti pubč ja na lumpej«. Ugajal je zlasti' tenorski solo. Zbor je v dobrih rokah Delavsko pevsko društvo »Enakost« iz Studencev je bilo nedvomno številčno najmočnejše a je tudi kvalitetno na precejšnji višini, za kar skrbi njegov požrtvovalni pevovodja s. Plevanč. ki pa je moral na orožne vaje in ga je pri tem nasto Pu z u sipe bom zastopal g. prof. Kovačič; obe pesmi'. Juvančev »Šopek« in Pregljev »Štajerski fantič« sta zelo ugajali. Pevsko društvo »Grafika«, s svojim pevovodjo g. V. Živkom,, je že dobro znana pevska družina, ki se ne straši tudi najtežjih skladb: zapela je umetni Hochreiterjev »Gosposvetski zvon« in Pregljevo koroško »Mam dro fletno navajeno«. Zbor razpolaga z lepimi glasovi in ima izborno tehniko. Akademijo je zaključil skupni zbor delavskih pevcev, ki je s spremljevanjem železničarske godbe pod vodstvom g. V. Živka krasno prednašal A. Jobstorvo »Mi hočemo pesmi«. Vse pevske nastope je delavsko poslušalstvo nagradilo z burnimi aplavzi. Letošnja akademija je imela manj .internacionalni značaj kakor druga leta, v sporedu so prevladovale domače kulturne točke, zato pa je bila bolj prisrčna in današnjemu de- njevala preko ponižanja v simbolično vstaje- [lavstvu nekako bližja. Pogumno naprej po tej nje. Ritmične vaje je naštudirala in deco v poti. Sprejem gradbenega ministra dr. Kreka. — V sobota je prispel v Maribor gradbeni minister in predstavnik slovenskega dela JRZ v vladi dr. Mihael Krek, kjer so ga na kolodvoru pričakovali najvidnejši lokalni politiki JRZ. Med navzočimi smo opazili tudi bivšega poslanca konjiškega in potem dravograjskega sreza g. Gajška. V toliko moramo dopolniti roročilo »Slovenca« o tem sprejemu. Deževno vreme traja nepretrgoma že več dni, radi česar se je bati, da bo to silno škodovalo sadnemu drevju, pa tudi sicer je bilo dežja več kot dovoli. V našem mestu pa so radi deževnega vremena nekatere ceste v tako obupnem stanju, da naravnost kričijo po čiščenju oziroma popravilu. Zlasti so prizadete Pobrežka in Ruška cesita, ki so popolnoma! razerane in polne blata; ko bo posijalo sonce bo pa na teh cestah seveda veliko prahu, ki je sploh posebna nadloga našega mesta. Ako tudi vpoštevamo, da cestni odbor nima na razpolago dovolj sredstev, da bi lahko oskrbel popravilo vseh slabih cest, ki spadajo v njegov delokrog, ipa bi vsekakor moral najti potrebna sredstva za najnujnejša' popravila na cestah, kjer se razvija velik in živahen promet skozi mesto. Opozorili smo že večkrat da je Ruška cesta razkopana še od one debe, ko še ni bil preložen mestni avtobusni Promet v Dvorakovo in Tvorniško cesto. Čeprav- je od tega poteklo že mnogo časa, se doslej ni ukrenilo ničesar, da bi se zasule vsaj npivečje kotanje/ za kar bi naibrže ne bilo notrebh bas velikih zneskov; Vsekakor bi bil že čas. da bi se nekaj ukrenilo za odpravo teh nedostatkov. Živahno agitacijo proti udeležbi na akademiji delavskih kulturnih društev v, Mariboru, so minuli teden razvijali nekateri t^kozvani »levičarji«, ki imajo sicer enotnost delavskega po-kreta ob vsaki priliki na jeziku. Kljub tej proti-agitaciji in deževnemu vremenu pa je bila dvorana »Sokolskega doma« polna in vstopnice razprodane. Tako je delavstvo na najbolj dostojen način odgovorilo tem razbijačem delavskega pokreta, ki že dalje časa opravljajo ta nečedni posel. »Glasbeni Matici« v Mariboru se vkljub vsem naporom njenega vodstva doslej še ni posrečilo priskrbeti si nove prostore, ker se mora, kakor smo že poročali dne 1. julija t. 1. iz dosedanjih prostorov izseliti. Ako. ne bo dobila primernih prostorov, bo ogrožen obstoj tega glasbenega zavoda, 200 gojencev in gojenk glasbene šole bo ostalo brez pouka, 11 profesorjev glasbe pa brez službe. \vAllli 1515 tujcev je minuli mesec obiskalo naše mesto. Od teh je bilo 1191 naših državljanov, 235 Nemcev,. 