^ued dailj e*«?1 Baturdajs, Sundajs and Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravniiki prostori: 1007 South Lawndale Ave. Office of Publication: - S007 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 ,jlfr-lfEAB XXXVL Cena lista je $6.00 Knteree m MoonS-etam matter Januarr IS. ltU. mt Um port-otto« at LMcaso. lllinoU, under Ut« Act of Con*r«« of Umreti S, im. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 14. APRILA (APRIL 14). 1944 SubscripUon $6.00 Yatrly 6TEV.—NUMBER 75 Ruske armade zasedle dveH tretjini Krimskega polotoka Ru$ka armada je v ofenzivi, katere cilj je reoku-pacija Krimskega polotoka, prodrla 46 milj daleč v enem dnevu in se približala Simfero-polu. Nemške iti rumunske čete beže pred Rusi v smeri Sevastopola, mornarične baze ob Črnem morju. Rusi ubili 26,000 in ujeli 6988 sovražnikov na fronti pri Skali.—Topniški dvoboj se razvil na italijanski fronti. Zavezniški letalci metali bombe na laljedel-nice v Tržiču pri Trstu in Budimpešto.—Britake in indijske čete izvršile protinaskoke na japonske pozicije pri Kohimi London. 13. apr.—Premier Stalin je danes naznanil, da so ruske irmade zasedle Simferopol, glav-10 mesto Krimskega polotoka, Feodosijo in Jevpatorijo in da rta dve tretjini polotoka v ruskih rokah. Jevpatorija je na zapad-nem obrežju, 42 milj severno od Sevastopola, velike mornarične tiaze ob Črnem morju, Feodosija pa na južnem obrežju, 100 milj vzhodno od Sevastopola. Simferopol, mesto, ki je imelo pred vojno 98,600 prebivalcev, so Nemci držali od 2. novembra 1. [941. Feodosijo so zasedli od-ielki ruske armade, katere poveljnik je general Andrej I. Je-remenko. London. 13. apr.—Rdeča arma-je v ofenzivi, katere cilj je kupacija Krimakega polotoka. prodrla 46 milj daleč ob krimski železnici v enem dnevu in dospela do ozemlja, ki je oddaljeno samo enajst milj od Simferpola, glavnega mesta, in 16 mili od Sevastopola, velike mornarične baze ob Črnem morju. Druge sovjetske kolone so v prodiranju z vzhodne strani pognale sovražnika s Kerčev-ikega polotoka. Nemški in rumunske čete beže pred Rusi v smeri Sevastopola. To mesto so Nemci okupirali v juliju 1. 1942. Pravda,, glasilo komunistične stranke, pravi, "da je reokupacija Seva-itopola sveti cilj sedanje ruske ofenzive." Moskva poroča, da so ruski letalci zadnji torek bombardirali Konstanco, rumunsko luko ob *rn*nr? .{norju in železniški center. ki leži 200 milj južnozapad-*> od Odese. Bombe so porušile pomole in vojaške objekte ter ^netile ogromne požare. Ruska ofenziva, katere cilj je osvoboditev Krimskega poloto-^ se je pričela po izkrcanju ■ovjetskih čet na Kerču. Ruska armada, kateri poveljuje general Teodor }. Tolbuhin, prodira na-Pr< j s severne strani in osvobodila je /e čez 150 naselbin: Dru-ruska armada pod povelj-«vr,m generala Andreja I. Jere-h|enka. se vali proti Feodosiji. plavfii luki na vzhodnem obrežja Krimskega polotoka. Ta je Jj^U« Oe/. 140 naselbin in pro-(1«> točke, ki je oddaljena sa-rnr) 18 nulj ,)d Feodoaije. . '*°lbuhinova armada je prebi-nern^o bojno črto pri Iiuni-Lu ,fl ^aj prodira proti osrčju *rirT,s|c^a polotoka. Cez 3000 l^/nikov so Rusi ubili in čez rumunske sile v prodiranju proti Ovidiopolu, železniškemu križišču. Ob meji Ukrajine in Be-sarabije so Rusi okupirali dve naselbini, ki sta oddaljeni 20 milj od Kišeneva, glavnega me sta Besarabije. Na fronti pri Skali so v teku ljute bitke. Moskva poroča, da so Rusi ubili 26,000 sovražnikov in ujeli 6988 v zadnjih desetih dneh ter zaplenili 187 nemških tankov. ADF za mednarodno kooperacijo Izrekla se je za ustanovitev komisije New York. 13. apr.—Eksekuti-va Ameriške delavske federacije je objavila deklaracijo, v kateri priporoča takojšnje pod-vzetje korakov, ki naj bi garantirali kooperacijo med Združenimi n&rodi tudi v povojni dobi. V tej je naglasila, da bo podpirala udeležbo Amerike v vseh akcijah, katerih namen je ustali novitev mednarodnega sistema, ki naj bi vzdrževal svetovni mir in omogočil polno uposlenost delavcev po zaključenju sedanje vojne. Deklaracija poudarja med drugim, da so temeljna načela Atletskega čarterja in drugih dokumentov, katere so sankcionirali Združeni narodni, podlaga ustanovitvi ustroja, na katerem naj bi slonel trajni mir. Ekse-kutiva omenja sporazume, dosežene na konferencah reprezen-tantov zavezniških dr|av, v Moskvi, Kairu in Teheranu. Dalje priporoča ustanovitev mednarodne komisije, ki naj bi skrbela za vzdrževanje miru tudi s silo, če bo ta potrebna. Druga priporočila se tičejo formiranja agentur, v katerih področje naj bi spadala stabilizacija denarstva, preureditev industrij, ki .zdaj isdeluje orožje, za produkcijo civilnih potrebščin, ko bo vojna končana. Nadaljnja priporočila se nanašajo na izboljšanje sistema socialne zaščite.' 2M* f VJ"' ke sile na celini so z zavzele Tir a spol, r ko mesto, 53 milj seve-l'j"> "d Odese. Prvi odpade, katere poveljnik ' Kndion Y. Malinovski, v predmestja Tiraspola ,or<*. Nekaj ur pozneje padlo. Tiraapol, ki je »1» 4*1 ki J* tffr *J Ufl Un. i P lu L 1 vojno .'«,000 prebivalca vzhodnem bregu re- "apadni strani Odeae "ttanke nemške in Neapel. Italija, 13. apr.—Topniški dvoboj se je razvil na fronti pri Cassinu. Zavezniški topovi bruhajo izstrelke na nemške pozicije v zapadnem in južnem delu Cassina, nemški pa bombardirajo pozicije novozelandskih čet pri hribu Castle na severu. Na drugem koncu italijanske fronte pri Anziju so Nemci uprizorili napade na zavezniške postojanke. Napadi so bili odbiti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami. Britski letalci so metali bombe na ladjedelnice v Tržiču v bližini Trsta, ki so zanetile velike požare. Letalci so povedali, da so videli plamene, ko so bili 50 milj proč od Tržiča. Ameriški letalci so sinoči spet napadli Budimpešto, glavno ogrsko mesto. Uradni komunike pravi, da so bombe porušile več poslopij. Pearl Harbor. Havaji. 13. apr. —Ameriški letalci so se dvignili z baz na Aleutskih otokih pri Alaski in odleteli proti Kurdskim otokom, ki so oddaljeni le tisoč milj od Tokija, glavnega japonskega mesta. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da so letalci vrgli več sto ton bomb na japonske baze na teh otokih. Vsa letala, ki so se udeležila napada, so se vrnila v svoja oporišča. Nevv Dolhi. Indija. 13. apr,-Britske in indijske čete so uprizorile več protinaskokov na japonske pozicije pri .Kohimi, vzhodna Indija, in zadale sovražniku težke udarce, pravi komunike iz glavnega stana admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v --------------------------- južnovzhodni Aziji. V Burmi so hhktl v|adfl( ki pošilja svoje če-kitajske in ameriške čete, kate- le in vojaške potrebščine nu od-rim poveljuje general Joseph da|jena bojišča, navezala stike Stilwell, porazile Japonce v bit- 7 reftlmom v Vichyju," se glasi ki pri Pienmi, 43 milj severno dpk|arar|ja državnega depart-od burmske ceste, in zasedle u> ,.Njen ci|j j* uničenje tega strategične hribe. režimS." —----| Predsednik Roosevelt je ne- dsvno na sestanku a časnikarji izjavil, da Je odločitev glede Francije psdla, ni ps hotel ra/ ^1(im(,nl R kriti detajlev. Iz drugih virov se London, 13. apr.-Clrment H- d„znavi da odlofltev krije le Attlee, podpredsednik vMe e ^ .^ke vlade z ozi- dejal v parlamentu, da WiI ^ ^ pHznanja fran- liam Joyce, znan pod imenom (idbora in da končns ak "lord Haw Haw", vodilni rad,j- «« * ^ ^ bhuW# ski komentator v Berlinu, in dru-gi izdajalci obtoženi kršenja brit- ^ skih zakonov in postavljeni prH britsk« sodišča, ki bodo izrekla Anglezt muadirali obsodbo Joyce je posUl nemški ^ /fofc, drisvlian pred izbruhom sedanje sm njemu in drugim. I^don. I*...pr •- «£ tor v Berlinu je John Amery. Turčije TukujSnjl krogi niso Tn briukega ministra za Indijo zanikal m ne potrdili pobila Ameriška zagotovila francoskemu odboru Uničenje Lavalovega režima v Vichyju W««hlngton, D. C« 13. apr.— Ameriška vlada se je brez pridržkov izrekla za uničenje Lavalovega režima v Vichyju in pokarala one, ki trdijo, da bo barantala s tem režimom. Zadevna zagotovila je dobil Ren« Massigli, zunanji minister v odboru za osvoboditev Francije, čigar glavni stan je v Alžiru in kateremu načeluje general Charles de Gaulle. Ameriška vlada je pojasnila svoje stališče napram Vichyju in zanikala poročila, da bo sodelovala s člani Lavalovega režima po osvoboditvi Francije. "Noben lojalen podpornik zavezniške stvari ne bi izrekel nesmiselne obdolžitve, da bo ame Britška »odiiča bodo kaznovala izdajalce cilji rusije in zaveznikov identični Izmenjave načrtov o vojni strategiji PROBLEM ZAČRTA- NJA NOVIH MEJ t Moskva. 13. apr.