Uredništvo in npravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6. I. nadstropje, ~- Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-govoru primeren popust — lahaja razen nedelj in praznikov vsak m-......... dan opoldne. ——— — Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18’—, ta četrt leta K 9'—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in - —.......—- Ameriko K 48. ===== Glasilo jugosiov. socialno demokratične stranke amm Posamezna Številka 14 vin. Št. 121. V Ljubljani, petek dne 31. maja 1918. Leto II. Grozeče pomanjkanje stanovanj Pruska vlada je ustanovila poseben državni komi-sa, ijat za stanovanjske zadeve, ki je neposredno pridelan ministrskemu predsedniku. Komisarijat naj bi ne-utegoma izdelal predloge, kako naj se odpravi pomanjkanje Stanovanj, ki bo po vojni hujše kakor kdaj. Ta ukrep pruske vlade le vreden resnega uvaževanja. V Nemčiji so namreč ljudje, ki vedno razmišljajo o tem, kakšne gospodarske prevrate je povzročila vojna, kakš-n; strašne nevarnosti morajo preobrati odstraniti in kako se more priti v okom tem nevarnostim. Takim razmotrivanjem se ne moremo izogniti, zakaj doglo tra« iajoča vojna grozi napraviti pomanjkanje in (»draženje stanovanj, kakoršnega svet še ni videl. Radi tega si na P uskem ubijajo že danes glave, kaj se ima ukreniti proti tej nevarnosti. V Avstriji smo srečnejši. Tu živimo vedno iz rok v usta, mislimo le na danes, ne na jutri, in tako si prihranimo skrbi. Ako pa potem pride katastrofa, nas najde seveda nepripravljene in neoborožene. Med vojno nismo zgradili nobenih novih stanovanj. lJPXrbščina narašča, a stanovanj nijnamo več. Pomanjkanje stanovanj imamo že danes. Dočim sedaj pomanjkanje-stanovanj vendar še ni tako občutno, kakor bo t i po vojni. Predvsem so vendar bili milijoni mož vpoklicani; v tem se je stanovanjska potreba zmanjšala. Mnogo mladih zakonskih parov s ini omislilo nikakih ifsnih ognjišč, ker je zakonski mož na bojišču. Mnogo srb je začasno praznih, ker so njih stanovalci bili vpoklicani. Vrhutega se vsakdo v vojnih časih boji selitve; marsikdo, ki bi morda potreboval in mogel plačevati večje stanovanje, se zadovolji v vojnem času z manj-hm, ker bi preselitev radi pomanjkanja delovnih moči bil zvezana z jako visokimi stroški, nova stanovanja ha bi se mogla le težko urediti. Vse to mine, čim bo armada zopet doma. Nedvomno bomo potem imeli absolutno pomanjkanje stanovanj, kajti sedanja stanovanja ne bodo zadoščala, da se pokrije potrebščina. Srečnejši in bolje situirani si bodo stanovanja zagotovili po visokih cenah; oni pa, ki ne bodo mogli nuditi visokih i-cn najemnine, bodo brez strehe. Moral bomo tedaj v prvi vrsti zgraditi mnogo novih stanovanj, toda gradbeni stroški bodo večji, kakor so bili pred vojno. Potemtakem bo tudi najemščina v novih stanovanjih razmeroma jako visoka, kajti nihče ne bo gradil stanovanjske hiše ,če ne bo vedel, da bo najemnina pokrivala v hiši založeni kapital. Po starih hišah bo zvišanje najemščin preprečeno zaenkrat po odredbah v varstvo najemnikov. Višje najemnine v novih hišah bodo seveda vplivale tudi na cene najemščin v hišah, ki so bile zgrajene z manjšimi stroški. Najemščine bodo v splošnem naraščale. V delavčevem gospodarstvu