semanario yugoeslavo
aparece los sábados
I \
Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
' Concesión 2466

EL NUEVO PERIODICO

SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto II.
BUENOS AIRES 6. APRILA 1935
Štev. 76
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
V
lovenci POLOŽAJ V EVROPI
Sft) svetu/	_ ■ __
Uspehi in neuspehi angleške diplomatske akcije v raznih evropskih mestih - Pred sestankom trojice velesil v Stresi
cenitvah, objavljenih v domenkih listih, živi raztresenih po vsem jí 334.000 slovenskih izseljencev. ' 'alveč jih je v Združenih državah Alt,6*tte Amerike, namjreč okrog če-bilijona.
33{0OO naših rojakov je usoda razšla p0 svetu! To je vsekakor ogrom " število, če pomislimo, da je Slo-^ev na domačih tleh približno '6o°000, od katerih jih živi pod Italijo 300.000. Prdprosto primerjanje 11 Številk nam pove, da je približno vsakih 6 Slovencev moral eden
svet.
, kseljenstvo je velika rana v našem ličnem telesu. Velika in huda ra-... a' skeli tem bolj, ker se izsjelju-ioDo večini najboljše narodove sile:
možje,
ifAot
,<efl >e let iti
1*4. ^ <ta se niso rodili iz matere,
goram se iz bokov izvili so...
TI
H
« lih je slikal naš veliki pesnik. v I« v najboljših letih,ki jih je narod in vzgojil v ustvarjajoče sile, tVepušča tujini, da jih izmozga-ter se "diči z deli njihovih rok".
Mih
Te,
^ hujša je ta nesreča našega na-
a v današnjih dneh, ko se njagovi . 0vi, ki so pred leti odšli v svet tVf*U in zdravi, polni volje in zlatih V vračajo strti in betežni, bosi in ^ iz tujine, ki jih je pahnila od se-^ ko so Jo začeli zvijati krči gosposke krize.	* ¡ ^aša javnost se je doslej vse pre-*avedala važnosti in resnosti iz->ega problema za naš narod, k jski tisk doslej skoro ni po-nobene pažnje oni šestini slo-
I»"61
J^Sa naroda, ki je šla v svet, ka-
3$
g»1 čjf se>
rd"'
jzi
rü.
U
Vedno bolj jasno je, da je bilo potovanje angleških diplomatov v Berlin docela neuspešno. Simon in Eden nista mogla od Hitlerja ničesar doseči. Angleški zunanji minister je v parlamentu previdno a jasno povedal da z uspehom — oziroma neuspehom — svojega potovanja ni zadovoljen; dejal je, da obstojajo važne razlike v mnenjih med angleško in nemško vlado.
Posebno hudo je razburila Angleže vest, da je Hitler odkritosrčno priznal siru Simonu, da je nemško vojno letalstvo že vsaj tako močno, kakor angleško, ako ni celo močnejše. Angleži, ki se strašno boje posledic morebitnega zračnega napada na londonsko velemesto, so zagnali velik krik in vsevprek zahtevajo, da se letalstvo nujno ojači. Hitlerjevo nami-gavanje na zračno silo Nemčije upra-vičuje tudi domnevo, da je "Fuehrer" skušal izvajati pritisk na zastopnike Velike Britanije, saj prav dobro ve, kaj' Angleže najbolj skrbi v zvezi z morebitno bodočo vojno, in zato je Simonovo razočaranje še bolj razum-.ljivo. Izgleda, da so si v Londonu sedaj premislili ter da se ne bodo še bolj oddaljili od Francije in Italije, marveč bodo pristali na francoski načrt za ustvaritev močnega bloka držav, ki naj bi vplival kakor mrzel obkladek na prevroče navdušenje Reicha.
Angleški minister Eden je iz Berli-
tal z Litvinovim ter se razgovarjal tudi s Stalinom. Edena so sprejeli v
Skušali so ga prepričati, da sc Japonci no bodo zadovoljili samo s Kitaj-Moskvi z angleško cesarsko himno, z sko in s kakšnim kosom Sibirije, mar angleškimi zastavami in tudi z veli- več da bodo iz Azije spodrinili tudi kim navdušenjem. Novinarji zago- 1 Angleže, če jim bo sreča mila. Poseb-tavljajo, da so se Rusi prav odkrito- j no jasno so Rusi opozorili Edena na
srčno porazgovorili z zastopnikom Ve like Britanije. Tako na primer so ga baje naravnost vprašali, ali bi ne bilo bolje za Anglijo, če bi ne spletka-rila proti Rusiji, marveč bi z njo sodelovala tudi na Daljnem vzhodu. —
se je narod temu svojemu me-tej svoji krvi popolnoma odpo-$ y al- Iz lastne izkušnje bi lahko mar • ' napisali o naravnost neverjetno ."^»vidnem nezanimanju v tem po-
j f® so izseljenci vkljub vsemu vzdr-^ ^aj rahle vezi z domovino in čc Narodu, iz 'katerega izhajajo, niso , ^oma odtujili, gre v prvi vrst! izseljenskemu tisku, ki se je kakor je mogel in znal, da je)
Papež svari pred vojno
Pred zborom kardinalov je imel papež Pij XI. v ponedeljek govor, v katerem je resno svaril pred vojno. Dejal je, med drugim: "Vojna bi bila danes tako nečuven zločin in takšno blazno početje, da jo smatramo za nemogočo. Ne moremo verjeti, da hočejo oni, ki žele vsak svojemu narodu vse najboljše, pogna ti ljudstva v samomor, v propast in uničenje. Bojni krik se razlega po vsem svetu, vznemirja ljudi, in razburja duhove. Bil bi zločin brez primere, če bi narodi spet pograbili za orožje, prelivali kri svojih bratov ter sejali razdejanje po suhem, na vodi na potoval v Moskvo, kjer se je ses- in v zraku".
nevarnost, ki bi v takšnem slučaju utegnila pretiti Veliki Britaniji glede Indije. Zagotovili so angleškemu gostu, da imajo nad vse miroljubne namene ter bodo prav radi sodelovali z drugimi državami za ohranitev miru v Evropi in na svetu sploh.
Po teh razgovarih je bil objavljen precej obsežen uradni komunike, po katerem je sklepati, da so se diplo-matje dobro sporazumeli ter da je bilo odstranjeno marsikatero nespora-zumljenje, ki Je "doslej kalilo odnoša-je med Rusijo in Anglijo.
Iz Moskve je Eden odpotoval v Varšavo, da tudi poljski vladi otiplje žilo. Po poročilih je sklepati, da Poljaki niso gladko odbili angleške predloge v zvezi z londonskimi dogovori o vzhodnem paktu itd., in da se tudi niso brezpogojno odločili za Nemčijo, mraveč bodo še preračunali, kako bi jim bolj kazalo.
Lažje je bilo doseči popolno sogla-šanje v Pragi, ki jo je gibčni angleški minister tudi posetil. Imel je konferenco z dr. Benešem, ki mu je zagotovil, da bo Češkoslovaška, pa tudi Mala antanta, sodelovala pri vsaki ak ciji, katere namen je zagotoviti v Evropi mir.
«vil %
loncem ohranil jezik ter budil v
Narodno zavest. Tisk mnogo vpli
H "h
starejše izseljence, ki so svoj
Prinesli od doma, ne pa tako na
teh izseljencev. Povsod opažala se nam izseljenski naraščaj ^ Jnje, ker nimamo šol, ki bi edine J/®' preprečiti sicer neizogibni pro-t asfaailacije. Če je domovini kaj na '®ieče, da naš izseljeni narod ne
S'
v
bi morala ta nujno poseči
Tudi flbesinija se pripravlja
Italija ima že zbranih v Afriki 75.000 mož in pošilja tja še nove čete -Abesinci se pripravljajo, da zajezijo italijanski vpad
Vse kaže, da si angleška diplomacija prizadeva pridobiti .čim večje število evropskih držav za posebno pogodbo, s katero bi druga drugi zagotovile varnost inej 1er bi se obvezale skupno nastopiti proti morebitnemu napadalcu. Vse bi se izvršilo v okviru Zveze narodov, ki bi na ta način prišla do večje moči; Zveza narodov bi določila, kdo je napadalec, in na njeno povelje bi se morale dvignili vojske ostalih držav proti onemu narodu, ki je motil mir.
S tem načrtom pa niso nič kaj zadovoljni Italijani, ki že iz izkušnje prav dobro vedo, da je ženevski aparat strašno okoren ter ga je le težko spraviti v gibanje. Za slučaj izbruha oboroženega konflikta je pa nujno potrebna takojšnja akcija, ki bi se mogla izvesti le, če je odločitev odvisna od malega števila močnih držav, ki se lahko takoj domenijo o vsem potrebnem.
V Stresi, v Italiji, se bo vršila pri-hodrfji teden konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki Anglije, Francije in Italije. Mussolini bo baje predlagal, naj bi se sklenila vojaška zveza med imenovanimi državami, ki naj bi prevzelo odgovornost in skrb za mir v Evropi. Obnovil naj bi "se torej pakt čctvorice v zmanjšani izdaji — namreč brez Nemčije.
Stvar ne pojde lahko, ker bo v takš nem slučaju spet zamera pri manjših državah, ki ne bodo hotele pristati na komandiranje velesil. To bi bila kaj nerodna poteza, ker >bi Nemčija gotovo takoj izrabila položaj ter bi začela vabiti manjše države v svoj tabor. To pa Angliji ne more bili po godu in še manj more j/ijati Franciji, katere za stopniki bodo radi tega gotovo podprli v iStresi angleški načrt.
