Poštnina plačana v gotovini.
3.	V Ljubljani, dne 7. januarja 1927.
Letnik IX.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI LIST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
Razglasi osrednje vlade. — Razglasi drugih uradov in oblastev.
Razglasi osrednje vlade.
Cenovnik,
po katerem se mora vrSiti zavarovanje valute ob izvozn blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.*
УеЦа od dne 1. do dne 15. januarja 1927.
35 1|	Imenovanje predmetov	Količina	Cena
	In domačih proizvodov		v dinarj
1	Pšenica, natovorjena:		260
	na postajah v Srbiji in Bosni	100 kg	
	na ostalih postajah ....	100 »	290'
2	Rž		100 »	180-
3	Ječmen		100 .	150
4	Oves			100 »	150-
5	Koruza nova		100 »	120'
6	Koruza posušena in stara . .	IOO »	ISO-
7	Bela moka za luksusno pecivo,		
	zdrob 		100 »	460'
8	Bela moka za luksusno pecivo		450
	št. 0		100 »	
9	Bela moka za luksusno pecivo		380
	št. 2		100 »	
10	Krušna moka št. 4 in 5 . . .	100 »	360-
11	Črna moka št. 6		100 »	270-
12	Črna moka št. 7		100 »	160'
13	Obloda		100 »	120-
14	Otrobi		100 »	110-
15	Koruzna moka		100 »	160'
16	Fižol		100 »	160'
17	Konji za klanje		100 »	300'
18	Konji težki za vprego (slovenski)	vsak	3.600'
19	Konji lahki za vprego ....	»	2.500'
20	Konji lahki do dveh let starosti Konji hribovski mali (Južne	*	2.000
	Srbije)		>	1.600-
	Žrebeta do enega leta starosti	vsako	1.500'
21	Osli		vsak	900'
22	Mezgi		»	1.800'
	/ velike	 e ! male, gorske ....	vsaka	2.700-
23		»	1.000-
24	Voli f Par	kg	 hlUii ’ od 700 . do 900 kg	vsak	2.100' 2.700'
	1 l » . 900 » navzgor .	»	3.300'
25	Teleta / do 30 kg	 la l od 30 do 70 kg . .	vsako	500' 700-
26	Ovni			vsak	150-
27	Jagnjeta		vsako	80'
28	Pra- 1 Par d0 HO kg ... . 5,x, { . od 140 do 220 kg.	vsak	500' 900'
	' l »	. 220 kg navzgor	»	1.200'
29	Koze		vsaka	200-
30	Mast 			100 kg	1.600-
31	Suho svinjsko meso (rebrca) .	100 »	1.700-
32	Salame turistovske (poletne) .	100 »	1.700-
33	Salame (zimske);		
	Iz debelo razsekanega mesa	100 »	3.200-
	Iz drobno razsekanega mesa	100 »	4.200-
34	Slanina nasoljena		100 »	1.500-
35	Slanina sveža			100 »	1.500-
36	Slanina povojena		100 »	1.500-
37	Gnjati		100 »	2.500-
38	Zaklani prašiči razpolovljeni .	100 »	1.400'
39	Svinjsko meso sveže . .	100 .	1.400-
40	Goveje meso sveže		100 •	1.000'
41	Ovčje meso sveže		100 »	1.200-
42	Jagnječje meso sveže ....	100 »	1.500'
43	Domača klobasa (mesena)	100 »	1.600-
44	Krvave, jetrne klobase....	100 »	600-
45	=-•"	! SSn,::	100 . 100 .	100' 800'
46	Kozje meso nasoljeno . .	100 »	700-
47	Notranjščina glave, debela koža	100 »	200'
S:*
81
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. januarja 1927.. št. 1.
Imenovanje predmetov In domačih proizvodov
74
Suha čreva (1 lopta = 100 sež-
njev = V/, kg)..............
Osoljena čreva.................
Suhi slepiči, suhi sečni mehurji Itd., svinjski In goveji . . .
bušak iz
Koža goveja sirova Koža kravja sirova Koža junčja sirova
Južne Srbije In Bosne 20% ceneje
Koža telečja sirova
Koža jagnječja.................
Koža kozlovska.................
Koža ovčja.....................
Koža kozja.....................
Koža zajčja....................
Koža dehorja...................
Koža jazbečja..................
Koža divje mačke...............
Koža volčja....................
Koža lisičja...................
Koža kunja.....................
Koža sobolja...................
Koža vldrna....................
Koža goveja suha...............
Koža konjska suha..............
Slive suhe vložene v vrečah ...........................
Slive suhe ,0/»,, vložene v vrečah ...........................
Slive suhe “Z™ (stotinke), vložene v vrečah..................
Slive suhe ""/„o (uzanca), vložene v vrečah..................
Slive suhe ,,0/i«o> vložene v vrečah ...........................
Slive suhe (merkantllne), vložene v vrečah ......
Slive suhe (etuirane), vložene
v zabojih.............netto
Slive suhe brez koščic. . . .
Suhe hruške....................
Suha jabolka...................
Konservirano f s sladkorjem . sadje 1 brez sladkorja
Pure žive......................
Gosi žive......................
Race žive......................
Kokoši žive	^	.
Pure zaklane...................
Gosi zaklane...................
Race zaklane...................
Kokoši zaklane.................
Jajca sveža (zaboj s 1440
jajci).......................
Konoplja v povesmlh (sirovo
predivo).....................