bo podraženjc stanovanj v prvih mirovnih letih najbrž znašalo veliko več, kakor pa se bodo pocenila živila. Za koliko bodo poskočile cene stanovanjam, bo odvisno od tega, ali se bo stavbarstvo dovolj razvilo, da zadosti nujni stanovanjski potrebi. Živahno stavbin-sko delavnost pa bodo ovirale velike težave. Predvsem težava v preskrbo kapitala. Industrija in trgovina bosta po vojni rabila svoj kapital, da si obnovita obrabljene stroje, aparate in orodja ter da nadomestita porabljene zaloge. Poljedelstvo bo prav tako potrebovalo mnogo denarja za popravo in nabavo orodja, strojev, vozov in živine. Država bo volila mnogo milijonov za popravo železnic, za obnovitev po vojni opustošenih ozemelj, za novo oboroževanje armade, za izplačanje prvih, v obliki vrednostnic izdanih vojnih posojil, ki dotečejo leta 1920. Denar bo ob takih razmerah dobiti jako težko. Skoro imamo tedaj veliko nevarnost, da se stavbin-stvo po vojni ne bo dovolj poživelo, da torej ne bo mogoče ustreči nujnim zahtevam po novih stanovanjih. Posledica bi seveda bila, da bo pomanjkanje stanovanj nevzdržljivo in lljudje bodo v velikem številu brez strehe. Kdaj utegne nastati grozeča stanovanjska kriza! Vojaki, ki so se mnogo let bojevali za domovino, se bodo vrnili iz strelskih jarkov. Domov? Mnogo izmed njih ne bo liašlo več domovja, več strehe! V mnogih industrijskih strokah bo primanjkovalo sirovki, delavstvo bo nezadostno zaposleno, njegov delavski zaslužek bo majhen. In v tem času bo najemščina poskočila za dvojno! Ljudsko zdravje je v vojni strašno trpelo, jetika in spolne bolezni so našle nezaslišano razširjenje. In v tem času bo podraženje stanovanj prisililo ljudske mase, da se še gostejše stisne po stanovanjih kakor doslej! Očividno je tedaj, da utegne postati stanovanjska kriza kot strašna socialna nevarnost. Vlada bi se morala že sedaj resno pobrigati za to \ prašanje. Ali je že visoka vlada razmišljala, ako bi mogel ostati hišnonajemnlnski davek in naše prenaše-valne pristojbine v času prehodnega gospodarstva no-izpremenjen? S kakšnimi sredstvi bi mogla država pomagati pri dobavi za stavbno delavnost potrebnih ka-pitalij? Ali smatra vlada zato skromni zakon v stanovanjski preskrbi za ta nameri kot zadosten? Aki no smatra vlada izpremembo naših stavbnih redov za potrebno? Ali skrbi vlada za to, da bo velik materija] barak, lastnina armadne uprave, ostal po vojni pripravljen za ustanovitev stanovanj za silo? Ali misli vlada sploh na vse te stvari? Važna vprašanja! Avstrijska vlada ne prične prej, da bi se ozrla za brlzgalnico, dokler ne prične že goreti I In občine? Tudi njim pripadajo v tem oziru nič manj važne naloge kakor državi. Pa seveda, kaj hočemo pričakovati od naših občin? Za gospodarje bo pač najlepši čas, ako bodo najemniki morali drug drugega preplačevati, da bodo sploh dobili streho! In kaj so naša občinska zastopstva po privilegirani volilni pravici milosti drugega kakor stanovska zastopstva gospodarjev? Tak ose ne zgodi skoro ničesar, da bi se zavrnilo pretečo nevarnost. Z dobro, staro, avstrijsko lahkorni- j scinostjo hitimo najnevarnejšim socialnim krizam na-| sproti. Gospod Seidler je sedaj zaposlen z ustanovitvijo j c. kr. okrožnih glavarstev in premišljuje, kako bi se I spravil nad slovenske »veleizdajalce«. Pri tem se ravna | po slovitem vzorcu: »No, mene in Toggenburga še ne j bo konec!