Gospodarski dosežki občine Ljubljana-Šiška v obdobju januar—september 1984 Dobro, da bo naslednje leto še bolje Značilnosti gospodarskih gibanj v letošnjem letu so visoke obveznosti za odplačilo dolgov, manjše možnosti dodatnega zadolževanja v tujini, nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem, visoka inflacija in slaba likvidnost. Težka gospodarska situacija narekuje vsem organizacijam zdru-ženega dela kar največje napore za doseganje čimvečjega konvertibilnega izvoza, da bi Jugoslavija lahko sprotno poravnavala zapadle obveznosti do tujine. v V občini Ljubljana-Siška so bili izvozniki še pose-bej uspešni. saj se je delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku zvečal od 6,6% v devetmesečju 1983 na8,5% v letu 1984; v desetih mesecih 1984 je bilo doseženih 11.842 milijona din izvoza blaga na konvertibilno področje (indeks 112.1), medtem koje imelogospodarstvo SRS indeks 110.6. Velik porast konvertibilnega izvoza glede na lanskih deset me-secev je doseglo tudi gospodarstvo Ljubljane — in-deks 113,6. V šišenski občini predstavlja realizacija konvertibilnega izvoza v desetih mesecih — 70-od-stotno izpolnitev letnegaplana izvoza na konverti-bilno področje oziroma 67.5% realizacije plana Sl-SEOT. Delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu Ljubljana-Šiška je bil v desetih mesecih leta 1984 65,1 %, v letu 1983 pa 60,7%, kar kaže na izboljšanje strukture izvoza v prid večjega konverti-bilnega izvoza. V Ijubljanskem gospodarstvu beleži šišensko gospodarstvo 73-odstoten in v gospodar-stvu SRS 79-odstoten delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu. Delež konvertibilnega izvoza go-spodarstva občme Ljubljana-Šiška v gospodarstvu SRS v desetih mesecih leta 1984 znaša 7,42%. v gospodarstvu Ljubljane pa 37,68%. Izvoz blaga na klirinško področje je znašal 5.337 milijonov din. kar je za 5,6% manj kot v lanskih desetih mesecih. • Uvoz . . Uvoz blaga s konvertibilnega področja je bil v de-setih mesecih za 25.4 % večji kot v predhodnem ob-dobju in znaša 10.888 milijonov din, uvoz blaga s kli-ri nškega področja pa ostaja na lanski ravni ter znaša 18.601 milijona din. , Brez upoštevanja uvoza DO Zemeljski plin pa znaša 1.782 milijonov din. Delež konvertibilnega uvoza občine Ljubljana-Šiška v celotnem konverti-bilnem uvozu gospodarstva SRS znaša 7,08%, v Ijubljanskem gospodarstvu pa znaša delež konver-tibilnega uvoza občine Ljubljana-Šiška 30,03%. V skupnem blagovnem uvozu predstavlja repromate-rial 92.94%. oprema 1,25% in blago za široko po-trošnjo 5,81 %. Na konvertibilnem področju je struk-tura uvoza podobna: 96,76% repromateriala. 3,18% opreme in 0.06% blagaza široko potrošnjo; na kliringu pa 90,71 % reproniateriala, 0.12% opreme in 9,17% blaga za široko potrošnjo. Saldo blagovne menjave je negativen in znaša 11.309milijonovdin, karjeza 14% večkotlani vde-setih mesecih. Uvoz pokrivamo z izvozom z 61.7 % na konvertibilnem področju s 108,9% in na klirjn-škem s 34.1 %. • . . ¦ Konvertibilni devizni priliv od izvoza blaga je v de-setih mesecih znašal 6.675milijonov din in sejepo-večal ža 1,8 % glede na lanskoletno primerjalno ob-dobje. Devizni priliv skupaj (izvoz blaga. izvoz stori-tev in devizni priliv po kreditnih odnosih) je v desetih mesecih znašal 8.074- milijonov din in je za 4,8% večji od