Poročila iz glavnega mesta Abesi- potrebno ukrenile, da se angleški dr-
rd"
o IV
šol za izseljenski naraš-flotovo naše najbolj pereče vpra se to vprašanje ne reši, je
H
n>'
JI
larod v tujini neizogibno zapisan ^ • Neprecenljiva bi bila zguba za ^ sl«venski rod, če ibi se skršil za
' S«stino. ** i
I|qt 1 julija je Družba sv. Rafaela v Ljubljano prvi vseslovenski t Hski kongres. Upajmo, da bo ta
1H
ustvaril v naši Vdomovinski zanimanje za izseljensko ter dal pobudoi, da se utr-^ ia^jajoče se vezi med onimi, ki
»Vi
v
a. in med nami, ki smo šli po
/
v >
a'|
A ........
i
^ident med Švico in Nemčijo
pevski
Kili
agenti so na švicarskem
tlf:ri(!"lu ugrabili nemškega protifašis
MU
novinarja Jacoba ter ga od
No^ Nemčii°' v ®vici Je radi tega
'íf . a nastalo veliko razburjenje »o vlada poslala v Berlin energič-„ °testno noto, y kateri zahteva,
k'ien rnŠke oblasti vrnei° §vici ugra-e8a novinarja.
nije pravijo, da se je tudi tamošnja vlada zgenila ter začela pošiljati čete na mejo. Italijani imajo v Afriki že 75.000 mož in ladje še zmerom prevažajo vojaštvo in municijo skozi Sueški prekop v Eritrejo in Somalijo. ¡V teh dveh kolonijah so že velika skladišča vojnega materijala. Zbranih je tam tudi 200 vojnih letal in okrog 1000 letalcev ter mehanikov.
Abesinci so o vsem tem obveščeni, pa sklepajo, da bi italijanska vlada no delala tako obsežnih vojaških priprav, če bi ne imela namena uporabiti ta vojni aparat. Za to so prepričani, da bo Italija prej ali slej skušala vpasti v. abesinsko ozemlje ter u-dejstviti svoj sen o velikem kolonialnem imperiju.
Na povelje cesarja Haile Selassiéja so se začele abesinske čete pomikati proti meji. Vladar je vojaškim povelj nikotn izrecno naročil, naj se po možnosti skušajo izogibati srečavanju z italijansko vojsko. Kakšna so ta "sre-čavanja" — to so nazorno pokazali krvavi spopadi pri Ualualu ter drugod.
Ker se bosta sedaj abesinska in ita-lijanka vojska od blizu gledali, in sicer nič kaj prijazno, utegne položaj postati zelo kočljiv. Abesinci so znani" po svoji bojevitosti in tudi ukazi nji-•hovega cesarja niso tako strogi, da bi že v naprej izključevali možnost slehernega spopada. Kaj če bi abesinski vojskovodje izračunali, da bi ne bilo napačno izzvati konflikt prej nego zbe re Italija še večje vojsko ob mejah Etiopije?
S to možnostjo računajo menda tudi Angleži, katerih oblasti so že vse
žavljani, živeči v Addis Abebcju, takoj umaknejo v bolj varne kraje, če bi izbruhnile sovražnosti.
Abesinija se je ponovno obrnila na Zvezo narodov ter zahtevala njeno intervencijo. Ženevska organizacija pa se noče zameriti Italiji ter se radi tega ne bo vmešala v spor. Italijani stvar zavlačujejo, ker hočejo menda
pridobiti čas, in sta si abesinska in rimska vlada doslej izmenjali že nič manj ko 23 not.
Abesinci postavijo na mejo 100.000 mož, oboroženih z modernim orožjem in ne več s sulicami in meči, s katerimi so se pri Adui borili proti Italijanom. Vojsko vodijo domači povelj niki, katerim so pa kot svetovalci dodeljeni tudi tuji vojaški svetovalci.

V Afriko gredo
Francosko zau-panje v bodočnost Rusije
Na shodu francoske radikalske stran ko je imel znani politik Herriot velik govor, v katerem je razmotrival tudi o mednarodnih vprašanjih. (Herriot, ki je lani posetil Rusijo, se je zelo navdušeno izrazil o tej veliki slovanski državi ter je naglasi!, da ima mnogo zaupanje v njeno bodočnost.
Dejal je:
"Rusija 6o postala za Vzhodno Evropo to, kar jo bila Amerika na zapa-du. Res je, da se skoro vse dežele sveta nahajajo sedaj v dobi gospodarskega nazadovanja, ker so s proizvod njo prekoračile svoje konsumno moč. Busija pa je še na poti ustvarjanja in baš radi tega zaupanje v gospo darski napredek Rusije in njeno gospodarsko obnovo bi moral vsak med nas natančno proučevati".
RAZNE VESTI
Vrednost belgijskega denarja so sni žali za 25 od sto. ' Zadevni zakonski predlog je izdelala nova vlada pod vodstvom von Zeelanda in parlament ga je odobril. Upajo, da si bo na ta način opomogla industrija, ki je močno občutila angleško konkurenco v zvezi s padcem funta šterlinga. Vladni načrt predvideva tudi velika javna dela v svrho ublažitve brezposelnosti.
V	poljski vladi se je izvršila sprememba po odbritvi nove ustave. Kabinet je podal ostavko, a so se isti ministri spet zbrali, vendar pa pod novim vodstvom; za ministrskega predsednika je bil imenovan polkovnik Valerijan Slawek.
V	obmejnih krajih poljske republiko prebivalstvo menda ni tako navdu šeno za Nemce, kakor kaže biti vlada v Varšavi, ker se obmejni Poljaki prav dobro spominjajo, kakšno življenje so imeli pod pruskim gospost vom. Radi zatiranja poljskega šolstva v Reichu, so se vršile pretekle dni hude protinemške demostrad je v Kato-vicah in drugod.
Tudi na Španskem so imeli vladno krizo. Povzročili so jo desničarsko u-smerjeni radikalni ministri, ki so zahtevali, da se izvrši smrtna odsodba, izrečena proti socialističnemu poslan cu Gonzalezu Peni, ki je baje vodil vstajo v Asturiji. Večina ministrov pa je sklenila pomilostiti obsojenca. Novi kabinet je spet pod vodstvom Le-rrouxa.
"Če izbruhne vojna, bomo verižni-ke postreljali", tako je zagrozil glavni organ italijanskega fašizma "Po-polo d'Itlia". Izkazalo se je namreč, da so nekateri trgovci že začeli navijati cene, ker predvidevajo, da se bo Italija zapletla v kakšen spor.
Smrtna obsodba za dva otroka, ki
sta obdolžena, da sta povzročila požar v nekem nasadu sladkornega trsta na Kubi, je zahteval pred sodiščem državni pravdnik. Mlajši izmed dečkov je 5 let star. starejši pa 9.
Nekateri evropski listi so priobčili vest, da je mnogo nemških mladeni-čev iz Tiróla, ki so italijanski državljani, bežalo v Avstrijo, da se odtegnejo mobilizaciji, pa da jih je avstrijska vlada izročila Italijanom. Na Du naju so to vest zanikali.
V Atenah se je zaključil proces pro
ti skupini častnikov, ki so vodili u-pornike tekom Venizelosove revolucije. Na smrt niso obsodili nobenega izmed prijetih. Deset obtoženeov je do bilo dosmrtno ječo, drugi pa manjšo kazni. Nekateri vojaški krogi obdolžu jejo vlado, da je premehka napram vstašem in vlada se je celo bala, da se bodo nezadovoljneži uprli.
VELIK VIHAR
NA JADRANU
V soboto in nedeljo je divjal na Jadranu velik vihar. Po poročilih iz An-cone je utonilo preko 20 ribičev, ki jih je neurje zasačilo na odprtem morju, kakšnih 50 pa še pogrešajo. Mnogi vlačilci in tudi rušilci vojne mornarice so bili odposlani na pomoč, vendar pa niso mogli v vsakem slu-«aju pomagati, ker je bilo morje izredno vzburkano. Rušilec 'Cortelazzo' se je moral pred viharjem zateči v Pulo.
Strašen zločin je izvršil v blaznosti
neki delavec na Poljskem, v Tarno-rju. Ko žene ni bilo doma, je z nožem zaklal svojih devet otork, postavil njihova trupla v vrsto po .velikosti, nato pa šel k orožnikom ter jim dejal, da je hotel svoje otroke rešiti bede, ki jim je pretila', ker je bil istega dne odpuščen iz službe.
Italijanske oblasti so aretirale barona Paula von Sternbacha bivšega zastopnika nemške narodne manjšine v rimskem parlamentu. Sternbch je 70 let star in njegova aretacija je izzvala veliko ogorčenje med Nemci. Zaprli so ga v bocensko jetnišnico, vzroka pa niso navedli. Vzrok aretacije je morda dejstvo, da je monakovska Nemška akademija pred nedavnim i-menovala Sternbacha za svojega sena torja, in 6icer v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za "Nemški Južni Tirol".
11 oseb je zgorelo v nekem kinematografu v Malatiji, na Turškem, ko je tekom predstave izbruhnil požar. Čudno naključje je naneslo, da so predvajali baš film "Rim v plamenih".

Stran 2
NOVI LIST
sNVN


ARGENTINSKE VESTI
r/,
Velika zmaga socialistov
V sredo se je zaključilo štetje glasov, oddanih tekom volitev, ki se vršile 24. pr. meseca in na katerih so volilci Buenos Airesa imeli izbirati med 6 kandidati.
Izid teh volitev pomeni veliko zmago socialistične stranke, ki je bila postavila za svojega kandidata popularnega prof. Alfreda L. Palaciosa. Socialisti so dobili 179.619 glasov; "concordancia" — zveza med konservativci in neodvisnimi socialisti — ki je sedaj na vladi, je po številu dobljenih glasov na drugem cnestu. Samo 30.339 volilcev je glasovalo za njenega kandidata Juana B. Terana. Slabo so se odnesli radikali, ki so nabrali le 15.308 glasov. V primeru z lanskimi volitvami je "'concordancia" nazadovala za 25 od sto.