« I Kaj pomenja imperializem? V raspravfenju o vtoBUiiih vteroikijih iin rvotinetm icoiteilcu is?ra beseda mipeiriafeam iprecejšniio vJoure, ne da bi biila s tem vedno natančne pojasnjena. Zanimalo bo zaradi tega, aikio ipavcarno nekiGiMao, 'k ati iraiziiimeimio prarvKtapnav pred ilm-pefiaiiistično časo-vno doibo. Buisranski »Dellavsikji liiist« iptonoča, ikaiko je določili potietm ruski ljudski »otspodar Ilj.iiixa {Ujeti in?). Po njem je najkrajše nazilaKamje imiponia-lizma nasJedmje: Innperiateem je imOTOipofetiiani štacMj katpiitaMizima. Toda to razlaganje potrebuje še daljšega ratzaniotrivainja. Moinonodiistični stik pollmokandtailističnega gospodarstva izvira na ena strani od finančnega kapitala, ki se osreči oteču je v 'VeiliMh bankaih in ki v imioiniopciliistifč-nth trustih adsitramo industrijo preskribulje s po-trebnimi -cionarmcrii sredstvi, in iy dnugti vrsti se naslanja na kofcniauio politiko velesili, ki razdeljujejo ves svet iin bi ga radii napravili kot izključno tmotnopoteo lastnino nekaterih držav. Posebni znaki ijariperiaJizima so tedati nastedmii: 1. Kioncectrnadja -produkcije in kapitala se je -povzpela tako daleč, da so se oživili iniiono-potli, kS igrajo v g-ospiodairskani žrv#eniai odilio-čilno vlogo. 2. Finančni m industrijski kapital se sppjtita v moto lin se oskrbujeta s fičnainciieiltno oligarhija 3. V nasprotju s nmišnaiim blagovnim iizvo-zoan dobiva tzivoz kapitala posebinio veillik potnem. 4. tatetrmckmaAnie miotriop/otlrae zvetz-e kapitalistov iščejo svet, d-a ga razd-ele med seboj. 5. Tertifiomiflia delitev -zemlje imed velike kapitalistične -države se ravnokar završuiie. Iz tega -sleda nasJedtnio poiiimovainiie besede iimfoerializem: loniponiolizelm se imenuje kapitalizem v onem Stadiju razvoja, v katerem se preriva monopolno vtadantje fkirančnega kapitala, izvoz kapitala dobiva velik pomen, raz-nMttov zemlje -med taternacicmatoe finančne dtnrasti»e se /pričanja in razdelitev dežel med iKdttvečje kapiitaffistične države se rapinidkair z^tivipšuiie. Agitirajte za »Naprej*! roši Malte o-n voiak-omf LISTEK. Po praških slavnostih, m. Ccškoslovanska soc. dem. delavska stranka je mogočna Stranka. Do vojne je bila naravnost vzorno organizirana. Njeno organizicijsko delo je bilo res v vsakem oziru n^kaj dovršenega. Pokojiji Bruha, dolgoletni strankini tajnik, je bil pedant. Kot najbolj skrben oče svoje družine, tako je negoval'organizacijo. Danes je seve vojna mnogo predrugačila. Politične organizacije so pač bolj ali manj trpele, prav tako strokovne in izobraževalne — edino konzumno gospodarske so kot povsod dokazale, da je v hudih dneh, v dobi, ko vsega manjka, lastna konzumna organizacija najboljša opo-ta. a zunaj po navadj vsako stranko reprezentira njeno časopisje. Ceškosiovanska soc. dem. stranka izdaja štiri dnevnike in sicer v Pragi )tprav0 Lidu< ki sc imenuje tiskarna »Prava Udu«, davni predsednik le Josip Stivin, stavec po poklicu, a je ie do|go |et časnikar, mož izredne nadarjenosti in bistrega duha. Izdajatelj je stari sodrug drž. poslanec NCmec. po po-klicu tudi stavec, ali