lanskoletnega. Konvertibilni devizni odliv v desetih mesecih le-tošnjega lota iz naslova uvoza blaga znaša 6 235 milijonov din. iz naslova uvoza stontev 1.179 milijo-nov din. za odplačilo deviznih kreditov pa 926 milijo-nov din. Saldo trgovinske bilance je negativen in znasa 4 184 milijonov din in sejeglede na lanskoletno pri-merjalnoobdobjeznižalza31.4%. Pravtakoje ne-gativen saldo kreditne bilance. .ki znaša 645 milijo-nov din in je nižji od primerjalnega v letu 1983 za 15.6%. • Največji izvozniki Največji izvozniki na kccvertibiino področje v de-vetih mesecih 1984 so: ISKRA-Center za elektroop-tiko, LEK. SLOVIN-Sloveni|a vino, ISKRA-Široka potrošnja TOZD TV Pržanj. DONIT, AERO TOZD Tovarna celuloze. TZ LITOSTROJ. COLOR. DE-KORAT^VNA, ISKRA Avtomatika. Navedenih 10 največjih izvoznikov na konvertibilno področje pred-stavlja 85% (lansko enako obdob|e 78.3%) vsega šišenskega izvoza blaga na konvertibilno področje v letošnjih devetih mesecih. Med hjitni je v letošnjih devetih mesecih najbolj povečala izvoz 'blaga na konvertibilno področje ISKRA Široka potrošnja TOZD TV Pržanj in to za 91,8 % v primerjavi z istim obdobjem lela 1983. Največji izvoznik pa je ISKRA Centerza elektrooptiko. ki predstavlja26.7% celot-nega šišenskega izvoza na konvertibilno področje. Ravni lanskoletnega izvoza na to področje ne do-sega le TZ LITOSTROJ, saj je manjši kar za 51,2 %. Poleg klasičnih uvozno-izvoznih poslov se v zu-nanji trgovini vse bolj povečujejo posebne dblike izvoza m uvoza blaga, tako imenovani posli 1:1, kamor spadajo kompenzacijski in kooperacijski posli ter maloobmejno sodelovanje. Posebne oblike izvoza blaga so se v letošnjih devetih mesecih pove-čale za 50.3 % glede rva lanskoletno primerjalno ob-dobje. posebne obhke uvoza pa so se povečale 35.1 %. Med posebnimi oblikami izvoza in uvoza so najbolj narasli kompenzacijski posli. ki predstavljajo največjideležvposlih 1:1. Delež posebnihoblik me-njave v skupnem izvozu na konvertibilnem področju znaša v občini Ljubljana-Šiška 28.9 %-v L)ubljani pa 27.4%; delež posebnih oblik menjave v skupnem uvozu na konvertibilnem področju pa znaša v občini Šiška 33.1 %. v Ljubljani pa 23,7%. Organizacije združenega dela v občini Ljublja-na-Šiška so y devetmesečnem obdobju 1984 ustva-rile 123.179 milijonov din celotnega prihodka ali 67% več kot v enakem obdobju lanskega leta, plan pa so organizacije združenega dela presegle za 3,5%. Takšna rast celotnega prihodka je v veliki meri posledica visoke rasti cen, pa tudi rasti fizič-nega obsega industrijske proizvodnje zaradi boljše ' oskrbljenostiindustnje predvsem z uvoženimi suro-vinami in matenali. Količinski obseg industrijske proizvodnje se je v letošnjih devetih mesecih pove-ča! za 6,7% glede na isto obdobje lani. Gospodar-nost poslovanja je bila v letošnjih devetih mesecih nekoliko boljša od lanskoletne. kar je posledica manjše rašti porabljenih sredstev od celotnega pri-hodka Slabše rezultate gospodarnosti poslovanja ugotavljamo v mdustriji, gradbeništvu. obrti m oseb-nih stontvah ter v stanovanjsko komunalni dejavno-sti, Negativne tečajne razlike so se glede na lansko-letno devtetmesečje zvišale za 122 % in so znašale 849 milijonov din. Na drugi strani pa se je celotni prt-hodek na račun tečarjnih razlik povečal v devetme-sečju za 1.081 milijonov