27 Cehov, 14 Italijanov, 13 Madžarov, 6 Angležev, ostali pa’ drugih narodnosti. Narodno gledališče. Pondeljek, 6. maja: Zaprto. Torek, 7. maja ob 20. uri: »Ana Christie«. Red C. Sreda, 8. maja: Zaprto. Četrtek, 9. maja ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Red B. LEPE BIRMANSKE SLIKE, nizke cene. FOTO JAPELJ, Gosposka 18-1. Nogavic« pletenine (lastni izdelki), blago, obleke za birmo, perilo, rute, čepice, hlačke, garniture, predpasnike, vcJno, odeje, kombineže, brisače, prte, najcenejše pri AndreliOset, Maribor Koreliča cesta 36 (poleg trlnlce) ČRNA PRI PREVALJAH Trgovina ali brezvestna spekulacija. Cene vsem življenjskim potrebščinam vidno rasejo, le cena za staro železo je padla za polovico. Pred kratkim še so nabiralcem starega železa plačevali za kg 90 para do 1 dinar, sedaj dobijo zanj komaj še 50 para. Najtarže so bili nabiralci preveč pridni, pa je staro železo za-raditega zgubilo ceno. Toda to je najbrže samo za enkrat in se bo cena zopet dvignila, čim bo nastala potreba. Ljudje so se namreč zelo zagnali v ta posel, celo taki, ki ibi jim ne bilo treba tekmovati z brezposelnimi za bori košček kruha, katerega so si ti pri tem delu našli. Prizadeti prosijo. Ker si je autopodjetnik g. Faktor napravil ob vodi varnosten zid za svojo stavbo, je del vasi s tem zgubil perišče. Upamo, da bo perišče zopet napravljeno. Odbor. VELENJE »Čudna so pota božje previdnosti«, pravijo pri nas ljudje, ki so zvedeli, da hodijo v Mačkovo pisarno v Zagreb- po Mačkovo zaščito tisti, ki imajo sitnosti radi nekih proglasov in radi kandidature na Mačkovi listi v letu' 1938., dočim so v letu 1935. na vso moč pritiskali za Jevtjča in proti Mačku, ipred tem časom pa so bili verni, dolgoletni pristaši SLS. Je pač resnična ona pesmica, ki pravi: Če hočeš priti na svoj cilj, naj služi ti za vzgled april, še dan‘s rde5 spet jutri črn, predirjaš lahko — drn in strn ... TRBOVLJE Kam z našo mladino, nam bo prišel predavat upravnik poklicne svetovalnice in posredovalnice iz Ljubljane g. dr. Vlado Schmidt. Tako zanimivega in aktualnega predavanja kot bo tema »Pomen poklicnega posvetovanja za stariše in njihove otroke« še ni bilo v Trbovljah. Tudi pri nas, kjer je toliko mladine, je potrebna poklicna svetovalnica. Starši in ostali, ki imate opravka z mladino in, ki imate težave z izbiro njih poklica, udeležite se zanimivega predavanja, ki bo v okviru društva »Šola in dom« v telovadnici meščanske šole v Trbovljah v četrtek, dne 9. maja s pričetkom točno ob 7. uri zvečer. Vstop prost. Odrska vprizoritev. V četrtek, dne 9. t. m. bo v dvorani »Delavskega doma« član Mrakovega gledališča iz Ljubljane prednašal: »Emigrantsko tragedijo« v 7 slikah, ki jo je napisal znani slovenski dramatik Ivan Mrak. Delo je baš za sedanje prilike izredno aktualno, zato nanj še prav posebej opozarjamo. Začetek ob 8. uri zvečer, konec pa ob 10. uri. V