ogaške novice
Glasilo Občine Logatec, december 2011, letnik XLII, št. 12
t V
rečno 2012

d
Seja občinskega sveta
Valkartonovih 40 uspešnih let
Dobrodelni koncert: Srce, ki vidi
Godbeniki v polnem pogonu
Starejši za starejše
Medgeneracij sko središče Zdravje
Slovenski zajtrk v vrtcih in šolah
Občinski razpisi so v zaključnih fazah
Sašo Hribar na silvestrovo v Logatcu


Najprej
D
Spoštovane občanke, spoštovani občani
December, mesec z malo svetlobe, a obilo veselja in pričakovanja, se je razživel. Prvi decembrski dobrotnik, sveti Miklavž, nas je že obiskal, otroci pa seveda pričakujejo še darove Božička in dedka Mraza. Vsi trije dobri možje so se letos odločili, da bodo združili svoje moči in so naše malčke skupaj obiskali v torek, 20. decembra, v Narodnem domu. Da je bilo božično-novoletno rajanje otrok še bolj zabavno, je poskrbel čarodej Toni z izjemnimi čarovnijami. Mesec december letos ni le praznično obarvan, saj je bil njegov začetek predvsem v znamenju volitev, predvolilnih soočenj in obljub. Vrata volišč so se zaprla, državljani so se odločili, mi pa pričakujemo razum novo izvoljenih, da bodo izpolnili dane obljube ter delali v korist državljanov in mlade države. Vsi si želimo močno, zdravo vlado. Pestro dogajanje je v preteklih tednih zaznamovalo tudi Logatec. Praznovali smo stoto obletnico zborovskega petja na Logaškem ter štirideset let delovanja Valkartona in Logaškega okteta. Podjetje Alpimex je pognalo novo kotlovnico na lesne odpadke in sušilnico za les. V Rovtah so se začela dela na kanalizaciji, pripravljajo se projekti za sanacijo plazu, ce-
sto Žiri-Rovte pa bodo na najslabšem delu preplastili. V teh dneh smo se pogovarjali tudi s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za ceste in se z njimi usklajevali glede gradnje križišča pri Kramarju, krožišča pri Valkartonu ter ukrepov za izboljšanje stanja na cesti, ki pelje skozi drevored. Dogovarjanja potekajo tudi glede ureditve stanja na cesti skozi Martinj hrib ter Laze.
Decembrske »vikende« in tudi tiste v preteklih mesecih zaznamujejo prevrnjeni smetnjaki in oskrunjen vhod na pokopališče, moč mladih silakov pa se vidi tudi na prometnih znakih. Rad vidim, da so mladi ljudje veseli in razigrani, a žal se ne morem strinjati z njihovimi potezami takrat, ko se uničuje naša skupna lastnina, delo vseh nas, skupnosti in staršev. Menim, da bi bilo bolje, da bi se denar, ki se nameni za obnovo in sanacijo stanja, namenil prav njim. Na potezi ste torej vi - mladi.
Želja in obljub je veliko, kaj pa bo dejansko prineslo leto 2012, še ne vemo. Svetovna gospodarska kriza je prizadela tudi nas. Veliko naših občanov je zgubilo delo in v času božič-no-novoletnih praznikov, ki nam prinašajo veselje do življenja in novorojenega, ne smemo pozabiti nanje. V letu, ki prihaja, imejmo veliko mero strpnosti, čas za pogovorov, nastavimo si ogledalo in bodimo tudi samokritični. Vprašajmo se, ali prejemamo več kot dajemo, smo solidarni, pripravljeni odpustiti in dati roko svojemu sosedu? Imejmo danost deliti, predvsem pa reči hvala.
Spoštovane občanke, spoštovani občani, želim vam vesel božič, srečno novo leto ter veliko zdravja, topline in ljubezni .
župan Berto Menard
fC
o
fC
m
fC ^
2 O
DRAGE OBČANKE, DRAGI OBČANI,
I, da bi v času božično-novoletnih praznikov doživeli velik nepozabnih trenutkov v krogu svoje družine in prijateljev L^to, ki prihaja, pa naj vam prinese predvsem zdravja, osebne sreče in pristnih medsebojnih odnosov
VAŠ ŽUPAN
BERTO MENARD
Veseie božične in novoletne praznike, v novem (etapa čim več izpolnjenih sanj,
vam žeCimo čiani uredništva Logaških novic.
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo, Odgovorna urednica: Petra Trček. Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar.
Stalni sodelavci: Marcel Štefančič, Jerca Korče, Anita Ilic, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Marinka Petkovšek, Blanka Markovič Kocen, Miran .Antončič. Grafično oblikovanje in tisk: Bograf tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.300 izvodov.
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini.
Naslov: Tržaška 50 a, Logatec. Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček).
E-pošta: trcek.petra@siol.net, logaske@logatec.si. Naslovnica: Zajtrk je v vsakem primeru zdrav, če je vsa hrana slovenskega porekla, kot je bila 18. novembra tudi v logaških vrtcih in šolah, še bolj tekne. (foto: Marjan Papež)
Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Rok za oddajo prispevkov je 15 dni pred izidom, po dogovoru z uredništvom tudi manj. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava .Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtoma prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico, da prispevka ne objavi, če ni dovolj prostora.
D
^eja^občinskega^sveta
Proračun investicijsko naravnan
Svetniki so v prvem branju sprejeli proračun za prihodnje leto - Nekateri so mu očitali, da je
preveč optimistično zasnovan
Logaški svetniki so se 15. decembra zbrali na zadnji seji v tem letu. Osnutek proračuna za prihodnje leto je spodbudil pestro razpravo, prav tako so svetniki imeli nekaj pripomb na odloke, s katerimi določajo višino komunalnega prispevka za Volčji hrib na Kalcah, Plesišče-levo v Logatcu in za Rovte. Svetniki so potrdili tudi spremenjene pravilnike, na osnovi katerih občina sofinancira različna društva in projekte.
Proračun za prihodnje leto je visok skoraj 17,7 milijona evrov, medtem ko naj bi bilo odhodkov nekaj manj, dobrih 17,3 milijona. Kot je pojasnila Mojca Igličar z občinske uprave, je nekaj prihodkov še negotovih. Tako si 1,8 milijona evrov obetajo od prodaje zemljišč v industrijski coni za Klijem, ki pa bodo na prodaj le, če projekt Cero Nik ne bo dobil zelene luči. Nekoliko negotov je tudi milijon in pol evrov od najemnin za odlaganje odpadkov na logaški deponiji.
Največji delež denarja, 30 odstotkov oziroma skoraj 5,5 milijona evrov, bo prihodnje leto šel za področje varovanja okolja in naravne dediščine. Od tega bodo za projekt Čista Ljubljanica namenili dva milijona, za kanalizacijo v Rovtah milijon, pol milijona pa za vlaganje v komunalno deponijo. 4,5 milijona bo šlo za šole in vrtce, od tega 845 tisoč evrov za gradnjo vrtca v Rovtah, za promet, prometno infrastrukturo in komunikacije bodo porabili dva milijona, za kulturo, šport in nevladne organizacije pa slab milijon evrov. Kot je na seji poudarila Igličarjeva, so prioriteto dali štirim investicijam, ki se jih morajo lotiti prihodnje leto: gradnji čistilne naprave v Dolenjem Logatcu v okviru projekta Čista Ljubljanica, obnovi starega dela zdravstvenega doma ter gradnji kanalizacije in vrtca v Rovtah.
Na osnutek proračuna so imeli svetniki številne pripombe, nekaj na konkretne postavke, nekaj pa na načrtovanje projektov. Med drugim je Boris Čičmirko (Lista Koliševka) spraševal, zakaj občina ne pridobi subvencij za, na primer, menjavo oken, in zakaj na občinskih strehah ni sončnih elektrarn, ki prinašajo nekaj denarja v proračune številnih slovenskih občin. Boris Hodnik (LDS) se je čudil, da občina spet znižuje sredstva za šport, ki jih je že lani znižala za 20 odstotkov, zato je predlagal, da športu namenijo vsaj toliko denarja kot lani. Predlog sta podprli Vanja Uvalič Kosijer (SD) in Eva Černigoj (SMS - Zeleni). Zadnja je občinski upravi predlagala, da pripravi tudi varčevalne ukrepe, na kar je svetnica in podžupanja Ladislava Furlan (SDS) odgovorila, da so sicer pripravljeni varčevati, da pa bo za to še vedno čas tudi v prihodnje, lahko že pri rebalansu proračuna. Miran Obreza (Zares) pa je bil presenečen, ker med številnimi investicijami ni nobene na področju športa, kulture in turizma ali poplavne varnosti in ker v proračun niso zajeti energetski projekti. Motilo ga je tudi, da nameravajo na občini zaposliti štiri nove delavce.
Črna gradnja na Martinj hribu?
Na seji so v drugi obravnavi sprejeli odloke o programih opremljanja stavbnih zemljišč, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka, za gradnjo na Volčjem hribu na Kalcah, levem delu Plesišča v Dolenjem Logatcu ter v Rovtah. Odloka za območje Volčjega hriba in Plesišča so sicer sprejeli že pred nekaj leti, kot je pojasnila Katja Žagar iz občinske uprave, pa nova potrebujejo zaradi tega, ker so zdaj znani natančna vrednost zgrajene komunalne opreme in drugi viri financiranja. Ljudje, ki so že ali še bodo gradili na teh območjih, bodo komunalni
prispevek lahko plačali v 24 mesečnih obrokih.
Glede na dejanske stroške gradnje so obračunski stroški za območje Plesišča-levo v Dolenjem Logatcu, v katere so zajeli gradnjo nove ceste, vodovoda in fekalne kanalizacije, nekoliko nižji; gre za 407 tisoč evrov. Žagarjeva je na opozorila Borisa Čičmirka o tem, da podatki o številu parcel, ki bi jih morali upoštevati za odmero komunalnega prispevka, niso točni, odgovorila, da so zajeli tudi zemljišča podjetja, ki je sprva nameravalo graditi vila-bloke, nato pa je zemljišče razparceliralo za stanovanjsko gradnjo. »Komunalni prispevek pa bo obračunan samo za tiso vrsto infrastrukture, na katero se bo posamezen objekt priključil na novo,« je Žagarjeva še odgovorila na pomisleke o tem, da bi lahko nekateri plačali tudi gradnjo ceste ali vodovoda, čeprav so ju pred tem že imeli. Čičmirkova vprašanja pa so razkrila tudi morebitno črno gradnjo. Parcela, na kateri že stoji sodobna hiša, ki v programu opremljanja ni zajeta, namreč po besedah Žagarjeve leži na kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču, zato ji ne bodo odmerili komunalnega prispevka. »Če je objekt zgrajen pred letom 1967, se šteje, da je zgrajen legalno, sicer pa je pristojnost za odločanje o tem, ali je to črna gradnja, v rokah inšpekcije in upravne enote,« je zaključila Žagarjeva.
Stroški nove komunalne opreme na Volčjem hribu na Kal-cah, ceste, vodovoda in fekalne kanalizacije, priključene na majhno čistilno napravo, so slabih 380 tisoč evrov, obračunski stroški nove in stare opreme, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka, pa 313 tisočakov. Žagarjeva je povedala, da v komunalni prispevek niso zajeli strošek nadzora in gradnje
Boris Čičmirko (Lista Koliševka) je spraševal, zakaj občina ne pridobi subvencij za, na primer, menjavo oken, in zakaj na občinskih strehah ni sončnih elektrarn, ki prinašajo denar v proračune številnih slovenskih občin. (foto: David Kunc)
spodnje ceste. Poleg tega so iz drugih virov zagotovili denar za fekalno kanalizacijo, ki je pod cestiščem in bo do ureditve kanalizacije na Kalcah priključena na začasno čistilno napravo.
V Rovtah bo prispevek nižji
Krajani Rovt bodo komunalni prispevek morali plačati zaradi gradnje kanalizacije in čistilne naprave, ki ju bo občina s pomočjo evropskih strukturnih sredstev začela graditi prihodnje leto. Kot je pojasnila Žagarjeva, so na pobudo krajevne skupnosti in drugih obračunske stroške in s tem komunalni prispevek znižali tako, da so za investicijo namenili 120 tisočakov iz naslova »okoljske dajatve onesnaževanja okolja odvajanja odpadne
O (N
!-h
m
B
m o m -O
<u tj
;> o
C D
-'M
M
o hJ
Nadeljevanje na naslednji strani 3

Seja občinskega sveta / Iz naše občine
vode, ki se je v 10 letih nabrala z območja Rovt«. Krajani Rovt naj bi tako za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda plačali v povprečju po 1.550 evrov.
Novi pravilniki za razdeljevanje sredstev
Svetniki so potrdili tudi več pravilnikov, na podlagi katerih občina sofinancira različne dejavnosti. Sprejeli so spremenjen pravilnik, ki ureja sofinanciranje varovanja kulturne dediščine in turističnih projektov. Po besedah Renate Gutnik z občinske uprave sta zdaj bolj pregledna in lažja za uporabo. Nekaj bistvenih sprememb so potrdili tudi v pravilniku za sofinanciranje mladinskih projektov. Kot je pojasnil Damjan Barut z občinske uprave, so se na razpis za ta sredstva do zdaj javljala različna društva, po novem pa so do tega denarja upravičeni le mladinske organizacije, organizacije za mlade, mladinski svet in javni zavodi, ki delujejo v mladinskem sektorju, ki pa morajo izpolnjevati tudi pogoje, določene v 11. členu zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. Posodobili so še pravilnik o sofinanciranju športnih dejavnosti, v katerem so med drugim uredili sofinanciranje delovanja športnih društev in zveze.
Na seji so obravnavali tudi predinve-sticijsko zasnovo za projekt oskrbe s pitne vodo v porečju Ljubljanice in obenem odobrili pripravo vloge za sredstva iz ko-
hezijskega sklada Evropske unije. Projekt je medobčinski, logaška občina pa se vanj vključuje z gradnjo vrtine zajele, vodohra-na Sekirica s povezovalnim vodovodom ter vodovodoma Rovte-Logatec in Logatec-Grčarevec-Laze. Projekti so vredni okoli 2,8 milijona Evrov, občina pa pričakuje skoraj dva milijona evrov evropskih in državnih sredstev.
Decembra so svetniki sprejeli izhodiščno vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo s 1. januarjem 0,0002 evra, in potrdili nov odlok o občinskem glasilu Logaške novice. Pri njegovi pripravi so na občinski upravi upoštevali skoraj vse predloge s prve obravnave. Eden od tistih, ki ga niso vključili, je določitev višine ali vsaj kriterijev in meril za določitev višine nagrade odgovornega urednika, ki je tudi z novim odlokom v pristojnosti župana. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so sprejeli obrazloženo mnenje o kandidatih za ravnatelja osnovne šole 8 talcev, in sicer je komisija menila, da sta Alenka Cuder in Karmen Cunder najbolj primerni kandidatki in v celoti izpolnjujeta pričakovanja, ostale tri kandidatke pa so manj primerne. Svetniki so v svet logaške izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti izvolili tudi tri predstavnike občine, Vida Sarka, Jurija Švajn-cerja in Laura Možina
Petra Trček
Bolj pregledno čakanje
S 1. januarjem 2012 bomo v Zdravstvenem domu Logatec začeli poskusno uporabljati kartične čitalnike za vstopanje pacientov v ambulante in laboratorij. Čitalnike kartic zdravstvenega zavarovanja bomo še v tem letu namestili v obnovljene prostore 1. nadstropja, v laboratorij, ambulanto me-
dicine dela, prometa in športa ter v zobozdravstveni ambulanti zobozdravnic Mirjane Žarkovic in Apolonije Brcar. Namen kartičnih čitalnikov je lažje obvladovanje čakalnih vrst. Kako čitalnik deluje, je razvidno iz fotografije. Predvidevamo, da bodo tako pacienti kot medicinsko osebje ambulant z uvedbo te novosti zadovoljni in bomo v naslednjem letu lahko čitalnike namestili še v druge ambulante.
Uprava ZD Logatec
rCD oimroniCni orkester Cantabile vas vabi na
GALA NOUOLETNI KONCERT
z glasbo Johanna ^traussa jj., mojstra dunajskega valčka in polke, in njegovih sodobnikov
r
ca
fa
fC
n
0
1 c
,
d fC
o
fC
m
fC ^
2 O
H

dirigent:	(jrdadolnik
koncertni mojster: Matej /\v5ič	'j"
solista: Nina i<^ompare Volas^O) ELdvard	tenor

zaključku voščil
v	I	i ^	*
L lanuar 20 i 2 ob i 5'-00 un, večnamenska dvorana Logatec " '	%
: DZS Logatec, člani SO Cantabile I
321 190) in 1 uro pred koncertom, cena vstopnice v predprodaii: 6€, 4€*; na dan koncerta: 8€, 6€*, *diiaki, študenti
Odgovori na vprašanja občinskih svetnikov
9. seja Občinskega sveta Občine Logatec, 10. oktober 2011
1. Odgovor na vprašanje Janeza Podobnika glede kanalizacijske infrastrukture v IOC Zapolje
Kanalizacijska infrastruktura v IOC Zapolje, ki je bila zgrajena pred petimi leti in predana občini oz. Komunalnemu podjetju, naj bi bila po podatkih, znanih Janezu Podobniku, načrtovana le za desno stran cone (v smeri proti Ljubljani). Pred časom, dvema oz. tremi leti se je na to omrežje priključilo tudi podjetje Mercator Emba, ki je na drugi strani ceste, kar ne sodi v načrtovano območje. Svetnik sprašuje, kdo in na kakšni podlagi je izdal dovoljenje za priklop Embe, ter komu in koliko je bilo v zvezi s tem nakazano s strani Embe. Treba je tudi preveriti zakonitost in ustreznost priklopa na kanalizacijski vod, saj se je dovoljenje izdalo kljub temu, da se je vedelo, da bo ta širitev povzročila preobremenjenost vodov in s tem stroške občini za povečanje kanalizacijskih cevi. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/2005-ZJC--B, 93/2005-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZGO) določa izdajo dveh vrst soglasij. Prvo je soglasje na projektne rešitve na podlagi predhodnih projektnih pogojev za poseg v varovalni pas ali varovano območje. Druga vrsta soglasja je soglasje za priključitev. ZGO nadalje opredeljuje vsebino teh vrst soglasij, in sicer: projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali predpisom in na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi pristojni soglasodajalec za izdelavo projektne dokumentacije; soglasje je potrditev pristojnega sogla-sodajalca, da je projektna dokumentacija izdelana skladno s pogoji, ki jih je predhodno določil za njeno izdelavo; soglasje za priključitev pa so pogoji upravljalca gospodarske javne infrastrukture, s katerimi se določi lokacija priključka, in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo in da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje;
Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec, d.o.o.,
(Logaške novice, št. 1-2/11) v 6. členu določa javno pooblastilo in sicer s tem odlokom ustanovitelj podeli javnemu podjetju javno pooblastilo za opravljanje naslednjih nalog: določanje projektnih pogojev in izdajanje soglasij za priključitev na objekte gospodarske javne infrastrukture, ki jih ima javno podjetje v poslovnem najemu, ter izdajanje soglasij oziroma dovoljenj za priključitev na javno vodovodno omrežje, in javno kanalizacijsko omrežje. Iz tega sledi, da je Komunalno podjetje Logatec pristojno za izdajo soglasja za priključitev. S samim dokumentom občina ne razpolaga, je pa soglasje sestavni del projektne dokumentacije, ki jo hrani Upravna enota Logatec.
2.	Odgovor na vprašanje Anite Ker-mavnar glede izvajanja poslovnika
Svetnica je opozorila na dosledno izvajanje poslovnika, ki določa, da se odloke pošilja 14 dni pred sklicem seje. V tem sklicu so predlagani trije odloki, ki bi jih morali svetniki prejeti prej. Prvi odstavek 22. člen Poslovnika Občine Logatec (Logaške novice, št. 12/08, v nadaljevanju: Poslovnik) določa: »Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 10 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.« Prvi odstavek 76. člena tega poslovnika pa določa: »Predlog odloka se pošlje članom sveta štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.« Navedena člena sta v neskladju, zato Občinska uprava Občine Logatec že pripravlja Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občine Logatec. Z njim bodo odpravljena še nekatera druga neskladja, ki so se pokazala v času uporabe tega Poslovnika.
3.	Odgovor na pobudo Angele Menart glede voznega reda na avtobusnih postajah
Svetnica je podala pobudo občanov, ki predlagajo, da se na avtobusnih postajah izobesi vozne rede, in sicer v zaklenjene omarice, na varno pred van-dalizmom. Nerodno je namreč gledati vozni red pri Krpanu. Avtobusna postajališča segajo v varovalni pas državne ceste in soglasje za
poseg v tem pasu pripravlja Direkcija RS za ceste (DRSC). Informativno smo pridobili podatek, da DRSC ne bo izdala soglasja za samostojno postavitev takih vitrin, razen če bodo del konstrukcije avtobusnega postajališča. Pri proizvajalcu modulov obstoječih avtobusnih postaj bo občinska uprava preverila, ali je možno dokupiti in postaviti zaprte vitrine za vozne rede.
4. Odgovora na vprašanji Zorana Mojškerca glede sanacije kanalizacijske infrastrukture v IOC Zapolje in predpisi, ki urejajo pitno vodo v občini
Svetnik je povedal, da ni zadovoljen s prejetim odgovorom na vprašanje o IOC Zapolje, ki ga je postavil na zadnji seji. Zato spet sprašuje, zakaj in kako je saniranje kanalizacijske infrastrukture v IOC Zapolje padlo na breme občine, če je to infrastrukturo gradilo zasebno podjetje. V imenu lastnika kmetije pa sprašuje, kako je z določbami v občinskih predpisih, ki urejajo pitno vodo iz vodovoda, ki jo kmetje namenijo napajanju živine. Ta ne gre v kanalizacijo, pač pa v izpla-ke, gnoj. Zanima ga, ali veljavni odlok predvideva možnost, da je kmet opravičen plačila stroška kanalizacije, sicer predlaga, da ta predpis popravijo. Iz strateških usmeritev razvoja občine izhaja, da poslovno-proizvodne dejavnosti na vseh lokacijah ostajajo v enakem obsegu in se razvija njihova notranja struktura. Ne glede na kanalizacijskih sistem, zgrajen z zasebnim kapitalom, bi za uresničitev strateških razvojnih ciljev občina v vsakem primeru morala prispevati k izgradnji ali rekonstrukciji kanalizacijskega sistema na območju proizvodnih dejavnosti. Dejstvo pa je, da je prioriteta komunalnega opremljanja osredotočena na naselja, zato konkretnih odločitev o tem, ali bo občina sodelovala pri rekonstrukciji komunalne opreme v območju proizvodnih dejavnosti, še ni. Področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ureja Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09; v nadaljnjem uredba), v 4. členu pa so določene izjeme, za katere določbe uredbe ne veljajo, in sicer: ravnanje z odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu pri živinoreji
o (N
!-h
m
B
m o m -O
o
O C D
M O
hJ