Predivo........................
Tulje (odpadki od prediva). . i odpadki pod 10 cm v
Drva 1 Premeru
Količina
Cena v dinarjih
j razklana polena
okrogla polena.
Lesno oglje..................
Lesno oglje (odpadki — prah) Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolci,
plohi, grede)..............
Stavbni les jelkov, obtesan (grede), od ■/, do *7,0..........
Stavbni les jelkov, okrogel (ja-drenlkl, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera .........................
preko 25 cm srednjega
premera................
Stavbni les borov, razžagan . Stavbni les borov, obtesan . .
100 kg 100
100
100 100 100
100 100 100 100 100 kos
100 kg 100 •
100 .
100 .
100 .
100 .
100 .
100 .
100 . 100 . 100 » 100 . 100 . 100 . vsaka
100 kg 100 . 100 . 100 .
zaboj
100 kg 100 » 100 .
10.000 kg
10.000 . 10.000 . 10.000 .
1.800- — 100-—
700--
1.400'-
1.400'-
1.400'-
2.800' — 2.000' — 5.000'-1.500'—
2.500	-15'-80--50-50'-80'-
120- — 600-5<0-400 — 4.5W 2.600 •-
650•-
550'—
425--
325'-
300' -
280'-
*
610' — 150-100-2.000'-1.000 -40'-50--20'-15'-
1.500	-1.500 -1.500 — 1.500 —
1.200 -
20 -500- — 300' —
1.300 -
1.800' — 7.000' — 1.000' —
400'-
220'-
180'-
320'-
670'-
320'-
* Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah.
lal
Imenovanje predmetov in domačih proizvodov
100
101
102
103
Stavbni les bukov, razžagan, obtesan In okrogel (hlodi):
oparjen...................
neoparjen.................
Stavbni les hrastov, razžagan Stavbni les hrastov okrogel
(hlodi)......................
I 1'60do 2-20 Hrastovi pragi J
Količina
Cena v dinarjih
kos
500' — 240' — 700--
320' — 20'— 35'— 1.200' — 15' —
2-50 do 2-70 specialni .	m*
104	Pragi bukovi.......... kos
105	Stavbni les, razžagan, orehov
In drugih plemenitili dreves	m'	1.000' —
106	Stavbni les, lipov.......... »	600
107	Stavbni les, razžagan, brestov,
jesenov In javorov	...	»	800'	—
108	Doge (1 vedro =	80 kg)	.	.	vedro	60' —
109	Telegrafski drogi, od 7 do 9 m
dolgi ......................... kos	35
110	Cement	Iz Srbije.............. 10.000	kg	3.800
111	Cement	beočinskl.............. 10.000	»	3.800'	—
112	Cement	hrvatski in slovenski 10.000 »	3.800'	—
113	Cement dalmatinski.............10.000	»	3.500
114	Bavkslt (dalmatinski) .... 10.000 »	2(X)
115	Kaškavalj....................... 100	kg	2.500
116	Opij (afion).................... 1	kg	800
117	Hmelj........................... 100	kg	7.000
Pripomba: Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra.
Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda.
Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Če so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Če je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza.
Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotičnoga polmesečja, taka potrdila veljajo.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dno "27. decembra 1926.; I. br. 25.900.
Razglas glede dovolitve za nadrobno prodajo monopolnih predmetov.*
Uprava državnih monopolov je sklenila, da ne bo dajala odslej nikomur, ki prosi za dovolitev nadrobne prodaje monopoliziranih predmetov, te dovolitve, dokler ne predloži prosilec dokazov o svojem dosedanjem poklicu ter ne pridoda prošnji tudi po-
* «Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca » z dne 1. januarja 1927., št. 1.
trdila, da jo plačal državni davek od dosedanjega poslovanja za minulo poslednje trimesečje.
Iz uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 21. decembra 1926.; M. Pr. br. 44.269.
Razglas o novi emisiji kolkov.*
Na predlog uprave državnih monopolov z dne 9. decembra 1926., M. Pr. br. 42.979 je odobril gospod minister za finance na podstavi člena 37. zakona o taksah z odločbo z današnjega dne, št. 139.974, da se dä dne 1. februarja 1927. na ozemlju vse kraljevine v obtek nova emisija kolkov po 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 Din kakor tudi kolka za kvarte in domine po 50 Din.
Kolki nove emisije so take:
I.	Kolek za 1 Din nove emisije:
Lik kolka: V zgornjem delu kolka je v krogu dvoglavi orel s ščitom in krono. Nad njim je napis v cirilici:	Таксена Марка
динар
pod njim je natisnjena cena	1
in v latinici	dinar
spodaj pa je napis v latinici:	Taksena Marka
Pod vsem kolkom in izven njega je obči ton v šari.
Barva kolka: Lik kolka je natisnjen v močno modri barvi, ton kolka pa v svetlomodri barvi.
Velikost kolka: Velikost kolka je 24-5 mm X X 35 mm, velikost vsega kolka s perforacijo pa 28-8 mm X 39-9 mm.
II.	Kolek za 2 Din nove emisije:
Lik kolka: Lik je isti kakor pri predhodnem kolku; razlikuje se samo v tem, da je cena namesto s številko «1» označena s številko «2».
Barva kolka: Lik kolka je natisnjen v vijoličasti barvi, ton pa v pomarančasti barvi.
Velikost kolka: Velikost in perforacija sta isti kakor pri predhodnem kolku za 1 Din.