četrtek torej vsi v »Deiavski dom«! KOČEVJE Željno smo pričakovali kočevski rudarji naš delavski praznik. Imeli smo namen napraviti večji izlet v naravo, da malo pozabimo na težko delo in skrbi, ki nas tarejo vsak dan. A nepričakovano nam je kruta usoda iztrgala iz naše srede mladega sodelavca, 31 lethega Stefana Henikmana, skrbnega očeta treh malih otročičkov. Pokojni Štefan je imel usodni dan nočno zmeno. V sredo, dne 1. maja, malo pred 6. uro zjutraj, se je pri jašku smrtno ponesrečil. Stisnilo mu je prsni koš in je bil takoj mrtev. Globoko nas je pretresla vest na vse zgodaj zjutraj. Če kdaj, nas ob nesreči opominja star ali žal resničen izrek, da nosi rudar pri dslu mrtvaško srajco na sebi. Zdravega in močnega v nailepših letih, polnega upanja in hrepenenja v lepšo bodočnost, ga je nepričakovano iztrgala smrt ljubeči družini. Iskreno sočustvujemo z žalostno vdovo, ki se vrhu vsega nahaja še tik pred porodom. Žalostno je, da otrok ne bo poznal niti svojega očeta. KRANJ Kaj je z gradnjo poštnega poslopja? Dne 18. septembra m. 1. je 'bila na tehničnem odd’elku banske uprave oddaja del za gradnjo novega poštnega 'poslopja v Kranju. Proračun zgradbe je v razpisu licitacije znašal 1,540.000 din. Takrat je dela prevzel gradbenik Bidovec Viktor iz Kranja in sicer za 20 odstotkov nižje, to je za vsoto 1,232.000 din. Že v jeseni se je začelo s pripravljalnimi deli, predvsem s pripravljanjem terena, kjer je bilo treba podreti nekaj starega zidovja. — Nekateri časopisi so> celo vedeli povedati, da bo stavba do zime že v surovem dograjena. Letos pa se z deli še sploh ni začelo in to menda iz razlogov, ker gradbenik Bidovac radi podražitve gradbenega mate-rijala za pogojeno vsoto noče graditi, temveč zahteva temu primerno zvišanje. V nasprotnem siučaju pa baje rajši pusti kavcijo, ki jo je položil v znesku 150.000 din. Govori se celo, da bo država gradila na njegove stroške, ako on z delom takoj ne prične. Gotovo se bo še ta zadeva obravnavala s pravnega zrelišča in bo od tega odvisna končna odločitev, ako sporni stranki to prej sami ne uredita. V splošnem interesu je, da bi se z delom čimprej pričelo, da bo imelo delavstvo zaslužek Žalna ceremonija za poginulim psom. Ravnatelj večjega podjetja je z veliko svečanostjo pokopal svojega psa, ki mu je poginil in mu s tem povzročil hudo žalost. Na grobu mu je dal napraviti spominsko ploščo, na kateri je dal izklesati rojstni dan in dan smrti kužka. — Naravno bi bilo, da bi tak človek, ki naravnost obožuje živali, pokazal do ljudi še več usmiljenja in spoštovanja. Ali vsaj napram delavstvu, ki je v njegovem podjetju zaposleno, ne pokaže tega. Niti se jim dobrega ne izkaže s tem, da bi jim bolj na široko odprl vrata, da bi mogli po končanem delu skozi vrata brez gnječe in prerivanja. Svojim podrejenim dopusti, da delavce neupravičeno in protizakonito kaznujejo. 1 i * * > <«<«.