Spori na kampu
Spori incd obiralci koruze in delodajalci se še vedno nadaljujejo. V po-krojini Santa Fe še ni prišlo do poravnave; delavci zahtevajo po 55 ctvs. od vreče in hrano, oziroma 70 ctvs. brez hrane. Kmetje so zaprosili vlado, naj hi posredovala, ker da ta-.ko drago ne morejo plačevati, na dru gi strani pa je radi štrajka ves pridelek v nevarnosti.
PARASTOS ZA KRALJA ALEKSANDRA I.
Kraljevo jugosl. poslaništvo v ¿Buenos Airosu sporoča, da se "bo v (nedeljo, 7. t. m. ob 11.30 dopoldne, (v ruski pravoslavni cerkvi, Calle Brasil 315, vršil šestmesečni parastos za Bla-gopokojnega, Vitežkega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja.
Kraljevo (poslaništvo prosi, ida se vsi Jugoslovani v 'polnem številu tega obreda udeleže.	' 1
V Chacu iščejo delavce
Iz Chaca že ponovno javljajo, da primanjkuje delavcev za pobiranje bombaža. Tamošnji posestniki so se obrnili na vlado s prošnjo, naj bi zbrala vsaj 4.000 brezposelnih ter jih poslala v chacovske bombažne plantaže, kjer bodo vsi našli zaposlitev Plača znaša 70 ctvs. za vsakih 10 kg.
Letalska nesreča
V	nekem vojaškem letalu, ki je Y torek zjutraj letelo v znatni .višini med Palomarjem in Caserosom, je na stala eksplozija, ki je povzročila, da je avion začel goreti ter kmalu nato z velikim treskafi priletel v tla.
V	nesrečnem aparatu sta se nahajala poročnik Ballester, ki je v plame nih zgorel, in pa podčastnik Cataneo, ki se jo skušal rešiti s tem, da je skočil iz gorečega letala. Nesrečen slučaj pa jo nanesel, da se padalo ni odprlo; ko je Cattaneo priletel na tla je takoj obležal mrtev.
o—o—o Grozna nesreča
Buenosaireški inženjer Emilio Ne-groni se je vračal e svojo družino iz Mar del Plate v avtu, katerega je sam vodil. Ko se je znočilo, je začela gro žiti nevihta, pa je inžener pospešil vožnjo, da bi še pred nalivom prispel v Buenos Aires. V bližini vasi Magdalena pa je njegov avto zdrknil v tamošnji potok Juan Blanko. Zgodila se jo strašna nesreča, kajti inžener, njegova žena in trije sinovi so utoni M. .Izmed oseb, ki so se nahajale v nesrečnem vozilu, se je rešila le služ kinja, kateri se je posrečilo razbiti steklo v oknu ter se splaziti na stre, ho, od koder so jo z vrvjo potegnili na suho. Izgleda, da je nesrečo pripi sovati inženerjevi utrujenosti, ki je povzročila, da je mož zgubil kontrolo n&d vozilom.
POSLANO
OTVORENO PISMO URED NIKU "PRAVDE" BOŠKU MARTINOVIČU
Naš izseljenec žrtev ženine nezvestobe
V	ponedeljek zjutraj je bil ustreljen v svoji hiši v Ilaedo, ulica Včlez Sars field 248, Pelegrin Milošič, star 32 lfit. Umor je policija po kratki preiskavi prbučila ter pojasnila; dogodil se je tako le:
K Milošiču, ki je živel v Ilaedu s svojo ženo Jolando, roj. Gjurgjevič, staro 26 let, ter s svojima dvema o* trokoma (katerih eden je star G, drugi pa 7 let), je prišel pred par tedni njegov bratranec Marijan Cunjac, star 26 let, ter ga prosil, naj ga vzame pod streho, ker da je brez dela. V resnici l>a je prišel v hišo za to, da bi bil bli-:e Jolandi, s katero je imel že več ko leto dni grešno razmerje.
Milošič ni prav nič slutil, ker je hi-' navka znala dobro skrivati svoje razpoloženje napram moževemu bratrancu; zato so živeli skupaj prav zado voljni in, vsaj na zunaj, v najlepši slogi.
V	dedcljo ponoči je pa ž»na vtala, tzela možev revolver ter se splazila v Marijanovo spalnico. Fantu je dala revolver ter mu rekla, naj kar strelja, če bi ju mož zasačil.
Nekako ob 4. zjutraj se je mož zbudil. Opazil je, da žene ni, čakal in čakal — pa zaman. Vstal je in najbrž so mu začele hude slutnje bloditi po glavi, zakaj krenil je naravnost v bratrančevo sobo in tam našel ženo. Začel je seveda zmerjati oba, pa ie Marijan tedaj zgrabil za samokres in sprožil v Pelegrina tri strele, ki sj ga smrtno zadeli.
Po izvršenem umoru je Marijan vrgel samokres proč ter se odpravil na policijo javit, da so njegovega bratranca ubili roparji.
Policija je takoj aretirala vse stanovalce, med njimi tudi Marijana in Jolando ter nekega Vasilija Sušo, s katerim je Milošič usodne noči pil v neki restavraciji. Po dolgem in napornem zasliševanju vseh aretirancev «e je izkazalo, da sta Marijan in .To-landa morilca. Odpeljali so ju v La Plato, druge aretirance pa so izpustili.
Po priimkih kaže, da so to naši ljudje, detna nekje iz Istre. , Sosedje zagotavljajo, da je bil Milošič zelo dober, delaven in miren človek. Otroka sta ga zelo rada imela, dočim za mater nista marala. Ne-/.vesta žena ju je naredila sedaj siro-i.i. —
Naznanilo
V zvezi z nedeljsko "trgatvijo" spo-•oča odbor "Tabora", da sta se največ krat "pregrešila" proti trgatvenim paragrafom rojakinja J. Melinc ter ro iak Alojzij Pečenko; radi tega je pripadla prvi posoda za čaj, drugemu pa ura-budiljka. Darili lahko dvigneta, 'cadar jima drago, v društvenih prodorih.
Odbor.
Slovenski Spolok
uprizori v soboto, dne 6 aprila, ob 8.30 zvečer, v dvorani češkoslovaškega Sokola, ulica San Juan 782, igro v štirih dejanjih "Slovenska Sirota".
Po igri ples, pri katerem igra pol-noštevilna slovaška godba.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
"Trgatev" v Taboru
V nedeljo se je vršila v "Taboru velika trgatev, katere se je udeležilo prav mnogo naših rojakinj in rojakov. Zabave in smeha je bilo dovolj, clasi je marsikdo moral pregloboko se ga ti v žep, da se je rešil sodnika in "špehkamre" in dasi so nekateri žan-darji s skoro preveliko vnetno vršili svoj posel. Uzmoviči so bili nad vse predrzni in je moral latnik v drugo obroditi, da je vse zadovoljil. Dež ni prav nič škodil dobremu razpoloženju v katerem je potekla prireditev.
Nekaj izrednega
so imeli pred nedavnim v Združenih državah Severne Amerike. Potom neke californijske radio postaje je ena izmed mogočnih petrolejskih družb organizirala orjaško prireditev, ki je trajala 13 ur. Pred mikrofonom se je predvajala drama, pri kateri je sodelovalo 400 igralcev, poleg tega pa velik sinfonični orkester, osem manj šili orkestrov, več godb, dva zbora, 27 solistov, sedem kvartetov, 27 komikov, 25 deklamatorje.v in 10 govornikov. I)va in dvajset avtorjev je sestavilo program in 18 tehničnih izvedencev je nadzorovalo njegovo izvedbo.
Tako hudo ne bo na prireditvi, za katero se pripravlja "Tabor" in ki se bo vršila v prelepi armenski dvorani, ul. Acevedo 1353. Vendar pa je ia naše razmere že mnogo, ako pri igri sodeluje preko 50 oseb, kakor se bo to zgodilo pri "Ciganih", veliki zabavni igri s petjem in godbo, ki poj de 5. maja na oder. Zato je razumljivo, da je za to prireditev že sedaj mnogo zanimanja med našim občinstvom.
Kdo ve zanj?
Kdo bi vedel za naslov izseljenca Josipa Dujmoviča, doma iz Ostrovice pri Materiji, hišne štev. 3, je napro-šen, da ga sporoči našemu uredništvu. V Argentinijo je prišel pred približno 7 leti. Po njem poizveduje njegova mati.
Šola v Villa Devoto
Slovenska šola v Villa Devoto bo kmalu spet «tvorila Svoja vrata naši izseljenski deci. Starši, vpišite pravočasno svoje otroke v tečaje za materinščino, da se bodo lepo naučili tudi Vašega in Vaših prednikov jezika, v govoru in pisavi! Prijave sprejema izseljenec Anton Mislej, ul. Tinogasta 5555.
IZ CORDOBE
DRUŠTVENE VESTI
D. K. D. "Iskra" naznanja vsem tovarišicam in tovarišem, da se bo vršil 1. letni občni zbor v nedeljo, 14. aprila t. 1., v društvenih prostorih ul. Humberto I. 511. Začetek točno ob 3. popoldne. «
Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika, revizo rjev, knjižničarja, gospodarja ter načelnikov odsekov, volitev novega od bora in slučajnosti.
Dolžnost vseh članov in članic je, da se udeleže tega občnega zbora ter da iz svoje sredo izberejo odbor, ki ho vodil usodo društva po poti delavske kulture in socialne pravičnosti, po .oe sedah našega nesmrtnega Prešerna: Vsi smo očeta enega sinovi, Ljudje vsi bratje, Bratje vsi narodi.
Odbor.