ITI. Kolek za 3 Din nove emisije:
Lik kolka: Lik kolka je isti kakor pri kolku za 1 Din, samo da je cena označena s številko «3».
Barva kolka: Lik kolka je natisnjen v temno-vijoličasti barvi, ton pa v svetlomodri barvi.
Velikost kolka in perforacija sta isti kakor pri kolku za 1 Din.
IV.	Kolek za 5 Din nove emisije:
Lik kolka: Lik kolka je isti kakor pri коЦш za 1 Din, samo da je cena označena s številko «5».
Barva kolka: Lik kolka je natisnjen v rjavi barvi, ton pa v svetlomodri barvi.
Velikost kolka: Velikost kolka in perforacija sta isti kakor pri kolku za 1 Din.
V.	Kolek za 10 Din nove emisije:
Lik kolka: Na sredi kolka je v križnem polju dvoglavi orel s ščitom in krono. Okoli njega je od leve na desno napis: «Таксена Марка», «Taksena Marka». Spodaj na kolku je oznaka za ceno: «Д 10 D». Pod vsem kolkom in izven njega je ton v šari.
Barva kolka: Lik kolka je natisnjen v jasno-rdeči barvi, ton pa v svetlorumeni barvi.
Velikost kolka: Velikost kolka in perforacija sta isti kakor pri kolku za 1 Din.
VI.	Kolek za 20 Din nove emisije:
Lik kolka: Na sredi kolka je v kvadratnem polju dvoglavi orel s ščitom in krono.
Nad njim je v cirilici napis: «Таксена Марка», pod njim pa v latinici napis: «Dinara» in pod tem: «Taksena Marka». V vseh štirih oglih kolka je številka «20».
Barva kolka: Lik kolka je natisnjen v rdečkasto-rjavi barvi.
Velikost kolka: Velikost lika in perforacija sta isti kakor pri kolku za 1 Din.
VII.	Kolek za 50 Din nove emisije:
Lik kolka: Na sredi kolka je v okroglem polju dvoglavi orel s ščitom in krono. Nad njim je napis v cirilici: «Таксена Марка», nad tem pa: «Динара». Pod njim je napis v latinici: «Taksena Marka», pod tem pa: «Dinara». V vsakem oglu je številka «50».
Barva kolka: Lik kolka je natisnjen v temnozeleni barvi.
Velikost kolka: Velikost lika in perforacija sta isti kakor pri kolku za 1 Din.
VIII.	Kolek za 50 Din za kvarte in domine nove emisije:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. januarja 1927. št. 1.
Lik kolka: Na sredi kolka je v okroglem polju državni grb. Na levi in desni strani sta v zgornji vrsti napisa: «Таксена Марка за карте и домине», v srednji vrsti: «Динара 50 — 50 Dinara», v spodnji vrsti: «Taksena Marka za karte i domine». Okoli tega so šare v narodnih motivih. Pod vsem kolkom in izven njega je ton v šari.
Barva kolka: Lik kolka je natisnjen v temno-rjavi barvi, ton pa v rdečkasti barvi.
Velikost kolka: Lik kolka je 84 mm X 28 mm.
IX.	Kolek za 100 Din nove emisije:
Lik kolka je kvadrat. Okvirna šara in grb — orel s ščitom — sta rdečkastovijoličaste barve. Ostali del kolka je izdelan v jasnordeči barvi. V zgornjem delu kolka, nad grbom, je napis v cirilici in latinici: «Taksena Marka». Pod grbom na levi in desni je označeno v cirilici in latinici: «Д» (dinara), na sredi na spodnjem delu kolka pa «100».
Papir je vlaknast.
Lik kolka je 24% mm širok in 35-1 mm dolg. Ves kolek s perforacijo je v dolžini in širini za 5 mm večji, nego je kolek sedanje emisije.
X.	Kolek za 250 Din nove emisije:
Lik kolka: Na sredi kolka je v kvadratni rdeči šari v isti barvi državni grb. V vsakem oglu je po ena mala pravokotniška šara v isti barvi.
' Ostali del kolka in okvirna črta sta natisnjena v rjavi barvi.
Velikost kolka je ista kakor pri kolku za 100 Din ter ima iste napise kakor ta.
Papir je vlaknast.
XI.	Kolek za 500 Din novo emisije:
Lik kolka: Grb je izdelan v osmerokotniku ter natisnjen z okvirno šaro v modrovijoličasti barvi.
Ostali del kolka je natisnjen v rdečkastorjavi barvi. V vsakem oglu kolka je oznaka vrednosti: «500 Din» (dinara) in napis: «Taksena Marka» v cirilici in latinici.
Velikost kolka je ista kakor pri kolku za 100 Din novo emisije. Papir je vlaknast.
XII.	Kolek za 1000 Din nove emisije:
Lik kolka: Grb, ogli, stebri in besede: «Dinara» v cirilici in latinici so natisnjeni v temnozeleni barvi. Ostali del kolka jo izdelan v modri barvi. V vsakem oglu kolka je številka «1000». Velikost kolka je ista kakor pri predhodnih. Papir je vlaknast.
Kolki sedanje emisije po (HO, 0-20 in 0-50 Din ostanejo še nadalje v obteku, kolki po 0-05, 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 250 in 500 Din kakor tudi kolki za kvarte in domine po 50 Din pa prestanejo veljati dne 1. februarja 1927. Od tega dne do vštetega dno
1.	maja 1027. se lahko zamenjajo za novo kolke pri vseh finančnih napravah, ki prodajajo taksne vrednotnice na račun uprave državnih monopolov.