-fr-Nekateri koraki in geste, katere je storila sovjetska vlada, s^ ustvarili atmosfero nezaupanja in rezulti-rali v trditvah, da uspehi, doseženi na konferenci v Moskvi ln Teheranu, so izgubljeni. Mnogi trdijo, da pot v kooperacijo, ki je bila začrtana na teh konferencah, ni tako gladka kot se je zdela. Mnogi opazovalci so zavzeli pesimistično stulišče. Trditve zahtevajo študijo in analizo. Eno dejatvo je očitno in se ne da utajiti. To je popolna kooperacija v prizadevanjih za uničenje nacijake Nemčije. Voj ni cilji Rusije in zaveznikov so v tom oziru identični. Vojne operacije se vodijo na podlagi osvojenih načrtov. Voditelji sovjetske Rusije so nedvomno informirani o zavezniških pripravah za invazijo zapadne Evrope ln datumu ustanovitve druge fronte, ker nI nobenih očitkov o zavlačevanju. Prav tako so zavezniki informirani o ruskih vojnih hačrtih. Na političnem polju ni take jasnosti. Konfuzijo povzročajo konfllktne izjave, kl prihajajo zlasti iz Moskve,, Londona in VVashingtona. Tt .tolmačijo na različne načine. Kjar je jasno v Moskvi, nI jasno v Londonu ln Washingtonu ter qJ>ratno. Razplet dogodkov ne puftČa dovolj časa za reševanje spornih vprašanj v politični praznoti. Vsako vprašanje ima svoje ozadje in sleherna akcija povzroča različne učinke. Vprašanje ureditve meje med Poljsko ln Rusijo je reaen problem. Vai dosedanji napori Velike Britanije ln Amerike za dosego sporazuma med poljsko ubežno vlado v Londonu in sovjetsko Rusijo so se izjalovili. Problem začrtanja meje je dal orožje v roke grupam, ki nasprotujejo sovjetskim težnjam. Razumljivo je, da Moskva gleda sumljivo na te grupe, ki imajo oporo pri nekaterih britskih in ameriških krogih. Voditelji teh grup kriče, da sovjeti igrajo Igro na svojo pest ln du se nočejo posvetovati z zavezniki. Domače vesti Br. Garden postane gl. urednik Proaveto Gl. odbor SNPJ je s pismenim glasovanjem Izvolil j>omoinega urednika Antona Gardna za gl. urednika Prosvete. Novo službo prevzame prihodnji pondeljek. Dr. Furlan la vol len sa šolskega odbornik« VVaukegan, 111.—Pri volitvah, ki so se vršile 8. t. m., je bil izvoljen za šolskega odbornika dr. Andrew Furlan, član društva 568 SNPJ. Prejel je 2599 glasov, Joe NemaniČ, njegov protikandidat, ki je bil v Šolskem odboru osem let, pa 1920 glasov. Ia Mlnnesote Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary se nahaja John Zobec z Elyja, član društva SNPJ. To bolnišnico je zapustil Ignac Pu-celj, tudi z Elyja.—Nu dopust k svojcem sta prišla suržent Albert Markovlč, član društva 20 SNPJ, in Joe Centa. Zapuatlla bolnišnico Sheldon, Wis.—Terezija Divjak se je vrhlla k svojemu možu lz bolnišnice, v kateri se je nahajalu od 27. septembru 1. 1942. Upanje je, da bo okrevala.—Na-gloma je zbolel Frank Dernov-šek. Odpeljali so gu v bolnišnico Ladysmith, kjer se je moral podvreči operaciji nu slepiču. Zdravje se mu vrača. ' Ia McKaeaporta. Pa. McKeesport, Pa.—V tukajšnji bolnišnici se nahaju Louis Vo-dopivec. Operiran je bil na slepiču. Ia Clevelanda Cleveland, O.—Nagle smrti j« umrlu Anna Mahne, kl je s svojim možem vodila gostilno. Zapušča moža, tri sinove, štiri se-stre ln dva brata. ' Koncesija tekstilni uniji Delovni teden podaljšan na 48 ur Washington. D. C.. 13. apr.— Paul V. McNutt, nači^nik komisije zu mobilizacijo in dobavo moštva, je naananll podaljšanje delovn«*gu tednu nu 48 ur v tekstilni industriji. To je prej predlagal Emil Rieve, predsednik tekstilne unije CIO. Rieve je dejal, da so nizke plače vzrok pomanjkanju delavcev v tekstilni indu*trljl. Delavci txxio prejemali plačo in pol za ure, ki bodo znašale več kot 40 ur v tednu. Tekstilna industrija je četrto med finimi, ki obratujejo 48 ur v tednu. McNutt je dejal, da oclredbu glede podaljšanja delovnega tedna v tekstilni industriji utopi v veljavo 14. maja Firme obtoiene kršenja zakona Fort Wayne, !nd„ 13. apr — Federalna veleporota je obtožila j štiri firme In 26 posameznikov kršenja zakona tfictde kontrole cen Predložena Je bila evuien«p ca, da ao prodajali blago po višjih renah kot jih določajo regulacije. Partizani okupirali 4 nemško bazo Napadi na komunikacijske zveze London, 13. upi.—Jugoslovanski partizani ao napadli in zavzeli Gradino, nemško vojaško bazo v centralni Jugoslaviji, poroča glavni stan maršala Tita, poveljnika osvobodilne armade Nemšku vojaška jKisadka Je bila deloma zdrobljena in deloma razpršena v bitki s partizani. Veliko število Nemcev je utonilo v reki Uni, ko so Jo akušali pre-bresti, ' Feldmaršul Muxim!lan von VVeich, poveljnik nemške oku-INtcijake sile, Je poslal nove čete v vzhodno Bosno In Hrbijo, du ustsvl partizansko napade nu nemške komunikacijake zveze, Tito Je mobiliziral 50,000 srbskih partizanov za akcijo proti Nemcem v vzhodni Jugoslaviji. Partizanske enote razbijajo že-lezniške proge pri Hleuku, 30 milj južnovzhodno od Zugrebu, hrvuške prestolnice, in Hihuču, 70 milj južno/upadno od Zsgre-ba Jeklarji vztrajajo v etavki Gary, Ind,, 13. apr,—Okrog 2000 delavcev je prizadetih zaradi stavke, ki je izbruhnila v enem departmentu tovarne Car negie-lllinois Steel Corp. Htuv karji so ignorirali apel voditeljev svoje unije, vojaških in inornu ričnih avtoritet, naj se vrnejo na delo Vladni odbor zavrnil peticijo unije Chicago, 13. upr.—Vojni delavski odbor Je zavrnil peticijo neodvisne unije telefonskih delavcev za zvišanje plače Člani unije so se pri glasovanju izrekli za oklic stavke v znak protesta,.ker je odbor že štirikrat odbil zahtevo za zvišanje plače za dva dolarju na teden, % Aretacije zarotnikov v Mehiki Atentator Rojas ' umrl t bolnišnici Moxlco Clty. 13. apr —Policij-aki načelnik Migucl Z- Martinez je naznanil aretacijo štirinajstih zarotnikov, ki so nameravuli umoriti predsednika Manuelu A. Camacha. Aretacija je bllu izvršena nekaj ur potem, ko je poročnik Antonio Lama Rojas, kl je atreljal na predsednika zadnji pondeljek, umrl v bolnišnici. Podlegel j« rani od klogle, katera gu je zadela, ko je skušal pobegniti po ponesrečenem utentu-tu nu predsednika. Martinez je dejal, du zarotniki, ki so bili aretirani, niso imeli zvez z Rojaaom. Vsi bodo prišli prod sodišče, kl izreče kazen. Policijski načelnik je razkril, da so zarotniki nameravali umoriti Camacha, njegovega bratu Maximina, tajnika v ministrstvu zu komunikacije in javna delu, generala Lazara Cardenasa, bivšega predsednika in sedanjega vojnega ministra, ln generala Pluturca Callesu, bivšegu predsedniku. Italijanski kralj se odpove prestolu . Prestolonaslednik Humbert postane regent Neapel, Italija. 13, apr.—Kralj Viktor Emanual j« naznanil, da se bo odftovedal prestolu ln umaknil I* pntttfčnega življenja nu dun, ko bodo zavezniške armade vkorakale v Rim. Ta korak bo storit v prilog enotnosti italljunskegu ljudstva pod pogojem, da ga nusledl kot regent prestolonuslednik Humbert. Krulj je naglasll, da Je njegova odločitev končna in nepreklicna. Pričakuje se, da bo prihodnji teden formirana koalicijska vlu-du, v kuterl bo Budogllo obdr-žal prcdsedniŠtvo. On bo imel razgovore z voditelji šestih pro« tifušističnih strank glede vstopa v koalicijsko vlado. Voditelji italijanski strank ao se sestali na konferenci potem, ko je kralj naznanil, da se bo odpovedal prestolu. Na tej nI bil sprejet noben zaključek. Izjavili so le, da se bodo ponovno se-stuli v soboto. Mnenje prevladuje, du bodo reprezentantje političnih strank, med kuterlmi je tudi kornuni-Ntična, kooperiiull z Hudnglijem. Grof Carlo Sforzu, bivši zununji minister ln vodjs strunke ukcio-nistov, še ni pojasnil svojegu stališča. Kralj Je v svoji izjavi nuglu-sil, du je on iikvidirul Musuoli-nijev fušistični režim pred osmimi meseci in postu vi I I tulijo nu Ntrun Združenih narodov. "Dan, ko bodo vse rane začel Jene in iz-isvnani vsi konflikti, ni daleč/' je de.iul. "Italij« l»o ponovno prevzela svoje mesto med svobodnimi nuiodi." Robert Murphy, ameriški re-prezentant v zavezniški posvetovalni komisiji v Sredozemlju, je izruzil upanje, du bodo vse itulijariske stranke kooperlrule z demokratično vludo. Delegat ADF na zborovanju delav&kega urada Wushlngtofi, I). C, 13. upr.— Ameriška delavsku federacija je naznanila, da je bil Robert i. Watt imenovan za delegata na zborovanju mednarodnega delavskega urada. Zb»»ruvanje ae prične 20 aprila v Philadelphiji, Pa murray pobija trditve vladnih uradnikov Živi jen jeki st roški naraščajo kljub kontroli KORPORACIJE GR-MADIJO PROFITE Washlngton. D. C.. 13. apr.