din. Neplačana realizacija jeznašala 7.677 milijonov din. kar je za 99% več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Družbeni proizvod gospodarstva je porasel nomi-nalno za 65,3 %. realno pa za 1.8%. Združeno delo je ustvanlo 32.004 milijonov din dohodka. kar je za 69 % več fcot v enakem obdobju 1983. Planirana vi-šina dohodka za obdobje januar—september 1984 je bila presežena za 8.0% Dohodek se je nomi-' nalno povečal v vseh področjih gospodarstva, pla-nirane višine pa niso dosegle organizacije združenega dela v vodnem gospodarstvu ter gradbeništvu. V industriji, ki ustvarja 66,6% do-hodka gospodarstva, je'dohodek porastel za 13 in-deksnih točk manj kot povprečno v gespodarstvu, stopnja rentabilnosti (dohodek v primerjavi s pov-¦prečno uporabljenimi sredstvi) šišenskega gospo-darstva je znašala 26.4. kar pomeni, da so v pov-prečju organizacije na 100 din povprečno uporablje-nih poslovnih sredstev dosegle 26.4 din dohodka, v preteklem devetmesečju pa 23,3 din. • Hudo breme obresti Organizacije združenega dela so razporedile 64% več dohodka kot v enakem obdobju lani in sicer 32.485 mili]onov din. Zaskupno poraboso raz-, poredile 4.550 milijonov din. kar je 45% več kot lani. Delež sredstev za skupno porabo v razporejenem dohodkusejeod 15,9 znižaloa 14,0%. Pravtakose je znižal delež za splošno porabo od 2,2 na 1,7 % in znaša 540 milijonov din. kar je 25% več kot v lan-skem primerjalnem obdobju. Najbolj so porasle druge obveznosti a dohodka in sicer 72 % in so zna-šale 10.152 milijonov din. V razporejenem dohodku so udeležene z 31 2%. leto popre) je bil delež 29,8%. Najvišji delež dohodka za druge namene zavzemajoobrestizakredite. ki so porasleza 103% (indeks 203;. Tudi v letu 1.985 bodo organizacije združenega dela še vedno pod hudim bremenom obresti. ker imajo premalo laslnih sredstev. Za čiste osebne dohodke so organizacije združenega dela namenile 7.660 milijonov din. V primerjavi z obdob-jem januar—september 1983 so bila ta sredstva višja za 51 %; njihov delež v razporejenem dofiodku se je znižal od 25,7 % na 23,6%. Za sklad skupne porabe so organizacije združenega dela namenile iz čistega d'ohodka 1.124 milijonov din ali 48% več kot v lanskem obdobju; delež se je znižal od 3,8% na 3,4%. Delež sredstev za akumulacijo v razporeje-nem dohodku se je od 22,7% zvišal na 26%. Za akumulacijo so organizacije razporedile 8.457 mili-jonov din, kar je za 88 % več kot v primerjalnem ob-dobju. Akumulacijska sposobnost, ki je razmerje med akumulacijo in povprečno uporabljenimi sred-stvi, se je s 5,5% povečala na 6,9%. V devetih mesecih je imelo motnje v poslovanju 17 organizacij združenega dela, z izgubo je poslovalo 8, na meji rentabilnosti pa 9 organizacij združenega dela.- • Izgube Šišensko gospodarstvo jp »prigospodarilo« 481,1 milijona din izgub. Z izgubo so poslovale naslednje organizacije združenega dela: Unitas 25,9 milijona din, ISKRA DO Iskra Široka potrošnja TOZD TV Pržanj 275,8, ISKRA DO iskra Industrija baterij Zmaj TOZD Baterije 13.3, DO GORENJE-TIKI 58,4 mili-jona din, GIP VEGRAD Velenje TOZD Gradnja Ljubljana 6,8. SGP STAVBENIK Koper TOZD Gradbena operativa Ljubljana 66,6. GIP INGRAD Celje TOZD Gradbena operativa 26,6, in IMP DO IKO TOZD SKIP 7,4 milijona din. Kot ugodno lahko označimo dejstvo, da se je zne-sek