Najkesneje v 20 dneh, ko poteče rok za zameno kolkov dosedanje emisije, morajo poslati vse finančne naprave kolke zalogi kolkov uprave državnih monopolov na način, kakor je to predpisano s členoma 9. in 10. pravilnika, kako je jemati iz obteka, zamenjavati in uničevati kolke in taksne papirje, kakor tudi z navodilom M. Pr. br. 53.806, izdanim dne 13. novembra 1925.
Iz generalne direkcije davkov v Beogradu,
dno 23. decembra 1926.; št. 139.974.
1.	) Pogodba za predelovanje se mora skleniti za nedoločen čas s pravico do obojestranske odpovedi ob vsakem času.
2.	) Ponudnik mora plačevati za en kilogram kal-cinita 2 Din 95 p in še 10 p stroškovne garancije, za druge produkte pa analogno prejšnjim cenam za predelovanje.
3.	) Ponudnik mora dati tvornici na razpolago sredstva za nabavo materiala in za popravila, kar mora vrniti tvornica v gotovini ali pa v produktih, kakor si pač izbere ponudnik. Pred začetkom obratovanja se protokolarno ugotovi količina sode.
4.	) Sekvestrsko oblastvo poda predlog izvršilnemu sodišču v Ljubljani, naj sprejme pogoje tc pogodbe v eksekucijsko pogoje.
5.	) Pogodba stopi takoj v veljavo, ko jo odobri gospod minister pravde, obratovanje pa se mora začeti takoj po odobritvi, ki sc izda v petih dneh od dne, ko je treba predložiti ponudbe.
Vsa bližja pojasnila o tej stvari se dobivajo pri zgoraj omenjenih sekcijah.
Iz IV. sekcije odseka za sekvestre ministrstva pravde v Beogradu,
dne 31. decembra 1926.	.
r
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 726/13/26—31.
Razglas.
Jakob Kogej, dosedaj notar, odnosno notarski substitut v Mariboru, zapusti dne 6. januarja 1927. svojo službo na tem mestu ter nastopi dne 7. januarja 1927. svojo novo notarsko službo v Šmarju pfi Jelšah.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dno 4. januarja 1927.
S 25/26—39.	9
Sklep.
V konkurzni stvari Janka Potočnika, trgovca z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Škofji Loki št. 126, se potrjuje poravnava, sklenjena dne 10. decembra 1926. med prezadolžencem in njegovimi upniki.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 12. decembra 1926.
S 18/26—91.	44
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Feliks Franzi, imetnik firme: M. Franzi in sinovi v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 18/26—2 o prezadolženčevi imovini, je po-§ 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 27. decembra 1926.
Razglas glede sklenitve pogodbe za obratovanje v kemijski tvornici v Mostah pri Ljubljani.*
Odsek za sekvestre ministrstva pravde vodi pod sekvestrom imovino kemijske tvornice firme: G. Giulini, družbe z omejeno zavezo v Mostah pri Ljubljani, ki proizvaja polfabrikate za izdelovanje aluminija.
Ministrstvo pravde namerja nadaljevati obratovanje v tej tvornici na podstavi pogodb z dne 15. decembra 1922. in z dne 10. januarja 1923., ki sta bih odobreni z odlokom A. S. br. 895 z dno 1. oktobra 1924. in ki sta na vpogled vsak dan v IV. sekciji odseka za sekvestre ministrstva pravde v Beogradu ali pa pri sekciji za sekvestre ministrstva pravde v Ljubljani (Turjaški trg št. 4).
Ponudniki, ki so voljni, predložiti ponudbe za sklenitev pogodbe za obratovanje, naj se obrnejo pismeno na IV. sekcijo ministrstva pravde najkesneje v desetih dneh od dne, ko izide ta razglas v «Službenih No vin ah»; pogoji za obratovanje pa so:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 1. januarja 1927., št. 1.
S 36/26—3.	45
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Josipa Ra-k u n a, bitšega trgovca na Brodu št. 14, občina Dolenji Logatec.
Konkurzni komisar: Kajetan Premerstein, predstojnik okrajnega sodišča v Logatcu.
Upravnik mase: Ivan Tavzes, notar v Logatcu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Logatcu dne 18. januarja 1 92 7. ob desetih. Ogla-sitveni rok do dne 12. februarja 1 9 2 7. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 8. marca 1 9 2 7. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL,
dne 31. decembra 1926.
S 15/26—9.	13
Potrditev prisilne poravnave v konkurzu.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila dne 29. oktobra 1926. konkurzna dolžnica Angela Laznik, omožena Batič, trgovka v Trbovljah št. 426, z upniki za 25 % njih terjatev, plačljivih v onem letu od dne, ko se potrdi poravnava.
Kot poroka sta pristopila k tej poravnavi Rudolf Ročak, stavbnik v Trbovljah, in Ivan Pust, posestnik v Trbovljah.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 31. decembra 1926.
S 1/27—3.	47
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Lud o vika Junge r j a in Katarine Jungerjeve, prekajevalcev in posestnikov v Celju, registriranih pod firmo: Ludvik Junger, Selcherei und Wurstwarenerzeugung (RgAIlOO) v Celju.