že od mladih nog žurnalist delavske straake. V uredništvu so še: dr. B. Šmeral, dr. Vacer, dr. Vorel, F. Krejči, dr. Soukup, prof. Winter, Ant Maček in dr. V Plznu izhaja strankin dnevnik »Nova Doba«, v kojega uredništvu sta glavna činitelja drž. poslanec G. Haberman in L. Pick. V Brnu se tiska za moravske socialne demokrate dnevnik »Rovnost«; iz miljeja »Rov-riosti« jeizšel drž. poslanec Tušar, podpredsednik poslanske zbornice. Na Dunaju izhaja pa pod glavnim vodstvom drž. posl. Tomdšeka, dnevnik »Dčlnicke i Listy«. Večja mesta kot Moravska Ostrava .Prostčjov, . 'loplice, Kladno id. imajo tudi svoje oc. dem. liste, ki izhajajo po enkrat v tednu. V Moravski Ostravi izhaja pod uredništvom drž. poslanca Prokeša, »Duch Casu«, I v Prostčjovu pod vodstvom drž. poslanca Bchynč »Hlas ; Lidu«. —■ Na Kladim pod vodstvom drž. poslanca Austa j »Sloboda« itd. Vsi listi so prav zelo dobro fundirani in jako raz-j širjeni. Pred vojno je izhajal jako dobro urejevani ted-! nik »Zar« (Zarja« v Pragi, ali prepovedali so ga — namesto njega izhaja tednik z drugim naslovom, pa tudi druge vsebine. Je pač vojna! Soc. dem. žene imajo svoje glasilo, prav tako mladina, za katero izdaja stranka v Pragi list »MIady Socialista«, v Plznu izhaja pa lis DOmladina«, ki pa se nagiblje kot vse v Plznu pod vplivom sodr. G. Habermana na nacionalno stran. Za otroke in šolsko mladino izhaja krasen mesečnik s podobami pod imenom »Jaro«, ki ga je seve za šolo ob- vezne otroke slavna vrhovna šolska oblast prepovedala. Družinski list »Rude Kvfty« pa vzgajajo čitatelje za leposlovje, ki ga stranka goji v obilni meri. V strankinem založništvu, ki se imenuje »Osrednje delavsko knjigotržstvo in založništvo —- A. Svčceny« izhaja »Ljudska knjižnica« (Lidova knihovna). Do danes jo iz-šlo že 109 zvezkov. Naročnina da 10 zvezkov stanc 8 kron. V tej ljudski knjižnici je izšlo tudi več del iz slovenske literature, tako od J. Cankarja »Na klancu«, »Za blagor naroda«, »Obhajilo in druge povesti« —- od Zofke Kvedrove »Nada«, »Iz življenja zagrebške služkinje« itd. Od časa do časa izdaja to založništvo tudi samostojna dela, romane, povesti, kritike in študije. Tako je te dni izšla humoristična publikacija od E. Va-chra »Rešeto«, ilustrovana od Jos. Ladč. V kratkem izide 1". V. Krejčija delo »Češki pesniki o češki bodočnosti«. — Za otroke izdajajo tudi lepe knjižice, tako »Moja abeceda« s 24 barv. slikami, »Kalamajka«, »Povesti iz zelenega otoka«, »Kaj so si pripovedovali v hišici v gozdu« itd. Izhaja tudi knjižnica za mladino »Novi svet« itd. Tudi knjižnica za potopise za mladino izhaja. Pa romanova knjižnica, v kateri sta izšla med drugimi krasni roman s. G. Bairilija: »Zaklad indijske Golkonde«, Dumasov »Grof Monte Kristo«. Seznam knjig, brošur, romanov ih povesti iz lastne založbe ie že obširna knjiga. Tndi znanstvenih del je izdalo že strankino založništvo že prav mnogo. Marksov »Kapital« so preložili Siran 2. N A P R E J. Siev. 121. Politični pregled. = Češka politika. Češki svoz se je v i>o-ncdeJj.iek sestal v Rnaigli na' nloiianno sejo, katere se ie udeležilo nad 70 iparilamantainoejv. Pred-sediavalla sta KJofač m Habenm:m. Viršriil se ie nagovor o pollitičnom (položaju, io niaredibi ^dede