— Philip Murray, predaednik Kongresu industrijskih organizacij, je ovrgel trditve štirih vodilnih urudnikov, v kuterih področje spudu Uvajanje stabilizacijskega programa, du se življenski stroški niso zvišuti v zadnjih dvunuj-stih meaeeth. Munuv Je oyrgel trditve v od-prtem pismu Williamu H. Davi-su, načelniku vojnega deluvake-ga odboru, Murvinu Jonesu, načelniku živilske administracije, F. M. Vinsonu, direktorju odbora zu ekonomsko stabilizacijo, in Chesterju Bowlesu, načelniku urada udminlstrucije cen. TI so zudnjl teden predložili poročilo predsedniku Rooseveltu s deklaracijo, da so cene ustaljene in priporočili, da struktura mezd In cen ne sme biti revidirana. Bowles Je včeraj nastopil pred kongresnim odsekom za denarne in bančne zadeve, ki vodi zaslišanje o podaljšanju veljavnosti zakona glede kontrole cen in mezd za nadaljnje loto. On je svaril prod nevarnostjo inflacije, ki pride, če veljavnoat tega zakona ne bo podaljšana. Jeklarska unija, katere predsednik jo Murray, zahteva zvišanje plače za 17 centov na uro, kakor tudi revizijo mesdne formule "malega Jekla", kl prepoveduje zvišanje plač za v|č kot petnajat odstotkov had točko, ki je prevladoval*. v januarju I. 19414 Voditelji unij Ameriške delavski fedeiaci)e tudi vodijo kumpunjo zu revizijo t« formule. Murrey pravi v pismu, da so cene poskočile najmanj za 43 odstotkov od januarja I. 1941, dočim Rovvles trdi, da so se zvišale Mumo zu 23 odstotkov, "Korpora-cije in trgovci z živili grmadijo ogromne profite," pravi Murray v pismu. "Nekatere Izkazujejo porust profilov zu dvesto in več odstotkov, To dokazuj«, da draginja narašča kljub kontroli, dočim so mezde ustaljene." Stavka unije CIO učinkovita - Roosevelt morda poseže v konflikt Chicago, 13. upr.—Voditelji unije United Ketuil, VVholeaale Sc Depuitment Store Kmployees, včlanjene v Kongresu Industrijskih organizacij, so Izjavili, da je stavku proti ~ Montgomery VVard & Co. učinkovita. Člani te piketirujo trgovino in skladišča te kompunlje. Možnost Je, du bo vojni delav-hki odbor informiral predsedniku Rooseveltu o situaciji in apo-lirul nunj zu intervencijo. Kom-puulja je ignorirala odlok odbo-u, du moru prii/iimeti glede vseh tpuinlh t«»čk trezno ln premišljeno. Nadaljnji členi dogovoru se tičejo vojaške in politične kooperacije med Jugoslavijo ln Italijo v shičaiu zavezniške invazije bal-l.anskiga polotoku, podrobnosti pa so ostale tajne. Med tem pa se doznava, da jc dr. Smodlaka že apeliral na zaveznike, naj zavezniki dovolijo Titovi vladi reprcsenUciju v zavezniški administraciji /ui pomot in obnovo. V razgovoru s časni-kai ji v Londonu, kjer sc jc nahajal, je dr. Smodlaka rekel, da uU /na vlada ki ulja Petra sc ne /an*ma za dobavljanje življenfklh I • ticbščin prebivalcem izropane Jugoslavije ter da st* za njihovo lipljcnje ne luiga. S tem jc Smodlaka povedal resnico, kajti znano je, da .»e ubežna jugoslovanska vlada briga le za Interese tistih Jugoslovanov, ki sedaj vedrijo v Inozemstvu, med tem ko vlečejo (pastne plače i/ jugoslovanskih rezerv v inozemstvu, katere je ta upaj splavilo izgarano jugoslovansko ljudstvo, .ki ae seda) bori proti okupatoiju Ampak to ljudstvo se obenem bori tudi proti domačim i/kuiik-evalcem m jc odločno proti njihovi nakani, da mt v Jutfoklavijo vrnejo predvojne lazmere izkoriščanja in Uriuu je.j l)r Smodlaka je v razgovoru s časnikarji v Londonu izrazil bo* jasen, du b«»do zavezniki moida prezrli zločine, ki ao Jih italijanski častniki tn vojaki izvršili zlaat- v Dalmaciji. On peč ve, kaj govori, kajti bil je na licu meata v Jugoslaviji tn |K>tem v Bariju v Italiji ?n je videl da jro raveznlkl-ic začelt popuščati napram iUlijanakim zl"čif>eem. ki so divjali po Sloveniji 'n ostalih obmejnih pokrajinah Vsekakor je dogovor med Titovo vlado in predstavniki Italijan-tke vlade značilen /laati /*U» ker kaže. da jugoslovanska provlzo-i«čna vlada deluje re.Uravnan)e *|»orov mini obema narodoma že uda) To daje ummjr. th» bmt- vi*e poglavitne točke za mirno re-Hte\ zadevnih viuaiaitt otipi avl jene pred zaključenjem vojne Vodntvo ot»\ obodilttcKa Kihanja ne spi. temveč zre v bodočnost k odpttirni očmi in akuia dobiti trdno podUgo za reSitev obmejnih tpiakaiij takoj, cim w mor« to izvršiti. Voditelji osvobodilne fronte rismie« n-altMt, kt računajo r vavmt mo/uostmi z vidika otv at4jf« .1 ta/met katere zahtevajo, da ae doseže medsebojni spo-razum dopisniki kritizirajo vse, samo j komunizma in sovjetske vlade] ne. Kaj pa, če pošljem dopis, katerem na primer dostojno kritiziram predsednika Roosevelta in obenem tudi sovjeUko vlado? Kaj bo naredil urednik s takim, dopisom? Ce ga f>riobči, bo| ogenj v strehi. Mora ga predložiti gl. predsedniku, nakar mora on v smislu sklepa gl. odbora čr-Uti kritiko proti sovjetski vladi, ker bi žalila one čitatelje Prosvete, ki so tako zaljubljeni v Rusijo. Druge kritike pa ne bi črtal, ker bi bilo vse aH right. Ali ni tako, br. predaednik? Torej če to ni cenzura dopisniku in diktatura uredniku, potem res manj razumem kot petletni otrok. Ampak s takim početjem bi predsednik kršil načelno Izjavo jednote in tudi ameriško ustavo, ki daje pravico vsakemu državljanu, da v mejah dostojnosti lahko svobodno kritizira kogar koli in kar koli hoče. Torej si jaz prisvajam to pra vico, da lahko kritiziram in se svobodno izražam v mejah dostojnosti. In če lahko kritiziram predsednika nate nove domovi ne, čemu ne bi smel kritizirati Stalina ali pa komunizma? Tega mi ne more zabraniti ne gl. predsednik, ne gl. odbor in tudi posamezni čitatelji Prosvete ne, ker to svobodo mi garantira ameriška ustava in načelna izjava SNPJ. Kdor se ne strinju, sevedu lahko debatira ali polemizira v tonu ackmve kritike. Urednik pa mora i >a /111 na to, da se moj nasprotnik ne spozabi in prekorači mejo dostojnosti. Opozoriti ga mora s pripombo ali komentarjem Te«a se pu dooisniki najbolj boje, posebno oni, ki mislijo, ds so samo njih dopisi dobri, drugi pn zanič. To sem opazil v zadnii polemiki v Prosveti, kakor tud» že večkrat prej. Je pre-' žito, iz cej takih dopisnikov, ki radi sa- kruh v proti komur koli, bodisi proti uredniku, gl. odborniku ali pa posameznemu članu in čitatelju. Vse tako kritiziranje se mi vidi preveč otročje. Sem že 23 let popolnoma med drugim narodom, sploh med ljudmi raznih narodnosti, ki so prišli iz Evrope, toda do sedaj med tujci Še nisem opazil takega zaničevanja med njimi kot ga včasih vidim v Prosveti. Edini slovenski jezik tukaj mi je Pro-sveU, s katero se pogovorim slovensko. Citam pa ne drugo kot dopise, da izvem, kaj se godi po naselbinah, uredniške članke in tu pa tam kak drug članek, če Je zanimiv. Rečem, da je to čtivo zame drago, posebno pa takrat, če kdo opleta poštene in okrito-srčne delavce in odbornike. Zdi se mi neumestno, da bi kdo silil kako osebo, da mora hvaliti nekaj, kar ne ljubi. Tu di se mi ne zdi umestno, da se toliko piše o naši "slovanski materi", kako da se Rusi borijo in da nam oni prinesejo zmago Res se hrabro borijo,,toda zakaj naj bi gledali le na Rusijo? Mar se junaško ne bore tudi naši ameriški fantje, med katerimi je na tisoče slovenskih fantov, k: so raztreseni po vsem svetu? Tudi oni se junaško bore in pode Japonce pred sabo. Italijane so že ugnali in,tudi Nemcem daje jo precej hude udarce. Amerika je tista sila, brez katere bi ne bilo zmage nad oslščem. Rusija Jugoslaviji materialno ne more dosti pomagati, ker sa ma nima, ker je sama pomoči potrebna. Le na Ameriko se moremo zanesti, da jim bo pomagala t. denarjem« materialom in žive iem. V Ameriki si delamo živ ljenje, tukaj služimo denar, s ka terim bomo pomagali svojcem V Ameriki se producira tisto bla go, ki £a bomo kupili ln ga tja poslali. Ameriški farmarji sejejo bo ostalo živih. Torej nam mora biti Amerika prva, šele potem pridejo na vrsto drugi. Torej se ne strinjam z glavnim odborom, ki je odvzel svobodo v Prceveti samo zaradi nekaterih dopianikov in nekaterih či-jtfteljev. Moje simpatije vsem staršem, ki imajo sinove v vojni. Vsem materam, ki so ie in še bodo izgubile svoje sinove, svoje najdražje, moje soialje. Pozdrav čitateljem Proevete, Molku pa želim zdravje in veselja kakor tudi to, da bi si dobil boljše delo, ali da bi ga oprevljal vsaj bolj mirno kot ga Je pri Prosveti . Frank Milavoc Pripomba uredništva: — Brat Milavec, aaj ni tako hudo s to našo "cenzuro"! Kot mi razumemo odlok gl. odbora, ni hotel odpraviti nobene evobode govora pri Prosveti, do česar tudi nima nobene pravice. Gl. odbor fc hotel odpraviti 1) le tisto polemiko med urednikom in nekaterim" dopisniki, ker je smatral, da je Škodljiva organizaciji in listu id za kar so bili apeli tudi od vee članov in društev. Kot pravite ste proti Uki polemiki tudi vi. Drugič je hotel odpreviti iz Prosvete sovražno sUliSČe napram Ruaiji in partizanom v JugoSla viji, kar Še ne pomeni, da je i tem listu zabranjena vsaka kri tika sovjetske vlade, bodisi strani uredništva ali dopisnikov. Sovražno in kritično stališče sU dve različni stvari. Z drugo bfe-sedo: svoboda govora in kritike v mejah dostojnosti in objektiv nosti ie v Prosveti danes prav tako trdna in sveta kot jo