«,{* Ni Gradbeno podjetje Bricelj odpustilo delavca iz razlogov, ker je zahteval plačo za bolniški teden. Poskusilo pa je se pri tej priliki s staro prakso podjetnikov, da se mu je pri odpustu dalo podpisati formular z znano vsebino: popolnoma izplačan. Vendar pa je bil delavec la-ko pameten, da temu ni nasedel in bo s tem svojo pravico lahko uveljavil sodnijskim potom. Razveseljivo je, da bodo tozadevni formularji, ki jih podjetniki delavcem pri odpustu podtaknejo v podpis, s časom le postali brezpredmetni, kajti delavci prihajajo do spoznanja, da pri odpustu nimajo nič za podpisati, čeprav so v resnici popolnoma izplačani. STUDENCI PRI MARIBORU Beda upokojenih železniških delavcev. Vsled stalno naraščajoče draginje in neštevilnih intervencij se je končno posrečilo raznim kategorijam državnih upokojencev doseči neznatno povišanje njihovih draginjskih doklad. Ali na žalost se je pri vsemu temu popolnoma pozabilo na železniške upokojence, kateri so bili zaposleni kot profesionsti in delavci v delavnici in plačujej.o v tpenzij&ki sklad ogromne vsote za-nazaj. ■ i i l nHH" V«'*'* '«> i 1 »i *•»<« l' je s. Karel Potočnik stavil predlog, da naj zadruga ustavi vsak kredit svojim članom. Bilanca zadruge za preteklo leto izkazuje pasivo. Ta pasiva, ki sicer ni velika, je posledica vojne in sicer zmanjšanja prometa vsled pomanjkanja blaga ter skakanja cen, kar je zadrugo včasih prisililo1, da je prodajala blago poa nakupno ceno, ker bi sicer člani zadruge ne mogli razumeti, zakaj je blago v zadrugi dražje, kot pa pri konkurenci. Ob zaključku zborovanja je bil sprejet predlog s. Karla Potočni-k a, da se dovoljuje samo tekoči kredit in sicer zaposlenim rudarjem za normalne nakupe za plačilnoi perijodo 14 dni, upokojencem pa za dobo 1 meseca. Na ostale stare dolžnike se naslovi poziv, da začno z rednim odplačevanjem dolga, ker bi bila sicer zadruga prisiljena, da ga izterja in tako pride do gotovine. Razen tega je bil stavljen tudi predlog, da se prodajo zadružne hiše na Lešah. Vendar pa to vprašanje ni tako enostavno in mogoče m sedanjem času niti ne aktualno, zato ga je treba dobro premisliti, dasi bi zadruga s tem nedvomno dobila precej likvidnih sredstev. O pomenu zadružništva za delavsko gibanje je govoril s. Eržen, ki je naglasil potrebo1 solidne gospodarske osnove, na kateri edino je mogoče voditi res uspešen boj za osamosvojitev oelavskega razreda. Izvoljen je bil ta-Ie krajevni odbor; Potočnik Karel, Potočnik Maks, Perovec? Jože, Lesnik Jakob. Kompan Rudolf. Tomazin Marija, Šahman Franc; namestniki pa: Novak Anton, Solar Ožboid, Pravica Ivan, Greisinger Ivan, Strmčnik Jože, Šešelj Marija in Gačnik Franc. Kot delegati za skupščino v Prevaljah ipa: Novak Anton, Potočnik Maks in Tomazin Marna'. Avtomobilska nesreče. Faktorjev avtotaksi •e prevozil v nedeljo, dne 5. maja na Poleni štiriletno deklico Rakovnikovo. Ponesrečeno je šofer sam orepeljal v bolnišnico v Črni. Banovinska cesta skozi Mežico od šole do Brundule ie sedai gotova, razen hodnika. — Delali so jo več kot pol leta. Brezposelni so sedaj zopet ostali brez dela. TRŽIČ Tukajšnje delavstvo silno občuti strahotno draginjo. Vsi trgovci in obrtniki priznavajo, da bi propadli v trenutku, če bi obstala vsa tržiška industrija s tisoči delavcev. 1 i !•»'»! »n»t* Ponekod so kar čez noč povišane cene. Isti! k ««t l t tf*lD«, Cestni odbor bo v kratkem izvedel v gornjem delu mesta rekonstrukcijo Ljubljanske ces'e. Odstranili bodo oster ovinek mimo hiš lastnikov T. in J. V ta namen bo cestni odbor od-kup!l ti dve hiši in ju radi zravnania ceste porušil. Ker pa sta oba lastnika socialno šibka, priporočamo cestnemu odboru, da jima nudi res pravično in pošteno odkupnino. Darila za blmanre in Minanke, K' && nogometne žoge, nahrbtnike itd., v veliki Izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13 Teief. 