Konkurzni komisar: Fran Tiller, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Celju. k
Upravnik mase: dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju v sobi št. 2 dne 2 4. januarja 1 927. ob devetih. Oglasitveni rok do dne 15. februarja 19 27. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 14. marca 1927. ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 3. januarja 1927.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II.,
dne 23. novembra 1926.
F. 257/26.	38
Dražbeni oklic.
Dne 19. januarja 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22' dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Ukrog, vi. št. 55 (hiša, gospodarsko poslopje, njive itd.).
Cenilna vrednost: 49.388 Din 52 p; vrednost pri-tckline: 500 Din; najmanjši ponudck: 32.925 Din
68 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek II.,
dne 12. decembra 1926.
П. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
20.	Gospodarska zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva dr. Marko Natlačen in ravnatelj-prokurist Franc Žaren; vpisal pa se je član načelništva Janko Jovan, ravnatelj v Ljubljani, Zrinjskega cesta št. 8.
L j u b 1 j a n a, dne 21. decembra 1926.
21.	Jugoslovenski kreditni zavod v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 2. decembra 1926. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Karel Urbančič in Rudolf Juvan, dosedanja člana načelništva, in Jernej Pinter, bivši bančni ravnatelj v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13.
Besedilo likvidacijske firme; Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvida^-cijsko firmo tako, da pristavljata po dva likvidatorja njenemu besedilu svoja podpisa. Ljubljana, dno 14. decembra 1926.
S 12/26—2.	12
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Vilibalda S b i -1 a, trgovca v Velikih Laščah št. 4, registriranega pod firmo: Jos. Hartman nasl. V. Sbil v Velikih Laščah.
Konkurzni komisar: dr. Fran Kalan, deželnosodni svetnik in sodni predstojnik okrajnega sodišča v Velikih Laščah.
Upravnik mase: Števo Šink, notar v Velikih Laščah.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah dne 2 0. j a n u a r j a 1 9 2 7. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 10. februarja 1 9 2 7. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 2 4. februarja 192 7. ob desetih.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dno 30. decembra 1926.
C II 949/26—3.	49
Oklic.
L. L o i v i n g e r j u, trgovcu v Varaždinu, je vročiti v pravni stvari Mestne hranilnice celjske v Celju, zastopane po drju. Antonu Božiču, odvetniku v Celju, zamudno sodbo z dno 1. oktobra 1926., opr. št. C II 949/26—2, s katero je bil obsojen, da mora plačati Mestni hranilnici celjski znesek 3763 Din 65 p s 14%nimi obrestmi izza dne 1. avgusta 1926. in 577 Din 50 p pravdnih stroškov.
Ker je sedanje bivališče L. Loivingerja neznano, se mu postavlja za skrbnika Josip Pogačar, višji sodni oficial v p. v Celju.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 3. decembra 1926.
C 113/26—4.	------ 14
Oklic.
Franc Zalar, posestnik pri Sv. Vidu nad Cerknico, je vložil zoper Jožeta Milavca, posestnika na Hribu, tožbo zaradi 1219 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 11. januarja 1927. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1.
Ker jo sedanje bivališče Jožeta Milavca neznano, se mu postavlja za skrbnika Lovrenc Premrov, finančni poduradnik v p. v Cerknici.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 30. decembra 1926.
E 501/26—6.------------------ 22
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. januarja 1927 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi "št 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Hrastje-Mota, vi. št. 137 in 308.
Cenilna vrednost: 5242 Din 40 p- najmanjši po-nudek: 3495 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkesneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
20 Vpisi v zadružni register.
I. Vpisali sta se nastopni zadrugi:
18. Sedež: Zlatoličje.
Besedilo firme: Zadružna elektrarna Zlatoličje,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, dobavljati svojim zadružnikom iz tuje ali iz lastne elektrarno električni tok na skupni račun in na skupno nevarnost, da s tem pospešuje njih gospodarstvo; izvaja za svoje zadružnike potrebne instalacije ter jim dobavlja svetiljke, stroje in druge predmete, spadajoče v to stroko in potrebne za razsvetljavo in pogon.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 10. decembra 1924.
Opravilni delež znaša 300 Din ter se mora plačati takoj ob pristopu, čo pa dovoli načelništvo, v obrokih tekom enega leta.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v zadružni pisarni, nadalje na način, ki je v kraju običajen, ali v časopisju, ki ga za to določi načelništvo.
Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: Štefan Dobnik (načelnik), Anton Golob (načelnikov namestnik), Franc Solar, Franc Pesek in Alojzij Sagadin — vsi posestniki v Zlatoličju.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva tako, da postavljata pod njeno napisano ali odtisnjeno besedilo svoji imeni.
Maribor, dne 16. decembra 1926.
19. Sedež: Žabnica.
Besedilo firme-. Mlekarska zadruga za Žabnico in okolico pri Škofji Loki, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo in nravno povzdigo članov; zato:
1.	) sprejema od članov mleko in ga predeluje v sir, maslo in druge mlečne izdelke;
2.	) vnovčuje mleko in mlečne izdelke članov;
3.	) nabavlja in vzdržuje stavbe, orodje in druge naprave, potrebne za dosego njenih namenov;
4.	) prireja za člane strokovna predavanja o umni živinoreji, mlekarstvu in zadružništvu.
Zadružna pogodba (Statut) z dno 14. novembra 1926.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo s pismenimi obvestili posameznih članov ali pa z oglasi na uradni deski.