bila od vsega njenega začetka in kot mora tudi ostati, dokler bo izhla-lajala. Končno želimo,^da se Doste s Prosveto tudi v bodoče pogovarjali v svojem materinskem jeziku kot ste se v preteklosti. burja nosiU od naselbine do naselbine po vsej Ameriko. Kaz-mrjenjeni prineslo drugega ka-lor izgubo časa in potrato prostora v listu. Vse, ki so se neprestano zaleUvali, vprašam, kaj so dosegli z blatenjem Rusije in naših partizanov, ki se Uko energično borijo za osvoboditev Jugoslavije? Ako nasprotniki Rusije porabijo vse liste, bo Rusija vseeno ostala kakršna je. Nikdo p ne mož odpravil od doma. da zaslua za pot v Ameriko. Imel je srečo. V Kočevju Ukoj dobil delo in delal tri nI eece. Potem je šel v Novo m] sto, kjer je spet delal, od u3 v Ljubljano in potem v Btrlm kjer je delal tri leta. Predno! odšel v Ameriko, je ženi pJ 300 goldinarjev. Žena je imela doma štiri otr!] ke, enega iz prvega, tri iz druge ga zakpna. Zdaj bom pa poVe bo diktiral, kaj smejo a*i ne dal, kako je postopala s sinom smejo sklepati v svoji deželi. Nekateri dopisi so presegali vse meje. Dopisovalci so hvalili sebe in zagovarjali urednika in zato so dofrfli najlepši prostor v aredni izdaji. Za one, ki se niso strinjati z urednikovimi idejami, so bili dopisi ostriženi ali zmrcvar-jeni, da niso imeli pomena za pisatelja ali naselbino. Vsled tega smo tudi podpisani w več drugih dopisovalcev iz naše naselbine prenehali dopisovati, ker je ur^Jntfc preziral tako Glaa U Californlje Ban Franciaco, Call!.—Rad či- Um različne liste in potem na pravim zaključke, kateri dopisi ali čUnki so vredni, da o njiih diskuziramo. Dopisi s trezno premišljeno vsebino delavskega ali industrijskega pomena so vredni upoštevanja. Kaj nam prinese hvala in hvala, zakar se napredni elementje ne ogrevajo sploh v tem kritičnem času, ko potrebujemo vso pomoč, da premagamo sovražnika v tej vojni. Sele so dobrodošle v veseli družbi, ne pa v listih, katerih pfo-stor naj bi dopisovalci porabili, da pomagamo narodom, ki danes trpijo veliko pomanjkanje Cas je, da pridemo do sporazuma in narodne stoge brez razlike in vzroka, ker nismo sami krivi da nismo vsi ene narodnosti. Moram priznati, da nova organizacija The United Committee of South-Slavic Americans, katero so uključena tudi naša društva in (>osamezniki, s polno paro funkcionira. Prodali smo veliko vojnih bondoy v San Franciscu in Oaklandu, poleg te ga pa imeli dva banketa, zad njega £5. marca, ki je bil dobro obiskan. Prodajali smo bonde in nabrali $1200 za partizane. Bilo je več dobrih govornikov med njimi tudi ruski konzul M. Loma k in in Milka Kovace-vich, katera dobro pozna življenje partizanov, ker je pred kratkim časom ušla iz. Jugoslavije Razložila je trpljenje natega na roda Uko presunljivo, da si opa zil mnogo solznih oči sploh mec ženskimi. Zaradi partizanov in Rusije je zvani "BiH of Right*"* Nekdo je celo pisal in trdil, da smo priiU V Ameriko slepi in pijani, in zakaj ne sledimo našemu učitelju? Učitelj v šoli zapiše na Ublo, koliko je 2X2 . .. Ako se nihče ne oglasi, zapiše: 2X2=4. , Ako izpišem dopis, ne da se morem ogniti slovničnih napak, urednik rabi rdeč svinčnik ali , uredniški koš, toda s tem še ni dokazano, da je on moj učitelj. Nesreča je hotela, da sem v starosti sedem let zgubil očeta in pričel delati za svoje življenje, to sem bil star enajst let. Zato nisem imel časa trgati hlač v šo-ah. To me je pognalo svetu v zgodnji mladosti petnajst let. Najboljši moj učitelj je bil Glas Svobode, katerega sem bil zastopnik deset let. V tem času sem napisal veliko dopisov, za katere so mi čitatelji dali priznanje. Glas Svobode je imel veliko sovražnikov zato, ker je pričel orati ledino in izobraževati naš narod v novi deželi. Kadar sem napisal dopis, sem hranil prepis; ko je bil dopis priobčen, sem čiUl in primerjal prepis in s tem spoznal napake. Ako pa urednik kriči, zakaj se niste naučili pravilne slovenščine, on ni moj učitelj, ker mi jemlje veselje do pisave in izobrazbe, katere nisem mogel doseči v moji mladosti. Srečnega naj se šteje oni, kateri je imel priliko trgati hlače v šoli. Radoveden sem, koliko urednikov imamo pri naših listih, da bi si delali življenje s pisavo, ako izgubijo delo pri naših jednotah ali liaiib. E. Kumick. 304. P precej časa grozni veter pihal katere moke bodo jedli Prosveti. da je marsikaterega Jugoslaviji, kolikor jih glava bolela od prahu, ki ga svojega prvega zakona. Ni ga s mo zanemarjala, ampak gal brutalno tolkla. Ko je bil fj sUr 14 let, je z jokom prosil sve jo teto, naj ga vzamejo za vajeti ca (njen mož je bil čevljar). R kel je, ako ga ne bodu vzeli I sebi, si bo vzel življenje, ker g hoče mati ubiti. Mati z drug mi otroci lepo postopa, samo nj ga ne more videti. .Staremu cev Ijarju se je smilil in ga je vzi za vajenca. Ko je fant prišel domov svojo robo, da ste videli, kaj lastna mati z njim počela, celi vasi ga je lovila in tepla, v je bil ves črn. To je potem pok zal svoji teti, ki je šla nad njeg vo mater in ji rekla, da ni ma ne psiea, kajti še kuzla nc de tako grdo s svojimi mladiči, j Zdaj bom pa povedal o ne mačehi od tukaj. V N. S. Piti burgbu je bil neki vdovec, ki imel tri otroka, 2 sinova in hče ko. Pa se je poročil s staro dev co. Da vidite, kako je ta žen^ dobra mati tem otrokom, še bi fte od njih lastne matere. Ed je sedaj pri vojakih in od njc| dobi vsak teden pismo, vsak rc sec pa $30. Piše ji—"Dear Mon Ali ta žena oziroma mačeha da ta denar na stran, tako da nič ne ve. Pravi, da bo to mojega Eddieja, ko pride naza Ta mačeha nosi njegovo sliko prsih. Iz teh dveh primerov vidi kako je mačeha dobra mati. pi va meti pa je zverinsko postoj la z lastnim sinom. A. Shaifer HM •a 1 ,«SBjir L" * t^tmtk A mor takt vojaki bredejo potok na otok« Manuau ae Pacifiku. O dveh materah Cuddy, Pa.—Citam vse dopise v Prosveti in vidim, da se p*r dopisovalk zgraža nad starim priseljencem, dasi je revež toliko pretrpel. Jaz sem tudi zato, da bi spis izšel v knjigi in bi jo z veseljem kupil in Še stokrat prečital. Zdaj bom pa |>ovedal o neki ženski, ki je bila mati otroku— fantičku—s svojim prvim možem. (Ce me bo katera vprašala, kdo je ta ženska, ji bom ustme-no ali pismeno povedal.) Dekle je bilo sUro 17 ali 18 let, ko se je poročila s svojim fantom. Živela sta nekaj let skupaj, potem pa je bil on ubit v nekem tepe-žu. Jako je ona postala vdovica s par let starim sinčkom. Takrat se je pri nas odprla Žaga (fabrika) in za kovača je prišel neki fant od daleč. Ta vdovica se je hitro zagledaU vanj in je oričela hoditi za njim. Večkrat ji je rekel, da ona ni zanj, ker je sUreiša od njega, ona pe, de to nič ne de, ker ga ima rada. Pa jc hodila v kovačnico tako dolgo, da ga je pridobiU (saj veste, kaj so mladi ljudje). Ko je za te udnošaje izvedela njegova mati. je prišla k sinu ln mu rekla, da r»e sme vzeti te ženske. Ko ie vdoviee to izvedela, je šla k ni« in pričela po svoje, zakaj hoče razdreti srečo mladih zaljubljencev. Mati ji pravi, ali | ne v « uprife jugoslovanske »*TOdB0 obran« na Pacifiku »Centralna uprava Jugoslo-vtnske narodne obrane na Pacifiku je sledila vsem dogodkom, ki so direktno ali nedirektno bili v zvezi s temeljno svijfio organizacije, t. j. s "proženjem njene materialne in moralne pomoči borbi za osvobojenje domovine." Ona je iz lastne volje itak pomagala našim vojnim ujetnikom v taboriščih sovražnih dežel in našim sirotam in doprinesla je svoj delež tudi k ruskemu Rdečemu križu ter k podviganju Draže Mihajloviča, ko je bil še on po splošnih vesteh v naših in tujih listih neprekosljiv nosi-telj borbe za osvobojenje Jugoslsvije." Zatem je v izjavi podčrtano, kako je J.N.O., čim so prišle v letu 1942 prve vesti o partizanih, poslala pismo predsedniku za-mejne vlade, dr. SI. Jovanoviču, proseč ga pojasniia o tej zadevi. Ali kraljevska vlada ni smatrala potrebno, da odgovori na pismo, kot tudi ne na druga vprašanja, ki so sledila. Dva brzojava, poslana koncem leta 1943 kralju Petru II., sta enako ostala brez odgovora. Z ozirom na to dostavlja: "V doslednosti s svojim dosedanjim delovanjem in po zaključkih rednega in izrednega zborovanja, centralna uprava pozdravlja junaške podvige naših partizanov s sledečim telegramom, naslovljenim na Vse-slovanski odbor v Moskvi ter odobrenim na skupni seji z upravo Jadrana dne 14. dec. 1943: 'Jugoslovanska narodna obrana na Pacifiku s ponosom priznava titansko borbo gerilcev vojvode Tita, kot važen faktor obče borbe demokratičnega bloka proti nacistični nasilnosti. Ker nimamo direktnega stika, vas naprošamo, da vi pošljete vojvodi Titu in njegovim četam izraze občudovanja in pozdrave njihovih bratov s Pacifika.' Zadnje vesti in posebno še nedavni govor britanskega premierja Churchilla. kažejo, da