Odgovori na vprašanja občinskih svetnikov
ali pridelavi rastlin in se uporablja kot rastlinsko hranilo na kmetijskih površinah v skladu s predpisom, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla. Poleg tega prvi odstavek 25. člena uredbe določa, da je izpuščanje živalskih iztrebkov, tekočih odpadkov iz mlekarn, klavnic ali vinskih kleti, silažne vode, svežega ali pregnitega blata iz greznic, odpadnih topil, koncentratov kopeli in podobnih tekočih odpadkov v vode ali v javno kanalizacijo prepovedano. Izraz hlevski gnoj je definiran v Uredbi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS 84/05, 62/08, 113/09, v nadaljevanju uredba o mejnih vrednostih), ki določa: »Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez stelje, z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.« Na občinski ravni ureja to vprašanje Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Logatec (Logaške novice, št. 10/09; v nadaljevanju odlok o odvajanju), ki v prvem odstavku 3. člena določa, da se storitve javne službe nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in na padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. Pojem komunalne odpadne vode je opredeljen v 4. členu odloka o odvajanju. Na podlagi zgornjih ugotovitev se storitve odvajanja in čiščenja hlevskega gnoja, gnojevke in gnojnice ne sme izvajati ter posledično tudi ne zaračunavati. V skladu z 2. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, L št. 104/09 in 14/10) se tudi za odpadno g vodo, ki nastaja pri opravljanju kme-š tijske dejavnosti in se v skladu s pred-oT pisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa
0	nevarnih snovi in gnojil v tla uporablja
1	za gnojilo v kmetijstvu, okoljska daja-, tev ne plačuje. Dodati je še treba, da se e v skladu z 17. členom Odloka o oskrbi e s pitno vodo na območju Občine Logatec vodovodni priključek praviloma
e izvede za vsak uporabnikov objekt
2	posebej, pri čemer se mora upošteva-1 ti velikost in namembnost objekta ter
količina porabljene vode. Od tega je
odvisna tudi osnova za obračun storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvede na podlagi tretjega odstavka 49. člena odloka o odvajanju, in sicer v kubičnih metrih v enaki količini in enakih razdobjih kot porabljeno pitno vodo. Če torej uporabnik nima vgrajenih ločenih obračunskih vodomerov za porabo pitne vode oz. izvedenih ločenih vodovodnih priključkov za posamezne objekte (za katere je to mogoče izvesti v skladu z zakonodajo) se vsa porabljena pitna voda na območjih, opremljenih z javnim kanalizacijskim omrežjem, ki gre čez obračunski vodomer, obračuna tudi pri storitvi odvajanja in čiščenja. To pomeni, da je uporabniku zaračunana tudi tista voda, ki ne gre v javni kanalizacijski sistem, kot je npr. uporaba vode v prehranske namene, zalivanje rož in vrtov, pranje avtomobila ipd. Meril, ki bi določala delitev oz. odnos med količino porabljene pitne in količino odvedene odpadne vode kot osnove za obračun, pa v zakonodaji ni.
5. Odgovor na vprašanje Rafaela Cepiča glede plačila komunalne infrastrukture v Rovtah
Rafael Cepič pravi, da so krajani Rovt zelo zadovoljni z začetkom gradnje čistilne naprave, na zboru krajanov pa je bilo precej »vroče krvi«. Svetnik v svojem imenu in na pobudo KS Rovte predlaga, da krajani poravnajo tretjino prispevka za komunalno infrastrukturo, za ostali del naj poskrbi občina. Odločitev, da bi krajani poravnali le tretjino prispevka za komunalno infrastrukturo, bi postavila druge občane v neenakopraven položaj zaradi višine odmere komunalnega prispevka, saj bi bil ta ob plačilu zgolj tretjine v Rovtah precej nižji od ostalih območij v občini. Glede na preračune in v težnji po enakopravnosti vseh občanov se je vodstvo občine odločilo, da od obračunskih stroškov odšteje 120.000 evrov, in sicer iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Podatek o viši sredstev te dajatve, zbranih v zadnjih 10 letih, je posredovalo Komunalno podjetje Logatec. To pomeni, da bo obračunski strošek po novem 363.362,20 evra in občan, ki ima hišo v Rovtah ali drugje v naselju Logatec, bo ob enakih vhodnih podatkih za izračun komunalnega prispevka plačal podobno. Pri naključnem izračunu s hišo neto tlorisne
površine 255 m2 in površino parcele 343,50 m2 bi na zavezanca po prvem predlogu za Rovte odpadlo 2.230,35 evra, zdaj pa le 1.675,25 evra.
6.	Odgovor na vprašanje Andreja Muršca glede plačila komunalne infrastrukture v Rovtah
Svetnik v svojem imenu in na pobudo KS Rovte sprašuje, kolikšen del zneska od obračunskih stroškov v višini 483.362,22 eur bodo s komunalnim prispevkom plačali krajani Rovt in kolikšen del bo založila občina Logatec za nepozidano zemljišče in javne objekte. Po možnosti naj bo odgovor v okvirnih oz. v točnih zneskih. Vrednost investicije, ki predstavlja skupne stroške komunalne opreme v Rovtah, je 1.106.708,20 evra. Od tega je 623.346,00 evra pridobljenih iz drugih virov financiranja. Obračunski strošek, ki predstavlja plačilo sorazmernega dela dejanskih stroškov na območju opremljanja zemljišč s komunalno opremo, ki ga zavezanec plača občini, je 483.362,20 evra. To ne pomeni, da bodo zdajšnji prebivalci Rovt nosili celoten strošek, pač pa nanje odpade strošek v okvirni višini 227.000 evra (izračun na podlagi informativnih preračunov). Razlika, več kot polovica, 256.362,20 evra, odpade na občino in novograditelje, to je na zemljišča, ki so zazidljiva in se priključujejo na novozgrajeno komunalno opremo, niso pa še pozidana. V primeru, da pozidajo vsa nezazidana stavbna zemljišča v Rovtah, bi občina iz tega naslova pobrala okvirno 123.000 evra, ob tem pa bi še vedno sama prispevala razliko v okvirni višini 132.900 evra. Podajamo še podatek, da je glede na pripravljene informativne izračune povprečni znesek na zavezanca za komunalni prispevek v Rovtah 2.050 evra. Predlog pripravljenega odloka za prvo obravnavo pa omogoča tudi možnost obročnega odplačevanja, v največ 12 mesečnih obrokih.
7.	Pobuda Vanje Uvalič Kosijer glede enakih možnosti za vse
Svetnica je podala pobudo, da kot ko-ordinatorka za enake možnosti opozarja na to, da morajo vsi občani imeti enake možnosti. Če se delu krajanov omogočijo neke ugodnosti, jih je treba zagotoviti tudi ostalim.
Občina Logatec, župan Berto Menard

Občinski razpisi so v zaključnih fazah
Upravičenci, bodite pozorni na oddajo zadnjih poročil in datume
V novembrski številki Logaških novic in na uradni spletni strani Občine Logatec www.logatec.si je bila objavljena informacija z datumi, do katerih so upravičenci občinskih razpisov morali dostaviti vsebinska poročila z dokazili. Tokrat pa upravičence spominjamo na zadnji datum, s katerim se zaključijo vsi razpisi s šestih področij: humanitarnih dejavnosti, kulture, kulturne dediščine, turizma, športa in mladih.
V vseh pogodbah o sofinanciranju dejavnosti je zapisano, da morajo upravičenci dostaviti še zadnja poročila (za različna področja so različna poročila in dokazila) z dokazili za dogodke in dejavnosti, ki so jih izvajali od 17. oziroma 28. novembra do konca leta 2011. Ta poročila z dokazili je treba sofinancer-ju dostaviti najpozneje do 13. januarja 2012. To pomeni, da mora sofinancer najpozneje 13. januarja 2012 vsa poročila z dokazili dejansko že imeti. V nasprotnem primeru se šteje, da upravičenec do sredstev ni več upravičen in jih mora vrniti v občinski proračun.
Ker ima vsako področje svoje posebnosti, upravičence prosimo, da skrbno preverijo pogodbena določila in se pri oddaji poročil ravnajo po njih. Kulturno področje, na primer, zahteva, da upravičenci po zaključku vseh dejavnosti oddajo ne le po-
ročilo z dokazili za dogodke, ki so jih za zadnja dva meseca leta najavili z izjavo, ampak tudi zaključno - končno poročilo z dokazili, ki jih niso oddali v vmesnem času. (Končno poročilo morajo sofinancerju dostaviti vsi upravičenci s področja kulture, ki imajo to določilo v pogodbi.) Če katera izmed v programu prijavljenih dejavnosti (dogodkov) ni bila izvedena, bo upravičenec pozvan, da v občinski proračun vrne sorazmerni delež sredstev. (Primer: v razpisni dokumentaciji za kulturni program je prijavitelj prijavil, da bo izvedel 10 dogodkov, izvedel pa jih je lahko le 8. Za celotni program mu je bilo dodeljenih 1.000 eur. Ker je izvedel le 8 dogodkov, je upravičen do 8/10 sredstev, kar pomeni, da lahko dobi samo 800 eur. Če je, bodisi na podlagi dovolj visokega zneska s kopij računov bodisi na podlagi izjave, da bo novembra in decembra določene dogodke še izvedel, že dobil odobrena sredstva za celotni program, bo upravičenec moral vrniti sorazmerni delež za dogodke, ki jih ni izvedel.)
Obrazci poročil so na voljo na spletišču www.logatec.si na kar treh mestih; na osnovni strani, v zavihku Vloge in obrazci in v zavihku Novice & prireditve, v podzavihku Društva. Pri pošiljanju omenjenih dokumentov prosimo vse upravičence, da dokumentov ne spenjate s spenjačem.
Renata Gutnik, občinska uprava
Obvestilo lastnikom zemljišč ob vodotoku Logaščica
Vse lastnike zemljišč ob vodotoku Logaščica obveščam, da morajo v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZG0-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, in 57/08, v nadaljevanju zakon) poskrbeti za priobalno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2. reda, kamor spada tudi Logaščica, pet metrov od meje vodnega zemljišča.
100. člen zakona lastnikom priobalnih zemljišč namreč nalaga dolžnost, da morajo ob vodah 2. reda zagotavljati košnjo, odstranjevati prekomerno zarast na bregovih, plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete in snovi. Prav tako ne smejo odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa morajo obvestiti vodovar-stvenega nadzornika.
Ob ugotovljenem ravnanju v nasprotju z določbami 100. člena zakona, so predpisane naslednje globe:
-	z globo od 4.000 eur do 125.000 eur se za prekršek kaznuje pravna oseba,
-	z globo od 2.000 eur do 4.000 eur se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
-	z globo od 600 eur do 2.000 eur se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti,
-	z globo od 400 eur do 1.200 eur se za pre-
kršek kaznuje posameznik.
Hkrati bi rad še opozoril, da lastniki priobalnega zemljišča ne smejo spremeniti oziroma prestaviti struge, saj vsak poseg vpliva na hidravlični odtočni režim tudi gor- in dolvodno (torej posega v interese drugih) ter s tem povezane erozijske in poplavne procese. Prosim vas, da v izogib morebitnim globam in v skrbi za protipoplavno varnost navedeno upoštevate.
Za vse informacije v zvezi z obvestilom se obrnite na uradno osebo Simono Šušteršič Štrukelj osebno ali po telefonu na številko 01 759 06 00 oz. prek elektronske pošte ob-cina.logatec@logatec.si.
Župan Berto Menard, l. r.
Gasilski dom PGD Vrh Svetih Treh Kraljev dobil priznanje za najbolj urejen gasilski dom
V okviru prvih Dni slovenskega turizma, ki so bili v Hotelih Bernardin v Portorožu 8. in 9. decembra 2011, so organizatorji v akciji Moja dežela lepa in gostoljubna podelili tudi najvišja priznanja v vseh kategorijah. V kategoriji gasilskih domov, grajenih od 1930 do 1970 leta, je najvišje priznanje prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Svetih Treh Kraljev za svoj gasilski dom. Iskrene čestitke!
Berto Menard, župan Občine Logatec
O (N
!-h
m
B
m o m -O
o
C D
M O
hJ

Povzetek srečanj na temo komunalnega prispevka za območja Jačke, Mandrg, Gorenjega Logatca, Volčjega hriba, Plesišča in Rovt
r
0
0Q fa
fC
n
1 c ,
d fC
o
fC
m
fC ^
2 O
Zupan Berto Menard, podžupanja Ladka Furlan in podžupan Vladimir Puc so se oktobra in novembra skupaj z občinsko upravo in v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi petkrat sestali na različnih lokacijah ter pripravili srečanja z občani na temo odmere komunalnega prispevka za določena območja, kjer je komunalna oprema že zgrajena, in tista, kjer se bo gradila na novo.
Tematika je napovedovala burne razprave, saj seznanitev občanov s tem, da jim bo občina nekaj zaračunala, ni nikoli dobrodošla. Vendar se temu ne moremo izogniti. Gledano širše je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo prevzela tudi določene evropske norme in predpise, zato je Vlada RS na podlagi direktive EU, nacionalnega programa varstva okolja in resolucije o nacionalnem programu varstva okolja sprejela operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Vlada RS je s tem programom določila območja za vse občine v Sloveniji, kjer je treba zgraditi kanalizacijo do leta 2015 oziroma 2017. Ta območja v Občini Logatec so Logatec z naseljem Kalce, Rovte, Hotedršica, Laze, Jakovi-ca, del naselja Petkovec. Občina torej ne gradi kanalizacije zato, da bo obremenila občane in pobrala denar, pač pa gradnjo nalaga državni operativni program, njeno financiranje pa je opredeljeno v zakonodaji, ki ureja prostorsko načrtovanje. Iz tega naslova govorimo o komunalnem prispevku, ki predstavlja plačilo sorazmernega dela dejanskih stroškov na območju opremljanja zemljišč s komunalno opremo, ki ga zavezanec plača občini. Odmera komunalnega prispevka je enkratno povračilo sorazmernega dela stroškov na območju gradnje za določeno vrsto komunalne opreme. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.
Torek, 11. 10. 2011, Jačka in Mandrge
Župan je pozdravil navzoče in predal besedo. Občinska uprava je predstavila postopek odmere komunalnega prispevka in zakonske podlage. Poudarili so, da se komunalni prispevek odmerja samo za novo zgrajeno kanalizacijsko
omrežje. Predstavili so obe investiciji, časovni potek pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja. V razpravi je sodelovalo več občanov, ki so jim pojasnili nekaj stvari. Plačuje se delež gradnje komunalne opreme izključno za fekalno kanalizacijo. Za območji Mandrg in Jač-ke se objektom ne zaračunava strošek izgradnje meteorne kanalizacije, javne razsvetljave ali gradnje pločnika. Vsa dokazila ali kakršna koli predhodna vlaganja v namen gradnje opreme se bodo preučila pri pripravi odločb v upravnem postopku. Treba pa je razlikovati med npr. razširjeno reprodukcijo, ki pomeni investicijska vzdrževalna dela in ne konkretno namenskih sredstev za gradnjo. Tudi plačevanje kanalščine ni plačilo komunalnega prispevka, pač pa se kanalščina uporablja za vzdrževanje javne kanalizacije. Podlaga za odmero komunalnih prispevkov je odlok, ki ga je sprejel občinski svet leta 2009, sledili sta spremembi v letu 2011, in sicer Odlok o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Logatec (Logaške novice, št. 4/09, 5/11, 9-10/11). Problematika s terena pri gradnji in projektna dokumentacija nista predmet odmere komunalnega prispevka, je pa bil komentar občanov vsekakor dobrodošel in bo vplival na boljše odnose in način sodelovanja v prihodnje.
Sreda, 12. 10. 2011, Gorenji Logatec
Uvodoma je predsednik KS Rožmanc pozdravil navzoče in predal besedo županu. Nato je g. Bokal predstavil projekt: zahodni del Gorenjega Logatca je leta 2002/2003 začel z obnovo meteornega kanala, sledila je gradnja v letih 2003/2004 z dodatkom kanala Režiška proti Cuntovi grapi. Gradbeno dovoljenje za Gorenjsko, Strmico, Režiško in Grajsko pot je bilo pridobljeno 2003. in dopolnjeno 2004. Leta 2011 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za kanalizacijo od črpališča pri Gradu. Sledila je predstavitev odmere komunalnega prispevka. Vprašanja so se nanašala predvsem na tolmačenje izrazov, ali se prispevek plača še enkrat, če je že bil plačan ob izdaji gradbenega dovoljenja, kdo so zavezanci, kaj je s kanalščino in amortizacijo. Izpostavljeni so bili še drugi dejavniki, vezani na gradnjo, in sicer smrad iz meteorne kanalizacije, dogovori za asfalt in odstope zemljišč, ki še niso za-
ključeni, kdo nadzoruje dela pri gradnji, da je kanalizacija nekakovostna, brez protipoplavnih ventilov. Izpostavljen je bil problem razsvetljave na Režiški in Grajski poti, predvsem z vidika varnosti otrok. Odpirala so se tudi druga vprašaja: glede kamnoloma, kdo je odgovoren za čiščenje Črnega potoka in kam gre denar za gozdne ceste.
Četrtek, 13. 10. 2011, Volčji hrib
G. Bokal je predstavil investicijo. Gradilo se je leta 2007: obnova vodovoda, spodnja cesta z vgradnjo manjkajoče infrastrukture, fekalna kanalizacija z malo čistilno napravo, meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, elektrovodi in telefonija. Uporabno dovoljenje je bilo izdano septembra 2011. Sledila je predstavitev projekcije s predlogom za spremembe in dopolnitve odloka, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka, s čimer so zajeti dejanski stroški investicije, vključno s financiranjem občine in upoštevanjem dogovora iz leta 2009. Sledila so vprašanja: kdo je zavezanec, ali je v odmero prispevka vključena tudi javna razsvetljava. Prisotni so navedli problematiko ceste in škarpe ter neurejene poravnave, moti jih javna razsvetljava in neupoštevanje predhodnih dogovorov, izpostavljeno je bilo vprašanje glede jaškov in sifonov. Občani so povedali, da so bile med gradnjo težave s postavitvijo škarp in da je bilo na terenu dogovorjeno, da hiša ne bi bila tik pod lučjo.
Sreda, 2. 11. 2011, Plesišče
Župan je po uvodnem nagovoru predal besedo g. Bokalu, ki je predstavil območje. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno 2009., zgradili so celotno komunalno infrastrukturo (cesta, kanalizacija, meteorna voda, elektrika, plinifikacija). Vrednost po pogodbi je bila 575.000 eur. Pojasnili so, da je pri tehničnem pregledu Elektro zahteval pokablitev do TP na Martinj hribu. Sledila je sprememba gradbenega dovoljenja leta 2010, dela so zaključena, uporabnega dovoljenja še ni. Občane je zanimalo, ali je mogoča priključitev na omrežje pred plačilom komunalnega prispevka, če prispevek vključuje tudi priključek, ali je gradnja čistilne naprave obvezna, kakšen je postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Nekaj vprašanj je bilo o služnostih, ali te vključujejo tudi dovoljen poseg v skladu s projektno dokumentacijo.