Načelništvo sestoji iz načelnika, podnačelnika in petih zadružnikov; člani načelništva so: Ivan Cegnar, posestnik v Žabnici št. 18 (načelnik); Jože Dolenc, posestnik v Žabnici št. 4 (podnačelnik); Ivan Demšar, posestnik v Žabnici št. 63; Kocjan Hafner, posestnik v Dorfarjih št. 15; Matevž Dolenc, posestnik v Spodnjih Bitnjah št. 8; Franc Šifrar, posestnik v Žabnici št. 45; Franc Hafner, posestnik v Žabnici št. 9.
Pravico, zastopati zadrugo, imata skupno po dva člana načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta po dva člana načelništva skupno.
Ljubljana, dne 13. decembra 1926.
22.	Zvezna tiskarna in knjigarna, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Po sklepu občnega zbora z dne 11. decembra 1925. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidator: dr. Gustav Gregorin, odvetnik -v Ljubljani.
Besedilo likvidacijske firme: Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo samostojno.
Ljubljana, dne 14. decembra 1926.
23.	Osrednja štajerska vinarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se dosedanja člana načelništva Josip Polak in Josip Breznik; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Robert Košar, veleposestnik pri Sv. Bolfenku pri Središču, in Franc Pihlar, železniški uradnik v Mariboru, Krčevina, Praprot-nikova ulica št. 130.
Maribor, dne 16. decembra 1926.
24.	Lesna zadruga v Starem trgu pri Ložu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva: Ivan Turk, Franc Avsec in Anton Kandare; vpisali pa so se člani načelništva Ludovik Kržič, posestnik v Nadlesku št. 20, Ivan Pirnat, posestnik na Vrhniki št. 6, in Rafael Telič, posestnik v Ložu št. 28. Ljubljana, dno 14. decembra 1926.
25.	Delavsko-kmečka hranilnica in posojilnica v Tržiču, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Blaž Hribar; vpisal pa se je član načelništva Ciril Prosen, poslovodja podružnice Konzumnega društva za Slovenijo v Tržiču.
Ljubljana, dne 30. novembra 1926.
26.	Sodarska zadruga v Železnikih, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Gabriel Thaler in Janko Jaške; vpisala pa sta se člana načelništva Leopold Košmelj in Jožko Košmelj — oba posestnika v Železnikih.
Ljubljana, dne 21. decembra 1926.
III.	Izbrisale so se nastopne zadruge:
27.	Zadruga slamnikarjev in klobučarjev v Domžalah, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji:
Kor je likvidacija končana.
Ljubljana, dne 14. decembra 1926.
28.	Živinorejska zadruga v Komendi, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
Ljubljana, dne 14. decembra 1926.
29.	Glavna posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji v Ljubljani:
Ker sta konkurzno postopanje in likvidacija končani.
Ljubljana, dne 14. decembra 1926.
, Remontenzuchtgenossenschaft für die Gerichtsbezirke Marburg und Windisch-Feistritz mit dem Sitze in Schleinitz, r. z. z o. z. v likvidaciji v Slivnici:
Ker je likvidacija končana.
Maribor, dne 16. decembra 1926.
St. 2/27.	46
Objava.
Po predpisu § 29. odvetniškega reda se objavljajo imena in uradni sedeži odvetnikov v Sloveniji.
Brežice:
Dr. Rosina Gustav.
Dr. Stiker Ljudevit.
Dr. Zdolšek Josip.
Celje:
Dr. Božič Anton.
Erhartič Ivan.
Dr. Goričan Alojz.
Dr. Hrašovec Juro.
Dr. Hrašovec Milko.
Dr. Kalan Ernest.
Dr. Karlovšek Josip.
Dr. Laznik Karel.
Dr. Ogrizek Anton.
Dr. Orožen Milan.
Dr. Rakun Alojzij.
Dr. Riebl Walter.
Dr. Scrnec Gvidon.
Dr. Skoberne Georg.
Dr. Vrečko Dragotin.
Dr. Vrečko Josip.
Dr. Zangger Fritz.
Cerknica pri Rakeku:
Dr. Kraševec Ciril.
Črnomelj:
Dr. Malnerič Ignacij. Dolnja Lendava:
Dr. Leskovec Janko.
Dr. N6methy Viljem.
Dr. Pikuš Janko.
Dr. Strasser Armin.
Gornji grad:
Dr. Sajovic Stanko. Gornja Radgona:
Dr. Boecio Lenart.
Dr. Šabec Karel.
Kamnik:
Dr. Janežič Konrad.
Dr. Trampuž Fran.
Dr. Žvokelj Dominik.
Konjice:
Dr. Lederer Robert.
Dr. Prus Anton.
Dr. Rudolf Ivan.
Kočevje:
Dr. Arko Hans.
Dr. Rajh Štefan.
Dr. Sajovic Ivan.
K o z j e:
Dr. Kloar Fran.
Kranj: .
Dr. Janc Igo.
Dr. Sabothy Beno.
Dr. Schreiner Hinko.
Dr. Šilar Igo.
Krško:
Dr. Dimnik Ivan.
Dr. Mencinger Janko.
Laško:
Dr. Roš Fran.
Dr. Flego Josip.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah:
Dr. Gorišek Milan.
Dr. Šket Ivan.
Litija:
Dr. Mazek Ivan.
Dr. Wurzbach Artur.