je centralna uprava razumevala značaj borbe partizanov in one vesti so nam obenem dokaz, da zaman pričakujemo, da bi se nam od stranih naših uradhih faktorjev odprto povedalo, kdo se v resnici bori za domovino. Danes je lasno, da borbo za osvobojenje Jugoslavije vodi narodna osvobodilna vojska pod poveljstvom maršala Tita in s pomočjo naših velikih zaveznikov, kakor tudi. da tej borbi nasprotujejo službeni faktorji jugoslovanske vlade v Kairu. Storili smo vse, kar je bilo ■Mgoče, da ta dejstva v soglasju z delegati vseh odsekov naše organizacije doženemo ter da se podlagi tega dogovorimo gle-^ našega bodočega dela, ali ker * nj odzvala pozivu večina od-«t'kov, je bilo to določenje smernic bodočega dela onemogočeno. Centralna uprava Jugoslovan-narodne obrane na Pacifiku Po tega IZJAVLJA: da smatra maršala Tita kot nositclja današnje borbe iugo-»'vanskega ljudstva za osvobo- j^jt in da vidi v njegovem gi- bar>ju predhodnika za boljši so- cialni red v Jugoslaviji in z« trajne zveze z bratskimi slovanskimi narodi; 2) da ona v očigled tega priporoča, da se narodni osvobodilni vojski proži vsa mogoča pomoč v materialnem in moralnem oziru; 3) da politika, katero je vodila in jo še vodi danes kraljeva vlada v Kairu, ne odgovarja interer som Jugoslavije, niti slovanstva, a niti interesom splošne borbe zaveznikov proti sovražniku člo-večanstva. Ona je nadaljevanje iste ozkogrudne in strankarske politike, katera je prej povzročila toliko zla deželi in ljudstvu v nacionalnem in ekonomskem smislu; in d) da obžalujemo, ker Nj. Veličanstvo kralj ni našel poti, da bi se otresel vpliva profesionalnih političarjev, katerih ambicije, kot tudi strankarski interesi iim ne dovoljujejo, da najdejo pravo pot, kateri bi morala slediti naša državna politika radi koristi dežele in ljudstva. Santiago, 7. marca 1944. Boško Babarovlč. predsednik, Žvonomir Surič, tajnik, Milan Leontič. podpreds. za Chile, Danko Bakovič. podpreds. za Bolivijo, Miha P oklepov ič, blagajnik, Petar Obuljen. podpredsednik za Peru, Toma Domič, podtajnik. Nadzorniki: Aniun Vodanovič, Andro Gulč. Boqdan Bogdano-vlč."—ZOJSA. Gerilci pomagajo osvobodilni vojski Radijska postaja Svobodna Jugoslavija je podala v svoji oddaji dne 30. marca naslednje vesti o borbi v Jugoslaviji. Gerilski napadalci nudijo znat- j vo"jaš'tvo'je"tako veh ko 7da "jeza no pomoč narodni osvobodilni | čeU celo tako2vina elitna gar-vojski z njih vrlo važnimi ope- dMli Waffen SS-prinašatl v Memci imajo svoje križe in težave 1 Bern. (ONA).—Iz nemških časopisnih poročil izhaja, da so oblasti odprle v Berlinu devet takozvanih domov zs mladoletne. To je poskus, d« se reši vprašanje moralnega propadanja onih mladih ljudi, ki so moraii ostati na delu v Berlinu, doČim so njih rodbine zapustile mesto. Pomanjkanje delavstvs je tako veliko, da so morali celo dečki od 14 do 17 let ostati v mestu, ki je od bomb porušeno, med tem ko je bilo dovoljeno njihovim materam in mlajšim bratom in sestram preseliti se v varnejše kraje. Očetje so seveda ponavadi v armadi,, ali pa so prideljem ključnim vojnim industrijam, ki so bile evakuirane z vsemi stroji in osebjem. Ta mladina, ki je Uko ostala zapuščena v Berlinu, ima preveč prilike, da se pokvari, in je tudi v mnogih slučajih zašla na slaba pota. Berlinsko časopisje poudarja, da je ustanovitev teh mladinskih domov poskus, de se to vprašanje reši na povoljen način. Zanimiva je še neka druga pojava, katero je očividno povzročilo tudi pomanjkanje delavstva. V Berlinu so postavili posebnega "komisarja za vzdrževanje in popravljanje električnega materiala." Ta komisar je izdal različne dekrete, iz katerih je razvidno, katere električne aparate in potrebščine je dovoljeno popravljati in katere ne. Med onimi aparati, katerih ni dovoljeno popravljati, se nahajajo Čistilni aparati ("vacuum cleaner"), oni za sušenje las, za kuhanje kave in slično. Likslni-ke pa je dovoljeno opraviti. Pomanjkanje ljudi za delo in racijami proti železnicam. Samo v Sloveniji je bilo med časom od 1. novembra lanskega leta pa do letošnjega 1. marca uničenih 140 kilometrov proge po pdsebnih gerilskih edinicah. Da-" lje je bilo razbitih in požganih 30 postaj, pognanih v zrak 14 mostov in mine so bile položene ob tračnicah na 118 mestih, ksr je uničilo 56 lokomotiv in 325 vagonov. Po merodajnih informacijah so tekom štirih mesecev gerilski pristaši pobili s sabotažo na železnicah 780 nemških vojakov in častnikov. 7 Četniki in slovenska "bela gar-da" se zdaj predstavljajo narodu kot vojska kralja Petra II. in jugoslovanske vlade v Kairu. Ali to jih ne moti v druženju z Nemci, s katerimi skupno napadajo narodno osvobodilno vojsko, priključujoč se Nemcem v plenjenju in požiganju vasi in pobijanju neoboroženega prebivalstva, moških, žensk in otrok. Slovenska "bela garda—in plava" je zakrivila tekom zadnjih nekaj mesecev številne zločine in okrutnosti nad prebivalstvom. Oni se lahko v tem merijo z zločinskimi četniki, Nedičevci in ustaši. Ponoči in Dodnevi vdirajo ti zločinci v hiše in odvajalo nič hudega sluteče ljudi neznano kam. Redkokdaj se zve o usodi ugrabljenih žrtev. V največ slučajih ta zločinski element svoje žrtve izropa in umori.—ZOJSA. časopisih oglase, v katerih iščejo prostovoljce od ti. do 4i. leta. Dajejo jim celo na izbiro, da se vpišejo za dobo vpjne, za Štiri in pol leta, ali pa zs 12 let. Dejstvo, da sprejemajo moške, ki so stari ze 45 let, je dokaz za to, da so pripravljeni znižati kakovost te elitne garde, samo da bi ohranili njeno številčno silo. Prav posebno visoko fa-ščenim novincem se obeta njo ž-nost, da služIjo v takozvani "Adolf Hitlerjevi" enoti. Skvnska Narodna Podporna Jednota W7-U So. Uvndala Ave. Chicago 13. Illinois GLAVNI ODBOR tfl predaednlk. jrs&r*—ssi s^ss IZ' aac s s j. bUgamik i«37 Nu l.awnaate Ave. Ctltcaa«' U. n> EK, tajnik bel. od«. Mit 86 La«nS*l» Ave , Chioage B. ni dlrakt. mlad oddel. SS87 So Lavndate Ave . chieaso II. tli So. Lawadaia Ave. fhleeso II. Ul Lawn(UUc Ave* t uteagu M. iiiendiir Ave* (.medlo S, lil GODINA. upravitelj glaalla *od» ilnialki SSiSi LSSffJSJSUSSt JOS JAMES MA RAYM JOHN SI edward drugI podpredaedntk Dtoirlklal okroije okrotje tretja okroije okroije. pote okroije o okroije Iok Si Unlveraal Pa •t. ttev«Ufl*l Ohlo «7 Woedleed Ave.. Jokale«n. Pe. lidkmepdaie? Dca2S£*Ml5 SS79 Ran da II St.. SI Lotffc t. Mo * msgjsSkte. MATH VINCENT r a mirko o.l jacob zupan lonald J. lotrich rudolph uscm ---- •M E. ISlat St., Cleveland 10. Ohte —"UP L*wndele Ave-. cuiease U. UL ......NBT So. Lawndale Ave , Chltatfo 19. 111 Bo. L«wnda)a Ave. n.w>a«u U. Ul. ......»W0 So. Lomkard Ave Berwyn. ni. 1917 Eo. Trumbull Ave.. Chloaao H. ni. ------T00 B. MOlh St . SuoMd IT, O. TSSU& prank anduNI joscphive ANDREW ORUM....... JQUN PRED ---V--.no* «v, Anna, Kaaaaa ——......Toner St Lulame, Pa MBU Muakoka Ave Clevelan* 11. Ohlo -----------700 Poreat Ave.. J»lmatown. Pa 771 E. iBftUi Street. Cleveland 11, Ohlo 1101 So Lewndale Ave., Chteeao M. III. ........1IS1S Up ton Ave., Cleveland 10, Ohlo ------------um Snowden. Deti uit 11, Mlch, Se. Preapeet Ave.. Clarendon Kllla. lil ------JS Waatulun Ave.. Paru. Ul. DR. JOHN I. EAVORTNIK II S IIIII ——EC= Otevnl advavelk _____________________mo so. RldS«way. Chteeao n, m BBS vnmrmmim* Glasovi iz naselbin J^ko letelo . ^loe dri.*# Slika |«prtšlsvA-«rlkolsnek« (Nadaljevanje s i. strsni.) Kot sem rekla, beseda "mačeha" navadno pomeni nekaj slabega. Ali kljub temu jih je dosti, ki so dobre. Tudi jaz sem postala druga mati sedmim otrokom v starosti šest let in pol do 21 let. In še jaz sem imel« dve deklici, eno staro enajst, drugo dvanajst let, tako da nss je bilo lets 1939 11 v družini. Ampak vsega tega se nisem prestrašila. Pridno sem delals in pridno skrbels. In tako gre življenje naprej iz dneva v dan. Pokojno ženo nisem nikdar sovražila—čemu tudi, ssj je bila prej njegovs kot jsz. Nsfcis sem njeno poročno sliko in jo takoj obesila na steno, kakor tudi njene ostale slike. Odkar sem tukaj. je že minilo pet let in vsako leto ji ns Spominski dsn položim svežih rož na grob. Naj počiva v miru! Nje nisem poznala v življenju in otroci niso hneh prave vzgoje. Vzrok je ta, ker je bila mati štiri let« hudo bolna, potem pa so bili le tri leta »n pol brez ineUie. OOe jih je zelo ljub«!, toda čez dsn Je moral delati v tovarni. * I Ni m« žal, ds sem m' diugičj 40fiQ0 Jugoslovanov v Italiji V južni Italiji, v italijanski vojski ter v koncentracijskih ta-borličlh ln zaporih se nahaja 40,000 Jugoslovanov, kateri se žele boriti v vriUh osvobodilne vojske. Provizofična vlada, katera Ima svoj poseben svet zs osvobojenje jugoslovanske zemlje, je po njem naslovila ns zaveznike zahtevo, da se tem ljudem omogoči povratek v Jugoslavijo. Po svojem posebnem radij* skem poročevalcu je London Times jsvil iz južne Italije, da se je ustsnovilo nekaj iotoriič, v ksterih se oaii bratje veibajo v vojaških stvareh ter se pripravljajo, d« bodo odiii v Jugo-salvijo, ko jim bo to dovoljeno, da tsm pomagajo v borbi osvobodilne vojake. Ta vest dalje ugotavlja, da so vojaiki predstavniki Anglije, Amerike in Sovjetske unije priključeni poveljstvom teh taboriič. Mi pozdrsv-Ijsmo ia zavezniški korak in nadejamo se, da l*> pospešil povratek naših bratov, oboroženih z modernim orožjem, v Ju«oslavi-jo, kjer se bodo stavili ns razpolago poveljstvu nsrodne osvobodilne vojske.