izgub glede na devetmesečje lani znižal za 59 %. Vzrokov za nastalo izgubo je več. V ospredju so-seveda cene, ki že nekaj let rušijo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Organizacije so imele težave pri askrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali. Prodaja nazahtevnih tujih trgih ni potekala tako, kot bi želeli, saj so izvozne cene ponekod nižje od proizvodnih stroškov. Prav tako niso bile izkoriš-čene proizvodne zmbgljivosti: tudi izbira proizvodnih programov ni bila najboljša. V naši občini so na meji rentabilnosti v prvih deve-tih mesecih poslovale naslednje organizacije zdru-ženega dela: ISKRA DO Iskra IEZE TOZD Kerami-ka, ISKRA DO Iskra Mikroelektronika v ustanavlja-nju, ISKRA DO Iskra Elektrozveze TOZD radiorelej-ni-navigacijski sistemi, FRUCTAL Živilska industrija Ajdovščina TOZD Alko, NIVO Celje TOZD Projek-tinženinng, Gradbeni finalist Maribor TOZD Podi in podloge Gradles, ISKRA DO Iskra Avtomatika TOZD Projektiranje in gradnja sistemov. Na meji rentabilnosti je poslovala tudi EGS DO Savske elektrarne Ljubljana TOZD Eiektrarna Medvode, ki spada v sistem slovenskega elektrogospodarstva in njena rentabilnost predstavlja sistemsko vprašanje. Prav tako KEMIJA DO DONIT Medvode TOZD Sto-ritvene dejavnosti, ki opravlja storitve za tozde in je v bistvu dejavngst-skupnega pomena za tozde v DO DONIT. Nizko akumulativno sposobnost imajo v naši ob-čini še nekatere, predvsem manjše organizacije združenega dela, kot na primer AGROSTROJ. TOZD Kmetijska mehanizacija, USLUGA, KOP. • Težave gradbenikov Kot celotno jugoslovansko gospodarstvo imajo tudi šišenske organizacije združenega dela s po-dročja gradjseništva velike težave pri poslovanju. Od 9 gradbenih organizacij združenega dela so, kot že omenjeno, v devetmesečju 1984 kar 3 poslovale z izgubo, ena pa na meji rentabilnosti. Vzroki za velike gospodarske težave so: visoki režijski stroški tozdov in delovnih skupnosti, izredno ostra ter pogosto tudi nelojalna konkurenca, nizka in nezadovoljiva stro-kovna usposobljenost delavcev itd. Izhod iz take si-tuacije je možen s specializacijo in delitvijo dela, v medsebojnem povezovanju, v prekvalifikaciji in za-poslovanju dela gradbenih delavcev v drugih dejav-nostih. Tudi v letu 1984 je fast sredstev za osebne do-hodke in skupno porabo omejena z dogovorom o uresničevanju družbene razporeditve usmerjanja dohodka. Pri razporejanju dohodka so bila dose-žena ugodna gibanja, saj je delež akumulacije v do-hodku za 14,5% večji kot v enakem obdobju lani. V letošnjem devetmesečju je bilo v gospodarstvu občine povprečno zaposlenih 32.181 delavcev, lani v istem času pa 31.763. Zaposlenost se je povečala torej za 1,3 %. Po podatkih RAD-1 Zavoda SR Slo-venije za statistiko je bilo na področju občine Ljub-Ijana-šiška zaposlenih 32.690 delavcev v gospo-darstvu; povečanje glede na lanskoletnih devet me-secev znaša 3%. Razliko 502 predstavljajo tisti za-posleni, ki delajo na območju šišenske občine; te-meljna organizacija združenega dela, v kateri so za-posleni, pa nima sedeža v naši občini (npr. poslovne enote, prodajalne). Na gibanje zaposlenosti teh de-lavcev v občini tako nimamo vpliva. Največje število teh delavcev je zaposlenih v maloprodajnih Irgovin-skih organizacijah. • Povprečni osebni dohodki: 27.133 