Ljubljana:
Dr. Adlešič Juro.
Dr. Ahazhizh Viktor.
Dr. Ažman Josip.
Dr. Benkovič Ivo.
Dr. Brejc Janko.
Bulovec Anton.
Dr. Cepuder Josip.
Dr. Fettieh-Frankheim Oton.
Dr. Frlan Franc.
Dr. Grablovic Josip.
Dr. Hacin Josip.
Dr. Hubad Fran.
Dr. Jelence Celestin.
Dr. Jerič Josip.
Dr. Kandare Fran.
Dr. Klepec Josip.
Dr. Knaflič Vladimir.
Dr. Kobal Alojzij.
Dr. Kokalj Alojzij.
Dr. Korun Milan.
Dr. K reč Vladimir.
Dr. Krejči Viljem.
Dr. Krivic Rudolf.
Dr. Kuhelj Karel.
Dr. Lemež Milan.
Dr. Lokar France.
Dr. Lovrenčič Ivan.
Dr. Lučk man n Friderik. Dr. Majaron Danilo.
Dr. Marušič Drago.
Milčinski Fran.
Dr. Modic Ivan.
Dr. Mohorič Jakob.
Dr. Moro Viktor.
Dr. Natlačen Marko.
Dr. Novak Fran.
Dr. Oblak Josip C.
Dr. Papež Fran.
Dr. Papež Oton.
Dr. Pegan Vladislav.
Dr. Pirc Makso.
Dr. Poček Fran.
Dr. Poje Franc.
Dr. Puc Dinko.
Dr. Ravnihar Vladimir. Dr. Sajovic Josip st.
Dr. Sajovic Josip ml.
Dr. Smole Albin.
Dr. Stanovnik Ivan.
Dr. Starč Emil.
Dr. Suyer Albin.
Dr. Šubic Milan.
Dr. Švigelj Anton.
Dr. Tavčar Ivan.
Dr. Tekavčič Fran.
Dr. Tominšek Fran.
Dr. Tomšič Josip A.
Dr. Treo Dragotin.
Dr. Treo Luče.
Dr. Tuma Henrik.
Dr. Vallentschag Otto. Dr. Vodušek Božidar.
Dr. Vodušek Konrad. Dr. Vrtačnik Alojzij.
Dr. Zupanc Fran.
Dr. Žerjav Gregor.
Dr. Žirovnik Janko.
Ljut o m e r:
Dr. Grossmanu Karel. Dr. Salbergcr Adolf.
Dr. Stanjko Marko.
Maribor:
Dr. Blanke Oton.
Dr. Boštjančič Leopold, Dr. Faningcr Rihard.
Dr. Hojnik Fran.
Dr. Irgolič Fran.
Dr. Jan Juro.
Dr. Juritsch Fritz.
Dr. Juvan Alojzij.
Dr. Kimovec Ivan.
Dr. Klemenčič Alojzij.
Dr. Koderman Karel.
Dr. Komavli Danilo.
Dr. Kukovec Vekoslav. Dr. Lašič Ferdo.
Dr. Leskovar Josip.
Dr. Leščnik Janko.
Dr. Lipold Franjo.
Dr. Mühleisen Lotar.
Dr. Müller Ferdo.
Dr. Mulej Anton.
Dr. Orosel Oskar.
Dr. Pernat Tone.
Dr. Pipuš Radoslav.
Dr. Rapoc Josip.
Dr. Rapotec Vinko.
Dr. Ravnik Rudolf.
Ravnikar Aleksander. Dr. Reisman Avguštin.
Dr. Slokar Karel.
Dr. Škapin Karel.
Dr. Tomšič Fran.
Dr. Veble Andrej.
Metlika:
Dr. Šturm Karel.
Murska Soboti:
Dr. Czifräk Ivan.
Dr. Černe Ferdo.
Dr. Geiger Arthur.
Dr. Goljevšček Josip Dr. Pinter Miklös.
Dr. Škerlak Vladimir.
Dr. Šomcn Lajos.
Dr. Valyi Aleksander.
Dr. Vesnik Slavko.
Novo mesto:
Dr. Česnik Ivo.
Garzarolli Franc.
Dr. Globevnik Josip.
Dr. Ivanetič Franjo Dr. Režek Josip.
Dr. Vašič Ivan.
Dr. Zupančič Adrijan.
Ormož:
Dr. Ban Adam.
Dr. Lovrec Franjo.
Ptuj:
Dr. Brumen Anton.
Dr. Ferme vc Ivan.
Dr. Fichtenau Sikst.
Dr. Gosak Tone.
Dr. Horvat Anton.
Dr. Horvat Tomaž.
Dr. Senčar Matej.
Dr. Šalamun Franjo.
Dr. Visenjak Alojzij.
Radovljica:
Dr. Dobravec Ivan.
Kobler Fran.
Dr. Triller Mirko.
Ribnica:
Dr. Lavrič Josip.
Sevnica:
Dr. Jesenko Rok.
Sl o v e n j g r a d e c: Dr. Bratkovič Alojzij.
Dr. Pirnat Ferdo.
Slovenska
Bistrica:
Dr. Lemež Urban.
Dr. Pučnik Josip.
Dr. Schaubach Boštjan.
Škofja Loka:
Dr. Jerala Fran.
Šmarje pri Jelš ah:
Dr. Hrašovec Šandor.
Dr. Rupnik Srečko.