—ZOJSA. Najvmčji gojur Vroči naravni vodofneti, ki jih na Islandiji imenujejo "gejzirc", spadajo med najbolj nenavadne naravne pojave. N« lsisndiji sami d«n«s niso več Uko mogočni in ne delujejo več Uko vneto kakor pred kakimi štiridesetimi leti. Največjega gejzira na svetu sploh ni Um, Uinvoč gs nshaja-mo v znsnem ameriškem zaščitnem parku, Yellowston<< Parku Ts orjsk med gejziri meče svoje vode povprečno 10 m visoko, pogostoms pa tudi v višino are bol., kar »e v Indiji, t* prwj fss« ' ko «o mi po služkak mrzill oin>- (dkar «l*«u <* D" k* n-B v dfll1' icmalu konec tegs ni In ie ptehiit" izninjajo. Po-! zdrsv vsem čiUUljem. F. »kutce bi biki le »rja Meni vsi otroci lepo vračsjo in Električne baterije pred 2000 leti Pri izkopavanju, ki ga je vodil državni muzej v Bagdudu v bližini Khujut Rabute ob železniški progi Bagdad—Kirkut so odkrili nekaj presenetljivega. Zdi se namroČ, (ia so zlstsrjl ln sre-brarji sUrlh Partov že stoletjs pred našim štetjem za svoje namene proiEvajsli električni tok. Nsjdbs, ki zbujH zanimanje vsegu znanstvenega sveta, je lončena žara, ki izvira nedvomno lz tistih časov. Vlsoks je 14 cm. premers ima 33 mm. V njeni no-trajnoati je valj iz bakrene pločevine, visok 10 cm in s premerom 26 mm. tipodnjl konec bakrenega valji, ki je iz predno čiste kovine, zapira isto Uko bakrena ploščica, a ta je na strani, ki je dbrnjena v valj, obložena s l mm debelo plastjo asfalta. Zgoraj zapira valj debel asfaltni čep, v tem čepu tiči 75 mm dolga in 10 mm debela Železns palica. Palica je sicer hudo rja-sta, vendar pa je spoznati Še danes, ds je bila okrogla ln enakomerno debcls. Kakšen namen je mogla Imeti ta nenavadna priprava? Pač nobenegs drugegs nego tegs, da bi proizvajala električni tok. To je slišati fantastično, če pomislimo, da izvira iz dobe starih Partov. Pri tem nsj še omenimo, ds so podobne posode našli že večkrat med ostanki stare pariške kulture, vendar niso zbudile takšne pozornosti kakor zadnja najdba. Zanimivo j«, da so v bližini teh majhnih žar našli tudi kose tenkih železnih ali bakrenih palic. ki bi prav lahko rabile kot vodi električnega toka. Neka odprava pa je odkrila podobne in zelo dobro ohranjene priprave pri Ktesifonu, isto tako v bližini Bagdada. Izvirajo Iz dobe aaaa-nldske dinastije, to je Iz let 220 do 041. po našem šUtju. Gre ledij za pripravo, ki so jo pogosto uporabljali. Ce pristanemo na lo, da ao t« priprsve v resnici uporsbljsll za ptoizvsjsnje električnega toka, z# kar govore vsi znaki, tedaj he moramo vprašati, čemu so uporabljali potem U električni tok, ki si o njegovem bietu tedaj prsv gotovo niso bili na jasnem Strokovnjaki bagdadskegs muzeja odgovarjajo, da je tok, ki ao proizvajali s pomočjo teh po-.od, za primitiven dektroliuki postopek popolnoma zadostoval Domnevati je, d« so bagdedeki zlatarji in srebrarjl avoje proizvode z elektrolitskim postopkom /latlli in srebrtli in ds so torej imeli im n*k«j pojma o gsl-vanotehnikt. Tako bi ne bilo Izključeno, da i« U tehnik« dosti nUreji«. nego smo misliJi doslej. Vprašati se morsmo le lo, zakaj stari oi ee t#l|i ničeaer ne omenjajo o tem poetopku. tudi na Ut bi odgovor ne bil Uftek Postopek je bil Cabrikacijska skrivnost, ki no jo pertskt zUUrji in srebrsfji is umljlvih rttUmo* strogo ču vsll zase ZAPISNIK KU st« a«ročenl o« do«voll Proeveto ? PodpAraite svoi Usl' sojo širšoga odbora SANSa 8. januarja 1944. Hotel Shsrman. Chicago. 111. (Nadaljevanje in konec.) Br. Krlstsn ponovi, d« ni proti resoluciji, ki jo smatra z« ideološko izjavo brez praktične moči. Sestra KraUa predlaga, da se izvoli resolucijski odbor treh članov, da prouči to resolucijo. Sestra Novaki Ko smo glasovali o zaupnici, bi lahko mnogi izrazili ugovore, pa amo jaz in drugi molčali. In s tem smatram, da je preteklost rešena. Mi gledamo sedaj v bodočnost. Mi-tudi jaz osebno—imsmo kriiavo pot. Ta resolucija bi nam olajšala težko delo. Ce se ne bi tu oglasili, bi nam bilo nemogoče iti med katoličane. Vam se m treba bati, a nam pa dajte to odprto pot. (Ploskanje.) * Br. Zailst Ne gre za verske alt protlverske nazore. Tam ae bije boj med dvema idejama in v tem boju so tudi verniki razdeljeni. Poteza gotovih duhovnikov proti Adamiču v imonu 280,000 kato^ liških Slovencev Je bilo politično katoliJanstvu, ne ideološko. Jaz osebno nisem bil nikdar kot urednik proti katoliški ideji, dosledno pa sem pobijal klerikalizem. Med naprednjaki so tudi bogataii, ki so proti partizanom. Osvobodilna fronta se bori za socialno demokracijo ln ko je izvojuje, bo lahko vsak vernik ie bolj potteno pobožen. Br. Dura Je prepričan, da je br. Voduiek pošten in iskren. Toda ako rea hočemo koristiti onim tam, ne smemo dsjati nikomur po-tuhe s Uko resolucijo. Br. Adamiči Predlagam, da se doda resoluciji sledečo: "Siril odbor SANSa sprejme gornjo izjavo kut ideal, h ku-teremu naj stremijo naii člani in podporniki." (The above statement ls accepted by the General Committee as an ideal to whlch our membera and aupporters of SANS should aspire.) Br. Vodgieki Priznam, da je resolucija namenjena katoličanom. Iz ar ca obaojam gotove članke in potrdim, kar je bilo tu poudarjeno, da je bil napad na Adamlša političen, četudi ae mu je dalo versko ozadje. Čudim pa ae. da ae bojite sprejeti to resolucijo. Ako hočete odbor, mu s veseljem izročim resolucijo. Sprejmem doda-Uk braU Adamiča. Na sploino zahtevo se preide na glasovanje. Resolucija brata Voduika e dodatkom brata Adamiča je soglasno sprejeta. Sledi ploskanje. , Br. Zalar se zahvali vsem in izjavi, da je prepričan, da bo baš kur sprejeta resolucija prinesla dobre uspehe. Pomagala bo, da ostane med nami edinstvenost. Mi bomo vedno delovsli aa SANS in nai narod Um preko morja. Br. Jurlevec je želel govoriti, a so večino povedsli že drugI. No, sedsj je Itak prepozno, ker je resolucija ž« sprejeta, Br. Benl0«ri Mi smo vsi za rešitev naiega naroda v sUrl domovini, vendar so naie vrste pomešan s. Imamo ekstremlsU na obeli 1 straneh, toda ti tega nikdar ne prianajo. Mnogi so nasedli Fotlču. SANS si jo pridobil velikanske zasluge v kratki dobi obstoja. Velika zasluga za to gre Adsmiču, Kristanu, Voduiku ln Uko dalje. Pokazali ao, da so zreli in strpni. Br. Maarič opiie v Izbranih besedah vtise ameriikegs častniku, ki Jih je dobil, ko je obiskal partizanske brigade, Podrobnosti o Um bomo*najbrže čitali v par mesecih. Br. Durn priporoča zboljianje kontrole s tem, da so potrdila v trlpllkatu. Br Krialan izjavi, da bo Izvrinl odbor ts nasvet upoitevul nu svoji prvi seji.—Br. Durn se s tem zsdovoljl, Br. Zbaiaik priporočs, ds lrvrini odbor v vsžnih zsdevah stopi v stik s širiiin odborom. Dobro bi bilo poslsti sapisnlke izvrinili sej članom iiriega odbora, tako da ne bo trebs čakati ns objavo v listih. To bi bilo v interesu večjegs zaupanja in boljše sloge. Br. KrlsUn ugotovi, da so se zavedali, da bi bilo poslovanje lažjo in učinkovitejše, če bi se dale upeljati tesnejše zveze rn«U izvršnim in iirftim odborom. Dejansko ao ie skuiali upeljati boljiu obvestil-no službo. Br. Kuhal je ves čas vrill veliko delo in sam kot predsednik je bil Ukorekoč "stalno uposlen" celo mesece, razen zadnjih par tednov, ko je bil bolehen. Nikdar niso ničesar prikrivali. Zagotavlja brata Zbašuika, da bodo skuiali uguditi njegovim nasvetom, Br, Kukol pojasni, d« je trebs zapisnik nsjprej odobriti, nato pa i asmnožiti In razpoalstl, kar vzame včasih mesec ali več dni. Br. Zbainlk dostavi, da od članov izvrinega odboru ne moremo priča|(ovuti več dela, ker ga imajo sedaj preko glave, toda potreb-no se mtf zdi, da bi v svrho propagande trebs dodatne moči. Bi Voduiek i Ali n« bi bilo priporočljivo neuradno poročati takoj o sklepih vsske seje? Br. Calakar pojasni n«priiike: Imamo lep urad, a bolj skromno pohištvo. Z močmi imamo težkoče. Nais sreča je, du imamo Kuhla In urad KNPJ Uko blimi. Ja z sem se že davno ogreval zu buletln, Uko da bi bili hitreje ln točno obveščeni o vsem. Glede moči širšega odbora eem že na kongresu omenil, da si predatavljum naš izvršni odbor v podobni obliki kot pri naših podpornih orgu-nizacijah