ustanovitve idknožniili glavarstev' m Češkem, o pritisku na češko časopisje, na ribarne in politične osebnosti ter o vnanjem: podožaju z 'Oziram na tesno zvezo monarhije z Neimčijo. Ugotovilo se je, ida ise »nogilobiliiena« zveza z Nemčijo obnavlja brez pritrdila parlamenta. Poslanec liabenman ite (predlagal, 'naj se Stone potrebni koraiki, da se 'takoj skliče (parlament. Sklenila se je politična iiz/java, tka protestnic med drugim tuda ,proti (Oktr-ojn itn proti zatiranju češkega časopisja. V zvezi is to (izjavo se je odobrila spomenica, ki obsega pritožbo proti ustanovitvi okrožij, ikri da so nezakonite in škodljive za češki narod. Nemško prebivalstvo — konča spomenica — na« bo (prepričano, da ije taka absidutistična rešitev enega dela nemško - češkega vprašanja v protislovju z načelom samaadlocevanja narodov in nikakor ne more privesti do misnu iined nemškim lin češkim narodom. = Poljske legije v taborišču. »Kurierr Lwowski« poroča, da se nahajajo pollijsike legije v taborišču blizu Vidma. Častniki in vojaki so brez orožja lin ne zivršaieio nobenih vaj. = Nemška akcija v Dalmaciji. Zaldairtski »Narodna List« ponovno opozarja, kalko Nemiol z vso 'Silo delujejo mia to, 'da tuidi v gospodarskem oziru zavladalo nia dalmatinski obali, ter pozivlje jugoslovanjske itn sploh slovanske ‘kapitaliste, ida nasproti očitni nemški ipoplavi store potrebne korake, dokler ni prepozno. = Veliko pomanjkanje na Tirolskem. V Budimpešto »e dospelo odposlanstvo ti/rodskih oblasti pod vodstvom deželnega glavarja Schnaffda, ki se tie obrnilo do miniistna za pre-hrainio, princa Wiiindiischgraetza, s prošnjo, naj b‘i ogrska vlada potrebno Ukrenila, da dobi Tirolska živil iz ogrskih prebitkov. Minister Je obljubil, da se bo prošnji deloma ustreglo im da dobi Tirolska iiz Ogrske krompirja, isočivja in drugih živi. = Iz tajne seje ogrske poslanske zbornice. V tajni seiji poslanske zbornice, iki jo je zahteval ministrski predsednik, »e je bavila zbornica z gotovimi (krvavimi dogodki v Peču-hu, 'dalje z vprašanjem prebrane: poslandi so bili vsled namigavainia ministra za prehrana princa Winidisohgraetza, (da majj se ustvari skupno prehiranijevallno ozemlje Ogrsk(e in Avstrije, baje silno vznemirjeni (!!) = Preostanki žita z Ogrskega. V omisliu pogodbe1, ki je bila sklenjena med mierodajnimi faktorji bo oddala Ogrska meseca junija Avstriji lin Nemčijii svoje .prve preosttanike žita. U.emdjeno ije to s (tem, ida je prevzela po pogodbi dolžnost, oddati svoje1 preostanke oni dežeh, ikiier se prične žetev pozneje. = Povsod Isto! Deželni zbor vojvodine Brunšvtiške hodi glede deželnozborSke volilne refarmie po enalkih potih, kakor ijunkeirtfil liin njih priveski v pruskem (državnem zboru. V obeh državah se je državna vdada odločila' za času primerno zbcJjšaitie deželnotoborske vodilne pravice in inaročila pjih deželnlim zborom, oai kdiedajo tozadevne zakonske prodiloge. Pred nekau ,meseci vlicažana Vladna predloga hoče na Brunšviškem pomesti s tri/razredno vicuiiilno pravico in uvesti vsded (dokazane zrelosti vseh djudskih imais v voljni splošno, .enako lin direktno vodilno pravico. Po dolgem in taj bistveno izvršenem delu so sedali posvetovanja komisije za vodilno pravico končane in