Šoštanj:
Dr. Mayer Fran.
V Ljubija n i, dne 31. decembra 1926.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani:
predsednik dr. D. Majaron s. r.
Št. 67.779/26.
1 3—2
Razglas o licitaciji.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu (Mihano-vičeva ulica br. 12) razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu na dan 2 2. j a n u ar ja 1 9 2 7. drugo javno pismeno ofertno licitacijo za izdelavo, dostavitev in montažo okretalke za lokomotive z ročnim in električnim pogonom na postaji na Sušaku. Premer okretalke je 20 m, nosilnost pa 180 ton.
' Proračunjena vsota za izdelavo, dostavitev in montažo kompletne železne konstrukcije za razpisano okretalko znaša 525.000 Din. Generalni načrti, po katerih se mora ta okretalka izdelati, nadalje obči in specialni pogoji, ki veljajo za razpisano licitacijo, so interesentom na razpolago v gradbenem oddelku direkcije, soba št. 69, kakor tudi pri trgovsko-obrt-niški zbornici; lahko pa se tudi kupijo pri gradbenem oddelku za 100 Din.
Vsak ponudnik mora izročiti ponudbo, opremljeno s kolkom za 100 Din, v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za izdelavo, dostavitev in montažo okretalke za lokomotive po razpisu direkcijo br. 46.355/1—1926. za dan 22. januarja 1927. ponudnika N. N. (ime in priimek)».
Te ponudbe se morajo izročiti predsedniku licitacijsko komisije najkesneje dne 22. januarja 1927. med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila v gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Zagrebu.
Vsak ponudnik mora predložiti predhodno po členu 88. zakona o državnem računovodstvu in po členu 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B.» kavcijo 5 % (ali 10 %, če je inozemski državljan) celokupne zgoraj označene, proračunjene vsote najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni te direkcije.
Nadalje morajo pokazati dražitelji predsedniku licitacijske komisije potrdilo pristojne trgovsko-obrtniške zbornice o svoji dražiteljski sposobnosti,
potrdilo davčnega urada, da so plačali davek za tekoče trimesečje, in reverz o položeni kavciji.
Dražitelj mora ostati v besedi najmanj 30 dni od dne licitacije.
Ponudbe se morajo napisati na obrazcu, ki ga jo v ta namen izdelala direkcija državnih železnic v Zagrebu, in cene se morajo glasiti v dinarjih; izplačilo se prav tako izvrši v dinarjih. Ponudbe, ki -e glase na inozemsko valuto, se odklonijo; ponudbe, katerih skupna ponujena cena znaša več nogo proračunjena cena, se ne vzamejo v poštev.
Dražitelji morajo še pred začetkom licitacije podpisati izjavo, da so jim načrti in pogoji za dostavitev znani in da po njih izročajo ponudbe. Licitan-tom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno, vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
dne 25. decembra 1926.
Št, 23/11.	42 2—2
Razpis dobav.
Podpisana direkcija razpisuje dobavo 130 m' jamskega lesa.
Ponudbe je treba predložiti najkesneje do dne 14. januarja 1 927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 3. januarja 1927.
št, 39/11.	52 2—1
Razpis dobav.
Podpisana direkcija razpisuje dobavo:
15 ms hrastovih plohov,
10 m3 kostanjevih plohov,
10 m3 jesenovih plohov,
50 m8 smrekovih plohov.
Dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Rok za predložitev dobavnih ponudb najkesneje do dne 18. januarja 1 927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dno 4. januarja 1927.
št. 40/11 in 41/11.	53 2—1
Razpis dobav.
Podpisana direkcija razpisuje dobavo;
a)	1 vagona (10.000 kg) portlandskega cementa;
b)	60 m8 dolomitnega gramoza.
Rok za predložitev dobavnih ponudb najkesneje do dne 1 8. j a n u a r j a 1 9 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 4. januarja 1927.
Št. 1055/26. 14	.	54
Razpis.
Po odloku gospoda inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani ad št, 9853 z dne 13. oktobra 1926. razpisuje podpisano ravnateljstvo zdravilišča za obratno leto 1927. ponovno te-le trgovske, odnosno obrtne lokale:
1.	) paviljon za modno in manufakturno blago zraven pravoslavne cerkve sv. Petra in Pavla;
2.	) lokal št. 1 in 2 v pokritem šetališču, kjer je bil v minuli sezoni modni salon;
3.	) lokal št, 5 v pokritem šetališču, kjer je bila v minuli sezoni konfekcijska trgovina;
4.	) krojaški lokal zraven poštnega urada v Tržaškem domu;
5.	) restavracijo «Aleksandrov dom».
Razpisani lokali se oddado za leto dni z možnostjo, da se pogodba dne 1. oktobra vsakega leta za eno nadaljnje leto podaljša, če se do tega časa pogodnika obojestranski sporazumeta.
Ponudbe naj se vlože pri podpisanem ravnateljstvu do vštetega dne 2 0. januarja 1 9 27.; pri tem se je točno držati predpisov zakona o taksah. Ponudbi je treba priložiti tudi izpričevalo e državljanstvu, obrtni list in potrdilo o vplačanem vadiju, ki se mora prej od kazat i v znesku 10 % ponujene vsote za letno najemnino podpisanemu ravnateljstvu, kjer se izvedo tudi eventualne podrobnosti.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini,
dne 29. decembra 1926.
Ravnatelj: dr. šter s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.