22-07 a MUTA Dcfavsko zadružništvo v našem kraju je hudo prizadeto vsled izredno slabega zasluž- | ka tukajšnjega delavstva, odkar sta prevzela železarno gg. ing. Breme in njegov vplivni kompanijon tujerodec Mach. — Člani • od-dajališča Konzumnega društva za Mežiško dolino so se zbrali v nedeljo,, dne 28. aprila v gostini pri Dobniku, da slišijo poročilo o poslovanju zadruge v preteklem letu in si izvolijo nov krajevni oabor. — Na sestanku, kateremu je predsedoval stari zadr. P o d e r ž a n, je poročal glavni poslovodja zadruge sodr. Topolovec iti obrazložil bilanco. S. E r-ž e n pa je govoril o delavstvu in zadružništvu ter naglasil, da uspeva zadružništvo le v toliko kolikor je delavske zavednosti. Na sestanek je prišlo tuai več delavskih žen. kar je treba pozdraviti. V tem času je najožje sodelovanje žen v delavskem zadružništvu najbolj potrebno, da ne pride do nesporazumov, ki nujno izvirajo iz razmer, v katerih živimo in katerim daje neprestano naraščajoča draginja svoj pečat. Delavska žena se mora sama prepričati, da ni zadruga kriva skakanju cen in: da je še vedno zvesta svojemu prvotnemu načelu, da vpliva kot regulator cen življenjskih potrebščin na trgu. Po živahnem razgo-, voru o krajevnih prilikah je bil izvoljen ta-le ' krajevni odbor: Poderžan Vinko, Virtnik Josip. Krautberger Herman, Wernig Avgust, Srebotnik Jurij, Porta Mihael, Ferk Vinko in Podpečan Vinko. Kot delegat za skupščino je bil določen zadr. Srebotnik Jurij. V četrtek, dne 2. maja t. 1. se je vršila v dvorani gostilne Rozman redna letna skupščina Konzumnega društva za Mežiško dolino. Skupščine so se udeležili delegati, ki so bili izvoljeni na članskih zborovanjih in poslovodje vseh devetih zadružnih oddajališč. Skupščino je otvoril in vodU predsednik nadzornega odbora zadr. Stanovšek, nakar je sledilo obširno poročilo upravnega odbora, ki ga je podal z. Topolovec Anton, ki je orisal poslovanje zadruge in obrazložil posamezne postavke letnega zaključka. V imenu nadzornega odbora je poročal z. Hostnik ter predlagal podelitev razrešnice odbora. Sledila je živahna debata, katere so se udeležili številni navzoči zadružniki. Iz poročil, kakor tudi iz debate je bilo razvidno, da je zadruga tudi v tem težkem času vršila svojo nalogo v polnem obsegu in da je v svojih temeljih zdrava, Radi razmer, ki so z izbruhom vojne pričele ogrožati vse današnje gospodarstvo, pa se seveda mora boriti z raznimi težkočami in ji zlasti, kakor domala vsem delavskim zadrugam, primanjkuje obratnega kapitala. Vsi predlogi so ibili na skupščini soglasno sprejeti. Pravtako so bili znova izvoljeni vsi odborniki, ki so bili izžrebani. Na skupščini so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena novemu zadružnemu zakonu, kakor tudi nekaj predlogov, ki so jih predložili krajevni odbori, Skupščino je pozdravil v imenu »Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani« zadr. Jelen iz Maribora, ki je izrazil željo, da bi se zadruga tudi v bodoče čim lepše razvijala. Priporočamo vsem delavcem, da se včlanijo v svoji zadrugi in nabavljajo vse življenjske potrebščine v zadružnih oddajališčih Konzumnega društva za Mežiško dolino. • Prevalje. Na skupščini Konzumnega društva za Mežiško dolino v Prevaljah je s. Ipavec iz Črne zbral din 63 za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Iskrena