izvršni odaek in glavni odbor Ur Zbainlk 1/javl, da je s jiojssnili popolnoma zadovoljen. Sest rs Mervar bi rada, da ji kdo raztolmačl, kaj pravzaprav pomeni besed« "komunizem". Na piimei, nobenih teUv ni imelu najti pravi pomen besed« "demokracija". Br Krtetaai Beseda komunist se danes rabi največ z« mešanje pojmov Br Zeve na kratka opiše šolo v neki mtlwsuikl cerkveni dvorani in z učitelji, ki so katoliški duhovniki. Ts iola se imenuje delavska in j« dela veka a navzlic temu je bila tudi nazvsns že za komunistično Br Zalts predlaga, d« se izvoli dva itaiaeatulk« v nadzorni odbor. —Podpirano in eogleano sprejeto, Imenovana sU braU Brince in Alesh. ki oba sprejmeta ter sta proglašen« z« nameatnlka v nad/orni odbor Sestra Jafca v Imenu podružnic« it. 1 izroči predsedniku ček za $000.00, Sestra Kralas prečiU nasvet podiuinice it. L—Br, predaednlk izjavi, d« bo izvršni odbot u|>oiteval U nasvet In se obenem iskreno zahvali mm prispe vek Brst predaednlk opozori rtmrovslce na veliki shod, ki se vril danes zvečer v KNPJ dvorani. Zahvali s« za udeleibo in složno ln resno delo rt« U) seji Tu opravljeno delo je vettkegs pomena, s s Um delom moramo nadaljevati im*d neiim narodom tirom Amerike In s klicem £iv«la avobodna Slovrnijs! Živela demokratična Jugoslavija* zaključi sejo ob S 30 zvečer. rrnin kristan. mirko o. kuiici.. jacob župan, piedaediuk lavršni Ujtnk zapisnikar : 1 PfeoSVtfA Petek, u. aprila MIHAIL ARCIBAfiEV SANIN Poelovenil 8t«M Kriiovec (Se nadaljuje.) "Kam pa vi zdaj?" je vpraiala Dubova, ko ao šli na ulico. Na dvorišču je bilo precej svetleje kot notri, čeprav so na nebu že zasvetile zvezde. "Midva a Safrovim greva k Radovim," ja rekla Dubova, "vi pa spremite Zino!" "Z veseljem," je iskreno rekel Jurij. Razšli so se. Vso pot do Karsavininega stanovanja, ki je obenem z Dubovinim .zavzemalo majhno stransko hišico na velikem, redkem vrtu, sta se Jurij in Karsavina pogovarjala o vtisih, ki sta jih dobila pri predavanju in Juriju se je vedno bolj in bolj dozdevalo, da je napravil nekaj zelo velikega in dobrega. Pri vraticah je rekla Karsavina: "Pojdite k nam!" "Lahko," je veselo privolil Jurij. Karsavina je odprla vratica in stopila sta na majhno, s travo porastlo dvorišče, ki se je za njim temnil vrt. "Pojdite na vrt," je rekla Karsavina smehljaje se; "jaz bi vas povabila v sobo, pa se bojim; kajti od jutra sem z doma in ne vem, ali je pri nas zadosti pospravljeno za sprejem ali ne. Ona je odšla v hišico, Jurij je pa počasi šel po dišečem in zelenem vrtu. Ni šel daleč; ustavil se je na stezi in hrepeneče radovedno zrl v temna, odprta okna hišice in zdelo se mu je, da se vrši tam nekaj posebnega, lepega lb tajin-*t ve nega. Na stopnicah se je pokazala Karsavina in Jurij jo je komaj spoznal; slekla je bila svojo črno obleko in se oblekla v višnjevo krilo in tanko, širokoizrezano malorusko srajco s kratkimi rokavi. "Sem že," je rekla in se bogve zakaj zmedeno smehljala. "Vidim," je rekel Jurij v tajinstvenem tonu, ki ga je ona razumela. Nasmehnila se je in se lahno obrnila v stran; odšla sta po stezi med zelenimi, nizkimi grmiči špenskega bezga in med visoko travo. Drevje je bilo majhno in bolj višnjevo, njegovo mlado listje je dišalo po kleju. Za vrtom< je bil travnik, pokrit z rožami in z visoko, ne-pokošeno travo. "Usediva se sem," je rekla Karsavina. Usedla sta se na napol podrto živo mejo in glodala na travnik in svetlo, zahajajočo zarjo. Jurij je potegnil k sebi vitko vejico španskega bezga in od nje so brizgnile drobne rosne kapljice. "Ali želite, da vam kaj zapojem?" je rekla Karsavina. "Seveds, prosim!" Karsavina je kakor takrat na reki vzravnala prsi, ki so se ji jasno poznale pod tanko srajco in je zapela: Ljubezni svetla zvezda . . . Glas ji je lahko, čisto ln strastno donel v večernem zraku. Jurij je zadrževal sapo in ni obrnil pogleda od nje. Ona je čutila njegov pogled, zapirala oči, vedno više dvigala prsi in pela vedno lepše in glasneje. Zdelo se je, da je vse utihnilo in poslušalo. Jurija je spomnilo ns ono navidezno, prozorno in tajinstveno tišino, ki zakraljuje spomladi, kadar zapoje v gozdu slavec. Ko je po visoki, srebrnkasti noti umolknila, je bilo, kakor bi postalo še tiše. Zarja je popolnoma izginila, nebo se je stemnilo in poglobilo. Komaj vidno in komaj slišno se je tu pa tam zamajalo listje, zganila trava in nekaj nežnega in dišečega kakor zrak je priplavalo «»d travnika in se razlilo po vrtu. Karsavina se je ozrla na Jurija in oči so se ji lesketale v mraku. "Kaj pa vi molčite?" je vprašala. "Prelepo je tukaj," je zašepetal Jurij in zopet potegnil za vejo, ki je razpršila roso, "Da, lepo!" je sanjavo odvrnila Karsavina. "Sploh je lepo šiveti na svetu!" je dostavila po kratkem molku. V Jurijevi glavi se je zganilo nekaj navadnega, neiskreno žalostnega, a se'ni oblikovalo in je izginilo. Za travnikom je nekdo dvakrat presunljivo zažvižgal in zopet je vse utihnilo. "Ali vam Šafrov ugaja?" je nepričakovano vprašala Karsavina in se sama zasmejala tej nepričakovanosti. Ljubosumnost se je zganila v Jurijevih prsih, vendar se je nekoliko premagal in je resno odgovoril: "On je izvrsten dečko." "S tako vnemo se preda svojemu delu!" Jurij je molčal. Na travniku se je lahno jela dvigati belkasta megla in trava je postala bela od rose. "Hladno postaja," je rekla Karsavina in stisnila rame. Jurij je nehote pogledal njene okrogle, nežne rame in je bil v zadregi; ona je razumela njegov pogled in je tudi priila v zadrego, vendar ji je bilo prijetno in veselo. "Pojdiva!" . Nerada sta šla nazaj po ozki stezi in se na-lahko zadevala eden ob drugega. Vrt je postal teman in prazen in ko se je Jurij obrnil, se mu je zdelo, da se zdaj prične na vrtu drugo, nikomur znano, tajinstveno življenje: Po rosni travi med nizkim drevjem bodo hodile sence, tnrak se bo umaknil in izpregovorila bo z nekim neslišnim, zelenim glasom tišina. Povedal je to Karsavini. Deklica se je obrnila in dolgo časa gledala s svojimi zamišljenimi, zatemneli-ml očmi v temni vrt. Jurij si je mislil, da ne bi bilo nič čudnega, ampak krasno in naravno, če bi ona hipoma pometala raz sebe obleko in stekla naga, bela, vesela po rosni travi v zeleno, tajinstveno goščavo, in da bi to ne motilo, ampak dopolnilo zeleno življenje temnega vrta. Jurij bi ji rdki to povedal, a se ni uDa\ in je začel govoriti o predavanju in o ljudstvu. Toda pogovor se ni dal raz vneti in je prenehal, kakor da bi ne bila prav nič govorila o tistem, kar je bilo potrebno. Tako sta šla molče in smehljaje se drug drugemu do vratic in se pri tem zadevala ob mokre grme, ki so ju poškropili z roso. Zdelo se jima je, da je vse utihnilo in da je vse tako zamišljeno in srečno kot onadva. Na dvorišču je bilo tiho in prazno kot prej in na beli hišici so se temnila odprta okna. Toda vratica na ulico so bila odprta in v sobah je bUo slišati nagle korake in ropot odpiranja predalov pri omari. "Olga je prišla,H je rekla Karsavina. "Zina, ali si ti?" je vprašala iz sobe Dubova in po njenem glasu je bilo čutiti, da se je zgodilo nekaj hudega. Obupana in bleda je prišla Dubova na stopnice. "Kam si izginila . . . Iščem te . . . Semjonov umira," je drdrala zasopla. "Kaj?" jo je v grozi prekinila Karsavina in stopila za korak k njej. "Da, umira . . . Kri se mu je ulila iz grla . . . Anatolij Pavlovič pravi, da je konec ... V bolnico so ga odpeljali ... Pa tako čudno, nepričakovano ... pri Ratovih smo sedeli in pili čaj, on je bil tako vesel, pričkal se je o nečem z Novlkovim, potem je hipoma zakašljal, vstal, se opotekel in kri se je ulila naravnost na prt ... na krožnik . . . gosta, črna!" (Se nadaljuje,) Joša Šeligo: Poštarčka m Za božič sem po dolgih letih obiskal domačo vas. Sneg je ležal po potih in vrtovih; večerilo m* je. Ko sem stopal preko polja, je but ja pihala sem od Kuma in pnna&ala vonj po smrekovih gozdovih »n brlnjevlh Krmih. Na žalostni gort je prvi /apel veliki železni zvon in /a njim so se oglasili še drugi pil farni cerkvi in po sosednih gričih, ko sem s (Milja zavil tned hiše Naenkrat je burja utihnila, *amo vrhovi dteves na vrtovih so se še msjali. Kdor je otroška leta preživel t>a vasi in nosi v sebi čar božične noti, kakršna je samo doma na kmetih, ta ne bo nikdar pozabil na dom in na vse one ljudi, ki so bih okrog njega, ko je še čista srete neskaljeno šumljala ob njem »n ni Vedel /a svet in vse njegove grehe Cez ttrič sem lel med hiše na siedi vasi Vilharjeva hiša je bila temna medtem ko je bilo včasih na sveti večer v njej najbolj svetlo Okna sn bila rarbl-U. žleb je letal ves trbel ln črn p"d kapom, slamnata streha je bila vsa ia/tigfma, dievju je sneg polomil veje in stare jabla-ne je mraz preklal na dvoje. Kaj se je