Gospodarsko propadanje Vremske doline
Uprava Jugoslovenske Iseljeničkc Zaščite primila je odgovor urednika toga lista Boška Martinoviča, od 2. marta 1935. g., povodom dostave me-sečnog izveštaja radi objelodanjivanja ji listu "Pravda", kojim povodom u-rednik Martinovié daje izvjesne save-te ovoj Upravi u pogledu njenog rada prikazujuči sebe "patriotom" i članom "poštenog kolektiviteta" i dr., te bi se po sadržini toga odgovora mogao izvesti zaključak, da je sve ostalo, što nije u saradnji sa Martinovičem, "ne-ptrotsko" i da ne pripada "poštenom kolektivitetu".
Uprava se čudi ovakovoj d rs kosti u rednika "Pravde", kome je vrlo dobro poznat program rada ove ustanove, i da prema svome programu u-prava ustanove ne može da ulazi u ocenjivanje pojedinih lica u pogledu njihovog nazora, kao ni u ocenjiva-nju pisanja pojedinih listova, koje je pitanje ostavljeno našim merodavnim faktorima, da oni ocene u koliko je dozvoljena ili nedozvoljena saradnja 6a jednim listom našeg kolektiviteta.
Da je Upravni Odbor Jugoslaven-ske Iseljeničke Zaščite stao na to gle-dište najbolje može poslužiti za primer samóme uredniku "Pravde" ta činjenica, da jo Upravni Odbor dosta-vio i umolio uredništvo "Pravde" za štampanje svoga mesečnog izveštaja i ako mu jo vrlo dobro poznato, da je urednik Martinovié proneverivši bas-noslovne sume kako državnog tako i privatnog novca pobegao iz Kraljevine i našao utočišta uovoj sredini, te da je tražen od naših policijskih i sudskih vlasti radi tih izvršenih pro-nevera. Predno što bi se odlučio za davanje lekcija drugima, urednik toga lista Martinovié trebao jo, da po-pogleda sam sebe u ogledalo, pa tek onda da daje suel o drugima. Osim toga Upravnem Odboru ove ustanove vrlo je dobro poznato, da je urednik
toga lista i u ovoj sredini vršio ne-
Vremska dolina je bila včasih znana po svojih lepih gospodarstvih, dobro urejenem poljedelstvu in sadar-stvu. Kot vsekana v kamenit Kras je dolina polna zemlje in. namaka jo znana Reka. Vedno je pomenila Vrem ska dolina, rekel bi lahko blagostanje in veselje. Danes o tem ni več govora. Isti gospodarski položaj kot drugod po naših krajih je tudi tukaj. Ista pre zadolženost, isto pomankanje in isti obup. Morrla je tu v gotovem oziru položaj še slabši, ker so ljudje vedno upali, da se bodo časi spremenili is» da bodo lahko poplačali svoje dolgove, ki so jim v tem upanju rasli. Za razliko od drugod pa so tu glavni upniki domači trgovci. Ti ne morejo izterjati od kmetov in manjših obrtnikov velikih vsot, ki segajo pri nekaterih do 200.000 lir. Ta vsota za našega trgovca tudi večjega ni malenkost, zlasti v tem ■ času, ko tudi na njega pritiskajo njegovi upniki.	>
Nekdaj lepa posestva ob vodi z rnli-
dozvoljene radnje na račun sirotog iseljeništva, te je zločin sa njegove strane, ako upira prstom na druge, a sebe zaklanja pod maskom "patriotizma" i "čestitosti", kako bi se želeo prikazati neukom iseljeništvu.
Uprava Jugoslavenske Useljeničke Zaštite sa gnušanjem prelazi preko saveta uredništva toga lista; svesna svoga rada i /.adatka koji joj je stavljen u dužnost za dobrobit iseljeništva, nastaviče i dalje rad u započetom pravcu; a "patriota i "čestiti urednik" toga lista Boško Martinovié neka pje-va pjesme i dalje o svome patriotizmu u društvu sa "poštenim" i "česti-tim kolektivitetom" gledajuči, da do-dje do još koje žrtve ti iseljeništvu.
Ustavni Odbor Jugoslavenske Iseljeničke Zaštite
Dr. K. Veljanovič s. r., tajnik Viktor Sulčič s
t
ni in žagami so gospodarsko popolnoma uničena. Zage po večini stoje, čim meljejo zelo malo, davki pa i" občinske doklade so zelo velike. Mani ši kmetje, ki jih je največ, p žive W v časih, ko so jim gospodarili grofjf-Sladkor, sol, celo vžigalice so ponekod že zelo redka prikazen.
V	to mrtvilo pa je kakor z neba . del — "dopolavoro", največja fašistih na 'kulturno-vzgojna' organizacija. Prinesla je našim ljudem v Vremsk> dolini "odrešenje". Ko so prišli na® dolino hudi časi, so tudi Vremci, kif0 bili znani veseljaki, prenehali s in opustili celo svoje tradicionaM' plese. "Dopolavoro" pa je ustanovil vsaki vasici, čeprav niso med seboj daljene mnogo nad četrt ure, svoj' podružnico, zbral za lokal kako tilniško sobo in kot glavni inventa pripeljal s sabo — gramofon. Tako zdaj Vremci vrte vsako nedeljo, polavoro" pa poroča svojemu P8i Grazioliju v Sežano, da je vse v rf du in da so ljudje zadovoljni.
V	organizaciji morajo biti vsi, k8' so zlasti strogo in natančno ugotavll*
slučaju kakih večjih fašističnih 01' nifestacij, ki se vrše navadno v Div* či ali pa v Sežani. Ljudje morajo takih prilikah v potrdilo svoje udelfl be izročiti na kraju, kjer se vrši to* nifestacija kontrolne listke, ki jih ^ be pri domači organizaciji, in tak kontrolirajo, kdo se je in kdo se udeležil prireditve. Da se izognejo s'' nastim in neprilikam, ki obstoje v«* krat tudi v denarnih kaznih, se raje mirno udeležijo, čeprav se j'r zdi vse skupaj zelo smešno in neurt no. Kdo bi mogel zbrati in napisi vse -one zafrkacije in zabavljanja, " gredo ob takih prilikah na račun f reditev? Zlasti se jim zdi smešna P^ b java proslulega Graziolija, ki se v?' t no postavlja in skuša v svojih nas'r ^ pih posnemati Mussolinija.
Drugače je položaj v dolini mirf s in ni nikakih večjih dogodkov. Zn»f \ premogokopni rudnik počiva in slišati niti običajne rudniške ki so jo bili sicer vajeni. Ljudstvo " brez slovenskega časopisja, italij" ' skega pa ne razume in zato se pletc' i z dneva v dan. vsemogoče govori1' Negotovost in nejasen pogled v 1* dočnost pa spravlja ljudi iz ravno'1
iS
KROJAČNICA
"TRIESTINA"
Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju.
Franc Melinc
Baunes Bs. Aires
187 (vogal Paz Soldán) — U.T.59 Paterna"! Í262
NAZNANJAMO CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DA POŠILJAMO PONOVNO VSA DENARNA NAKAZILA
BRZOJAVNO,
Z A V I O N O M,
Z NAVADNO POŠTO
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO POTOM:
POŠTNE HRANILNICE V BEOGRADU PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE V LJUBLJANI
SIGURNOST!
PRAVILA x Jugosl. podp. društva v Córdobi,
Čl. 48. Odborniki so društveni sve tovalci in morajo svoje funkcije izvrševati točno in vestno, kakor je po trebno za uspešno vršitev poverjenih jim nalog, na katere se oslanja obstoj društva.
61. 49. Pregledovala računov imajo dolžnost 'pregledovati knjigovodstvo, zapisnike ter zadevna dokazila, bilance, račune itd.; poročati morajo o pravilnosti poslovanja društvenemu odboru vselej, ko smatrajo to za potrebno, vsakemu rednemu občnemu zboru pa morajo predložiti pismeno poročilo o izvršenem pregledu računov, da jih zbor odobri.
O častnem sodu.
Čl. 50. Častni sod tvori pet članov, ki se izvolijo vsako leto na prvem občnem zboru in katerih dolžnost je odmerjati na pravičen način ter na podlagi čim bolj natančne preiskave one kazni, ki so določene v teh pravilih; vsaj trije člani tega soda tvorijo vrhovno društveno razsodišče.
TOČNOST!	USLUŽNOST!
Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob sobotah do 12.30.
Jugoslovanski oddelek
BANCO GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
ZAUPANJE!
Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227
BUENOS AIRES
Glavni sedež:
L. N. Além 150 BUENOS AIRES
Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 671
BERISSO F. C. S.
DARUJEM
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo odI $ 3 dalje. NaS
atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires
i-jjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiinm^^
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE
ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires
Y VSAKEM SLUČAJU
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ
NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE
POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO
Sprejemamo od 14. do 20. ure.


01535301010101000002010101532348010153532323235348535353485353535353535353535353515323484848260248235323232323232323232323232323232323232323235331010153
NOVI LIST
Stran S
•£.1111111
S tt
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD

VESTI IZ DOMOVINE ]
katere kandidatne liste se pripravljajo
Volilne priprave so v polnem teku. Nekateri domovinski listi poročajo, da je za manjske volitve že nad 7000 kandidatov za 368 poslanskih mest. Vlada ne bo zabranila nobene liste, ki je v skladu s predpisi volilnega zakona. To je izrecno izjavil notranji Minister g. Popovič, ker so se širile Bo vori ce, da vlada ne bo dopustila so-cialnodcmokratske ter drugih list.