hvala! Posnemajte! Borskl rudnik podvoji delniški kapital. — Francoska družba, ki izkorišča borshi rudnik ima izredno skupščino v Parizu dne 8. maja t. 1. Družba poviša svojo delniško glavnico od 60 milijonov na 120 milijonov frankov iti sicer iz nabranih rezerv. To se pravi, 60 milijonov frankov dodeli družba lastnikom delnic na račun imetja v Jugoslaviji. Kakor vemo. rudnik prinaša izredno visoke dobičke. Komuniste zapirajo na Estonskem. Na Estonskem so pred kratkim, kakor poroča finski list »Vusi Suomi«. pozaprli cele mase komunistov. Komunisti so z letaki pozivali estonsko ljudstvo k državnemu Prevratu. Na Estonskem ima Sovjetska Rusija svoia vojaška oporišča. Tudi Madžarska je izdala stroge uredbe zoper tujce. Madžarske oblasti so izdale uredbo, da se mora vsak inozemski državljan, ki ’ na Madžarsko, najpoznejše v 24 urah prijaviti pristojni policijski upravi. Tujci tudi ne smejo zapustiti svojega 'bivališča brez predhodnega dovoljenja polcije. • .-v* J.l Ičoticek s Delavski pravni svetovalec Odplačevanje dolga (Remšnik) Vprašanje: Ob priliki bolezni moje žene sem se zadolžil za din 1400l Obljubil sem dolg poravnati s tesanim lesom. Dosedaj sem že z lesom odplačal din 950. Za ostali dolg imam les že pripravljen, toda upnik ga hoče prevzeti po prejšnji ceni, dasi je cena poskočila skoro za 1O0 odst. Kaj naj storim? Od.go.vor: Merodajen je edino dogovor. Če ste se zavezali, da boste za dolg upniku nabavili določeno količino lesa, se morate te obveze držati, raz e m, če bi bili prikrajšani za nad' polovico vrednosti. Če se niste zavezali plačati ta dolg izključno z lesom, morete vsak čas ostanek dolga' plačati z gotovino. Prodaja zemljišča (Marija Brezje) Vprašanje: Prodal sem parcelo, na kateri je stala še nedogotovljena hiša. Kupec se je v zemljiški knjigi vpisal kot novi lastnik vse parcele, dočim mi je takoj poravnal Ie polovico kupnine. Dasi je preteklo že leto dni, mi kunec ni poravnal še druge Polovice kupnine in tudi ni poravnal pri posojilnici prevzetih obvez, marveč: jih moram še vedno plačevati jaz. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Kupna pogodba, ki ste jo gle- Preveč i m zato prodaja tako poceni Oglejte si i z l o i b e Vprašanje: M. O. — Draga sodružica j urednica! Ne vem ali odgovarjate na vprašanja kakor je moje. Prosim Vas pa, da to' storite, ker boste pomagali delavski ženi, ki se nahaja v težavah. Prilagam znamko za odgovor. Stvar pa je v tem: Zelo me skrbi, kašo bo z našo družino, odkar opažam pri možu spremembe, ki kažejo1, da ni več tisti, kot je bil še pred letk Ker pa si sama .ne vem svetovati, kaj naj začnem, da bi ne prišlo; do najhujšega, seobračam na Vas, da mi svetujete. Z možem sva se poročila, ko je bilo meni 18, njemu pa 24 let. Poročena sva že 6 let in imava dva otroka, ki imata1 eden 3, drugi pet let. Ko sva se vzela, me je zelo ljubil, izgle-da-lo je, da bo najino družinsko življenje res. srečno. Zadnje leto pa se je mož zelo spremenil. Nič več ni .prijazen z menoj, zelo malo govori, z otrokoma se je poprej rad igral, sedaj pa ju zanemarja. Zvečer izostane in pride včasih bolj zgodaj, včasih pa tudi pozno ponoči domov. Kadar pride pozno, ga izda duh, da je bil v gostilni. Zadnjici sem ga vprašala enkrat kdaj bo prišel domov, pa mi je rekel, da ne ve. Videla sem, da je nekaj nevoljen, .pa