je sedali predloženo (plenumu deželnega zbora poročilo. Tiej komisiji za volilno preusnovo in nedvomno tudi .plenumu 'deželnega zbora se (dozdeva vladna predloga preveč dalekosežna. Ničesar nočejo vedeti o uvedbi splotšne, enake in tajne vodilne prtavtice 'in predlagajo pluralno violino ipravico, po kateri noti bi dobi lastnik dounače zemllie ali Laike druge zemlje v gotovi najmanjši velikosti in vodilni (Upravičenec, Iki iie (izpolnil 40. ‘leto din je oženjen ali je bil 'Oženjen, nekak 'dodatni gias (!). Dalije hoče komisija število (poslancev .zvišati od 48 na 54, od teh naj bi pripadalo 29 poslancev splošni kuriji, 17 naj bo izvod jenih po poklicnih stanovih (!) in 8 pa naj se jih vzame iz javnih korporacij. Mestu Btruinšviš-keinu, (kjer naj bi se vseh 9 poslancev vodilo z valitvijo po razmerju, hoče komisija 'dati ie 8 mandatov. — Pini naskakovalnem napadu so najbrž tudi. vprašali vojake, ali posedujejo hišo ah zemljo in če so 40 let staini in oženjeni! ... = Ruske pritožbo z ozirom na mirovno pogodbo v Brestu Litovskem. Ljudski komisa-riiat za zunanje zadeve je izročil dne 22. maja nemškemu poslaniku grofu Miirbachu noto, v kateri (predlaga, naj se sestane v Moskvi posebni odsek, ki bo uredil nekatere točke mirovne pogodbe v Bunestu Litovskem, (in ki naj bi razpravljal io naslednjih vprašanjih: 1. O položaju v Kavkazu, kjer ni niti tramskavlkaška vlada, inliti vlada goriskih prebivalcev obvarovana iod veddlkili množic, ki ne želijo nikakšne ločitve od ruške državne zveze. 2. O položaju na Krimu, kjer je večina prebivalstva na strani vlade sovjetov. 3. O vprašanjih meje in začasne posadiovailne pravice Nemčije. 4. O političnem položaju Lstonske in Livomske, ki ju smejo Nemci zasesti ie začasno. 5. iO vprašanju vojnlih Uijetnikov. 6. O vprašanjih gospodanskih ‘razgiovorov med Nemčijo in Rusijo. = Kršenje mirovne pogodbe v Litovskem Brestu. JK noti pasikiika J or tega na Kiililinaniia, v kateri Jiaffe energično pro/testira, da se odločuje o nisodi Estonske lin Llivaniske brez upoštevanja (delavske lin kmetilške vlade rimskih re-puhlik, piše »Vorwaris«: »Odgovor, kdo ima odločevati o Estonski /in Livonski, daje jasno in točno uninovn! sklep v Litovskem Brestu, ki pripoznava nadvlado Ruske nad Estonsko /in Livonsikio. Nemškia politika bi se 'omadeževala pred cedim svetom, če bi hotela delati v teu zadevi po zakotnih advokatskih zvijačah. Ce se uresniči danes načrt, (da se predomj sklenjena mirovna pogodba, bomo smatrali tak prestopek proti zvestobi in veri naroda za prestopek, kri mora vzefti nemškemu narodu njegovo čast tim poštenje. = Razširjena brambna dolžnost v Ameriki. »Daily Tedegraph« poroča iz Wiashingtoina: V senatu so stavili predlog, s katerim se zviša starostna doba 'bnamhne dolžnosti od 31. do 45. leta. sodr. dr. Theodor ŠmeraJ, dr. L. VVinter in prof. Tos-lier. Izšel ie doslej prvi del, k istane 17 K 60 vin. Kaut-skega »Prevod kfestanstvi« je preložil dr. B. Šmeral... 