Prebivalci so predlagali terenski ogled ceste, ki naj bi potekala napačno. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje, ali bo zaradi čistilne naprave kaj smrdelo.
Četrtek, 3. 11. 2011, Rovte
Prisotne sta nagovorila predsednik KS Rovte in župan. G. Bokal je predstavil projekt gradnje kanalizacijskega voda in lagunske ČN. Izvajalec je izbran in uveden v delo. Projekt je 2009. pripravilo podjetje Aquadata, oktobra 2010 so pridobili gradbeno dovoljenje. Investicija združuje 4 črpališča in lagunsko čistilno napravo. Sledila so vprašanja: ali bo občina kaj prispevala, treba je najti rešitev, da bo strošek nižji, ali bo mogoč odlog plačila in plačilo na 24 mesecev, zakaj se ne sofinancira iz okoljske dajatve, kdaj se bo začelo plačevati. Sledila so vprašanja glede izbranega izvajalca glede na
ponudbo, ki je bila nižja; kdo razpisuje pogoje in merila, da je to najnižja cena, in reference; ali bodo Rovte plačale več kot drugje v občini. Sledili so predlogi: od kje vzeti sredstva, da bi bil strošek nižji (variabilni del dohodnine ipd.), prisotne je zanimal del nezazidanih zemljišč v Rovtah: kaj tam, kjer vodovoda ni, in kako bo s Petkovcem. Ali se bo hkrati s kanalizacijo gradil pločnik; sicer pa je bil podan predlog, naj se umirjanje prometa reši drugače (ležeči policaji, meritve hitrosti). Vprašanja so bila o izvedbi priključkov, kaj v primeru, ko s prostim padom ne bo šlo, kdo plača hišni priključek in koliko stane, ali bodo vonjave pri lagunski čistilni napravi, kdo bo kril razliko v stroških, ki bi nastali po izvedbi del, kam gre taksa, ki jo redno plačujejo občani. Na vprašanja so predstavniki občinske uprave in izbranega
izvajalca odgovarjali sproti, predlagalo se je tudi oblikovanje gradbenega odbora, ki bi na terenu usklajeval predloge posameznikov v Rovtah.
Zaključujemo, da so bili vsi odgovori na vprašanja podani sproti. Občinska uprava je občane korektno obvestila tudi o vseh nadaljnjih postopkih, vezanih na odmero komunalnega prispevka. Če so še kakšna vprašanja na to temo, ste vsekakor dobrodošli, da se obrnete na občino in skupaj bomo poskusili rešiti nejasnosti. Res je, da veliko zadev rešujemo za nazaj, v težnji iskanja najugodnejših rešitev za občane pa menimo, da bomo prišli do skupnega jezika. V vseh primerih je jasno, da se ne moremo izogniti zakonodaji, pa tudi če ni najbolj življenjska.
Občinska uprava
Občinski prostorski načrt še ne bo sprejet
Nemalokrat se občini očita, da že deset let sprejema občinski prostorski načrt (OPN). Treba je pojasniti, da ni vse odvisno le od občine, saj občina ogromno dela na tem področju in si prizadeva za čimprejšnji sprejem OPN-ja. V občinski upravi se s sprejemom OPN-ja ukvarja le ena oseba, ki ji pomaga zunanji sodelavec. Za primerjavo naj navedemo Mestno Občino Ljubljana, kjer je na takem projektu delalo 13 ljudi iz uprave z več kot sto zunanjimi sodelavci.
Občina Logatec je že decembra 2006 na podlagi zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) začela s postopkom sprejema Strategije prostorskega razvoja Občine Logatec (SPRO). Na podlagi ZUreP-1 je izvedla prvo prostorsko konferenco, izdelala obvezne strokovne podlage in pridobila smernice. Tik pred javno razgrnitvijo se je spremenila zakonodaja in je bilo treba spet začeti s postopkom po novem zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt).
Tako je župan 25. 10. 2007 sprejel sklep o začetku priprave sprejema OPN-ja. Občina je decembra 2007 pripravila osnutek in od februarja do novembra 2008 pridobivala in usklajevala smernice nosilcev urejanja prostora. Dopolnjen osnutek je bil pripravljen februarja 2009, v skladu z zakonom o varstvu okolja pa je bilo treba izdelati še okoljsko poročilo in celovito presojo vplivov na okolje, kar je bilo izvedeno aprila 2009. Sledila je javna razgrnitev z javno obravnavo avgusta in septembra 2009, predlog OPN-ja pa je bil pripravljen decembra 2009. Februarja 2010 je bil posredovan nosilcem urejanja prostora, da podajo svoja mnenja. V zakonsko predpisanem roku je od 35 nosilcev urejanja prostora prispelo le 12 mnenj.
Kadar mnenja s strani nosilcev urejanja prostora niso posredovana v zakonskem roku, zakonodaja občinam sicer omogoča, da nadaljujejo s postopkom priprave in sprejemom OPN-ja, vendar je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) priporočilo, naj se skuša mnenja pridobiti ne glede na pretečen rok. Iz prakse namreč izhaja, da v nasprotnem primeru vlada odloči, da predlog ni usklajen in vrne pripra-
vljavca na usklajevanje mnenj. Na podlagi usklajevanj od marca do decembra 2010 je občina uspešno pridobila večino mnenj. Če bi se vsi nosilci urejanja prostora držali predpisanih rokov, kar je žal neodvisno od delovanja občinske uprave, bi zadeve verjetno sprejemali hitreje.
Drugi predlog OPN-ja je bil pripravljen junija 2011 in posredovan za pridobitev mnenj. Zadnje negativno mnenje je po preteku štirih mesecev, oktobra 2011, posredovalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Negativno mnenje MKGP-ja se, iz nam nerazumljivih razlogov, dotika posegov, za katere je v postopku že izdalo pozitivno mnenje oz. se je z njimi strinjalo. Drugo težavo predstavlja njihova zahteva, da se območja kmetijskih zemljišč določijo po dejanski rabi, čemur pa nasprotuje MOP. To pomeni, da se morata med sabo najprej uskladiti ministrstvi. Kot tretje, je ministrstvo za obrambo v občini Logatec opredelilo območje za potrebe obrambe zunaj naselij na Medvedjem Brdu, ki pa posega na kmetijska zemljišča, in nam je o tem podalo pozitivno mnenje. S tem pa se ne strinja MKGP, zato bodo prej potrebna usklajevanja tudi med tema ministrstvoma.
Zakonodaja sicer določa pristojnosti države in občine: »občina je pristojna za določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor«, vendar postopek sprejema OPN-ja pomeni, da je občina v praksi odvisna od pridobitve pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora.
Za sprejem OPN-ja torej manjkata še mnenji MKGP-ja in Agencije RS za okolje. S predstavniki zadnje smo se sestali septembra, popravili smo vsebinske pripombe, na uradno mnenje pa še čakamo. Občina dobro sodeluje z ministrstvi in jih opozarja na upoštevanje rokov, vendar vpliva na to, kako delajo drugi uradniki, pač nima. Prav tako se občina ne more opredeljevati do razvojnih pobud posameznih ministrstev, ampak morajo ministrstva med seboj doseči dogovor. Veliko pa bi bilo rešeno že, če bi se vsi držali predpisanih rokov in bi bili tako korak bližje sprejemu OPN-ja.
Občinska uprava
o (N
!-h
m
B
m o m -O
'S
O C D
M O
hJ

V Valkartonu obeležili 40 uspešnih let
Visoki jubilej so zaznamovali delovno, z zbiranjem utrinkov preteklega obdobja in natečajem za najbolj uporaben izdelek iz valovitega kartona
Predsednik uprave Valkartona Rade Mijatovic ob jubileju poudarja, da se v 40 letih skriva veliko izkušenj, premišljenih korakov, primernih investicij in pravih odločitev v preteklosti. S poslovanjem v letošnjem letu je zadovoljen. »Kljub splošni gospodarski situaciji v državi in na pripadajočem trgu smo se približali zastavljenim ciljem,« pravi.
Valkarton 20 odstotkov svoje proizvodnje izvozi, največ na trge sosednjih držav, sodelovanje z Ikeo pa so pred leti prekinili, ker poslovanje z njimi ni več bilo donosno in ni omogočalo kritja stroškov. »Med večjimi kupci na domačem trgu so podjetja predelovalne industrije na področju prehrane, pijač, tehničnih in kemičnih izdelkov,« pojasnjuje Mijatovic. Finančna in ekonomska kriza sta po njegovih besedah močno vplivali na zmanjšanje proizvodnje v predelovalni industriji Slovenije, negativne učinke pa sta imela tudi kreditni krč zaradi slabih naložb bank in visoka raven cen osnovnih surovin. V zadnjem obdobju sta bila ključnega pomena prestrukturiranje skupine in konsolidacija proizvodnih kapacitet, medtem ko prevzem Valkartono-vega lastnika Belišca s strani Duropacka
iz Avstrije po Mijatovicevem mnenju prinaša nove priložnosti za povezovanje, prenose dobre prakse in optimizacije skupnih nastopov pri pridobivanju strank.
Ob jubileju so zaposlene in upokojene Valkartonovce pozvali, naj s svojimi spomini prispevajo k izdaji jubilejne številke Valkartonovih novic. Vsak prispevek je dodal košček k skupnemu mozaiku, najbolj izvirne pa so objavili v reviji. Obletnico so obeležili tudi z natečajem med mladimi oblikovalci - povabili so jih k predstavitvi uporabnega izdelka iz valovitega kartona. Med 33 prispelimi so izbrali tri najboljše in zelo nadarjenim mladim oblikovalcem na prireditvi za zaposlene in poslovne partnerje izročili denarne nagrade. »Predlagane rešitve in poslane izdelke je ocenjevala strokovna petčlanska komisija, ki je ocenila idejo, uporabnost in perspektivnost rešitve. Zmagala je izvirna embalaža za srajce,« pravi Mijatovic.
Mijatovic je kritičen do strategije o deindustrializaciji države. »Samo od storitev (prodajanja pameti) in neproizvodnih dejavnosti se ne da živeti in ni malo tistih, ki v zadnjem času govorijo o reindustrializaciji.« Proizvodnja embalaže iz valovitega kartona izdelkom
Rade Mijatovic, predsednik uprave Valkartona. (foto: Valter Leban)
dodaja vrednost in v tem prvi mož Val-kartona vidi prihodnost. »Mislim celo, da je to ena pomembnejših prednosti,« pravi, skrbi pa ga pomanjkanje dela pri odjemalcih, selitev nekaterih pro-izvodenj iz Slovenije ter gospodarske razmere v sosednji Italiji, kjer je njihov najbližji izvozni trg. Od prihodnje vlade med drugim pričakuje, da bo več pozornosti namenjala gospodarstvu in ustvarila bolj konkurenčno poslovno okolje, uredila bančni sektor in omogočila lažje kreditiranje podjetij.
Blanka Markovič Kocen
Z
Zdravje - medgeneracijsko središče
godilo se je 2. decembra. Odprli so medgeneracijski center Zdravje, ki ga je zasnovalo in postavilo logaško društvo upokojencev. Slovesnosti se je udeležilo toliko ljudi, da vsi celo niso mogli v sicer velik osrednji kletni prostor v društveni zgradbi na Stari cesti 8. Prišli so tudi logaški župan Berto Menard, mag. Gordana Možina Florjanc z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Anka Tominšek, predsednica sveta ZPIZ, ter Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana in predsednik evropskega združenja upokojenskih organizacij. V programu, ki ga je spretno povezoval Marcel Štefančič, so sodelovale pevke domačega ženskega zbora invalidov in upokojencev, Veseli vandrovci, otroci iz vrtca Kurirček, recitatorja Ema Verdinek in Luka Jereb, citrarka Urša Rožmanc, harmonikar Luka Nagode. Kvartet Štefana Rihbergerja je uprizoril skeč Volitve.
Maja Štiglic, raziskovalka s Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru je povzela vsebino projekta Nasilje nad starejšimi ženskami, ki so ga zasnovali na fakulteti in ga ponujajo zainteresiranim, da bi starejše opozorili pred nevarnostmi in jih poučili, kako se jih ubraniti. Z nagovori so navzoče nato pozdravili Možina Florjančeva, Tominškova, župan Menard, Sedmak in predsednik KS Naklo Matjaž Kete. Dolnjelogaški župnik Janez Kompare je blagoslovil prostore in uporabnike, zatem pa so Marjan Sedmak, Tončka Rudolf in predsednik DU Logatec Vlado Puc prerezali slavnostni trak in prostor predali njegove-
r
0
0Q fa
fC
n
1 c ,
d fC
o
fC
m
fC ^
2
0
1	mu namenu.
S prerezom traku so Vlado Puc, Tončka Rudolf in Marjan Sedmak prostore Zdravja predali novemu namenu. (foto: info.zdus)
Puc je v svojem nagovoru nanizal misli o pomenu takega medgeneracijskega središča, v katerem bodo našle svoj prostor najrazličnejše dejavnosti, tako tiste, ki jih izvaja društvo samo, kot druge, ki jim bo tak prostor dobrodošel. Središče ni nastalo čez noč. Tudi še ni povsem opremljeno, toliko pa že, da se lahko uporabi vsaj kot družabni prostor. Za polno opremljenost bo treba zagotoviti še kaj denarja. Že zdaj prijaznega videza naj bo prostor res pravo stičišče starejših z mladimi.
Jago

Pozimi še bolj previdno po cesti
S pomočnikom komandirja Policijske postaje Logatec Marjanom Škodo smo se ob koncu leta pogovarjali o nevarnostih, ki prežijo na otroke in mlade, o varni uporabi pirotehničnih sredstev ter o obnašanju na cesti v zimskih razmerah.
Policisti redno obiskujete šolarje. O čem govorite z njimi?
Ko dobijo rumene rutke, jih obiščemo prvič, nato se z njimi srečujemo ves čas obveznega šolanja. Vsebine so prilagojene starostnim stopnjam. Že pred leti je ministrstvo za notranje zadeve izdalo delovni zvezek z naslovom Policist Leon svetuje. V njem je vrsta zgodb z nasveti za varnost otrok. Vsekakor pa naj si mladi zapomnijo, da neznancem ne gre zaupati, da naj jih ne spuščajo v stanovanje. Brez mobilnih telefonov in interneta si skorajda ne predstavljamo življenja, oba pa skrivata pasti, ki jih nepridipravi s pridom uporabljajo. Zatorej: ne se sestajati z neznanci, ki ste jih spoznali prek njiju, na spletu ne objavljajte svojih podatkov, še posebej velja to za fotografije ter telefonske in druge številke.
Žal niso le neznanci tisti, ki lahko mladim uničijo življenje. O nasilju v šoli in v družini neradi govorimo.
Prvi, ki običajno opazijo poškodbe, neobičajno vedenje, so sošolci in učitelji, a na vprašanje, kaj je narobe, pogosto ne dobijo pravega odgovora. Policist Leon priporoča pogovor z učitelji. Pomembno vlogo ima tudi center za socialno delo, s katerim
logaški policisti zelo dobro sodelujemo. Obravnavamo dejanja, ki zahtevajo res poglobljeno in previdno obravnavo.
Pirotehnična sredstva so največkrat v rokah mladih. Vaš nasvet?
Ni jih dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, sredstvih javnega prometa in na prireditvenih prostorih. Prepovedani so prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov razredov 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, mednje sodijo tudi petarde. Kaže, da so uporabniki resno vzeli naše opozorilo, da je treba tudi z dovoljenimi sredstvi ravnati skrajno previdno, upoštevati navodila proizvajalcev, saj so to še vedno nevarna, eksplozivna sredstva.
Decembra bo problematična tudi vožnja v vinjenem stanju.
Brez alkohola verjetno vedno ne bo šlo. Zato pa imamo vedno dve možnosti: ne piti, če pa že piti, poklicati taksi oz. nekoga, ki vas bo varno pripeljal domov.
Na kaj morajo biti vozniki pozorni pozimi?
Večina voznikov zimsko opremo že ima. Če se zanašate na verige, opozarjam, da morajo biti prilagojene dimenzijam koles, ob sneženju, ko se sneg oprijema vozišča (zimske razmere), pa na kolesih in ne v prtljažniku. Tudi hitrost je treba prilagoditi vremenskim razmeram. Še najbolje je, da ostanete doma, če nimate nujnih opravkov. Če morate na pot, je mogoče bolje iti z vlakom ali avtobusom. Koristno
je, če poslušate vremensko napoved, ki je zadnje čase precej točna. Pohvalim lahko komunalno službo, ki dokaj hitro poskrbi, da so vsaj glavne ceste hitro očiščene.
»5krat STOP je COOL«
Recimo STOP:
1.	Umiranju na naših cestah!
2.	Hitrosti!
3 .Alkoholu!
4.	Drogam in drugim
psihoaktivnim snovem!
5.	Agresivnemu obnašanju!
Pozimi je tudi vidljivost slabša.
Odsevna telesa, kresnička, trak ali kakšno svetilo, so predmeti, ki pešce napravijo bolj vidne. Pešce vedno opozarjamo, naj tam, kjer ni pločnikov, hodijo po levi strani ceste. S tem poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Ob zmanjšanji vidljivosti sta pešec in kolesar, če nima prižganih luči, slabo vidna in seveda prva na udaru močnejšega. Žal je v naših krajih še vedno precej cest brez pločnika in kolesarske steze. Mimogrede še to: Notranjska cesta čez Marin hrib je ovinkasta, nevarna, marsikdo vozi prehitro, so nas opozorili občani. Toda pri večkratnem merjenju hitrosti na tem delu nismo »ujeli« nikogar, ki bi prekoračil dovoljeno hitrost. Kar pa še ne pomeni, da je cesta varna. Upam, da se bodo slej ko prej našla sredstva za njeno ureditev.
Brane Pevec
Spomnili so se žrtev prometnih nesreč
Svetovna zdravstvena organizacija Who je tretjo nedeljo v novembru imenovala za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Lani so se pred Škrljevo hišo v Logatcu prvič zbrali podporniki gibanja, ki so se spomnili žrtev. 19. novembra letos je srečanje organiziralo Združenje šoferjev in av-tomehanikov Logatec, učenci logaških osnovnih šol pa so razstavili svoje izdelke na to temo (na fotografiji). Romana Hribar iz občinske uprave je spregovorila o pomenu in namenu dneva spomina, župan Berto Menard pa je opozoril na to, da marsikje še vedno nimamo urejenih pločnikov in kolesarskih stez: »Ne bo dovolj samo čakati na pomoč države, kot kaže, bomo stvari morali prijeti v svoje roke.« Bojan Žaren, komandir Policijske postaje Logatec, je med drugim povedal, da so lani v prometnih nesrečah v naši občini umrli trije ljudje, letos pa
eden. »Cilj je: nič mrtvih, za kar se moramo potruditi sami, tako da spoštujemo prometne predpise.« Svojo bolečino je z udeleženci delila tudi hčerka letošnje žrtve in opozorila na nesmiselno obnašanje voznikov na cestah. Mesec dni po
dnevu spomina moramo, žal, popraviti letošnjo bilanco: 5. decembra je v nesreči v Napoleonovem drevoredu ugasnilo še eno življenje.
Besedilo in foto: Brane Pevec
O (N
!-h
m
B
m o m -O
o
C D
M O
hJ