zgodilo? Kam sta Šla poštarčka, da je vtfe tako zapuščeno in temnoT Vse druge hiše na griču imajo danes raz- YANKS TAKE OVER NAZI PILLBOX AMieiCAN lOtMSet mahe themaelvee et home In thte t*leph<*ie- e» ehtanri. Belt.im.re Md. *t"<«l«s Um lel*frttu«e »»lUhbeap*. Si« nol Cm p« photo. ALLIES FEEDING MOUNT VESUVIUS REFUGEES ljih zoper molje, ki jih dob v raznih velikostih, ali pa d(T zavito v časniški papir tega lahko uporabljamo kem& pripomočke, ki napravijo oblek in perilo moljem neužitno V ki mičnih čistilnicah nam na ith preparirajo obleke, skrzno J proge, blazine tako, da se j, molji ne lotijo več. .Nešteto raznih pripomočkov zoper m' T^je, ki jih pa kupujmo vedi samo pri strokovnjaku. Kot z lo litinkovite priporočajo prjp močke, ki vsebujejo naftalin pa paradiklorbencol. AIONO LINI of I tal lan refugees who had to flee from their homes after Mt Vesuvlus erupted, flle past soup kitehens set up bjr the Ailied MUltsrj Government Although the lave flow appears deflnitelj to be over, the problem of feeding thousands of homeless stili remains. O. W. L radiophoto. svetljena okna, čeprav prebivajo tod sami bajtarji, reveži, izgnanci iz vasi, napol berači. Hiše na Griču so last bogatih kmetov iz vasi. Zidane so iz surovega kraškega kamna in krite so s slamo, samo ena ima 'visok, starinski dimnik, podoben majhni kapelici. Tu sta živela na stara leta upokojena poštarica Katarina in njen brat Andrej. Ljudje so kar obema vzdeli ime poštarčka. Bila sta čudaka, ki se nista brigala za življenje na vasi in za nobeno drugo stvar na svetu. Tudi ljudje se niso zmenili zanju; le redko se je kdo v besedi spomnil na ta dva samotarja; samo otroci smo vedeli za njuno skrito življenje in za vse čudaštvo, ki sta ga uganjala Katarina in Andrej po svoji prostorni, naznotraj prav nič kmet-sko opremljeni hiši. Nikjer na svetu se ne dobe tako dobri krh-lji, kakor sta jih imela v skrinji poštarčka, nihče v vasi ni imel na mizi toliko čudovito lepih vaz, kakor sta jih hranila ta dva. Otroci smo ju večkrat obiskali in še pozno spomladi smo dobili krhljev, samo da smo naredili križ in zmolili očenaš. Poštarčka nista bila doma lz vasi. Tam nekje daleč s Krasa sta prišla še pred vojno. Katarina je bila poštarica, Andrej pa je bil organist. Še pred vojno so Katarino upokojili. S pri-hrartki si je kupila na Griču bajto in kmalu se je k njej preselil še brat Andrej. Majhen sadni vrt okoli hiše je bil prepoln starih jablan in češ-pelj, ki sta jih poštarčka vsako pomlad skrbn#o čistila. Tako sta jih ohranila do svoje smrti. Katarine, ko je bila še v službi, se spominjajo v vasi samo najstarejši ljudje in pravijo, da je bila sitnd in nervozna, kakor so vse pošta rice. Zanju je bil ves svet njuna bajta, vrt in cerkev. K maši sta hodila vsak dan. Katarina je imela na glavi veliko črno šer-po, kakršne nosijo navadno starejše žene na Krasu; le ob nedeljah je bila v širokem črnem klobuku, ki je bil vedno enak. Dvajset let, kar sem Katarino poznal, se ni spremenil in bog ve, kako dolgo ga je že poprej nosila. Andrej je imel poleti na glavi slamnik, pozimi pa si je nataknil polhovki podobno kučmo, m ...... ki mu jo je naredila sama Katarina iz močne črne nogavice. V cerkvi sta imela svoj prostor: Katarina pred levim Marijinim oltarjem pod prižnico, Andrej pa v prvi klopi na moški strani. Ona je zmeraj prišla k maši med prvimi in odšla je zadnja. Pri tihih mašah se je razločno culo šepetanje in sikanje iz njene molitve. Neprestano je klečala in pobožno zrla v novo pobarvano Mater božjo. Ob nedeljah, kadar so orgle nenadoma utihnile, pa se je v tišini še posebno močno slišala njena glasno šepetajoča molitev. Zdaj je utihnil glas, izumrla je bajta. Najprej Andrej, dober teden za njim Katarina, sta na tihem, daleč od sveta, vzela slovo in šla pred samo njegovo obličje molit boga. Uničevalec moljev Molj, ta neznatna, srebrno lesketajoča se žežulka iz rodu metuljev, povzroča s svojimi ličinkami v omari za obleko, kakor tudi drugod v stanovanju takšno škodo kakor kapusov belin na vrtu ali lubadar v gozdu. Kdor odločno ne poseže vmes, mu molji dobesedno požrejo vse, kar ima za telo. Ena sama moljeva samica izležena leto 500.000 potomcev, ki požrejo v enem letu skoro stot volne — to je tolikšno množino blaga, kolikor ga človek porabi komaj vse življenje. Zato je energična borba proti moljem več nego vredna svojega truda. Ta borba pa je v obliki lova na leteče živali le malo pomembna. V prvi vrsti gre za to, da uničimo ličinke, komaj nekoliko Zadovoljno ■maajta bol.tln. ZASTONJ revmatizma TrplU. II bolečine v udih, sklepih, trpite velike bolečine ob spremembah vremen« - tedaj poskusite brezplačno ROSSE tablete, na tisoče Jih vtlva te nad dvajset let ln dobili so v njih pomoč proti bolečinam revmatizma ln vnetju tlvcev. Prosto čiuieljem leta Usta Ako le niste poskusili ROSSE tablet, storite to SEDAJ, na naio odgovornost. Dovolite, da vam potljeipo popoten zavoj U tablet PROSTO Ako niste popolnoma zadovoljni z njih uspehom—vrnite nam ostanek ln nam ne dolautete zalo ničesar. Ne poftiljajte denarja, poftljlte nam aamo vato polno Ime In naslov na: rosse Predttcls Co.. De»t. P-14 tTM W. rarwell Ave.. CMce«e 41. Ul. —(Adv.I qIHK9B W V V "T WVMJWBUJ KUHARSKA KNJIGA: [npfmi Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV $2.50 NOVA IZDAJA STANE SEDA * Knjiga lc trdo vesana in ima 821 strani <4— Recepti aa napisani v angleškem Jetlku: ponekod pa ao Iudl v ieslku naroda, kl mu le kaka jed poeebno v navedi. Ta knjiga je nekaj posebnega za onb, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolnili. Naročite pri KNJIGARNI SIOVENIC PUBLISHIN6 CO. 211 Weat lit h Street New York 11. N. Y. jj a • h n >1.« u,, * >t * ,v1h n jtr >: milimetrov dolge živalice, ki ne žre j o samo volno, kakor pogosto-ma domnevamo, temveč tudi svilo, umetno svilo, bombaževino in drugo blago. Prav tako kakor obleke se namreč lotijo žimnic in blazinaste oprave. Najboljši pripomoček proti temu sovražniku je najskrbnejša snaga, pogosto zračenje, otepanje in krtačenje ogroženih stvari. Zimsko obleko bi morali hraniti poleti samo čisto oprano oziroma kemično očiščeno. Videti je namreč, da se molji najrajši lotijo oblačilnih delov, ki imajo sledove človeških izločin, kakor kožne maščobe, potu itd. Priporočljivo je tudi za perilo, ki ga nosimo poloti, da ga ne pustimo cele tedne neopranega na kupu. Vse, cesar poletj. ne nosimo, hranimo v dobro zaprtih škrnic- Razni mali oglati DELAVEC ZA PRENAŠANJE LE« Cisto delo, 70c na uro. n* ^ d^ nad 40 ur. Dosti nadurnega do Stalno. Dobre okoliščine. Oglasite se pri "Yard Foreman" WENDNAGEL & CO 600 West Cermak Rd. DEKLE ALI ŽENA za domača m* dela. Ni pranja, ne kuhanja. 5 d v tednu. Spat doma. Dobra pla< 4417 N. Ashland, Apt. 2. POTREBUJEMO OSKRBNICE "JANITRESSES" j}40 No. Michigan Ave. Fino poslop -Izvrstno delovno stanje. 6 uli fl zvečer. Vprašajte Mr. Diem, supc intendenta. 1944 WARFUND □ A umivin TISKARNA S.N.P.J. sprejeme vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knj(ge*• koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena šmarna, unijsko dalo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chlcago 23. Illinoli TEL. ROCKWELL 4904 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 12. redne koaveadje sa lahko naroči ae list Prosveto ts prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov Is ene drušiae k eni naročnini. Ust Piesvela stana sa vse taalrti, aa šlaae ali natisni H.00 ss •no letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo pri aseementu II JO ss tednik, ee Jim to prišteje k naročnini. Torej eedaj ai vsreke. fti da Je list predre« u člane SRP J. Ust Prosveta Je vaše lastnina is gotovo Ja v vsaki drušlai aakdo, ki M rad čital Ust vsak dan. PoJeenilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čisti SNPJ, ali če ee preseli proč od družine In bo sahteval ssm svoj li>t tednik, bode moral tisti član is dotične družine, kl je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako tefs t* stori, tedaj more upravništvo zniiati datum za to vsoto naročniku. Cene listu Prosveta Jat 7e Zdrui. dršsve lc. Kanado ft fff , I tednik In_______4 t0 t tednike In_____)j| ) tednike In_______2.40 4 tednike in___________ I tednikov ln Za Cblcepo la okolico fe 1 tednik la —----- 2 tednika la------ 9 tednike Ua---- 4 la alt Za Evropo Je. Izpolnite spodnji kupon. prllotUe Monay Order v pismu ln si naročite • tednikov hi ... J7.50 __ .... 3.90 2.70 ... 1S0 _____denerls llet kl Je eeše lastnina- PROSVETA SffPJ. 2tS7 So. Lasmdale Ave. Chicaeo 23. I1L Prltoteno po*iljan naročnino ee llet Proeveto vsoto • L Ime_________ Neslog_______ Ustavite tednik In «a pripišite k moji članoe moje drutlne: 2._______ 2. -____