23 letnikov ima že za seboj socialistična revija »Akademija«. Skratka: češka literatura zavzema delo češkoslovanske soc. dem. stranke odlično mesto. Ni mi mogoče v malem sestavku prikazati delo čeških sodrugov. V Pragi sem z češkimi prijatelji razpravljal misel, da bi bilo dobro, če bi priredili češki sodrugi v Ljubljani, v Zagrebu, v Trstu, v Sarajevu razstavo vseh svojih izdanj, tako časopisov, knjig, brošur, razglednic ter vsega onega dela, kar ga je mogoče ali statistično ali na kak drug način prikazati. Dobro bi bilo, da bi vedeli naši ljudje, kaj so vse češki sodrugi napravili doslej za socializem. Na strokovnem polju so Cehi samostojno organizirani. Po znanih dogodkih so vse svoje strokovne organizacije centralizirali v Pragi in se s tem separirali od Dunaja — od tod ime »separatisti« v nasprotju z onimi, ki so ostali pri Dunaju in jih imenujemo »centralisti«. Kako močne so dandanes češke’’ strokovne organizacije, ne vem. Ccški delavci so v strokovnem oziru razdeljeni na tri strani, en del je pri češkoslovanski strokov, ni organizaciji, drug del pri čeških socialistih, v njih »Delavski Občini« (Delnickj Obec), tretji del pri ccntra-hstih. Najmočnejše so seve češkoslovanske strokovne organizacije. Zadružne organizacije se dele v dvoje: v centralne, ki so pri Osrednji zvezi avstrijskih konz. društev na Dunaju in v one, ki so pri Osrednji zvezi češkoslovan-skih konz. in drugih zadrug. Vodstvo te zveze so separatisti. Zveza se zelo lepo razvija, pravtako poleg nje Velkonakupna družba. Glavni delavci na Zadružnem polju ob: drž. pols. Ferd. Jerasek, Modrdček, Jaroš, ravnatelja Havranek, R. Lustik, revizor Pick. V Pragi ima češkoslovanska soc. dem. stranka krsno palačo, ki se imenuje »Lidovž Dum« v Hybernski ulici, kjer je glavni sedež vseh organizacij, tiskarne, osrednje hranilnice, Biografa itd. Letos so prikupili še hotel Monopol, tako, da ima danes ves kompleks vrednost 7 in pol milijona, kron ... Ko sva s poslancem Nčmcem ogledovala ponosno stavbo, vrt in druge naprave, dejal mi ie: veš, zadnjič ie dobro pogodil dr. Massner rekoč — vse to bogastvo temelji na neizplačanem zaslužku starih strankinih agitatorjev ... Veš, pred 30 leti, smo prejemali po 6—7—8 goidinarjev plače na teden za delo 15—16 ur... Res je to. Stari sodrugi Krapka, Steiner, Nčntec, Sturc in vsi oni, ki so vršili pred 30-toO leti agitacijo med delavstvom, so postavili temelj vsemu sedanjemu razvolu. Danes seve teče gladko. Na dobro prirejeni zemlji raste rastlina in se razvija... Mogočna je češkoslovanska soc .detn. stranka, sedaj sc hočejo z njo združiti še združeni češki socialist. Ce sc to zgodi, bo 70 % češkega naroda v socialistični £ "ki «££L"«", a-c-rf "«•» ^ ''‘,ik7- čino naroda! ______ -- Ruska vlada sovjetov k zunanjemu položaju, V torek teden je imel Ljenin pred skupščino centralnih in izvrševalnih odsekov sovjetov govor' o zunanjem položaju, v katerem je dejal: »Vlada sovjetov se da primerjati z otokom v imperialističnem^ morju, ki je razburkano od silnih tokov. K sreči ta naš otok ti silni taki niso mogli požreti, kajti zaletujejo se drug v drugega in se drug ob drugemu razbijajo«. Ljenin je priznal, da je lahko mir, sklenjen z Rusijo, vsak trenutek ogrožen. Kakor poroča posebno poročilo »Rheinisch-VVestf. Zci-tung« je izjavil o položaju na daljnem vzhodu naslednje. »Japonska ima pripravljeno milijonsko armado, ki jo drži za sedaj še Amerika v šahu. Če bi se obe državi sporazumeli, bi bilo to v škodo Rusiji. Mogoče je pa tudi, da bo obrnila Amerika svojo politiko proti ententi. Razorožitev angleško-francoskih čet ob murmanski železnici je nemogoče, ker so sovjetje brez orožja.