Poleg vladne liste; katere nosilec je Ministrski predsednik g. Jevtič, je se-daj že gotovo (vsaj po pisanju zagreb Skih "Novosti"), da bo nastopila na Molitvah tudi Jugoslovanska narodna franka z nositeljem g. Hodžerom, ter °Pozicija pod vodstvom dr. Mačka, s katerim so tudi Davidovičevi demokrati ter manjši del bivših srbskih ^raljoradnikov z Jocom in Dragolju-^tn Janovičem na čelu. Drugi del *e<nljoradnikov, kateremu načelujeta ^'lan Jankivič in glavni ravnatelj Srbekih kmetskih zadrug dr. Djordje-vié, bo glasoval za listo g. Jevtiča.
Po pisanju istega lista ne bodo pobili lastnih list nekdanji pristaši ^ Korošca, stari radikali okrog Ace ^novijeviča ter Spahovi muslimani, ker je v njihovih vrstah nastal raz-nekateri so se priključili dr. Ma-iliui drugi pa g. Jevticu.
Nekateri izmed bivših glavnih vodjev JNS sploh ne kandirajo; ta-, 150 Uzunovic, Skrkič, Kramer itd. Iz-bero kandidatov za vladno listo v Slo Veniji ima v rokah minister dr. Ma-rUšič,ki se sodaj mudi na agitacijskem Potovanju po Sloveniji. Imel je že volilne konference v Ljubljani, Celju in Muriboru.
. Socialisti so sklenili postaviti last-listo za skupščinske volitve; nje n°sií<¡c bo dr. Živko Topalovič, v Slo-ve°iji pa je njen glavni predstavnik biv«i poslanec Petejan.
koliko je slovenskih listov
V. slovenskem jeziku izhaja 9 dnevnikov, 33 tednikov, 147 mesečnikov, 25 revij enkrat letno in 17 revij brez določenega termina. Tu so všteti tudi slovenski listi, ki Izhajajo v inozemstvu. Samo v Ameriki izhaja 15 listov in revij. Od 9 dnevnikov v slovenskem jeziku izhajajo 4 v Sloveniji, 5 pa v Zedinjenih državah.
Z ŽGANJEM SE JE ZASTRUPIL
V Trbojah pri Smledniku so danes pokopali mladega fanta, ki je postal žrtev zastrupljenja z alkcjiiolom. Mladenič, po poklicu tovarniški delavec, je šel v ponedeljek z nekim posestnikom po kupčijskih opravkih. Domov grede sta si pa čez mero privoščila žganje in se ga je fant tako napil, da je obležal nezavesten. En dan in pol je ležal nezavesten, in ko so včeraj njegovi domači poklicali na pomoč dr. Beziča iz Kranja, ta ni mogel več pomagati. Nesrečni fant je podlegel zastrpljenju z alkoholom.
Posvetne razmere v
sloveniji
P prosvetnih razmerah v Sloveniji ' ' dravski banovini je nedavno' po-al obširno poročilo načelnik prodnega oddelka profesor Breznik, j njegovega poročila je razvidno, da ¿L'bilo 1. decembra 1934 v Sloveniji narodnih šol, med temi ena šola gluhoneme, ena za slepe, dve za -,la,1j nadarjeno deco in ena manj-l'nska šola; zasebnih šol je bilo 13. .'J'eg tega je bilo 12 gospodinjskih 53 zabavišč in 13 zavetišč. Vse Orodne šole je posečalo 182,009 otrok Poučevalo je 4092 učnih moči. Od ?°tr°k je bilo 178,555 Jugoslovenov, Nemcev, 621 Madžarov in 192
ugih narodnosti.
Meščanskih šol je bilo 41, od tega državnih in 8 zasebnih. Dijakov dijakinj je bilo na državnih mešičkih šolah 6.402. Zasebne meščan-Ske Šole so imele 1286 učenk. ( Srednjih šol je 16, od teh 11 držav-gimnazij in dve učiteljišči. V pijani je tudi univerza. Javnih, šolskih, društvenih, učitelj-v * in profesorskih knjižnic, je bilo t Sloveniji 2068. Vse knjižnice v všte-/j, državno študijsko knjižnico v Lju-
,Jaid imajo 1,138,000 knjig. *
.^udi ljubljanski radio se lepo raz-Tamošnja oddajna postaja delu-j v zadnjem času zelo uspešno. V J.eh letih se je število naročnikov J^alo za približno 3.000. V ljubljan-radiu je bilo lani 946 predavanj f^Vero jezikovnih tečajev, 6 recitacij, ^Šolskih oddaj, 53 mladinskih ur, ^ voklanih koncertov, 230 instru-w®ntalnih. Orkester postaje je nasto-. 890 krat, opero so prenašali 25-krat, itd.
GROZNA RODBINSKA TRAGEDIJA
V Subotici se je odigrala grozna rodbinska tragedija, ki je zahtevala troje življenj. 28 letni kovač Adam Seljak f?e je pred letom dni oženil s 26 letno Katico Š^rčevič, ki mu je v zakonu rodila hčerkico. Seljak, ki je bil ločen od svoje prve žene, se tudi v drugem zakonu ni razumel z ženo. Bil je precej nasilen, strasten ivartač in skop, da je morala žena skoraj stradati. Tudi je Katico večkrat pretepaval. Naposled se je žena naveličala takega življenja in mu je ušla. Nastanila se je pri stricu v Hercegovski ulici. Adam ji je večkrat pri povarjal in ji pisal, naj se vrne k njemu, vse njegove prošnje so bile pa bob ob steno. — Pa je odšel v hišo svoje žene, šiloma vdrl v stanovanje in ženo zaklal, z nožem zabodel v srce tudi hčerkico, nato se je obesil pred vrati na podstrešju. Grozna tragedija je vse mesto zelo razburila.
VESTI S PRIMORSKEGA
Preganjanje naše duhovščine
Kot smo že poročali so vse misijonarje iz Mirenskega gradu aretirali in zaprli. Pred dnevi so lazarista Klanč-nika, ki je jugoslovanski državljan, doma iz Štajerske, izgnali čez mejo. Dva Klančnikova sobrata čakata še vedno v zaporu na svojo usodo, eden je konfiniran, kot smo že zadnjič poročali. Na gradu je ostal le najstarejši misijonar, ki upravlja vso lastnino.
Kot poročajo, je dobil župnik in dekan v Hrušici pri Podgradu (reška pokrajina) Alojzij Kraševec policijski opomin (diffido). Vzroki, ki so dove-dli do tega ukrepa, niso znani.
20 LETIH SE JE VRNIL
^ Bjelovar se je vrnil iz Rusije biv-n,.Vv°ini ujetnik Gjuro Pejnovič, ki je bil 1 v Rusiji preko 20 let. Ujet je 8¡¡. v Galiciji leta 1916, pa se je v Ru-je »tudi oženil. Mož se bo vrnil, ker
Zei*o pustil tam. J***************************
i
Zobozdravnika
% Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
- Donato Alvarez 2181 u- T. 69 La Paternal 1TÍI
PRVEGA RAZREDA NA ŽELEZNICAH NI VEČ
Prometni minister je s posébno na-redbo ukinil s; 1. marca prve razrede na vseh potniških vlakih; izvzeti so oni vlaki, ki vozijo mednarodne vagone v lokalnem prometu. Ukinjen je tudi II. razred pri vseh tovornih vlakih, ki imajo priklopljene tudi potniš ke vozove, in pa na vseh stranskih progah.
KAZEN ZA PONAREJE VALCA DENARJA
Sedem ponarejevalcev denarja je bilo v januarju kaznovanih na 4 mesece zapora do 2 let robije. Tožitelj pa je vložil priziv in je apelacijsko sodišče vsem obsojencem kazen občutno zvišalo.
Glavni krivec je dobil 5 let robije. Ponarejavalci so doma iz Most pri Ljubljani.
Italijanski državljan Mauri Giorgio je pritihotapil lani v Ljubljano zavoj v katerem je bilo 100 ponarejenih tisočakov, izdelanih v Trstu. Zavoj je izročil svojim pajdašem v Ljubljani, ki so ponarejene jurije skušali spraviti v promet. Maurija pa je prijela policija in sodišče mu je prisodilo dve leti in pol robije. Po prestani kazni bo izgnan iz države.
INFLUENCA RAZSAJA
Gripa (influenca) je začela močno razsajati po vsej državi. Zbolelo je mnogo ljudi in so uradi napol prazni. Gripa razsaja posebno med šolsko mladino. V Beogradu, Zagrebu in Sarajevu so morali zapreti šole za osem dni.
JAVNA DELA V DRAVSKI BANOVINI
Za dravsko banovino je vlada določila sedaj 1,300.000 Din, ki naj se u-porabijo za naslednja javna dela: pre ložitev državne ceste v odseku Med-• no-Medvode; zgraditeV železobeton-skega mostu pod Seničico; obnovitev lesenega mostu črez Loznico; regulacija Save v ljubljanski okolici, Ljubljanice okrog šentjakobskega mostu ter Save pri Litiji; regulacija Savinje, pri podvinskem mostu, ter Drave pod Ptujem.
£iiiiMiiiiitiiiiliimimiiiiiiiiii......itmiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiitmfg
R estavracija | "TRENTO-TRIESTE" |
r Točna postrežba in nizke cena — I | Igrišče za krogle. — Prostori pri- l : pravni za svatbe. — Domača godba. ¡
Rojakom se priporočata
Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac
| AVELINO DIAZ 1754 — Bs. Aire» \ j (Dve kvadri od parka Chacabuco) i i...............m...............................................................r
Novi župni upravitelj v Trnovem
Na mesto izgnanega župnika Ta-backyja v Trnovem pri Ilirski Bistrici, je bil imenovan za župnega upravitelja v tem kraju dosedanji kurat v Slivju pri Materiji g. Karel Jamnik. G. Jemnik je še iz vojnega časa znan Tržačanom, ker je dolgo kaplanoval v tamošnji cerkvi sv. Jakoba.