Srce, ki vidi
Dobrodelni koncert Karitas v Rovtah tudi letos napolnil dvorano
TDomu krajanov v Rovtah se je 6.
V novembra že šestnajstič po vrsti odvil dobrodelni koncert župnijske Karitas pod geslom Srce, ki vidi. Kot vsako leto je tudi letos pestra paleta predvsem glasbenih gostov v dvorano privabila številno občinstvo. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je dala slutiti, da bo tudi letošnji koncert zelo uspešen.
Oder so prvi zavzeli najmlajši plesalci OŠ Rovte, ki so pod vodstvom učiteljice Nataše Vidmar zaplesali ples Gremo okrog sveta. Zelo pomenljiv naslov za tovrstno prireditev: če gremo po svetu, vidimo marsikaj lepega, a žal tudi veliko revščine, pomanjkanja in bede. Karitas tu igra pomembno vlogo.
Srce, ki vidi je bil naslov koncerta, kateremu je svoj prispevek dala tudi slavnostna govornica Ivanka Šušteršič. S priliko iz evangelija o usmiljenem Samarijanu je povedala, da nekateri preprosto imajo srce za pomoč drugim, drugi pa tega enostavno ne premorejo. Zatopljeni so v svoje težave, za ostale pa so slepi in gluhi. Kot je dejala, še vedno velja, da dobrodelne organizacije živijo od obljub bogatih in od darov revnih.
Med obiskovalci so bili tudi nekateri pomembni predstavniki in gostje,
med njimi vodja svetovalne službe na škofijski Karitas Alenka Petek, upokojena pravna svetovalka Ivanka Šušteršič, direktorica CSD Logatec Tatjana Mila-vec, predsednik KS Rovte Viktor Trček, župan Berto Menard, podžupana Vladislav Puc in Ladka Furlan, ravnatelj OŠ Rovte Mitja Turk, domači župnik Janez Petrič ter nekateri občinski svetniki in predstavniki cerkvenega in političnega življenja v Rovtah in okolici.
V dobri dve uri in pol trajajoči prireditvi se je zvrstilo veliko glasbenih gostov. Med njimi smo bili še posebej veseli ženskega upokojenskega pevskega zbora iz Rovt. Zapele so pod vodstvom Mari Loštrek Žižek in požele velik aplavz. Mlajši rod pevk sta zastopali Cerkničanka Kata Klemenc in Korošica Sara Kobolt. Obe imata že kar nekaj glasbenih izkušenj, Sara že celo nastop na Emi. Nastopile so tudi štiri pevke zbora Kresnice pa pevski sestav Pot. Ta se loteva mladinskih duhovnih pesmi, ki jih popestrijo s kitaro. Tone Rus, ki s svojim ansamblom žanje uspehe, jo je skupaj z otroki urezal v dveh melodijah kar po domače. Poljanski orgličarji so nežno zaigrali na orglice, na odru pa so razveseljevali tudi brata Marjan in Miha ter bratranec Tomaž Šubic iz Tria Šubic. Občinstvo je navdušil številčen sestav
diatoničnih harmonik orkestra Primoža Merlaka iz Podlipe, vsem pa bo v spominu najbolj ostal pevec Kamničan Franci Pušnik. Pred 11 leti je njegovo že tako težko življenjsko pot prekrižala bolezen, rak na jeziku. V boju z njim je zmagala njegova volja do življenja in petja. Danes s hvaležnostjo gleda na vse, kar se mu dogaja, in kot po čudežu spet poje, snema in vliva voljo vsem, ki so na kakršni koli preizkušnji. Nežne melodije v pesmi Angel ter srce parajočo V nebeškem raju so ljudem v dvorani privabile solze v oči.
Koncert se je končal z zahvalami tistim, ki so ga omogočili in tistim, ki so sodelovali. Med njimi prav gotovo ne gre prezreti gospoda Hieronima Kavčiča ki že od vsega začetka neumorno skrbi, da je prva novembrska nedelja Karita-sova. Vsi sodelavci in tehnično osebje pa seveda pristavijo svoj del, da na odru lahko vidimo in slišimo kaj lepega in navdušujočega. Jakob Skvarča in Rezka Drmota sta spretno vpletala misli o dobroti med posamezne točke. Končala pa sta z mislijo, ki nas nagovarja: Življenje je kot ogledalo. Če boš vesel, ti bo vrnilo nasmeh. Bodi srečen, glej s srcem in videl boš tudi tisto, kar je očem nevidno.
Metka Bogataj
r
0
0Q fa
fC 3
1 O
d fC
o
fC
m
fC ^
2 O
Miklavževanje na Vrhu
Učilnica POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev se je 5. decembra zvečer spet spremenila v dvorano. Tokratnega večera so se najbolj veselili otroci. Kako tudi ne, pričakovali so samega Miklavža. Njegov prihod so pospremili pevci Otroško-mla-dinskega zbora Vrh Svetih Treh Kraljev pod vodstvom Andreje Kranjc in igralci dramske skupine Nazaret iz Logatca. Zbor je za uvod zapel dve pesmi, mladi igralci pa so se predstavili z igrico Rože Gantar Skrivnostni nočni sprehajalec. Igrico je režirala Kati Dolenc. Zgodba govori o prepiru med otroki, ki se ne morejo dogovoriti, ali Miklavž je ali ga ni. Zaplet reši mama, ki pove, da je Miklavž povsod tam, kjer vladata dobrota in usmiljenje oziroma ga ni, kjer in kadar ljudje drug drugemu želijo slabo. Otroci se v igrici odločijo, da tudi sami pomagajo Miklavžu in s pozornimi darili osrečijo sosedovo Urško in njeno mamico.
Nato je na oder v spremstvu angelčkov in dveh nagajivih parkeljnov zares prišel sveti Miklavž. Nagovoril je zbrane in
Otroke na Vrhu je obdaril Miklavž. (foto: Miha Kavčič)
vsakemu od otrok poklonil darilo, ki mu ga je pripravil. Za konec so otroci zapeli še pesem o Miklavžu in mu pomahali v pozdrav. Starši in otroci so jo hitro mah-
nili domov nastavit peharje. Kdo ve, če jim je Miklavž ponoči tudi doma prinesel kako dobroto?
MK

Postavili nadstrešek nad vhodom v stavbo na Tržaški 105
Decembra 2010 so starši otrok, ki obiskujejo enoto Tičnica Vrtca Kurirček, prosili Občino Logatec, da poskusi priskrbeti nadstrešek nad vhodom v stavbo, v kateri je vrtec. Vstopanje v stavbo ob neugodnih vremenskih razmerah, ko so roke polne torb in še otrok, je bilo težavno in kaj hitro je koga namočil dež.
Na občinski upravi smo zavihali rokave in že januarja 2011 od izvajalca, ki obnavlja enote kulturne dediščine, dobili predlog, kakšen naj bi bil nadstrešek. Ker stavba na Tržaški 105 sodi v območje registrirane nepremične kulturne dediščine Logatec (Trško naselje, EŠD 17339 in arheološko najdišče Longaticum, EŠD 11102), smo morali postopati v skladu z zakonodajo s področja graditve objektov in z zakonom o varovanju kulturne dediščine. Zavod za varstvo kulturne dediščine je za nadstrešek dal najprej kulturnovarstvene pogoje, na podlagi katerih smo lahko izdelali dopolnjeno verzijo videza
nadstreška, ki je opredelila, iz katerih materialov in kakšnega videza je lahko nadstrešek.
Ker do vhoda v stavbo sega parcela, ki je last Direkcije RS za ceste smo hkrati morali pridobiti njihovo soglasje s pogoji za poseg. Po preučitvi vseh
pogojev je bil izdelan zadnji predlog videza nadstreška, ki je manjši od pr-
Do majhnega nadstreška je vodila dolga pot. (foto: Renata Gutnik)
votnega. Zunanji del nadstreška mora biti namreč od ceste umaknjen najmanj 6,10 metra, kar pomeni, da je lahko širok točno toliko, kot je nadstrešek, ki je postavljen nad vhodom.
Po vseh zbranih pogojih in oblikovanem videzu nadstreška je bilo treba poiskati izvajalca. Najugodnejše izmed treh je bilo podjetje Kovinski izdelki Marušič, ki je nadstrešek namestilo 18. novembra. Še pred izvedbo je občina morala dobiti še kulturnovarstve-no soglasje za poseg, soglasje ostalih lastnikov dela stavbe in pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice za senco
nadstreška, ki pada na parcelo v lasti DRSC. Kljub temu, da je nadstrešek videti simpatičen in enostaven, je postopek pridobitve vseh soglasij in ostale dokumentacije vzel 11 mesecev, veliko ur dela in kar nekaj dobre volje.
Skoraj leto je minilo od izražene želje po tej minimalni zaščiti in zdaj jo končno imamo. Naslednja želja, ki bo kmalu uresničena, pa je ureditev zunanjega igrišča za to vrtčevsko enoto, a to je že druga zgodba, ki bo prav kmalu postala še ena uspešnica in bo razveseljevala naše najmlajše.
Renata Gutnik
December - mesec običajev
Decembra se zvrsti veliko praznikov, s katerimi je poznana vrsta običajev, ki so ponekod še zelo živi. Da bi obudila spomin nanje, je Knjižnica Logatec v enoti Rovte 1. decembra pripravila srečanje z etnologinjo in kulturno antropologinjo Marjeto Malešič. V dobri uri smo se spomnili adventnih praznikov, ko je vse v znamenju pričakovanja nečesa novega. Med prevladujoče krščanske prvine se še vedno vpletajo elementi poganstva. Velik pomen v tem času dajemo svetlobi, saj je dan kratek in je v naravi primanjkuje. Zato je prižiganje adventnih sveč pomenilo več svetlobe in topline tako na zunaj kot tudi v srcih posameznikov. Sveče naj bi bile vijolične ali bele barve, saj pomenita nedolžnost, upanje in spokornost. Gostja je nekaj misli namenila tudi praznikom svete Barbare, svete Lucije in adventnemu šmarnu. O svetnicah je znanih več legend. V tem času se poseje tudi božično žito, ki ozeleni ravno do božiča. Posebej je poudarila pomen praznika svetega Nikolaja ali Miklavža. Rodil naj bi se v premožni družini, a je bogastvo razdelil med revne in postal simbol dobrote, ki otrokom vsako leto prinaša darila. O Miklavžu obstajajo tudi številne legende; najbolj je znana tista o treh kepah zlata, ki jih je dal revnim hčerkam, da so se lahko omožile. Darovi pa se so se z leti močno spremenili in nekdaj
običajnega suhega sadja ali rožičev skoraj ni več. Miklavžu je posvečenih veliko slovenskih cerkva, tudi ljubljanska stolnica in nam bližnja cerkev na Praprotnem Brdu. Zanimivo, da parkeljni niso povsod njegovi spremljevalci. Adventni čas poudarja tudi zelenje: božično žito, adventni venec, božično drevesce, Miklavževa šiba so znamenje novega porajajočega življenja, neminljivosti, nečesa novega. Od božiča do novega leta je skoraj vsak dan praznik. Zvrstijo se štefanovo, šentjan-ževo, nedolžni otročiči in silvestrovo. Povezani z običaji, kot sta blagoslov konj na god svetega Štefana in tepežkanje na god nedolžnih otročičev. Prazniki so povezani tudi z načinom prehranjevanja. Advent je namenjen postu, za božič pa je bila na mizi boljša večerja, ki je vsebovala meso. Na novega leta dan naj bi ljudje obvezno jedli svinjino, ki je pomenila napredek, saj prašiči vedno rijejo naprej. Nasprotno pa ni bilo dobro jesti perutnine, kajti kokoši vedno grebejo nazaj. Večer ni bil ravno dobro obiskan, a kdor je bil, se je lahko v mislih in ob podajanju razlage nehote vrnil v čas, ko so prazniki delovali bolj skrivnostno in smo komaj čakali, da nas ovijejo v čaroben čas pričakovanja.
Metka Bogataj
O (N
B
m o m -O
o
O C D
M O
hJ

Jubilejni zvoki
Pod spretno roko zborovodje Tomaža Tozona (skrajno desni) so se zbrali pevci, ki so kdajkoli peli v Logaškem oktetu in veličastno odpeli dve skladbi. (foto: David Kunc)
proti vasi šli, Krpačevo Tamkaj za goro,
Logaški oktet, ki je z nami že 40 let, je na 211. obletni dan Prešernovega rojstva odpel svoj praznični koncert
V dvorani Narodnega doma so 3. decembra odmevali jubilejni zvoki Logaškega okteta, ki prepeva doma, po Sloveniji in daleč po svetu že polnih 40 let. Domiselno sporočilna programska zasnova Janeza Podjeda, ki je v spomin na velikega poeta Prešerna odrecitiral njegovo Zdravljico, je bila uvodoma posvečena trenutkom, ki naj bi osvežili spomin na spočetje pevskega osmerca.
Tako je koncertna scena upodobila tudi del Gromove mizarske delavnice, kjer so med mizarskimi oblanci in ob ostrini lakirnih vonjev stekle vaje in kjer so se oblikovali pevski programi za prve nastope okteta. Nato sta s spretno in duhovito povezovalko koncertnega dogajanja Anjo Sedej o začetnih vzgibih, namerah, hotenjih in dosežkih spregovorila Janez Gostiša, - ki je s Petrom Gromom, še vedno pojočim v oktetu, sou-stanovil in sprva tudi vodil obetavno pevsko skupino -, in Marcel Štefančič, ki je za 15 let nasledil vodenje okteta (naslednjih 15 let je bilo krmilo spet v Gostiševih rokah). O nadaljnjih odmevnostih okteta prek uspešnih gostovanj doma in na tujem, še posebej po Argentini in v Moskvi, prek radijskih in televizijskih snemanj ter izdaje plošč in zgoščenk sta z Anjo pokramljala Primož Sark, organizator gostovanj in povezovanj z dramskimi umetniki, in Tomaž Tozon, velik prijatelj okteta in odličen poznavalec vokalnega glasbenega izraza, s katerim je dolga leta neprecenljivo oblikoval umetniško izpoved oktetovega repertoarja.
Jubilanti pa so ponudili svojemu zvestemu poslušalstvu in številnim prijateljskim gostom spored iz zakladnice uspešnic minulega štiridesetletja: Maškovo Strunam, Ipavčevi Dve utvi in Imel sem ljubi dve, Gerbičevo Slovo, Tomčevo Ko so fantje
Bajukovo Rožmarin se je posušil, Gallijevo La Montanara, Gotovčevo O mili mi u selu divojka, Bajukov Rožmarin se je posušil, Grumomo Rožico, Pregljevo Zdravico od svetega Roka, Hafnerjevo Samo en cvet pa Štefančičevi priredbi Hladna jesen in Pehar-ček moj ter štiri Adamove priredbe Štirje letni časi, Prišla bo pomlad, Nesrečno dekle in Sem zaljubljen bil. Vsako od odpetih pesmi je poslušalstvo pospremilo z navdušujočimi in odobravajočimi aplavzi.
Javni sklad za kulturne dejavnosti je podelil srebrno Gallusovo značko Blažu Sajovicu za 15-letno zvestobo petju, Janezu Mačku, Lovru in Andreju Gromu zlato Gallusovo značko za 25-letno zvestobo; za življenjsko zvestobo petju pa sta prejela častno Gallusovo značko Peter Grom in Marko Škrlj. Čestitke s spominskimi darili so jubilantu izrazili župan Berto Menard, Ženski nonet Vitra iz Ribnice, Pevsko društvo Logatec, Moški oktet Pa kol'kr tol'k', MePZ Notranjska, pevski prijatelji iz Argentine, iz
Pojasnilo
V članku o jubileju Logaškega okteta, ki smo ga objavili v prejšnji številki Logaških novic, pojasnjujemo, da predzadnji odstavek v besedilo ni delo avtorja prispevka, pač pa uredništva. Vsem prizadetim se opravičujemo.
Uredništvo
pobratene občine Repentabor, iz francoske Nice in občudovalka logaške pevske osme-rice zdravnica Jasna Rupnik Čuk.
K sklenitvi koncertne slovesnosti so ju-bilantje povabili iz dvorane vse pevce, ki so kdaj peli v Logaškem oktetu, da so skupaj z dirigentom Tomažem Tozonom odpeli zi-mzelenčka Aljažev Triglav in Vodopivčevo Pobratimijo, ki vabi k večni zvestobi srca, k iskrenemu prijateljstvu, ki se je potrjevalo tudi v pokoncertni družabnosti v pretesnem preddverju Narodnega doma.
Marcel Štefančič
r
0
0Q fa
fC
n
1 c ,
d fC
o
fC
m
fC ^
2 O
Koncert za prvih sto let
Korenine Pevskega društva Logatec segajo kar sto let nazaj, v čas, ko so leta 1911 v Logatcu ustanovili Moški pevski zbor. Visoko obletnico delovanja so 26. novembra počastili s slavnostnim koncertom v Narodnem domu, na katerem je med obiskovalce skozi zgodovino društva popeljal povezovalec Primož Sark. Na odru se je poleg jubilantov, ki jih je vodil Lovro Grom, predstavil še Logaški vokalni kvartet, ki ga prav tako vodi Lovro Grom. Prav ob tej priložnosti pa so se zbrali tudi nekateri pevci, ki so nekoč prepevali v Moškem pevskem zboru in pod vodstvom nekdanjih zborovodij Primoža Sarka, Marcela Štefančiča in Janeza Gostiše odpeli tri pesmi. Predsednica sveta logaškega javnega sklada za kulturne dejavnosti Laura Možina je podelila priznanja JSKD: Francu Kogovšku častno Gallusovo značko za več kot 30 let prepevanja, Mariji Musec zlato za več kot 25 let, Danici Šram pa bronasto za več kot pet let delovanja. Pevsko društvo Logatec je ob visoki obletnici prejelo jubilejno priznanje JSKD.	iž

Nadaljujejo stoletno tradicijo. (foto: David Kunc)