si ga nisem upala še naprej vpraševati. Vem, da je dobil neko povišanje mezde, toda za hrano mi da še vedno samo toliko, kolikor mi je diajal poprej, četudi je dobil povišano mezdo. — Bojim se, da se' mi bo mož čisto odtujil in da se bo1 najino, v prvih letih tako prijetno družinsko Kivljenje spremenilo in postalo neznosno*. Kaj naj storim, ua si moža spet pridobim in ohranim družini mir in srečo? Odgovor: Pismenih odgovorov na vprašanja ne moremo pošiljati. Pač pa smo radevo-Ije na razpolago, v kolikor bo dopuščal prostor v »Ženskem kotičku«, da taka vprašanja obravnavamo javno, ker zanimajo širši krog naših čitateljic in bodo mogoče nasveti dobrodošli marsikateri delavski ženi, ki ima enake skrbi. Naše sodružice po drugod imajo mogoče slične težave v zakonu Nekatere so jih mogoče prebrodile. Te bi utegnile znati svetovati na podlagi praktičnih izku-. šenj. Tem prepuščamo, da se najprvo oglasijo j k besedi in mogoče pomagajo z nasvetom svoji sotrpinki. Najbolj primerne odgovore ali nasvete bomo priobčili, .potem pa tudi povedali svoje mnenje. Pohitite z odgovori, da jih bomo lahko priobčili že v prihodnji ponedeljkovi številki. Nekoliko navodil za cmoke smo že objavili, ampak kuharice poznajo še več te priljubljene kuhe, brez katere si ni mogoče misliti češkega kobila. Podajo se res vsaki jedi, ki se servira z omako ali pa z zeljem. Manj znan je naslednji recept, ki bo najbrž nekaterim našim kuharicam dobro došel. Vzhajani cmoki. Kupico mleka dve jajci žličico soli pol kupice mlačnega mleka pol kocke kvasa moke .po potrebi Pripravi kvas v mlačnem mleku. Ko vzhaja, dodaj dovolj moke, da dobiš gosto testo, prilij mleko, jajci, dodaj sol in .dobro vtepi, da bo testo rahlo. Pokrij in postavi na toplo, da vzhaja približno eno uro. Naredi z rokami okrogle cmoke, jih razloži na z moko posuto desko i» pusti, da vzhajajo in .postanejo lahki. Pripravi vrel krop, spusti cmoke vanj in .pokrij tako, da bo nekoliko sopare lahko izpuhtevalo. Če imaš pokrov z luknjico, je to dovolj. Če ni lonec zelo velik, kuhaj toliko, kolikor moreš naenkrat. Krop mora ves čas dobro vreti. Potem ga vzemi z žlico iz kropa in ga z dvema vili-cama natrgaj, da se izpusti sopara. Če slučajno kateri ni dokuhan, ga lahko spustiš nazaj v krop, sicer pa položi gotove cmoke na golaž, v omako ali kar si že namenila, da skuhaš s cmoki. Če se hočeš prepričati, ali so dovolj kuhani, lahko vtakneš slamico ali zobotrebec v cmok in če je ta suh, kadar ga potegneš iz testa, je kuhan. Žličniki. Žličnik je cmok, ki zahteva malo dela in je hitro narejen. Lahko se rabi tudi v juhi. dve in pol kupici moke dve žličici peeivncga praška dve jajci kupico mleka pol žličice soli Presej moko s pecivnim praškom in soljo. Stepi jajca, vlij v mleko, potem oboje v moko in dobro stepi. Imej pripravljen vrel krop in spuščaj testo vanj z žlico. Dobro pokrij in kuhaj deset minut. Hranilno In posojilno druStvo delavcev v Mariboru reg zadruga z omejeno zaveztr Frankopanov« ul. 37 (v lastni Ulil) - Tolaf- 26-35 Račun pri Poštni hranilnici Št. 131.43 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% 0<^n-5°/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. Zadružni delež znaša Din 200’— Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure Udeta in arehUe 'Adftf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.