dinarjev Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva so organizacije združenega dela s področja gospodar-stva v obdobju januar—september obračunale pov-prečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v gospodarstvu 27.133 din, karje46% večkotvena-kem obdobju lani. Zaradi visokega porasta življenj-skih stroškov je bil indeks realnih čistih osebnih dohodkov 94,8. Po družbenem dogovoru o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov je rast izdelkov za re-prezentanco, dnevnice in povračila prevoznih stro-škov (kazalec K1) omejena z rastjo celotnega pri-hodka oziroma dohodka; rast izdatkov za avtorske honorarje ter izdatkov po pogodbah o začasnih in občasnih delih (kazalec K 2) pa z rastjo razporejenih sredstev za osebne dohodke. Gospodarstvo kot ce-lota ni prekoračilo kazalca K1; izdatki po pogodbah o začasnih in občasnih delih pa so rasli hitreje kot razporejena sredstva za osebne dohodke, vendar so se ti izdatki gibali v okviru dopustnih mej odsto-panj. Povprečno uporabljena obratna sredstva so na-raščala hitreje od povprečno uporabljenih osnovnih sredstev. Obračanje povprečnih obratnih sredstev se je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci zmanj-šalo od 184 na 179 dni, vendar se je povečalo v pri-merjavi s prvim polletjem. V strukturi obratnih sred-stev predstavljajo denarna sredstva 11,6 % in so se v primerjavi s 30. 9. 1983 povečala le za 39%. Delež denarnih sredstev iz obdobja v obdobje pada. Ker imajo organizacije združenega dela premalo lastnih sredstev, se povečujejo dolžniško-upniška razmerja in bodo organizacije združenega dela v letu 1985 pcd še hujšim bremenoni obresti. Zaloge. ki predstavljajo 51,7 % vseh obratnih sredstev, so se povečale za 65 %. Vrednostno so zaloge nedokon-čane proizvodnje in gotovih izdelkov porasle za 163%. kar jevskladuzrastjoceninnepomeni koli-činskega porasta zalog, V vseh Ijubljanskih občinah je bil dejanski porast teh zalog (količinsko) 36,5-od-stoten, kar pa ni primer v občini Ljubljana-Šiška. Ce-lotne terjatve in terjatve za predujme, ki predstavljajo 36,7 % vseh obratnih sredstev, so se povečale za 80 %. Skrb vzbuja dejstvo, da so se nekrite terjatve povečale kar za 116% (jndeks 216). Tako veliko po-večanje nekritih terjatev hkrati z neplačano realiza-cijo porrreni, da je šišenskemu gospodarstvu izpadlo 12,8% celotnega prihodka. Močno so se povečale terjatve do kupcev, terjatve do dobaviteljev in terja-tve za predujme iz naslova investicij, ki so skupaj znašale 23.98 milijonov din in so za 1.818 milijonov din višje od obveznosti za predujme in obveznosti do dobaviteljev. Po teh podatkih smo lahko zaskrbljeni za nadaljnji uspešni razvoj in kaže, da se proizvod-nja veča le ob hkratnem kreditiranju kupcev in doba-viteljev, kar ob pomanjkanju lastnih sredstev pomeni velik odliv akurrftlacije zaradi obresti. Kratkoročni viri (kratkoročni krediti in obveznosti do dobaviteljev) precej presegajo kratkoročne naložbe (denarna sredstva in terjatve do kupcev), karpomeni, da go-spodarstvo nima ustreznih dolgoročnih virov. V splošnem pa ocenjujemo rezultate gospodarje-nja v občini Ljubljana-Šiška kot dobre in kot ustrezno izhodišče za uresničitev nalog iz družbenega plana 1981—1985, iz dolgoročnega plana gospodarske stabilizacije in resolucije za leto 1985. Sonja Božič-Zadnik