Logaški godbeniki v polnem pogonu
Aktivnosti logaških pihalcev so sredi novembra v polnem razmahu
Logaški godbeniki pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika so 27. novembra v dvorani Grand hotela Union v Ljubljani pripravili koncert, ki je odločno naznanil začetek prednovoletnih praznovanj. Zelo kakovosten program in gostje večera, Mešani pevski zbor Adoramus, trobil-na zasedba Longaticum brass in jazz pevka Eva Hren, so pričarali lep dogodek.
Vodstvo Grand hotela Union, ki Pihalnemu orkestru Logatec že nekaj let omogoča izvedbo koncerta v tej čudoviti koncertni dvorani sredi Ljubljane, je močan podpornik orkestra. Glasbeniki imamo redko priložnost koncertiranja v tako kakovostnih pogojih.
Koncert so godbeniki začeli z znamenito Candide Overure Leonarda Bernsteina in nekaj čudovitimi skladbami filmske glasbe, kot so La vita e bella. Moment for Morricone in Gabriel's Oboe s solistko Evo Vrtačnik na oboi. Trobilna zasedba Longaticum brass, v kateri so osem trobilcev logaškega orkestra in gost, tubist Janez Žnidaršič, je za intermezzo zaigrala štiri skladbe, prirejene za tovrstne zasedbe. Trobilci vnašajo dodatno svežino v glasbene aktivnosti orkestra, zgledujejo pa se po svetovno znani trobilni zasedbi Mnozil brass. Kot gost večera je nastopil Mešani pevski zbor Adoramus, prav tako pod vodstvom zborovodje Marjana Grdadolnika. Pevci so se pravkar vrnili z regijskega tekmovanja odraslih pevskih zasedb osrednje Slovenije, kjer so osvojili skoraj vse nagrade. Zapeli so štiri skladbe Osalutaris
Tako logaški pihalni orkester kot tudi njihovi gostje (na fotografiji jazzpevka Eva Hren) so več kot navdušili občinstvo v dvorani Grand hotela Union. (foto: Valter Leban)
hostia, Gloria patri, Cantate domino in Iz zemlje gre trsek.
Drugi del koncerta so godbeniki z Danzon no.2 in Libertangom Astorja Pi-azzolle obiskovalce popeljali v zabavne južnoameriške melodije in ritme. Sledili sta domači skladbi Bojana Adamiča Zeleni Jurij in Ne glej nazaj sine s solom Jerneja Gantarja na trobenti. Vrhunec večera je bil zagotovo nastop znane slovenske jazz pevke, Logatčanke Eve Hren. S skladbami Mlade oči, V Ljubljano in When the saints je okronala čudovit glasbeni večer. Navdušenje občinstva je povedalo vse.
Koncert sta namenoma prišla poslušat gosta iz Francije, umetniški direktor festivala v St. Tropezu Jean Luc Watable in glavni menedžer Fred Beretta. Loga-
ški orkester je namreč naslednje leto kot prvi slovenski orkester gost festivala v St. Tropezu, enega najbolj znanih festivalov pihalnih orkestrov v Evropi. Po koncertu so stekli sklepni dogovori o gostovanju. Bila sta navdušena nad kakovostjo orkestra in lepotami naše dežele.
Člani orkestra se zahvaljujemo vsem, ki v težkih časih podpirajo našo dejavnost: Okna Petrovčič (po njihovi zaslugi prihaja orkester tudi do novih uniform), Občina Logatec, CGS, Valkarton, Adriatic Slovenica, Gostilna Turk Hotedršica, JSKD, Mizarstvo Molk, Bencinski servis Tomaž Kogovšek, Peugeot avtohiša Vič, Okna Šemrl, Ydria motors, KGZ Logatec, Vrednost, Vochl Anton, TE--TOL, Radio 94 ^
Robert Albreht, PO Logatec
»Stopinje, s katerimi deli svoj čas«
Razstavo Martine Starc iz Stop pri Velikih Laščah je 25. novembra v galeriji Hodnik v Zapolju z igranjem iz Stop pri Velikih Laščah odprla Veronika Zajec iz Dobrepolja. Od tam je tudi Igor Ahačevčič, ki je med spomnil na pesnika Janeza Menarta, ki se s pesmijo Antisong na nek način dotika slikarstva: »Anti-kip je, kar razstaviš, čevelj, guma, drek, mra-vljinc, anti-sliko pa napraviš, če v okviru kažeš klinc«. A dela Martine Starc niso taka. »Poudarek je na realističnem motivu in likovno dovršeni tehniki, seveda se, z namenom, da pritegne in postavlja vprašanja gledalcu, najde tudi kaka nedovrše-nost, kjer se avtorica spogleduje z abstrakcijo oz. s strukturo vizualne moči likovnih elementov. Najraje upodablja motive iz narave in vode. V njenih slikah so stopinje, s katerimi deli svoj čas,« je dejala likovna kritičarka Saša Strnad. Prav časa pa pred kratkim upokojena Starčeva nima dovolj. A ga najde, tako za prijatelje kot za slikanje. Rezultat je razstava, na kateri je med drugim na ogled z republiškim certifikatom nagrajena Turjaška panorama.	Brane Pevec
Razstava Martine Starc je v galeriji Hodnik na ogled do srede januarja. (foto: Brane Pevec)
O (N
!-h
m
B
m o m -O
o
C D
M O
hJ

Od upodobitev haikujev do akvarelov
Steklena galerija v Dolenjem Logatcu je novembra in v začetku decembra gostila več razstavljalcev, Darjo Rupnik in Bojano Levinger, Dušana Mihelčiča ter Tončko Madon in Dareta Heringa.
Darja Rupnik je 11. novembra na ogled postavila upodobitve ha-ikujev, ki jih je pripravila za knjigo Bojane Levinger Pohajkujeva s podobami haikujev skozi najin čas. Z njimi je spojila dve vrsti umetnosti, likovno in literarno. Rupnikova je upodobila besedilo haikuja, ki sicer ostaja del slike. Že prej je poskrbela tudi za naslovnici dveh knjig Levingerjeve in okrasila pesniško zbirko Ko sije sonce Danice Perpar.
Dušan Mihelčič je svoja dela v Stekleni galeriji razstavil 22. novembra. Ob odprtju svoje druge samostojne razstave, ki jo je popestril zbor Deum Adora, je galerijo napolnil do zadnjega kotička. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn pravi, da je Mihelčič človek, ki nenehno raziskuje in se študijsko poglablja v delo, kar se vidi v njegovih slikah, ki so dodelane do potankosti. Večino slika v tehniki pastela, ki povezuje mehkobo srca s sliko, preizkuša pa se tudi v akrilni tehniki in risanju s svinčnikom. Mihelčič je zbrane spomnil na svojega prvega mentorja Franca Musca, katerega kritike so ga spodbudile k delu.
Tončko Madon in Dareta Heringa povezuje članstvo v skupini akvarelistov, ki deluje pod vodstvom Petra Lazareviča, ki jim ne posreduje le bogastvo znanja in izkušenj, temveč zna v posamezniku odkriti adute, na osnovi katerih usmerja njegova ustvarjalna prizadevanja in tako ohranja njegov značilen ustvarjalni karakter.
Dušan Mihelčič in literarna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn pred eno od njegovih slik. (foto: Brane Pevec)
To velja za Tončko, ki ustvarja sproščeno, lahkotno, a hkrati dovolj natančno in kompozicijsko dovršeno. To se še posebej vidi v slikah iz njene vasi Pliskovica. Samosvoj pa je tudi Dare Hering, poznali smo ga kot pevca v New Swing Quartetu. Osebna doživetja uspešno preliva na platno, kjer belino pogosto zamenja bela tempera - lep primer je slika Ivana Cankarja. Na odprtju je za glasbeno spremljavo poskrbela violončelistka Kim Kozlevčar. Razstava je bila odprta med 2. in 9. decembrom.
Brane Pevec
r
0
0Q fa
fC
n
1 c ,
d fC
o
fC
m
fC ^
2 O
Ustvarjeni za slavljenje
Sončno jutro zadnje sobote v novembru je napovedovalo svetel in lep dan. Za večer je bilo napovedanih več prireditev v naši občini. Med drugimi tudi koncert Otroško-mladinskega zbora Vrh Svetih Treh Kraljev v farni cerkvi na Vrhu. Popoldne se je prikradla megla in do večera legla na hrib. A ni ustavila ne pevcev ne in-strumentalistov ne povezovalca ne poslušalcev. Ob pol osmih zvečer je bila cerkev polna do zadnjega sedeža in še čez. Pred in med koncertom je poslušalce nagovarjala projekcija fotografij avtorjev Mihe Kavčiča in Marjana Kranjca. Fotografije zbora, domačega kraja in širne Slovenije so glasbi (do)dale svojevrsten pečat.
Z uvodno skladbo so pevke in pevci marsikomu narisali nasmešek na obraz. Kako tudi ne; veselje, ki so ga otroci in mladi izražali v pesmi, in poskočni ritmi spremljajoče instrumentalne zasedbe bi človeka težko pustili ravnodušnega. Zbrane je pozdravil povezovalec Robert Friškovec. Naslov koncerta Ustvarjeni za slavljenje je bil rdeča nit celotnega večera. Beseda povezovalca, prepevanje in igranje, vse je vabilo k veselju, proč od mlačnega razpoloženja. Zbor je v enournem koncertu zapel 12 večinoma ritmično-duhov-
Priznanja pevcem Adoramusa Mešani pevski zbor KUD Adoramus Logatec je pod vodstvom Marjana Grdadolnika na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb 2011 Osrednjeslo-venske regije, ki je bilo 12. novembra v Kočevju, prejel vrsto pomembnih priznanj. Zbor je prejel zlato priznanje, posebno priznanje za najboljši mešani zbor, priznanje zborovodji za najboljšo izbiro programa in priznanje za najboljšo izvedbo slovenske skladbe, napisane po letu 1980. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Logaških novic.
Pevke in pevci zbora so se teden dni pred koncertom v farni cerkvi na Vrhu zbrali na vajah. (foto: Miha Kavčič)
nih skladb izpod peresa Nade Žgur. Niso pa bile vse hitre, poskočne in glasne. Nekaj je bilo tudi bolj meditativnih. Pevci so večji del koncerta peli na koru, saj je bilo tako usklajevanje med petjem in spremljavo lažje. Zadnji dve pesmi so zapeli pred oltarjem. Pred zadnjo skladbo se je predsednik ŠKD Vrh Svetih Treh Kraljev Blaž Jelovčan v imenu društva zahvalil sodelujočim. Tako so se pevcem pred oltarjem pridružili tolkalist Tine Viučko, bas kitarist Rok Škrlj, kitarist Luka Škrlj, pianist Jaka Jerina ter zborovodkinji Mihaela Kavčič in Andreja Kranjc. Za sklep je Friškovec povabil k veselju in radosti, zbor pa je zapel dva dodatka. S prvim so voščili enemu od članov za rojstni dan in zbranim v cerkvi, ki so prišli na koncert. Zadnja skladba pa je še dolgo odmevala v ušesih poslušalcev -Pojdi med ljudi in oznani radostno novico. Še megla, ki je še vedno ležala zunaj, je bila pregnana, vsaj iz src vseh, ki so na koncertu sodelovali ali poslušali.	MK
Pohajkovanje po Istri
Logaški planinci smo zadnjo oktobrsko nedeljo obiskali najvišji vrh Istre Učko - Vojak. Mimo Buzeta smo se pripeljali do izhodišča poti, Poklona (922 m). Pod vodstvom Alenke Mrak smo se s planinsko opremo po gozdu odpravili po markirani planinski poti. V tem naravnem parku sta dve učni poti, Plas, ki poteka po vrhovih grebena Učka, in Vela Draga. Po dveh urah zmerne hoje smo prišli do vojaškega objekta, do vzletišča za zmaje in padala ter do najvišjega vrha, imenovanega Vojak (1401 m), kjer je bila skrinjica z žigom vrha. V nižini je bila megla, ki nam je onemogočila razgled, le vrhovi so se dvigali iz nje. Po krajšem počitku in malici iz nahrbtnika smo se po isti poti vrnili na izhodišče blizu planinskega doma. Poklon je dobil ime iz časov božjepotništva, ko so verniki iz Istre hodili v svetišče Trsat k Materi Božji nad Reko. Potovali so čez ta prelaz, od koder je bil lep pogled na Kvarnerski zaliv in se je v daljavi že videl breg nad kanjonom pri Trsatu. Od tam smo se odpeljali na ogled kanjona Vela Draga. Sprehodili smo se do roba kanjona in opazovali plezalce na strmih apnenčastih stenah, visokih do 100 metrov. Uživali smo v lepi na-
Pohodniki na vrhu Učke. (foto: osebni arhiv)
ravi, toda čas je priganjal in kmalu smo se odpeljali do kraja Hum, najmanjšega mesta na svetu. Res je majhno, a ima vse, kar mesto potrebuje: občino, šolo, trgovine, zdravstveni dom, cerkev. Peš smo se sprehodili do mesta, kjer so imeli praznovanje - pokušino žganja. V gneči smo se
sprehodili po mestu in trgovinicah. Pred obzidjem mesta še stojita lipa in kamnita
miza, ob kateri so včasih vsako leto volili mestnega župana. Nato smo si ogledali še Buzet in se po celodnevnem pohodu po Istri zadovoljni vrnili domov.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
Tečaj nordijske hoje
Mladinsko športno kulturno društvo Dlan na Dlan iz Logatca je v sklopu pestre ponudbe za dvig kakovosti življenja 10., 12. in 13. oktobra pod Sekirico pripravilo začetni tečaj nordijske hoje. Vodil ga je učitelj nordijske hoje in teka Anže Zagorc. Nordijska hoja oziroma hoja s smučarskimi palicami je vsestransko uporabna oblika rekreacije v naravi. Namenjena je vsem starostnim skupinam, ne glede na spol. Primerna je tudi kot varna oblika gibanja za ljudi z bolečimi sklepi, za vadbo po boleznih in operacijah, z njo si okrepimo telo in ob ustrezni prehrani odložimo kak odvečen kilogram. Tečaj je potekal v vedrem in delavnem vzdušju. Poleg tehnike izvajanja hoje s palicami smo slišali nasvete za zdravo prehranjevanje in pravilno izvajanje ogrevalnih in razteznih vaj ter veliko drobnih koristnih napotkov za aktivno preživljanje prostega časa. Ob koncu je bila dana pobuda, da bi se organizirala redna tedenska vadba. Bo dovolj povpraševanja?	Irena Štirn
Učili so se zdravega načina hoje s smučarskimi palicami. (foto: Anže Vrabl)
Po Vertovčevih poteh
Iogaški planinci smo šli 20. novembra na 11. pohod po Vertovčevih poteh, ki se začne pri hrastu pred vasjo Ustje in je speljana skozi vasi in zaselke Vipavske doline. Pot je pod okriljem Društva za odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovca. Pot smo prehodili v približno petih urah, vodila pa nas je skozi kraje, kjer je bival, maševal ali jih kako drugače zaznamoval Matija Vertovec. Bil je eden najpomembnejših
slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja, ki je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu, o astronomiji in splošni svetovni zgodovini. Danes je veliko manjših vinogradov na Vipavskem zapuščenih, je pa vinska tradicija izražena v velikih sodobnih vinogradih, kjer domačini še vedno pridelujejo dobro, odlično vino. Zanimiv in poučen pohod smo zaključili na izhodišču, pri mogočnem hrastovem drevesu.
Tam se je trlo pohodnikov, ki so si pred odhodom domov potešili žejo in lakoto z dobrotami, med njimi so bili tudi kakiji, ki so jih ponujali domačini iz vasi, skozi katere je speljana Vertovčeva pot. Ob prijetni domači glasbi smo pohodniki tudi zaplesali. Milan in Slavka sta kupila vina, ki smo ga pili na zdravje prvega njunega vnuka.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
O (N
!-h
m
S
m o m -O
o
C D
ig O
hJ

S Comeniusom v Turčiji
Oktobra je sedem učiteljic OŠ 8 talcev Logatec s kolegi iz projekta Comenius teden dni preživelo v mestu Antalya v Turčiji. To je tretji obisk naših učiteljev v drugi državi, saj ste že lahko brali o obiskih na Poljskem in v Litvi. Potovanja so naporna, a koristna, saj nam širijo obzorje in izmenjava bi koristila vsakemu strokovnemu delavcu, zato sem prepričana, da bo naša šola s takimi projekti nadaljevala.
Šoli gostiteljica se imenuje Konuksever Ilkogretim oku-lu Antalya (okulu je po turško šola). Obiskuje jo 1.200 učencev od 1. do 8. razreda. Šola je skromna, v oddelkih je tudi več kot 40 učencev. Dopoldne je v eni učilnici 8. razred, popoldne v isti 1. razred. Ko sem bila pred 50 leti sama osnovnošolka, smo imeli v takratni državi boljše pogoje, lepšo učilnico, več knjig. Pa še nekaj je ostalo tako, kot je bilo pri nas pred pol stoletja, ko smo pouk začeli z: Za domovino s Titom in sicer je šel reditelj pred tablo, mi pa smo ponavljali za njim. V Turčiji vsak dan pouk začnejo pred šolo. Dežurni učenci po zvočniku začno z dnevno obljubo: Obljubljamo, da se bomo pridno učili, spoštovali učitelje in _ Nato jih učitelj odpelje v razred. Odmore preživijo zunaj, vmes pojedo, če si malico prinesejo s seboj. Prinesejo jim jo lahko tudi mame in na dvorišču je bilo med odmorom veliko mam, tudi nekaj očetov. Mame očitno niso zaposlene. Knjižnice nimajo, telovadnica je zunanje igrišče, za vse na šoli sta zunaj dve stranišči. Učenci nosijo uniforme, modre, rdeče, sive obleke deklice in halji-ce dečki. Učitelji ne nosijo uniform. Šolske ure so 40-mi-nutne z 10-minutnimi odmori, ki so bili vedno malo daljši. Nikomur se ne mudi, učenci so nasmejani, po dvorišču se brezskrbno podijo in čuvajo drug drugega. Tudi to je velika razlika z našimi šolami. Naši učitelji stalno dežurajo in skrbijo, da se otrokom kaj ne zgodi, ne puščamo jih samih, stalno jih nadziramo. Preveč!?
Učenci so hodili okrog nas, nas spraševali po imenu in pozdravljali, podpisovali smo se jim na roke, dokler jih ni kak učitelj spravil v šolo. Čas se jim res vrti počasi. Šola je ves čas glasna, pa to nikogar nič ne moti. Poleg šole je nov trioddelčen vrtec. Presenečeni smo bili nad čistočo in opremljenostjo vrtca. Otroci od treh let starosti so imeli tudi uniforme in copate, medtem ko se šolarji ne preobuvajo.
Naš projekt Bodimo prijazni okolju je bil v Turčiji pred-
vsem na oglasni deski. Na dvorišču je bila tudi trgovinica, v kateri so si kupovali vodo in čips. Vode iz pipe ne pijejo več. Po obisku šole so nas peljali v mestni muzej Antalya, kjer imajo veliko stvari iz svoje bogate zgodovine, pokazali so nam Minicity, v katerem so v čudovitem parku miniature vseh zgodovinsko pomembnih stavb Turčije. Obiskali smo tudi park, ki je spominjal na Plitvice, in si ogledali ostanke gledališča iz leta 180, ki je neverjetno dobro ohranjeno, in ostanke iz rimske dobe v mestu Side.
Zadnji dan smo obiskali še eno javno šolo nedaleč stran. Bila osnovna šola, a z gostujočo šolo neprimerljiva, saj je bila veliko bolje opremljena, po razredih pa je bilo le nekaj več kot 20 učencev. Na vprašanje, zakaj je tako, so odgovorili, da je pač v tem okolju manj otrok in je zgradba novejša. Poleg šole je bil Avtistični center. Očitno so otroci z avtistično motnjo tudi v Turčiji vedno pogosteje usmerjeni.
Škoda, da se je naš obisk končal z novicami o močnem potresu v pokrajini Van, ki je sicer 1.000 km stran, a strah se preseli tudi tako daleč. Zaradi terorističnih napadov na meji z Irakom so bile v mestu množične demonstracije, ki so nas, ki živimo v tako mirni državi, resno vznemirile. Na njih je bilo veliko prodajalcev zastav vseh dimenzij, ki so v trenutku pordečile mesto. Še po nečem si bomo zapomnili to turško mesto. Vozniki nimajo pravil in kar naprej trobijo. Predvsem pa so vsi trobili med demonstracijami in se vozili z zastavami skozi okno.
Kolegi iz Turčije so bili izredno gostoljubni, pozdravljali in poljubljali smo se, kot bi bili družina. Skrbeli so za nas in nas vabili, naj še pridemo. Odšli smo z mislijo, da nam je v slovenski šoli dobro in da je za naše učence odlično poskrbljeno. Ne upam pa si govoriti o znanju naših in znanju turških učencev. Turški učenci so bili videti srečnejši. Kaj pa če velja: manj ko imaš, bolj ^ Še nekaj moram priznati. V Turčiji sem bila prvič in asociacije so bile turški vpadi in knjiga Lepi janičar, pričakovala sem državo, ki je po vsem veliko za nami, a sem se motila. Mesto Antalya je popolnoma evropsko mesto, čisto in urejeno. Za zgodovinske spomenike zelo skrbijo. Ko smo potovali v notranjost države, smo videli obdelana polja z bombažem, nasade granatnih jabolk, divjih odlagališč nisem opazila, skratka, Turčija je evropska država in tega si Turki tudi zelo želijo.
Metka Rupnik, OŠ 8 talcev
r
0
0Q fa
fC
n
1 c ,
d fC
o
fC
m
fC ^
2 O
S skupnostjo učencev šole in s sorodniki osmih talcev, po katerih je naša šola dobila ime (OŠ 8 talcev Logatec), smo se 27. oktobra dopoldne odpravili proti Horjulu. Tam smo talce počastili s pesmimi, ki so jih pripravili glasbeniki, in z recitaci pod vodstvom Melite Mihevc Sark. Poslušali smo tudi govor, v katerem so nam predstavili zgodovino in pomen osmih talcev.
Barbara Istenič, 8. c, foto: arhiv OŠ 8 talcev