Kako sprejemajo turiste Meseca decembra je reška kvestura aretirala francoskega državljana Antona Terreanda. Obdolžili so ga, da se je kljub izgonu vrnil v Italijo in se s tem pregrešil in prekršil zakon. Kljub vsemu zagotavljanju o nedolžnosti in o možnosti pomote so ga pridržali v zaporu in celo postavili pred sodišče. Na sodišču mu niso mogli ničesar dokazati in so ga začasno, dokler niso dobili informacij iz ministrstva, proti položitvi kavcije izpustili.
Ministrstvo je ugotovilo pomoto in po
*
dolgih sitnostih je bil končno rešen iz neprijatnega položaja.
Ker so tihotapili
Pred tržaškim sodiščem so bili obsojeni Ivan Penko, Franc Šabec in Jo sip čuček iz Postojne vsak na 7.200 lir denarne kazni. Omenjeni so lansko leto skrivaj spravili iz Jugoslavije v Italijo nekaj konj, za katero je sedaj predpisana v Italiji velika carina, zato so tudi kazni, ki se izrekajo za take prestopke zelo visoke.
Oblasti proti našemu dijaku
Pred mesecem smo poročali o nenadni aretaciji štirih dijakov v Trnovem in Ilirski Bistrici. Med štirimi aretiranci je bil tudi dijak Slavko Vičič. Vsi so bili po večdnevnem zaporu v Kopru izpuščeni na svobodo pod raznimi pretnjami in grožnjami, o čemer smo tudi že poročali. Med tem ko so bili tri dijaki zaradi mla-doletnosti oproščeni vsakih posledic, je bil Slavko Vičič obsojen na policijsko nadzorstvo (ammonizione). — Po tem nadzorstvu ne sme zapustiti svojega stanovanja pred sedmo uro zjut raj ne po sedmi uri zvečer. To pa je dijaka oviralo pri študiju, ker se iz Trnovega vozi z vlakom v Reko in je zaprosil komisarja za olajšavo, kar mu je tudi dovolil. Vendar pa je poleg ostalih treh vedno skrbno zasledovan, zlasti v vlaku in v šoli.
Razburjenje med italijanski mi fašisti
Ugledna francoska revija "L'Ilust-ration", ki izhaja tedensko in ima či-tateljé po vsem svetu, je objavila izpod peresa publicista Naudeaua izčrpno razpravo o Slovencih. V njej pi-É»ec trdi, da je pod Italijo 600.000 Jugoslovanov, ki jih fašistični režim hudo zatira. Članku je dodan tudi zemljevid, ki pravično kaže, kako segajo Slovenci v Trst in preko Gorire. skratka: kaže, da je Julijska krajina v svoji pretežni večini jugoslovanska, kar se tiče jezika in narodne pripadnosti.
General Kondylis, ki je vodil
★ "¿T * ti * ti
"Llllustration" se čita v vsaki tržaški kavarni. In tudi številka z navedenim člankom ae je mnogo prebirala in komentirala nekaj dni, dokler ni izginila iz vseh javnih lokalov, ker so jo policaji prišli plenit.
Navedbe francoskega časnikarja so hudo razburile tržaške fašiste in se je njihovo glasilo "Popolo di Trieste" na vso moč hudovalo v dolgem članku, s katerim skuša seveda izpodbijati u-temeljene trditve g. Naudeaua.
Ceste popravljajo
Že več let neprenehoma popravljajo in izboljšujejo cesto, ki pelje iz Trsta skozi II. Bistrico v Reko. Na mnogih krajih so cestišče že razširili, pre uredili mostove, podzidali itd., vendar
cesta še ni popolnoma preurejena. Tako so letos napovedali, da bodo naredili nekaj podzidkov -tam, kjer je cesta v neposredni bližini rečinc struge. Na delo čakajo naši ljudje brez razlike na položaj v upanju, da bodo nekaj zaslužili vsaj za najnujnejše vsakdanje potrebščine.

Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE. PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE.

Zgoraj: IŽulgarski ministerski pred sed
nik Zlatev; spodaj: Kralj Boris--
• •
ALI VAS SMEM PRITI OBISKAT ?
Samo pišite mi na spodnji naslov in takoj pridem. Doma si me lahko potem v miru temeljito ogledate in presodite mojo vrednost. Če Vám bom všeč, se bo ponavljal moj obisk vsak teden, če pa z menoj ne boste zadovoljni, mi samo sporočite in jme ne bo več. Na svidenje?!
DUHOVNO ŽIVLJENJE, Avalos 250 Buenos Aires, Argentina.
i ALBERT BELTRAM •
J priporoča cenj. rojakom svojo J trgovino črevljev, šolskih po-J trebščin in tobakarno. Ima ve-• liko izbero copat in nudi naj-J bolj ugodne cene.
J Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles
P. S. Duhovne življenje jo edina slovenska splošno kulturna izseljenska revija. Izhaja TEDENSKO NA NAJMANJ 32 STRANEH. Nudi Vam celo vrsto odličnih znanstvenih in leposlovnih sestav ' kov, ki so jih nalašč zanjo rfapisali prvi slovenski znanstveniki in umetniki. Ni vseeno če list bareš ali ne, ker ni vseeno če napreduješ ali ne napreduješ. Saj je malokomu tako potrebna resnična n temeljita izobrazba, kakor slovenskemu izseljencu, sinu malega naroda, ki ga je vrglo življenje daleč iz domačih krajev in stoji pred neverjetno teško nalogo, da se uveljavi v bogatem, širnem in poseb-
no danes vsestransko sovražnem tujern svetu. Piši po številko, ki Ti j» bo poslala uprava popolnoma brezplačno na ogled. Če Ti list ne bo všeč, ga spravi lepo nazaj v kuverto, napiši nanjo "rehusado" in jo brez stroškov, to je brez nove znamke vrzi v poštni nabiralnik in stvar je urejena. Če pa bi Ti bil list všeč — o emer ne dvomimo —- pa je treba seveda čimprej nakazati naravnost neverjetno nizko naročnino petih pesov, najboljše na način, kakor je razložen na ovitku vsake številke posebej. Doslej je izšlo že 81 številk in je torej obstoj lista zagotovljen.
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe Vseh v rs't
Velika izbora modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires
ZDRAVNIŠKI K0NZULT0RIJ
Dr. ja Adolfa Pejsohoviča
zdrave
KAPAVICO obeh spolov. Zdravljenje po dr. Ren-nerjevi koloidalni metodi
SIFILIS — ŽENSKE BOLEZNI — REVMATIZME
Sprejema vsak dan od 14. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12.
AVDA. SAN MARTIN 2417 — BUENOS AIRES
boje proti grškim
* ti * ti * ti
Ravnatelj goriškega dijaškega konvikta obsojen
Poročali smo svoj čas o odkritju velikega škandala v goriškem dijaškem konviktu "Principe Umberto", ko so bile oblasti primorane nastopiti proti ravnatelju Henriku Errantiju, o katerem se je izkazalo, da je imel homoseksualna nagnenja ter da je v svoji bolni pohoti zavajal fantiče, katerih vzgoja mu je bila poverjena. Ko se je stvar razvedela v javnosti, so oblasti morale nastopiti proti možu, ki je bil svoj čas polkovnik italijansko vojske, dasi so to nerade storile, ker je stvar strašno škodovala ugledu zavoda, ki je bil ustanovljen tudi z namenom, da bo pomagal pri raznarodovanju naše mladine.
Nemoralni ravnatelj je bil od goriškega sodišča obsojen na 8 let ječe. Razprava je trajala tri dni.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začeiija pri ul. Dorrego 981, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 ¡r. 2094
TOVARNA MOZAIKOV
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja
TEOLINDO RODRIGUEZ
Koncesijonar portlandskofga cementa "SAN MABTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA
Añasco 2763	U. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternal
illlUlUlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIINIIlllllllllllllllllllllllllllu
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, bost« najboljše postrežem.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Let»i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $0.70
Za obilen obisk se priporoča , cenj. rojakom lastnik
EMIL ¿IVEC PATERNAL	Osorio 5085
KROJAČNICA
P. CAPUDER
se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
r
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo so lepe zračne sobe z zdravo in domaČo hrano od $ 2.— dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI
Rojakom in rojakinjam se pri- 1 poroča	f
E. KRAVANJA I
fPI	ft
53235323535353534823232353234823482348480000020202000200020101010201002923234823234848482348230101022348010101020002010223000101010000
0002000200020201012353010000020101532353235323532348235323534853234823480201010001020002010101010100000253532302482323232323482348232301000202010001022323234853532323235353485348234823482348230201000002010101010100000000
0248234823232348535348535353
NOVI LISI

S
c<
ž
ZA POUK IN ZABAVO
s*
N/yxs/,

&
Tragična usoda nekaterih izumiteljev
Svoj čas so listi poročali, da je fiziku Burrouhsu- uspelo izumiti apa rat, ki kaže s posebnimi nihaji ležišča petroleja v zemlji. Dotlej znanost ni poznala nobenega postopanja, s katerim bi lahko odkrivala takšne na ravne zaklade, skrite globoko v zemlji. Strokovnjaki so mogli samo domnevati, da utegnejo biti na gotovih mestih bogate zaloge dragočene tekočine, toda o utemeljenosti takšnih domnev je mogla izreči končno sodbo samo dolgotrajno in drago vrtanje v zemeljske plasti; eno samo takšno poskusno vrtanje -stane tudi do 400.000 pesov kar nikakor ni malenkost.