Potujoča muzika
Po treh napornih mesecih rednih in dodatnih vaj ob sobotah so pevci Mladinskega zbora OŠ Tabor končno dočakali tudi dan, ko so lahko s še trinajstimi izbranimi zbori iz Slovenije nastopili na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu v Ljubljani.
26. novembra so se z zborovodjem Zdravkom Novakom, kore-petitorkama Andrejo Kržišnik in Branko Novak ter predsednico KD Tabor Bojano Levinger že ob pol devetih zjutraj odpravili v Ljubljano. Po upevanju v prostorih OŠ Majde Vrhovnik so imeli že prvo vajo z vsemi tremi dirigenti, Majo Cilenšek, Katjo Gruber, Damjanom Močnikom, in instrumentalisti, Slovenskim tolkalnim projektom. Popoldne pa je šlo zares. Najprej generalka, ob 18. uri pa smo dočakali začetek množičnega koncerta izbranih mladinskih zborov Slovenije v počastitev svetovnega dneva zborovskega petja. Iz vseh koncev Gallusove dvorane je pojoč vsak svojo ljudsko pesem oder napolnilo petsto mladih pevcev. Pozdravila sta jih slavnostna govornika, direktor JSKD Igor Teršar in minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Potem smo se prepustili odličnemu zborovskemu petju in uživali ob poslušanju ljudskih in domoljubnih pesmi, pesmih o miru, prijateljstvu in glasbi in ob uglasbenih Ježkovih pesmih. Slišali smo kar šest prvih izvedb skladb, prav vse skladbe na koncertu pa so bile delo slovenskih skladateljev. Zaploskali smo zborovodjem, ki so sodelovali v projektu, skladateljem novih skladb, pevce pa smo z odra pospremili stoječ in z glasnimi vzkliki nav-
Mladi pevci so v počastitev svetovnega dneva zborovskega petja napolnili Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. (foto: arhiv OŠ Tabor)
dušenja nad njihovim ubranim petjem. Prepričani smo, da bo ta prelep glasbeni dogodek, v katerem so bili glavne zvezde prav mladi pevci, ostal eden od najlepših spominov njihove mladosti in da bomo nanj in na naše odlične pevce vsi, starši, zborovodja, korepetitorji, občina Logatec in drugi, ki smo sodelovali pri tem zahtevnem projektu, za vedno izjemno ponosni.
Bojana Levinger, OŠ Tabor
Pravljični dan z Anjo Štefan
N'a OŠ Rovte smo 4. december pravljično obarvali. V goste smo povabili znano pesnico, pisateljico in zbiralko ljudskih pravljic ter pripovedovalko pravljic Anjo Štefan. Poznamo jo iz Cicibana, Cicidoja in nekaterih drugih otroških revij, prireja pa tudi pripovedovalska srečanja za odrasle, ki se želijo izuriti v tej veščini. Na šoli smo ji pripravili prijeten sprejem v znamenju njenih najbolj znanih del. Malo smo risali, nekaj pisali, predvsem pa nestrpno čakali, da nam kaj pove. V čarobni svet pravljic zna pritegniti še tako zahtevnega malega poslušalca. Z odprtimi usti so učenci spremljali njeno pripovedovanje še neobjavljene pravljice o kralju, ki je imel eno oko vedno veselo, drugo pa je vedno točilo solze. Z neverjetno pripovedovalsko spretnostjo je ponudila pravo pravljično doživetje, ki ga ne bomo kmalu pozabili.
Anja Štefan je navdušila otroke iz Rovt. (foto: Metka Bogataj)
Svoj nastop je popestrila tudi s pesmicami, v katerih je pokazala še eno od svojih spretnosti, petje. V pogovoru po pravljični uri je povedala, da se je s pisanjem začela ukvarjati že v drugem razredu osnovne šole, ker so ji rime šle zelo dobro od rok. Pravi, da je ljubezen do ljudskih pravljic tista, ki jo žene, da raziskuje, jih prireja in celo prevaja ter jih naredi primerne za otroke in odrasle. V tem jo bi lahko primerjali z nepozabno Kristino Brenkovo, s katero sta bili veliki prijateljici. Otroci so njen navdih, rada jih ima, zato jim zna tudi prisluhniti in jih enostavno začarati s pravljicami, pesmicami in ugankami. Napisala je že dvajset knjig. Anjin obisk je bil za učence razredne stopnje in otroke s POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev pravo Miklavževo darilo.
Metka Bogataj, OŠ Rovte
O (N
!-h
m
S
m o m -O
o
O C D
M O
hJ
Fizična antropologinja
So poklici, o katerih zelo malo vemo
in slišimo, med njimi je gotovo poklic fizične antropologinje, ki ga opravlja Petra Leben Seljak. Je edina fizična antropologinja v Sloveniji. Deluje kot samostojna raziskovalka. Po diplomi leta 1983 je eno leto delala kot laborantka v rudniku urana Žirovski Vrh. Od leta 1986 do 1996 leta je predavala in asistirala na biotehniški fakulteti na oddelku za biologijo. Leta 1996 je opravila še doktorat.
Od takrat ima status samostojne raziskovalke. Zanimanje za ta nekoliko nevsakdanji poklic je v njej raslo, ko je z očetom arheologom pogosto hodila po terenu. Tam je spoznavala svet izkopanin, ki jo je začel navduševati. Zdaj se Petra ukvarja predvsem z analizo in raziskovanjem človeškega okostja. Preučila je že več kot tri tisoč okostnjakov, predvsem iz obdobja med prvim in desetim stoletjem. V zadnjem času jo je zaposlilo raziskovanje
okostij iz časa povojnih pobojev. Kaj vse je zapisano v kosteh: spol, starost, bolezni in poškodbe, telesna višina in celo poklic se lahko določi po analizi kosti. Dela po celi Sloveniji, največ v okolici starejših mest, kjer so najdbe številčnejše. Čeprav služb v tem poklicu ni veliko oziroma jih skoraj ni, v svojem delu zelo uživa. Izjemno prijetna in preprosta zgovorna Petra je bila prijetna sogovornica.
Metka Bogataj, OŠ Rovte

r
0
0Q fa
fC
n
1 O
d fC
o
fC
m
fC ^
2 O
Starejši potrebujejo uho, ki jih sliši
V okviru projekta Starejši za starejše so prostovoljci v logaški občini obiskali že skoraj štiri tisoč občanov, starejših od 69 let
Socialna komisija pri Društvu upokojencev Logatec (DU Logatec) je bila ustanovljena leta 1997, po tem ko so v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) sprejeli obvezo za ustanovitev tovrstnih komisij. Namen delovanja komisije je spremljanje problematike na socialnem področju članov DU Logatec. Komisija vsako leto poskrbi predvsem za decembrski obisk bolnih članov društva, za čestitke 80-, 85-, 90-letnikom in še starejšim ob rojstnem dnevu, srečanje članov društva, starejših od 75 let ter obdaritev zakoncev, ki dočakajo zlati in biserni jubilej. Predsednica komisije pri logaškem DU je pred osmimi leti postala Min-ka Mihevc, upokojena specialna pedagoginja iz Logatca. Članici sta Marija Modrijan in Ema Bolčina.
Na pobudo Slovenske filantropije se je začel izvajati projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, na kratko Starejši za starejše (SZS), ki namenja pozornost vsem državljanom, ki so stari 69 let in več. Zdaj je vanj vključenih 212 od približno štiristo društev in klubov upokojencev v Sloveniji. Logatec se je projektu priključil leta 2006. Uresničevanje programa SZS se je začelo z izobraževanjem vodij projekta. Njihova prva naloga je bila zbiranje prostovoljcev. V projektu zdaj na Logaškem sodeluje 26 prostovoljk in prostovoljcev. Prostovoljce je bilo treba, seveda, najprej podučiti o njihovih nalogah in jih seznaniti z vsebino njihovega dela. Vsak izmed njih se je moral najprej zavezati k varovanju osebnih podatkov. Leta 2007 so izvedli anketo o potrebah in pričakovanjih starejših ljudi.
Na Logaškem so sestavili seznam kakih tri tisoč občanov, ki naj bi jih projekt zajel. Za primerjavo: v Sloveniji je blizu 230 tisoč oseb, starejših od 69 let. O nameravanem izvajanju projekta so bili starejši obveščeni po pošti, prek občinskega glasila Logaške novice in prek kabelske televizije KDS oz. TV LEP. Število anketiranih je bilo okrog dva tisoč. Do zdaj so obiskali 3.923 oseb. Do letošnjega septembra so za 87 od njih poiskali pomoč, kakršno so potrebovali, z njo tudi soglašali in jo bili pripravljeni sprejeti.
En pogovor, en obisk pogosto ni dovolj
Prostovoljci praviloma enkrat letno obiščejo vse, ki so stari 69 let in več. Z obiskom želijo starejšim predvsem izraziti pozornost in jih povprašati po njihovih željah in pričakovanjih. Po navadi so lepo sprejeti; obiskani jih ob odhodu največkrat pospremijo s skromno željo: pridite še.+ Kjer so sprejeti, skušajo, tudi po svojem občutku, z veliko obzirnosti in spoštljivosti oceniti, če so besede, ki jih slišijo, pravi odraz resničnega stanja. Ob obisku zapišejo odgovore, ki jih dobijo na svoja standardizirana vprašanja, in dodajo svoje mnenje o verjetnih resničnih potrebah obiskanih. Če ocenijo, da bi bil dobrodošel odziv socialnih služb, tako mnenje posredujejo centru za socialno delo.
Vse ravnanje prostovoljcev pa je sila občutljivo, saj zadeva ob bistvo vsakodnevnega življenja starejših ljudi in ob njihovo vpetost v življenje mlajše, druge ali tretje generacije bližnjih, ki na stanje gleda drugače, kot nanj pogleda občasen obiskovalec. Zato je potrebna nadvse trezna presoja opažanj in skrbno tehtanje izrečenih besed. Prostovoljcem je v uteho,
če so sprejeti in če lahko spodbudijo izboljšanje položaja katerega od starejših ljudi, bodi da so ti sprejeli ponujeno možnost za dostavljanje hrane bodi da so se stanovalci v bloku na njihovo pobudo začeli sploh pogovarjati med seboj ... En pogovor, en obisk pa največkrat ni dovolj za spremembo stanja. V ljudeh morajo odločitve za drugačno ravnanje zoreti in dozoreti, na mah ne gre.
Projekt lahko izgubi dušo
Državni projekt SZS je bil sprva optimistično zastavljen. Za izvedbo je obetal več denarja, kot ga je zdaj na voljo. Lani se je v Logatcu na račun tega projekta nateklo za slab poldrugi tisočak evrov: 1.200 od projekta in 200 z občine. Porabili so jih za potne stroške, predavanje, nekaj za srečanje prostovoljcev. Financiranje projekta se zdi zapostavljeno; a še slabše kaže za naprej. Prostovoljci zato odhajajo na obiske z majhnimi pozornostmi, ki si jih priskrbijo iz svojega žepa. Projekt vse bolj tone na nivo statistike. Če bo zgubil svojo dušo - pretanjen stik s starostniki -, in postal le še evidenca, bo to nova birokratska »nujnost« za premetavanje podatkov, človečnosti pa v njem ne bo več. Z novim letom bodo začeli podatke zbirati na osrednji državni točki. Vnašali in obdelovali jih bodo le še računalniško. Zaradi tega bo za vodenje logaške komisije potreben človek, ki so mu domače predvsem računalniške vede.
J. Gostiša

Tudi digitalna knjižnica širi obzorja
Do arhiva Logaških novic, zakladov kulturne dediščine slovenskih pokrajin in nekaterih drugih
gradiv tudi iz domačega naslanjača
V logaški knjižnici so dan slovenskih splošnih knjižnic zaznamovali z večerno prireditvijo, na kateri so knjižnico, ki jo običajno vidimo kot ustanovo s številnimi knjižnimi policami, omarami, polnimi knjig, predstavili nekoliko drugače. Veliko različnih vrst gradiva je namreč dostopnih tudi v digitalni obliki in jih lahko poiščemo kar od doma.
»Knjižnico sestavlja še mnogo drugih stvari,« je pred začetkom prireditve povedala direktorica logaške knjižnice Bibijana Mihevc in spomnila na tako imenovano digitalno knjižnico, ki, kot pravi, pomeni samo to, da so informacije shranjene na drugem nosilcu informacij. »Torej ne gre za papir, ampak preprosto za digitalizirano obliko dokumentov, do katerih za razliko od knjige, po katero moramo priti v knjižnico in si jo izposoditi, lahko dostopamo tudi na daljavo, od doma, s fotelja, stola^.«
Digitalna knjižnica
Na prireditvi smo se najprej seznanili z elektronskimi bazami podatkov, do katerih lahko dostopamo na daljavo. »Gre za zelo znano Encyclopedio Britannico pa tudi baz, ki imajo določeno gradivo digitalizirano na temo glasbe, umetnosti, mode, oblačenja,« pojasnjuje Mihev-čeva. »Na voljo je zelo uporabna baza lus-Info, ki vsebuje vse naše pravne akte, zakone, uredbe in drugo tovrstno
gradivo.« Drugi del predstavitve je bil namenjen Digitalni knjižnici Slovenije, v katero je logaška knjižnica prispevala digitalizirane Logaške novice, od prve številke do izpred dveh let, torej za celo povojno obdobje.
Posebne pozornosti je bil na predstavitvi deležen domoznanski portal Kamra, na katerega vsebine vnašajo slovenske splošne knjižnice, muzeji, posamezniki, galerije. »Na portal Kamra vnašamo vsebine domoznanskega tipa in skoznje spoznavamo zgodbe, zgodovino kraja in podobno,« pravi Mihevčeva.
Z geslom do vseh zbirk
Dostop do zbirk je omogočen vsem članom Knjižnice Logatec, z geslom, ki ga dobijo v knjižnici. Na zanimiv sprehod po sodobnih elektronskih virih podatkov in zanimivih zgodbah pa sta nas popeljala Urška Orešnik iz knjižnice in Aleš Klemen, ki v Mestni knjižnici Ljubljana skrbi za elektronske vire. Orešniko-va, ki v logaški knjižnici zavzeto zbira, shranjuje in digitalizira gradivo, pomen digitalne knjižnice vidi v tem, da nam približa vsebine, ki nam sicer niso dostopne. »Dober primer so, denimo, Sti-ški rokopis, ki ga v digitalni knjižnici lahko pogledamo in poslušamo njegovo interpretacijo, in Brižinski spomeniki, na portalu Kamera pa lahko med drugim najdemo zbirko starih razglednic Logatca,« je ob sprehodu z računalniško miško razlagala Orešnikova. »Lahko se
pohvalimo, da smo na Festivalu Kamra, 11. novembra letos, prejeli nagrado za najboljšo med o srednje slovenskimi območnimi enotami, saj smo vnesli največ vsebin.«
»Manjšega obiska knjižnice kot take zaradi digitalizacije ni pričakovati,« je prepričana direktorica logaške knjižnice, ki na novost gleda kot na dodano vrednost. »Mislim, da sta svinčnik in papir večna in novi mediji klasične knjige ne bodo izpodrinili.« Po njenem mnenju pa je digitalizirano gradivo zelo učinkovit pripomoček osnovno- in srednješolcem ter študentom in raziskovalcem.
Občina knjižnici podarila razkošno izdajo Biblije
Župan Berto Menard je v imenu Občine Logatec knjižnici podaril faksimile Biblije, sodoben prevod Svetega pisma stare in nove zaveze. »Tako pomembna knjiga in tako bogata izdaja kot je ta, mora biti na vidnem mestu, da jo lahko naši občani, obiskovalci knjižnice vidijo,« je v kratki izjavi pred slavnostno izročitvijo dejal Menard. Delo so namreč hranili na občini in županu se zdi pomembno, da so jo »dali na svitlo«. Gre za sodoben prevod, opremljen s 300 čudovitimi ilustracijami, ki so, kot pravi Mihevčeva, »izbrane« iz različnih izdaj. Izvirnik tega gradiva hranijo v dunajski knjižnici in je zdaj s slovenskim tekstom in ilustracijami dostopna tudi nam.
Blanka Markovič Kocen
Varstveni dodatek in državna pokojnina po 1. januarju
S1. januarjem 2012 se začne uporabljati novi zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki za prejemnike državne pokojnine in varstvenega dodatka prinaša nekaj novosti.
Državna pokojnina in varstveni dodatek se prenašata med socialnovarstvene prejemke. Prejemniki državne pokojnine ali varstvenega dodatka bodo lahko, če bodo izpolnjevali z zakonom določene pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. V skladu z novim zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se bo pri odločanju o vseh pravicah poleg dohodka posameznika ali njegovih družinskih članov upoštevalo tudi premoženje. To pomeni, da bodo nekateri upravičenci lahko po novem prejemali višji varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč, lahko bosta ta prejemka nižja, lahko pa do teh pravic ne
bodo več upravičeni. S 1. 1. 2012 bomo o tem odločali centri za socialno delo.
Prejemnikom državne pokojnine ali varstvenega dodatka zaradi začetka izvajanja nove zakonodaje v tem trenutku ni treba storiti ničesar. Centri bomo namreč po uradni dolžnosti ugotavljali, ali prejemniki varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine, izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje teh pravic v nove pravice, določene v novem zakonu, in o tem izdali ustrezno odločbo.
Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (podariti, prodati) ali obremeniti. Varstveni dodatek je tudi prejemek, ki se upošteva pri dedovanju po osebi, ki ga je prejemala. To pomeni, da se višina premoženja, ki se deduje, zmanjša za višino prejetega var-
stvenega dodatka; če dediči prejeto pomoč vrnejo, dedujejo celotno premoženje.
Tisti, ki ne želijo, da se pravica do varstvenega dodatka ali pravica do državne pokojnine preoblikujeta, oziroma če varstvenega dodatka po 1. 1. 2012 ne želijo prejemati morajo ZPIZ s tem seznaniti do 31. 12. 2011. ZPIZ bo o tem izdal ustrezno odločbo in dajatev prenehal izplačevati.
Decembra 2011 in v začetku leta 2012 pričakujemo na Centru za socialno delo Logatec povečano število vlagateljev, ki bodo uveljavljali pravice iz javnih sredstev, zato se bo čakalna doba za obravnavo podaljšala in prosimo za razumevanje. Dodatna pojasnila boste našli na spletni strani http://www.mddsz.gov.si, ali pa se za informacije obrnite na krajevno pristojni center za socialno delo.
Tatjana Milavec, CSD Logatec
O (N
l-H
m
B
m o m -O
o
C D
M
o
L

Zgodil se je »veliki pok« in druge zanimivosti iz naše edine polpretekle zgodovine
Priznati moram, dolgo časa z velikim zanimanjem spremljam pisanje g. Viktorja Šena v Logaških novicah. Vedno znova sem navdušen nad njegovim spominom, ki je, seveda, kot se za ozko usmerjenega »kronista« spodobi, zelo selektiven. Najprej se spominja oz. pozna podrobnosti, naslednjič ne ve nič, kar me glede na stanje duha v Sloveniji ne preseneča. Naj bralstvo spomnim na korespondenco g. Šena z g. Mihevcem v tej reviji o dogajanju v Logatcu takoj po 2. svetovni vojni. Briljanten spomin in občutek za opis najmanjših, tudi domišljijskih podrobnosti sta v odgovorih na legitimno, civilizacijsko vprašanje g. Mihevca nenadoma izpuhtela.
Kot nedolžen opazovalec, rojen sem dolgo časa po drugi svetovni vojni, lahko neprizadeto omenim, da je bil moj stari oče partizan, po vojni šikaniran, zaradi vere, pogosto od tistih, ki so zamenjali Duceja z novim Obrazom ... Šolal sem se v nekdanji državi, veliko izvedel o NOB, tudi to, da so se šli revolucije. Zadnje je bil v šolah obvezen odgovor na vprašanje, kaj se je dogajalo med vojno. Naša izjemnost pa je v tem, da se danes revolucije ne omenja več, slišimo samo o narodnoosvobodilnem boju. Prosim!
Kaj želite sporočiti Slovencem in Slovenkam s takim sprevračanjem zgodovine, ki ste jo sami napisali? V Logaških novicah omenjate »veliki pok« v povezavi z osamosvojitvijo (osvoboditvijo) Slovenije izpod tujega jarma in komunizma, no, zadnje nas očitno še čaka. Za vas, ki gojite vrednote NOB, je bila osamosvojitev gotovo veliki pok, vsekakor vas je presenetila in jo niste podpirali oz. ste ji odkrito nasprotovali. Bog obvaruj tistega, ki se je drznil pod okriljem OF in pozneje SZDL govoriti o samostojni in demokratični Sloveniji zahodnega tipa. Vi in vaši somišljeniki nam, zdaj tudi s samega vrha države, sporočate, da ste se vseskozi borili za samostojno in demokratično Slovenijo in da brez vaših ravnanj te države ne bi bilo. Prosim vas, g. Šen! Pišete tudi, »da bi k praporu veteranskih organizacij osamosvojitvene vojne s postavnim praporščakom sodil tudi borčevski iz NOB ^ s triglavko na glavi«. Gotovo je Logatec najmanj primeren kraj za takšno predstavo, tudi če v tem primeru pustimo ob strani nedavno in zavezujočo odločbo Ustavnega sodišča RS glede Titove ceste v Ljubljani. Breme, ki ga je sprejela nase vaša organi-
zacija z molkom o grozodejstvih, ki so se dogajala med in po vojni, je namreč preveliko. Kot poklicni arheolog lahko trdim, morda bomo čez 20 let res ponovno praznovali pod rdečo zvezdo, morda pod kakšnim drugim znamenjem, tega ne moreva vedeti niti vi niti jaz; dejstvo, neusmiljena stvarnost zgodovine, pa je naslednje: Slovenijo se bo v arheološki literaturi prihodnosti omenjalo kot deželo s številnimi masovnimi grobišči v rudniških jaških, breznih, protitankovskih jarkih poudarek bo na iskanju barbarov, ki so ta grozodejstva počenjali in nič, popolnoma nič, niti besede ne bo govora o visoki civilizaciji, o NOB kot vrednoti. Mar je to dota, ki jo vi, vaša organizacija in zdajšnja oblast želite zapustiti deželi iz »raja pod Triglavom«? Še je čas, da to popravimo, zato imate vsekakor prav: »Naj se vremena zjasnijo!«, čeprav frazo uporabljate v pomensko drugačnem sklopu. V dobro nas živih in naših potomcev dodajam: Naj zapečatena usta spregovorijo! Verjemite, vsi bomo živeli mirneje, zato bolje in bolj častno.
Anton Velušček, arheolog
r
0
0Q fa
fC
n
1 c ,
d fC
o
fC
m
fC ^
2 O
Veliki pok z rdečo zvezdo?
Ne morem mimo članka, objavljenega v prejšnjih Logaških novicah pod naslovom Zgodil se je veliki pok - imamo svojo državo. Pišem s stališča vojnega veterana osamosvojitvene vojne in pa hkrati tudi kot član družine, ki je v tej vojni utrpela bolečo izgubo mladega fanta, ki je bil na pragu življenjske poti. 26. junij 1991 bo ostal v mojem življenju zaznamovan, do vsake minute natanko. To je bil dan, ko smo na Trgu republike prvič z velikim zanosom zaigrali slovensko himno in dvignili slovensko zastavo. Lahko pa vam povem še o posebnem navdušenju, ko smo malo pred proslavo z naših kap snemali rdečo zvezdo in na njihovo mesto privijali slovenske oznake. Resnično je zavladala evforija. Rdeča zvezda? Smo jo še videli? Da! Bila je vidna oznaka letal, ki so hrumeče in z zastraševalnimi manevri parala nebo takrat vse bolj svobodne Slovenije. Bila je na kapah ljudi, ki so v marsikateri slovenski dom prinesli izgubo najbližjega. Ko smo v vojnih razmerah pokopavali
eno od žrtev vojne na Ponikvi na Štajerskem, je sredi pogrebnega sprevoda nenadoma priletelo letalo JLA in se v zelo nizkem preletu in očitno nič prijateljskimi nameni spustilo direktno nad pogrebni sprevod. Veliko ljudi se je raz-bežalo, veliko pa jim je zavetje pomenila cerkev, v katero je vstopil začetni del sprevoda. Instrumente smo zamenjali s puškami in zavzeli položaje okoli cerkve. Boj Davida z Goljatom bi bil to, pa vendar, odločeni smo bili braniti svoje. Letalo z rdečo zvezdo je odletelo, 20-le-tnega policista, ustreljenega v Ljubljani med opravljanjem obrambnih nalog smo pokopali v zelo napetem ozračju. Lahko bi potegnil še paralelo 66 let nazaj, v junij in julij 1945. Kaj je zvezda predstavljala tedaj? Je bila rdeča kot kri, kakor prepeva znana pesem, ali kar po domače rečeno: od slovenskih fantov in deklet krvava!?
Bil sem na koncertu ob obeleženju 20-letnice samostojne države. Perfekten koncert, izvrstno izbran prostor, navdu-
šenje ljudi in velik odziv pa pove svoje. Program se je začel s slovensko himno in znamenito Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Dovolj močan poudarek namena koncerta in proslave. Avtor članka je pogrešal več petja v domačem jeziku. Prava škoda, da ga avtor ni pogrešal tedaj, ko smo se glasbeniki hodili zagovarjat pred oblastnike, če smo igrali »preveč« slovensko. Nisem ravno star, pa se še dobro spominjam teh let. In borčevski prapor? Nisem ga pogrešal. Po mojem mnenju oba prapora veteranskih organizacij predstavljata vse upe, žrtve, želje, delo, ki je bilo vloženo v ustanavljanje in rojstvo naše nove domovine in v kolikor se človek prepozna pod njima, potem ne potrebuje hrepeneti po nečem drugem, razen če seveda ni bilo tako!? In vihar in veliki pok, po katerih kliče pisec? Nepotrebno! Zgodovina bo sama odpihnila vso nesnago. Pihati pa mora mlad veter!
Robert Albreht, Logatec

Sašo Hribar na silvestrovo v Logatcu
Narodni dom v Logatcu bo imel tudi na letošnji silvestrski večer družbo. Na odru Velike dvorane bo uro in pol nastopala živa legenda, Sašo Hribar, ki nas bo na koncu z županom povabil, da nazdravimo novemu letu. Silvestrska predstava se začne ob 19. uri in traja 90 minut.
Približno ob 20.30 se bomo že družili v preddverju, srečali znance in prijatelje in se po koncu druženja še vedno lahko podali dočakat polnoč, kamor koli že bomo namenjeni. Uvod v prednovoletno srečanje v Narodnem domu, kjer bomo imeli možnost od blizu srečati Saša Hribarja, je tudi cenovno ugoden. Vstopnice so na voljo po 10 evrov.
Kako do vstopnic za tradicionalno sil-vestrsko predstavo?
Vstopnice so v prodaji v recepciji Upravnega centra Logatec (01 759 06 00), Knjigarni in papirnici DZS Logatec, Tržaška cesta 19 (01 750 98 41) in v Tu-
ristični pisarni Naklo, Tržaška cesta 17 (01 754 15 18), vse v Logatcu. Če bodo na voljo še 31. decembra, jih boste lahko kupili na blagajni Narodnega doma. Vstopnice ne določajo sedežnega reda. Svetujemo, da se po telefonu pozanimate, ali so vstopnice na voljo, še preden se podate na prodajno mesto.
Sašo Hribar show
Sašo Hribar, za nekatere živa legenda, za druge trn v peti, na odru na njemu lasten način preseneti z iskreno izpovedjo lastne življenjske zgodbe.
Vsebino svoje duše izlije s pomočjo akustične kitare in ob podpori »legendarnih glasbenih gostov« dokaže, da nima le izjemnega talenta za imitacijo, humor in satiro, ampak tudi glas, ob poslušanju katerega se marsikomu naježi koža. Obeta se vam zabaven in čustven večer, morda celo premislek o lastnem življenju, seveda z obvezno mero humorja in (samo)ironije.
Da bi bili vsi dobre volje ^
Vse obiskovalce naprošamo, da na predstave ne zamujajo. Predstava se začne ob 19. uri. Priporočamo, da se nam v Narodnem domu pridružite ne prej kot 15 minut pred začetkom predstave in ne pozneje kot 5 minut prej. Obvezno utišajte svoje mobilne telefone, saj s telefonskimi zvoki motite ostale obiskovalce in nastopajoče. Dodatne informacije o predstavah so na voljo na spletišču občine Logatec www.logatec.si.
Kje parkirati?
Narodni dom Logatec je na Tržaški cesti 44, desno od Upravnega centra Logatec, gledano s Tržaške ceste. Parkirišča so na voljo pri Narodnem domu ter nasproti in pred upravnim centrom. (Vhod na parkirišče poleg UCL je izven delovnega časa UCL z zadnje strani, zapornica za izstop se odpre samodejno). Vabljeni v dobro družbo in na dobro mero smeha.
Renata Gutnik, občinska uprava
Napovednik dogodkov
21. 12., 19.00 Odprtje skupinske razstave Društva likovnikov Logatec, Steklena galerija v Logatcu. Na ogled do 29. decembra, od 18. do 20. ure. Org.: Društvo likovnikov Logatec, 040 707 300.
21. 12., 17.00 Božičnica (starši in otroci za otroke), dvorana Doma na griču v Logatcu. Org.: Miklavžev vrtec, 01 750 94 40.
23.	12., 19.00, Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec, Dom krajanov Rovte.
24.-31.	12. Veseli december in silvestro-
vanje v Logatcu, Grajski park v Gorenjem Logatcu. Več na str. 20.
26. 12., 18.00 Božični koncert KUD Adoramus ob dnevu samostojnosti Otrok v božični noči, cerkev Sv. Nikolaja v Logatcu. Org.: KUD Adoramus, 031 306 699.
31. 12., 19.00 Tradicionalna silvestrska predstava: Sašo Hribar show. Org.: Občina Logatec, renata.gutnik@logatec.si. Več na str. 23.
2. 1. 10.00 Novoletni tek (tek na smučeh), Tičnica, Logatec. Org.: TSK Valkarton Logatec, info@tsklub-valkarton.si.
Če se vaš pes boji pokanja petard, poskrbite, da bo doma na varnem, na sprehodu pa ga imejte na povodcu.
Skrbimo za lepše in čistejše okolje in pobirajmo iztrebke za svojimi ljubljenčki.
ZAHVALA
Zdravka Trpin
8. 1. 1929-27. 11. 2011
Bolečina da se skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, le ljube, skrbne naše mame nihče ne more pozabiti.
Za vedno je zaspala naša draga in ljubljena mama, stara mama, prababica, sestra in teta. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v bolečih trenutkih nudili dragoceno pomoč in tolažbo. Hvala vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja, darovali cvetje in sveče ter nam lajšali bolečino slovesa.
Zahvaljujemo se vsem, ki se nam pomagali, Cilki Jereb za molitve ob mamini krsti in Društvu upokojencev Rovte. Hvala osebju Doma starejših Logatec in Zdravstvenega doma Logatec za prijaznost in nego v času njene bolezni, še posebej dr. Katarini Turk in patronažnima sestrama Eriki in Katici za obiske na domu, ko je premagovala tegobe bolezni. Zahvala gre tudi PGD Rovte in Tini Cigale za besede slovesa ob odprtem grobu. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Trpinu za ganljive poslo-
vilne besede v cerkvi in domačemu gospodu župniku Janezu Petriču za pogrebni obred in nagovor pri mašni slovesnosti. Iskreno smo hvaležni pevcem in glasbeniku za zaigrano Tišino, s katero so našo mamo ganljivo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala pogrebnemu zavodu Pečkaj in Komunalnemu podjetju Logatec za organizacijo pogreba. Hvala prav vsem, ki ste mamo Zdravko v tako velikem številu pospremili na žalostni poti na poslednje bivališče in boste ohranili lep spomin nanjo. Naša mama bo večno v naših srcih, solze in bolečino pa nam bo lajšal nepozaben spomin nanjo.
Z iskreno hvaležnostjo žalujoči hčerki Valerija in Emilija z družinama
O (N
!-h
m
B
m o m -O
o
C D
M O
hJ

r
0
0Q fa
fC
n
1 c ,
d fC
o
fC
m
fC ^
2 O
Novo v knjižnici
LEPOSLOVJE Slovensko
DIM, Dušan: Oprostite, vaše življenje ne obstaja (zf)
*FLORJANČIČ, Peter: Ideja za milijon: izumi Petra Florjančiča (spomini, dnevniki)
HOČEVAR, Darja: Hladnokrvno maščevanje (krim. r.)
JEMEC, Tončka: Vitre življenja: s črticami in pesmimi skozi čas (spomini, dnevniki) KASTELIC, Majda Aja: Tam preko, kjer stojim na eni nogi (spomini, dnevniki) *KOČEVAR, Marjanca: Mala sanjavka (poezija)
*KOLAR, Vitka: Pokrij me, mami
KOŽAR, Andrej: Pozabljene v krušni peči (krim. r.)
KRAMBERGER, Nataša: Kaki vojaki: roman v rimah in slikah
KUNSTELJ, Olga Pega: 1 + 2 = 4: rejenka (avtobiogr. r.)
MODERDORFER, Vinko: Nimam več sadja zate (poezija)
MODERDORFER, Vinko: Prostost sveta (poezija)
PODMAZZANE zgodbe: stripi po literarnih predlogah Mihe Mazzinija (stripi) RAVNJAK, Vili: Lotosov cvet nad vod^o gladino (zf)
SMOLE, Barica: Tri polovice jabolka (kratka proza)
*SOSIČ, Marko: Iz zemlje in sanj: kratke zgodbe
ŠALAMUN, Tomaž: Opera buffa (poezija) ŠIROVNIK, Azra: Kronika napovedane ljubezni
*ŠUGMAN, Zlatko: Zlatkarije (antologije)
Prevedeno
ALEXANDER, Tasha: V imenu prevare BEDNARSKI, Piotr: Modrikasti sneg *BOYLE, T. Coraghessan: Ženske (av-tobiogr. r.)
*CAREY, Pet«r: Oscar in Lucinda
COLLINS, Suzanne: Arena smrti/1. del (zf) COSTELLO, Jane: Nevestine družice DEVERAUX, Jude: Jutro v barvi sivke DIFFENBAUGH, Vanessa: Jezik rož DOMÍNGUEZ, Carlos María: Hiša iz papirja
DUNCAN, Glen: Poslednji volkodlak (zf) ERPENBECK, Jenny: Srečišče *GAIL, Brian J.: Brez očeta
HERMANN: Jeremiah. Družinske zdrahe (stripi)
HILL, Melissa: Resnica o tebi JEWELL, Lisa: Po zabavi *KARAHASAN, Dževad: Nočni shod *KARAHASAN, Dževad: Sara in Serafina
KARDOŠOVÁ, Barbora: Sladko v ustih ali Kako početi sladke stvari, ne da bi pri tem izgubili razum
KELK, Lindsey: Jaz srce New York KINSELLA, Sophie: Poročni dan KLEYPAS, Lisa: Zimska romanca KUZNESKI, Chris: Izgubljeni prestol (krim. r.)
LÁCKBERG, Camilla: Ledena princesa (krim. r.)
LAURENS, Stephanie: Izbrana dama *LUPTON, Rosamund: Sestra (krim. r.)
MARQAL, Maria-Mercé: Pasijon po Reneé Vivien (avtobiogr. r.)
*MCCARTHY, Cormac: Krvavi poldnevnik ali Večerna rdečina na zahodu *MCDOUGALL, Christopher: Rojeni za tek: skrito pleme, ultratekači in največja tekma, ki je svet ni videl
PELLEGRINO, Charles R.: Zadnji vlak iz Hirošime: izpovedi preživelih (spomini, dnevniki)
PERRISSIN, Christian: Bratje obale (stripi) PERRISSIN, Christian: Dvoboj kapitanov (stripi)
PERRISSIN, Christian: Levje žrelo (stripi) PERRISSIN, Christian: Otok rdečega demona (stripi)
PERRISSIN, Christian: Upor v Port Royalu (stripi)
QUINN, Kate: Ljubica Rima (zgod. r.) SCARROW, Simon: Gladiator/2 (zgod. r.) *SMITH, Patie: Pač mulca (spomini, dnevniki)
SPARKS, Nicholas: Poslednja pesem TOWNSEND, Sue: Jadran Krt in množično uničenje
*VIEWEGH, Michal: Zgodbe o ljubezni in seksu (kratka proza) *VUJICIC, Nick: Življenje brez omejitev: navdih za neverjetno dobro življenje (spomini, dnevniki)
WIRZ, Mario: Pozno je, ne morem dihati (avtobiogr. r.)
Neprevedeno
BOX, C. J.: Open season: [a Joe Pickett novel]
CAMILLERI, Andrea: Excursion to Tindari : an inspector Montalbano mystery CHERCOVER, Sean: Trigger city (krim. r.) FOSSUM, Karin: The Indian bride: an inspector Sejer mystery (krim. r.) FRENCH, Tana: In the woods (krim. r.) HAMILTON, Steve: The lock artist (krim. r.)
HART, John: The last child (kriminalni r.) LEHANE, Dennis: Moonlight mile (krim. r.)
LIPPMAN, Laura: I'd know you anywhere (krim. r.)
LUTZ, Lisa: The Spellman files (krim. r.) ROZAN, S. J.: ^e Shanghai moon (krim. r.)
STROKOVNA LITERATURA Splošno
*CARR, Nicholas G.: Plitvine: kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnjenja
CIKAJLO, Imre: Tehnike reševanja problemov
DARNTON, Robert: Zadeva: knjiga: preteklost, sedanjost in prihodnost MCCLOUD, Scott: Kako razumeti strip: o nevidni umetnosti
Znanost
DOLENC, Sašo: Kaj je znanost?: poročilo o stanju vednosti v dobi interneta
Enciklopedije, koledarji, almanahi, leksikoni
*SLOVENIKA: slovenska nacionalna
enciklopedija (2 zv.)
Filozofija
ŽIVLJENJE, smrt in umiranje v medkulturni perspektivi Duhovnost
HAY, Louise: Misli srca: zakladnica notranje modrosti
SCHACHE, Ruediger: Srčni svetovalec Mejne znanosti
CROWLEY, Aleister: Tahutijeva knjiga: esej o egipčanskem tarotu MEGRE, Vladimir Nikolaevič: Anasta: deseta knjiga
MIHAJLOVIČ-Slavinski, Živorad: Simboli hermetizma
RAMACHARAKA, Yogi: Umetnost in znanost osebnega magnetizma
Psihologija
JOHNSON, Robert Alan: On: psihologija moškega
JOHNSON, Robert Alan: Ona: psihologija ženske
RAZVOJNA psihologija: izbrane teme *SCHMIEDEL, Volker: Izgorelost: ko nas delo, družina in vsakdanjik izčrpavajo
ZELAND, Vadim: Transurfing realnosti. Stopnja 4, Upravljanje realnosti ZUKAV, Gary: Duhovno partnerstvo: potovanje do pristne moči Krščanstvo KRKA, dolina škofov Sociologija
GRGIČ, Matejka: Rezine poželenja: hrana in komunikacija v perspektivi humanističnih ved: [prispevki s simpozija, Slap pri Vipavi, 30. maj 2007]
STARČEVIČ, Goran: Volk v supermarketu: (antropologija ustrojenega sveta) Politika
HRIBAR, Spomenka: Svet kot zarota: analiza političnega sloga Janeza Janše *SURC, Matej: V imenu države: trilogija. Knj. 2, Preprodaja Gospodarstvo
*LINDSTROM, Martin: Marketinško pranje možganov: zvijače in manipulacije, s katerimi nas podjetja spodbujajo k nakupom Pravo
*CERAR, Miro: Pamet v krizi: razmišljanja o miselnih, čustvenih in duhovnih izzivih sodobnega človeka Pedagogika
REPA, Jasna: Zasvojenost z internetom Etnologija
*BOGATAJ, Janez: Slovenija praznuje: sodobne šege in navade na Slovenskem Astronomija
BRGLEZ, Martin: Luna skozi teleskop
Geologija, Meteorologija *GEOLOGIJA Slovenije + Geološka karta Slovenije Medicina
*ASHCROFT, Frances M.: Življenje v skrajnostih: umetnost preživetja *INTERNA medicina
SCHULER, Michael: Veliki atlas anatomije: zgradba človeškega telesa in njegove funkcije v več kot 600 slikah WEBER, Michael: Zobna profilaksa v tretjem tisočletju: smernice za zobno zdravje: osnovno znanje o preprečevanju kariesa in ustni higieni Zdrava prehrana
APPLETON, Nancy: Samomor s sladkorjem: zakaj nas sladkosnednost ubija? *TASEVSKI, Saša: Moč žive hrane: okusno presnojedstvo za vsak dan Tehnika
GRBIČ, Gordan: Bojni brodovi: 1900-1920 GRBIC, Gordan: Lovački zrakoplovi: 19351945
GRBIČ, Gordan: Srednji in teški tankovi:
1935-1945
Kmetijstvo
JAKUBIK, Uwe: Jabolčni sok, mošt, ja-bolčnik: domača priprava: 57 fotografij, 6 grafikonov
KORON, Darinka: Jagodičje: gojenje in uporaba
KOZMUS, Peter: Čebelarjenje za vsakogar
Gospodinjstvo
CAH Žerovnik, Vlasta: Reciklirajmo se in uživajmo: ko kriza zadi^ne pasove, naj jih kreativnost odpre!
FINNAGER, Tone: Očarljivi izdelki za dom: več kot 35 vznemirljivih zamisli, ki vas bodo v hipu navdušile MOJSTER za skoraj vse: več kot 1200 praktičnih rešitev in nasvetov
Kuharice
*BARDI, Carla: Pica!: več kot 50 slastnih receptov za ljubitelje pic *DOLENC, Iva: Darila iz domače kuhinje
*DOMAČE jedi
*KODELE, Alenka: Najboljši piškoti, sladki grižljaji in slano pecivo
KODELE, Alenka: Sladki in slani zavitki in pite
*KUHARICE slovenskih Bosank: Ze-mzemov izbor receptov iz tradicionalne bosanske kuhinje
*MIHELAČ de Magaña, Špela: Mehiška
kuhinja
Management
DOLENC, Primož: Poslovne finance s praktičnimi primeri
Umetnost
*ECO, Umberto: Vrtinec seznamov Arhitektura, Urbanizem *KUHAR, Špela: Gremo v mesto Ljubljana: arhitekturni sprehodi in ogledi
STANIČ, Tomo: Arhitekturni gledalec
Slikarstvo
*KANDINSKIJ, Vasilij Vasilevič: Was-sily Kandinsky: 1866-1944: the journey to abstraction
*MODIGLIANI, Amedeo: Amedeo Modigliani: 1884-1920: the poetry of seeing *VERMEER, Jan: Jan Vermeer: 16321675: veiled emotions Grafika
*HIROSHIGE, Ando: Hiroshige: 17971858: master of japanese ukiyo-e woodblocks prints Fotografija
FREEMAN, Michael: Fotografov pogled: kompozicija in oblikovanje za boljše digitalne fotografije Glasba
ŠKULJ, Edo: Vodnik po duhovni glasbi ŠTEFANČIČ, Marcel, jr.: Teror zgodovine: kako je Laibach na začetku osemdesetih premaknil nacijo, partijo in filozofijo
Šport
ČERNAČ, Mitja Demitrij: Tehnika dresur-nega jahanja Alpinizem, Gorništvo PRAZNIK, Andrej: Planinski izleti za 4 letne čase 2
Literarna teorija
BLAŽIČ, Milena: Branja mladinske književnosti: izbor člankov in razprav JESENOVEC, Ana: Poklicna matura. Književnost
ZUPAN Sosič, Alojzija: Na pomolu sedanjosti ali O književnosti in romanu Geografija - Slovenija
SLOVENIJA V: ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva
Zgodovina - Slovenija DVAJSET let samostojne Slovenije RUTAR, Borut: Krik mačehe: pripravljeni atentat primorske organizacije TIGR na fašističnega diktatorja Mussolinija v Kobaridu 20. septembra 1938
VELEIZDAJA Slovenije: razorožitev Teritorialne obrambe RS maja 1990: zbornik dokumentov in pričevanj o materi vseh afer z orožjem (pa tudi o njihovih očetih)
Biografije
*ELSNER, Branko: Branko Elsner -Brane
ILICH, Iztok: Mohor in Korotan: Fran Sale-ški Finžgar in Mohorjeva: literatura in dokumenti: ob 160-letnici Mohorjeve družbe in 140-letnici rojstva
KLEOPATRA: Kleopatra: kraljica, ki je preslepila samo sebe
*KOCBEK, Edvard: Mesec s kolobarjem: partizanska lirika *MAALOUF, Amin: Izvori *NERON: Neron: dva tisoč let klevet
TOPLIŠEK, Janez: Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo Prijazno vabljeni na našo spletno stran http://www.log.sik.si, na kateri so poleg ostalih aktualnih obvestil, splošnih informacij, povezav in zanimivosti objavljeni tudi vsi seznami mesečnih knjižnih novosti. Da bo izbira lažja, so izbranim naslovom dodane povezave do podrobnejšega opisa knjig. Pridružite se nam tudi na face booku, dobrodošli so vsi komentarji, predlogi, pripombe, da pa bo pot do novega znanja še lažja, smo omogočili dostop na daljavo do elektronskih virov, ki so bili do sedaj dostopni le na računalnikih v prostorih knjižnice. * Še posebej priporočamo.
Maja Giregoir^č