Z izumom v grob
Lahko si mislimo, kakšno pozornost jo zbudil Burroughsov izum v vrstah petrolejskih magnatov, posebno kose je z nekoliko poskusi izkazalo, da je res zanesljiv. Družbe so mu ga hotele odkupiti za bajne vsote. Povabili so ga, da bi prišel iz san Francisca v Los Angeles sklenit končno pogodbo. Burroughs se je odpeljal v Los Angeles, kjer je hotel izvršiti tudi for malnosti izumu. Tedaj se je avtomobilu. v katerem se je peljal, primerila katastrofalna nezgoda. Izumitelja je ubilo na mestu, aparat pa je postal nerazrešljiva zmešnjava razbitih delov. Zaman so skušali iz njegovih ostankov in izumiteljevih skopih zapiskov, ki so jih našli v njegovi sobi, odkriti njegovo skrivnost.
Izumitelj v blazrjici
Nekaj podobnega se je zgodilo Jamesu Stephensu, izumitelju kovine, ki bi pomenila ogromen prevrat za vso kovinsko industrijo. Stephens je zbudil pred leti ogromno senzacijo z izjavo, da je izumil kovino "novo železo" (ferronovo), ki je trda kakor jeklo, a trikrat lažja in polovico cenejša od tega. Amerika je bila navdušena, velike železniške družbe so hotele naročiti za poskušnjo tisoče ton novega materiala za tirnice. Stephens pa je v eni največjih ameriških jeklarn, ki mu je dala na razpolago svoje naprave in. bogate finančne vire, pripravljal vse potrebno, da hi se pričela produkcija na debelo. Tedaj je nenadoma zblaznel, večletni duševni napori so mu omračili um in ga spraviti v blaznico. V njej je umrl pred nekoliko meseci, ne da bi v redkih trenutkih duševne jasnosti razodel skrivnost svojega izuma.
Usodna eksplozija
Še bolj tragična usoda je doletela nemara francoskega fizika Gerarda Renaulta, izumitelja stroja, ki je pridobival električno silo naravnost iz zraka. V njegovi delavnici v Grenob-
lu jc imela cela vrsta strokovnjakov priliko opazovati ta stroj v obratovanju in se prepričati, da ne gre za nobeno samoprevaro ali goljufijo. Pozvali so ga, naj bi predvajal svoj epo-halni izum pred večjim krogom učenjakov v Parizu. Renault se je takoj odzyal temu vabilu in je v prostorih akademije montiral svojo napravo. Zadnji dan pred odločilnimi poskusi je šel še enkrat pregledati aparaturo, da-li deluje brezhibno. Nekoliko minut pozneje so zaslišali iz tega prostora močan pok. Takoj nato so se dim in platneni pokazali skozi okna in vrata. Pozneje so našli Renaultovo truplo in trupli obeh njegovih pomoč nikov popolnoma zoglenela, vsa napravi», pa je bila komaj še kup raztaljene kovine. Nikoli niso mogli dognati, kako je prišlo do eksplozije in na kakšen način je Renaultov stroj deloval.
Žrtev lastne iznajdbe
Zadnji primer iz najnovejšega časa: Angleški učenjak Bernard Filler jo izumil "krazon", tako strahovito razstrelivo, da je izredno majhna količina te snovi zadostovala za izvr-tenje tolikšne zemljo, da bi bilo v njej dovolj prostora za večnadstropno hišo. Ta poskus je napravil Filler pred zastopniki angleške vlade, ki si je hotela novo razstrelivo seveda takoj rezervirati. A še preden je prišlo do pogodbe, so listi sporočili, da jc Fillerjev laboratorij zletel v zrak in da je tudi izumitelj sam z vsemi svojimi zapiski postal žrtev katastrofo.
y
ZA NASE KUHARICE
ZELO FINI KROFI.
112 kg moke, 5 rumenjakov, 'í)/¿ dkg kvasa, 9 <jkg presnega masla, 5 dkg sladkorja, nekoliko soli, par žlic ruma, malo vaniiijevega fc'ladkorja iii vsega skupaj približno % litra mleka. Kvas postavi z 1|8 litra toplega mleka in 12 dekami moke na .gorko,
da vzide. Rumenjake in sladkor ste-!
i
paj nad soparo, da ise segrejejo, potem še mešaj, da se penijo, končno primešaj še stopljeno maslo. V skledo v nekoliko segreto precej uno moko stresi potrebno sol, prideni rum, rumenja-ke s sladkorjem in presnim maslom in vzhajani kvas ter še ostalo mleko, ki ga pridevaj polagoma. Vse to stepemo s kuhalnico v testo, j ki ne sme biti pretrdo. — Stepamo vztrajno, da postane testo gladko, se sveti in loži od kuhalnice. Potem de-nomo testo takoj na segreto desko, posipamo z moko, pokrijemo in pustimo počivati 10—15 minut, nakar takoj napravimo krofe, ki naj dobro vzhajajo.
* lir * ^ * lir
ZA KRATEK ČAS
Pri odvetniku
Lipe se je spri s Pepetom. Zaradi malenkostne reči. Meni nič tebi nič se odloči in gre k odvetniku.
"Ali se ne bi prej poskusili. pobotati?" meni odvetnik. "Takšne reči stanejo, veste."
"Saj sem se hotel", odgovori Lipe flegmatski. "Pa mi je Pepe rekel: 'Po beri se k vragu!' Ali mi je potem o-stalo kaj drugega, kakor da pridem k vam?"
Višek profesorske raztresenosti
Profesor stopi v razred. Ko gre proti odru, zagleda na tabli sliko, ki jo je napravil neki poredni učenec: njegov lastni portret.
"Ah, res, saj sem že tu," se potrka profesor raztreseno po čelu. "Potem grem pa lahko domov."
In se res obrne in gre.
Služkinja: "Gospod profesor, štorklja nam je pravkar prinesla fantka."
Profesor: "Že prav. Nate, tu imate i napitnino za štorkljo, fantka pa postavite začasno v kot."
KROJACNICA
LEOPOLD UŠAJ
MUDI CENJENIM KLIJENTOM NAJBOLJŠE BLAGO IZ ANGLEŠKE TOVARNE "CAMPE R"
CENE ZMERNE
Diplomirana Krojačnica
GARMENDIA 4973 — PATERNAL
(Pol kvadre od žel. postaje)


MALI OGLASI
PRAH V OZRAČJU
Vsa večja mesta trpijo zavoljo hrupa, dima in prahu, nekatera bolj, dru ga manj. Hrup, dim in saje se dado do neke mere odpraviti, težje pa je s prahom,, ki se ga ne moremo ubraniti z nobenimi sredstvi, miti s škro-pitvijo cest in pometanjem. Posebno v suhem vremenu je ta nadloga velika, dasi je običajno niti ne opazimo. Z merilnimi pripravami pa se dado prav dobro določiti množine prahu v ozračju in te množine rey niso majhne. Do 10.000 ton je prahu v 1000 kub. metrov.
Seveda se ta teža stopnjuje po velikosti in gosJiti velemest, po njihovi logi, padavinah itd. Mesta ob rekah so na pr. čistejšega ozračja nego druga. Praga ima n. pr. neprimerno manj prahu nego Liverpool, v Pragi je komaj 5000 ton prahu v Liverpoolu pa 1G.000 ton. Kaj pomeni plast prahu, ki plava v zraku, je najbolje razvidno iz tega, da absorbira 25 do 50 odstotkov sončne svetlobe!
PRIPOROČAJTE
Novi list!
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELTN"
25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. pc polnoči. Odprto podnevi in ponoči
Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25
Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Oso rio 5025 — Paternal
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud
KROJACNICA IN TRGOVINA
GORICA
Najnovejša slika angl. kraljice Marije
Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah.
Delo in postrežba prvostna.
Priporoča1 se
FRAN LEBAN
Avda. del Campo 1080
U. T. 59-3102
Buenos Aire»
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne Obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak
Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto)	UT. 50-0944
STANOVANJA nova, zračna in sončna; ena soba, kuhinja, living ter patio ali terasa, posebno pripravna za novoporočence, z vsemi ugodnostmi, se po ugodni ceni oddajo. CARLOS CALVO 833.
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-terry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744	UT. Liniers 548
POZOR!
PREK0M0RSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
APRILA
7. Cabo Sto. Tomé 8. A. Delfino in Campana 12. Alianza, Avila Star in Cte. Grand«
Proti Evropi odplovejo
APRILA
8. Massilia 11. Mte. Olivia 15. Campana
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev
Ai pari Poni daj slai; slov iti i tale skoi vats ¡HU
A]
K M o
11J
•ak,
SP0]
m ¡
mi «o fcat¡ »kc;
M* ttic,
9.1(1
76.0« 158.0« 18.93
25.0' cau 17.00' Ho
393Ümi
Sls
★ it * ft * Ú
Slov. babica dip!. v iPragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne. — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—-21 in ob nedeljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo.
FILOMENA BENEŠ-BUKOVA
LIMA 1217
U. T. 23—3389
ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, star 26 let in v stalni službi, bi se rad seznanil z dekletom od 20 do 25 let, v «vrbo ženitve. Pisma je nasloviti na upravništvo Novega lista pod značko "Lajbah".
KROJAČ, diplomiran v Bs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernejšem kroju in po ¡najnižji ípenLRojakom se priporoča: JOSIP FAGANEL, Soliš 1235 (blizu trga Constitución).
Grški politik Venizelos, ki je vod»' ponesrečeno estajo proti Tsaldarisovi vladi
KRIZI IN TEŽAVE
Dr. Leon Brunčko
(Nadaljevanje
— Mu ni preostajalo drugo, kakor da sledi "svoji ubežni kraljici".
Precej obširna vodna planota se je temno odražala od -zelenega mahovja in gnmovja. Mo)č6 fta strmela v ta čudni pojav vrhu Pohorja. Nikjer ni Ml o nikakega vrelca, ki bi svoje bistre vode oddajal tej kotlini. Tudi ni bilo opaziti niti najmanjšega gibanja, ne odtekanja in ne pritekanja. Negibno, kakor da je to res okence z dru gega sveta, je zrla ta vodna masa pro ti nebu. Nobene ribe ni bilo opaziti v njej in sploh nikakega življenja. Okrog in okrog pa skrivnostna tišina. Nobeno ptičje petje ni oživljalo te slike.
Rezika se je prva vzdramila. Prijela je Ferda za roko in ga vedla proti vzvišenemu robu med jezerom in gr movjem. Tam sta sedla drug kraj dru gega.
"Tako nekako težko mi je pri srcu", je po daljšem molku povzela Rezika. "Zdi se mi, kakor da se nahajava na grobu davnih, lepih dni. Ne vem zakaj, ampak imam občutek, da je bilo tu zgoraj nekoč živahno in veselo. Pa tudi bolj pestro, bolj divje je moralo biti svojčas tu zgoraj, ne tako enolično kakor danes."
'Mogoče. Iz česa sklepaš to?
"Na misel mi je prišla ona drjiga povest o tem jezeru pred nama, ki mi
jo je te dni pravila moja stara gospodinja. Čudno, kako vpliva na mene ta sicer enostavna mlaka in vse, kar je z njo v zvezi. Od takrat, ko nama je Tone tam ob Lobnici pripovedoval pravljico o šentlovrenških jezerih, sem se še dalje zanimala za nje. Tako sem zvedla, da so morali V starodavnih časih biti vrhovi Pohorja iz samih skal, torej vsekakor bolj slikoviti, kakor jih imamo pred seboj danes. Po njih pa so plesali jeleni in divje koze."
"Čuješ, Rezika, ko že govoriš o paši, sem tucli jaz postal lačen. Nisem sicer divji kozel, niti njegov sorodnik, ampak navaden človek. Telo ne živi samo od lepih besed."
Ferdo je segel v bisago in začel z vnemo tolažiti svoj glad. Ko pa je ponudil tudi Reziki, je odklonila. Dolgotrajen molk pa je Ferdu šel na živce, bolj kakor prazen želodec.
"Ti si živahnega, veselega značaja, Pohorje s svojo tiho zamisljenostjo pa je vse prej ko živahno."
"Pozabljaš, da nisem domačinka na Pohorju."
'Vseeno. Ne motim se, ako trdim, da je bolj prijala tvojim srčkanim u-šeskom pripovedka tvoje gostiteljice o lepih skalnatih vršičih Pohorja, ki so štrleli v davni preteklosti proti nebu, kakor pa ona turobna povest, s katero nama je postregel Tone. Torej, kako je bilo takrat, ko so še divje koze prevračale kozle po omenjenih vrhovih?"
Rezika se ni mogla ubraniti in je glasno prasnila v smeh.
"Ti se pač iz vsega briješ norca,
zlobnež poredni."
"Motiš se. Meni je samo to zoprno, da bi človek vzdihoval in umiral za dnevi, ki 60 bili že bogvekdaj, dočim je tako lepo in mikavno živeti. Živeti, to je zame prvi in edini smoter življenja.' Evo me, jem, torej živim. Tako in toliko pač, kakor se to trenutno in na vrhu Pohorja dá opraviti."
"Vidim in te občudujem. Ker ni dobro biti človeku samemu, tudi pri jedi ne, te posnemam."
Ferdo se je zasmejal. "Ubogo sveto pismo! V kakšne evrhe služijo njegovi zlati izreki! Povej tisto močno zgodbico!"
"Če me lepo prosiš."
Ferdo je bil hipoma na kolenih, skle nil ter povzdignil je roke in tako slikovito nakremžil obraz, da se je rezika glasno nasmehala.
"Pa dóbro!" je rekla. Torej poslušaj. V sivih starih časih so prebivalci bogatega mesta Maribor pozabili na Biga ter začeli prevzetno in razuzdano živeti. Bila je tam pravcata Sodoma in Gomora. Niso pomagali ne križevi poti in ne misijoni, tudi to-, če, kuge in požari, niso zalegli ničesar. Vedno bolj se je pogrezavalo to mesto v močvirje greha.
To je končno razjezilo samega Stvarnika. — Uvidevši brezuspešnost svojih blagohotnih svaril in opominov je poslal po hudiča, mu s prstom pokazal to gnezdo tatov, sleparjev in pre šestnikov ter mu rekel: "Ker nočejo poslušati mene, stori ž njimi ti svoje."
Lahko si predstavljamo veselje, ki je zavladalo v peklu, ko je hudič prinesel tja vest o božjem naročilu. Sje-dem dni in sedem noči so rajali in plesali, da se je kar zemlja tresla. Od tega dirindaja so peklenski plameni švigali tako visoko, da so pri Vezuvu na Italijanskem udarili na dan ter vsem repaticam osmodili repove.
Osmi dan pa je poglavar zlobnih duhov, Satan, poslal Belcebuba na svet s strogim ukazom, naj razdejá mesto Maribor do dna temeljev. Bel-cebub je urno vzletel na sosedno Pohorje, s strašno silo odkrhnil cel vršeč in si ga zadel na ramena. V tem je grmelo in treskalo, kakor da se drobi ves svet v solnčni prah. Blisk je švigal za bliskom. Bila je trašna noč. Belcebub pa se je razposajeno krohotal, kakor da je to najlepši koncert
"Brž, le brž"! je glasno bodril samega sebe.
"Še preden bo bila stolpna ura polnoč, moram ta kamen vreči v Dravo tam kje pri Dupleku. Tako bo zadelana struga, vode bodo stopile čez breg, se razlile čez zidovje in potopile mesto in vse, kar tam leze in gre. Joj, li bo spet naraščaja v našem ljubem peklu!"	.
Tako jO je primahal z enim celim vrhom. Pa mu je začelo zmanjkovati smrdljive sape, je odložil tovor, ho-teč si nekoliko odpočiti. Ko spet vstane, ga obsije naenkrat nebeška svetlo ba, tako da je skoro oslepel. Komaj je v tem žaru razločil veliko lepo ženo, ki je pristopila k njemu in ga presunljivo vprašala: "Čemu ti bo ta
krona mojega Pohorja? Kam jo nosiš?"
Odposlanec pekla se pri tem milem glasu mahoma spomni na čase, ko se je še kot angel šetal po nebeškem kraljestvu, in spozna v gospe pred seboj Mater božjo. Ves je omamljen in po vsem životu se trese. Opoteka se k skali, toda brž, ko si jo je hotel spet naprtiti, je udarila v mestnem zvoniku ura dvanajst. Čas za nuičenje Ma ribora je potekel.
Belcebub grdo zakolne, spusti strašen smrad in jo med gromom in bliskom odkuri pod zemljo. Odlomljeni vršeč Pohorja je pustil, seveda, kar tam ležati, kjer ga je bil odložil.
Drugi^ dan se je nagloma razširila po Mariboru in okolici novica, da je Mati božja rešila mesto pogibeli. Meščani in okoličani so začeli takoj voziti kamenje in so vrh skale postavili lepo, belo cerkvico na čast svoji rešiteljici.
Tako je nastala Slovenska Kalva-rija ob Pohorju. In kjer je peklenski nepridiprav okrhnil cel skalnati vrh, izpolnjuje izza tistih časov tole Črno Jezero.
Hudič pa le ni mogel popolnoma pozabiti na svojo smolo. Tisti dan, ko so blagoslavljali cerkvico na Slovenski Kalvariji kot spomin na ta njegov polín, je poslal na Dravsko dolino dol čez Maribor tako nevihto, da je mnogo pobožnih romarjev zblaznelo od strahu. Bliskalo se je in grmelo, strašen vihar je razsajal..."
Rezika še ni izgovorila, ko je gro-
I
ien
bat
%
%
Í f, •al,
0a
lit 6o to «v 'ai št,
Ki h
»i «a
<il SI St 8: ti 8( v<
le «]
»i
zen blisk razparal nebo od severa
ju^a. Sledil je divji grom, ki se je "
strašnim odmevom zaletaval iz hriM
v hrib. Ves sever in zapad sta bi"1 en sam črn oblak, le proti jugu, k8 mor sta bila s pogledi obrnjena Fei' do in Rezika, se je še modril kos ba. Zatopljena v svoje pomenke s" bila po vsem prezdla, kako se je bi'0 stemnilo nebo. Drevja, ki bi ju bil" s svojim šelestom in valovanjem v vetru opozorilo na pretečo poletno ^ rjo, ni bilo v bližini.
"Za božjo voljo, nevihta se bliža' zalomi roke Rezika in jo v divjem d1' ru mahne skozi borovje. Ker v prv«"' navalu strahu ni utegnila paziti fll> pot in obleko, so se ji krila zaplet'" med krivuljasto zverižene veje. VS® raztrgana in mokra je prispela ,,il plan in hitela naprej. Ferdo za nI0' Komaj jo je dohiteval.
"Utegneš imeti prav", je sopel. vodni mož že pošilja nad naju svo) ^ osveto". 'Hotel se je zasmejati, tod® ^ mu ni šlo prav od srca. Spet je bil ¡ nil preko šrnega nebesnega svod9 blisk, da jima je za trenutek vzel P^ gled. Takoj nato pa je spet zavlada'9 tema.
Rezika je vsa zbegana obstala. P'1 jela je svojega spremljevalca za i'0"" in se krčevito stisnila k njemu. Tre. soča se po vsem telesu je skrila obraz na njegove prsi, kakor da boji z odprtimi očmi gledati ta gr°7' naval razjarjenih elementov 1 "Tu ne moreva ostati
i« I t

fll
je opozafJ Ferdo. "Preveč sva izpostavljena 11 ^ varnostim. Skušajva priti pod ka košato drevo, preden vlije!"
IZDAJA: Konsorcij "Novega luta"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.