V Logatcu je že v tednu pred prvo adventno nedeljo zadišalo po praznikih. Tradicionalni Miklavžev sejem, na katerem so se z unikatnimi izdelki predstavili ustvarjalci ter društva in zavodi, ki delajo z mladimi, je 25. novembra napolnil trg pred dolnjelogaško cerkev. Najmlajši so bili navdušeni nad lutkovno predstavo Sebični oblak in Pujsa Pepa raziskuje podstrešje, ki so jo pripravili člani KUD-a Adoramus. Sicer pa je bila tudi ponudba letošnjega Miklavževega sejma odlična: od voščinic in okraskov za novoletno jeklo do unikatno izdelanega nakita in drugih predmetov, ki bodo letos pod marsikatero jelko čakali obdarjenca.
iž^, foto: Miran Antončič
Kitajski ključ za trdo zdravje in dobro počutje
'T'aijiquan (taj či čuan) je stoletja stara kitajska veščina gibanja, X ki je razširjena po sem svetu. Lahko bi jo poimenovali tehnika dobrega počutja, saj vsestransko dobro vpliva na telesno in duševno počutje. Pri pravilni vadbi nima negativnih učinkov, vendar je za doseganje polne učinkovitosti treba vaditi redno in potrpežljivo. Vadba taijiquan je primerna za vse starosti, oba spola in različne fizične zmožnosti.
Začelo se je z borilnimi veščinami, ki so se z leti plemenitile in dopolnjevale s tradicionalno kitajsko medicino, filozofijo, občutenjem narave ter ostalimi blagodejnimi in bolj ali manj znanimi in ohranjenimi domisleki, nastalimi v pet tisoč letih nepretrgane kulture. Obstaja veliko oblik TJQ, a namen je vsem enak - dobro počutje. TJQ izhaja iz borilnih veščin, a je med njimi znan kot »notranja« borilna veščina. Za razliko od »zunanjih«, kot na primer karate, ki poudarjajo fizično moč, je pri TJQ borbenost precej nenasilna, njen nasprotnik in zaveznik hkrati pa smo mi sami. Osrednji del katerekoli šole TJQ je forma. To je niz nepretrganih, enakomernih, krožnih in tekočih gibov, ki jih posameznik lahko izvaja praznih rok. Poznamo tudi forme z mečem, pahljačo, palico in podobnimi orodji. TJQ učinkuje na dolgi rok. Bolj ga delaš, bolj deluje. Je hvaležen prijatelj, ki ga lahko kadarkoli potegneš iz žepa in kamorkoli vzameš s seboj. S knjige ali videa se ga ni mogoče naučiti, nekdo ga mora pokazati v živo. Govoriti o taijiquanu je kot bi opisoval glasbo - ne zadene bistva. Taiji je treba gibati. Poglejte, kako veter mehko giblje šumeča drevesa.
Qigong (či gung): z besedo qi Kitajci imenujejo življenjsko energijo, ki je prisotna v vsakem živem bitju. Pomeni lahko tudi dihanje, zrak. Gong lahko pomeni pomeni veščina. Torej je qigong veščina, s katero gojimo in krepimo qi.
Slovensko združenje taijiquan hram CSN
Voščimo vam iepe božične in novoletne praznike, v letu 2012 vam žefimo veliko zdravja in uspehov pri delu, hkrati pa se vam zahvaljujemo za zaupanje.
Občinski odbor SLS Logatec predsednik Andrej Kermavnar
www.taiji.si 041 446 488 info@talji.si
Miklavž letos nekoliko poleten
Tudi otroke v Rovtah je razveselil prvi od treh dobrih mož
Mladi in manj mladi so na predvečer godu sv. Miklavža do zadnjega kotička napolnili Dom krajanov v Rovtah. Najbolj razveseljivo je bilo, da je bila med njimi največ malih nadebudnežev, ki so na svoj način pričakovali prvega od treh dobrih mož.
Miklavž je bil gotovo vesel, da so njegovo povabilo otroci in straši vzeli zares in so ga prišli pozdravit. Pred tem so si ogledali prisrčno predstavo. Temeljila je na otroških željah, ki so bile kar običajne: avti, pisalne in risalne potrebščine, punčke, sladkarije. Tem željam Miklavž ponavadi lahko ustreže, želja male Kristine pa je bila trd oreh tudi zanj: zaželela si sestrico. Celo sam nebeški zbor ni našel ustrezne rešitve in še štorklja je bila nemočna, saj se s to dejavnostjo ne ukvarja več - prepustila jo je mamicam in očkom. In prav njim je Miklavž prišepnil dekličino željo.
Predstave pa še ni bilo konec. Svoje veščine so pokazali parkeljni, in to kar na morski plaži v Vražjem zalivu. Poletje se celo do Miklavža ni uspelo posloviti. V svoji vrstah so letos imeli novega, najbolj zlobnega in vsem znanega Osamo Bin Ladna. Med vragi mu ni para, saj hudobija ne pozna meja. Vragci letos v peklu niso cvrli nikogar, saj so izbrali bolj miroljubno in ne tako glasno zabavo ob kitari, petju in plesu.
Kaj kmalu pa je prišel zbor angelov, ki je zbranim napovedal, da Miklavž ni več prav daleč. Še zvok fanfar in odprla so se vrata, skozi katera je vstopil sam Miklavž v spremstvu angelov. V njihovih rokah so otroci kmalu zagledali darila, ki so jih tako nestrpno pričakovali. Tudi nekateri odrasli so si jih zaslužili s svojimi dobrimi ali manj
Miklavž je prišel v spremstvu angelov. (foto: Metka Bogataj)
dobrimi deli. Temu primerna je bila tudi vsebina darila. Gneča je bila velika, a prav je tako. Tako bo imel Miklavž še vedno službo in se ne bo bal brezposelnosti. Rovt pa Miklavž tisti večer še ni zapustil. Ko je odšel iz dvorane, se je napotil do domov in počakal, da so otroci zaspali. Skrivoma se je prikradel v njihove sobe in jim pustil, kar je pripravil zanje. Naslednji je bil dan za odvijanje daril. Poštevanka, črke in branje ta dan navadno ne najdejo prostora v otroških glavah. Še srečno pot Miklavžu in veliko moči ter da ne bi porabil preveč denarja, kajti ob letu osorej naj bi spet prismučal, priplaval ali kar oprt na palico prikorakal v Rovte.
Metka Bogataj
Po jutru se dan pozna
Otroci so si ogledali tudi kmetije. Pri Fečurjevih na Martinj hribu so z zanimanjem spremljali razlago o mleku in mlečnih izdelkih. (foto: Marjan Papež)
Tudi otroci v logaških vrtcih in šolah so 18. novembra zajtrkovali kakovostno hrano,
večinoma iz lokalnega okolja
T^ ako zelo pomembno je zajtrkovanje, J^^o vedeli že naši predniki in to lepo ubesedili v pregovorih kot sta: Zajtrkuj kot cesar, kosi kot kralj in večerjaj kot berač ali pa Prazna vreča ne stoji pokonci. Zato je v drugi polovici novembra po vseh osnovnih šolah in vrtcih potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci so zjutraj jedli kakovostno hrano, kruh, maslo, med in jabolka, in pili mleko - vse slovenskega porekla. Tako je bilo poskrbljeno za zdrav jutranji obrok tudi na vseh šolah in vrtcih v logaški občini.
Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, ki je pred petimi leti začela z dobrodelno izobraževalno akcijo En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v vrtcih. Pozitiven sprejem in dobre izkušnje s čebelarsko akcijo so dale zamisel za širši projekt. Pobudi so se pridružila tri ministrstva: kmetijsko, šolsko in za zdravje; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja in zavod za šolstvo. Akcija je bila zelo široka, saj je poleg zajtrka obsegala izdajo časopisa, ki so ga od sredine septembra delili po šolah in vrtcih, likovni in literarni natečaj, pripravili so učne vsebine in še marsikaj. Več o projektu si lahko ogledate na spletni strani www.tradicionalni-zajtrk.si.
Za vrtce naj bi jabolka in mleko darovali kmetje, čebelarji med, kruh in maslo živilska podjetja, za oskrbo šol pa so bila v celoti zadolžena živilska podjetja. Ker je bil projekt res obsežen in je potekal prvo leto, je pri koordinaciji in distribuciji ponekod - tudi v Logatcu -, prišlo do težav, kar pa ne zmanjšuje njegovega pomena. Osnovni namen je namreč izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in širšo javnost o pomenu
zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, o pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, kmetijske dejavnosti za okolje in čebelarstva za kmetijsko pridelavo in okolje.
V	okviru projekta so slovenski kmetje, čebelarji in živilsko-predelovalna podjetja osnovnim šolam in vrtcem podarili 19 ton kruha, okrog 54 tisoč litrov mleka, okrog 2.700 kilogramov masla, nekaj čez 3.200 kilogramov medu in 32 ton jabolk.
V	projekt so se vključile tudi logaške šole in vrtci. Po osnovnih šolah je tradicionalni zajtrk potekal tako, da so ga imeli prvo šolsko uro v učilnicah in se ob njem pogovarjali o tem, kako pomemben je ta obrok. V vrtcih so imeli zajtrk v okviru običajnega zajtrka, le da je bila vsa hrana, kot že rečeno, slovenskega porekla in da je bila večinoma iz lokalnega okolja.
Po tradiciji, saj to počnejo že peto leto, so se dobro odzvali logaški čebelarji, ki so
oskrbeli z medom vse vrtcu v občini, poleg tega pa so čebelarji (Tone Žakelj, Franci Grum, Marjan Papež, Mirko Šemrov, Peter in Ivanka Fortuna ter Rafael Cepič) otroke v vrtcih obiskali in jim zaupali nekaj zanimivosti iz sveta čebel. Dodaten pomen dogodku je dal obisk župana Berta Menarda v vrtcu Kurirček.
Na območju Logatca so mleko za vrtce darovali Andrej in Mihaela Fečur, Zdravko in Petra Leskovec ter Jože Hladnik, za šole pa Ljubljanske mlekarne, ki so zagotovile tudi maslo za šole in vrtce. Med za vrtce so podarili Čebelarstvo Marinč, Miro Lesko-vec, Marjan Papež, Tadej Udovč, Mirko Šemrov, Andrej Šemrov, Janez in Robert Tomazin ter Rafael Cepič, za šole pa Me-dex in Mercator. Kruh je prispevala Pekarna Grosuplje, jabolka pa Sadjarstvo Tomazin, Sadjarstvo in vinogradništvo Ljutomer, Zadruga sadja in zelenjave ter Mercator.
Marjan Papež
Decembrski dobrodelni bazar
Prvega decembra so avle, hodnike in stopnišča OŠ Tabor napolnili številni obiskovalci dobrodelnega bazarja, ki so ga pripravili učenci in zaposleni, da bi pridobili sredstva za šolski sklad. Občudovali smo stojnice s prekrasnimi voščilnicami, novoletnimi okraski in uporabnimi predmeti ter zeli-ščarsko stojnico. Ker se je bilo kar težko odločiti med tako bogato izbiro izdelkov, so se mnogi okrepčali pri stojnicah s hrano in pijačo. Vsem so teknile sveže ocvrte miške, torta in domač jabolčni sok, ki ga je prispeval eden od staršev. Učenci so z mentoricami na različnih prizoriščih pripravili zanimiv kulturni program. Prisluhnili smo recitacijam, petju in instrumentalnim točkam, zaploskali plesnim točkam in mimohodu najmlajših učencev v novih rumenih pelerinah, ki smo jih kupili s sredstvi šolskega sklada (na fotografiji). Po napornem popoldnevu smo se obiskovalci, starši, učenci in zaposleni zadovoljni razšli, saj nam je za šolski sklad uspelo zbrati več kot tisoč evrov.	Bojana Levinger
Najmlajši učenci so se pokazali v novih rumenih plerinah, ki so jih kupili s sredstvi šolskega sklada. (foto: arhiv OŠ Tabor)
O (N
!-h
m
B
m o m -O
<u tj
o
C D
ctí M O
hJ
Obnovili muzejsko parno lokomotivo
N'a železniški postaji v Logatcu mimoidoče pozdravlja sveže obnovljena muzejska parna lokomotiva 17-086. Obnovitvena dela so v svojem prostem času opravili logaški železničarji pod vodstvom Gregorja Tršar-ja, ki je projekt prijavil tudi na javni razpis za sofinanciranje akcij zaščite kulturne dediščine v občini Logatec za leto 2011, ki ga je razpisala občina in tako dobil del sredstev za kritje stroškov.
Lokomotiva sodi v zadnje obdobje parne vleke v Sloveniji. Kot lokomotivska vrsta sodi v samostojni projekt Madžarskih državnih železnic, ki je nastal tik pred prvo svetovno vojno in je bil namenjen za vleko primestnih vlakov v okolici Budimpešte. Gre za sodobno, zelo okretno potniško lokomotivo tendrovko, zasnovano na madžarski tradiciji. Lokomotiva se je zelo dobro uveljavila, bila je v celoti kos nalogam in priljubljena pri strojnem osebju. Edina pomanjkljivost, ki so jo navajali tudi sami madžarski železničarji, je ta, da ima nekoliko poddimenzioniran kotel, tako da »ima hitro ali preveč ali premalo pare«.
Po prvi svetovni vojni je na železnicah SHS-CXC ostalo 88 teh odličnih lokomotiv. V Slovenijo so postopoma prihajale po letu 1928 in so se uveljavile na vseh poglavitnih stranskih progah, tako na Bohinjski progi, na progi Jesenice-Planica, na dolenjskih progah, pa tudi v Mariboru za vožnjo v Prevalje in Kotoribo. V službi so zdržale do konca parne
Parno lokomotivo na železniški postaji so v svojem prostem času obnovili logaški železničarji pod vodstvom Gregorja Tršarja. (foto: Miran Antončič)
vleke, nadomestili so jih šele dizelski motorni vlaki. So tako pomemben del slovenske tehnične kulturne dediščine, da sta v zbirki Železniškega muzeja SŽ ohranjena dva primerka: 17-006, ki je aktivna (z njo so leta 1986 sprožili projekt Muzejski vlak), in 17-086, ki se od prve razlikuje v tem, da ima konstrukcijsko drugačen kotel, tip Brotan, kar je med lokomotivami na Slovenskem redkost.
Tehnični podatki: potniška lokomotiva 14-086, prejšnja oznaka: MAV 342.059, kon-
strukcijski tip: 1C1t h2, letnik: 1917, tovarna: Magyar Allamvasutak Gepgyara Budapest, tov. št.: 4332, teža: 55,3 t (brez vode in premoga), osna obremenitev: 14,5 t, dolžina: 13 m, premer pogonskih koles: 1.606 mm, tlak pare: 13 bar, moč: 580kW (790 KM), največja hitrost: 85 km/h. (Besedilo je povzeto po opisu, ki ga je za prijavo na razpis pripravil Mladen Bogic, prof., ravnatelj Železniškega muzeja SŽ.)
Renata Gutnik, občinska uprava
CHEVROLET
10 let garancije

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA
Kupon za	j
10% popust I
na servisne ¿toritve i
popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela j
^ SELISKAR
Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252
e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si
www.avtohisa-seliskar.si