« Glede transkavkaške zadeve je izjavil Ljenin: Transkavkaška republika se je odločila od nas, ne da bi bila priznala brcst-litovski mir, zato turški pohod. Rusija je prenehala bit. velesila. Imperializem je končno odpravljen.« Nato je objavil Ljenin brzojavno sporočilo berlinskega poslanika Joffeja, ki pravi, da želi Nemčija prijateljske odnosa je z RuSijo in enakopravnost ruskih državljanov t drugimi nevtralci. Vlada sovjetov je vložila proti intervenciji angleško-francoskih čet ob murmarsM železnici odločen protest. = Ameriške čete v Italiji, k WashriuiRtioirta se brzojavilo poroča: Vojni imimiisiteir je v kongresu inaizmamiill, ida iirtačnie ameriške čete odidejo v najkrajšem čaisu na Italijan siko fronto. = Ameriški načrti. Piredlsedltiiik VViilsom ie v skupni seji kongresa Izjavil, ida se 'mora vsa. politika zapostaviti meiobtodmo potrebnemu zvišanja davka. Zvišanje idiavika (nojj zadene »lati dioliodlke, vojne (dobičke in luksus. Billa bi nezdrava finančna poiliitika, pokrivati vdilk deil dohodkov ,s 'posojili. Štiri uniiljande dolarjev ‘se .ie nabralo z novimi idavlki. A to me zadostuje za zelo razširjeni iproiraauin. Vse le sedali ničevo v primeri s c litem, da si priborimo zmago. Nastati ine sme mikaika pavza. Veliko podietje se imana liizvmšiti z naraščajočo etnetr-žijo, dokler mi sovražnik 'poražen.____________________ Dnevne beležke. — Izobraževalno društvo »Svoboda« /priroda jutri v soboto ob 8. zvečer v Mestnem domu predavanje pisatelja I. Cankarja o ipred- imietu: Slovenska kultura, vojna i;n delaMstve. — Zrušeni zakoni. Usoda vračajočih se, ki so bili dolgo odsotni od doma, je od Homerja sem dala pobude marsikateremu pesniku. Tudi od Balzaca je prišla v novejšem času izvrstna novela o tem predmetu. Slično svojemu slavnemu vzoru Enochu Ardenu odstopa tudi polkovnik Chabert skromno, ko vidli, da je njegovo mesto zasedel nekdo drugi — izginja, da ne bi motil sreče, ki je zgrajena na njegovi umaknitvi. Življenje • zveni manj romantično, ali navadno naravneje. Pričakovati je, da se bodo ob koncu vojne množili slučaji, ko se bodo talci, ki so se smatrali za mrtve, zopet pojavljali, ko bodo možje, ki so bili že črtani iz domačega kroga, hoteli zasesti svoje mesto, ki pa je že zasedeno po drugem. Vojna, osamelost, strah radi 'izginjajoče mladosti —»v vse to traja že predolgo. Tudi močna narava se mora pretresti, a vse ženske niso močne narave. Čuti je skoro sleherni dan: »Bojim se povrnitve svojega moža!« Bole se te osamele ženske, ker so dale možu naslednika, ker niso mogle — bodi duševno, bodi telesno — več prenašati varstva. Moralisti ugotavljajo potem, pomembno dvigajoč prst-kazalec, da bržčas v takih slučajih še poprej ni bilo vse v redu. Gotovo imajo prav. Alti stvar je taka, da ni samo uzornih zakonov, ampak tudi površnih, in ne morejo vzdržati obremenitve... Našteti bi mogli številno izgledov, ko so bile ženske vse svole dni zveste in so ostale — v našem smislu — »dostojne«, da jih ni vojna vrgla s prave poti. Tu se čule od vseli strani o »razmerjih«, ki so se zasnovala o »dveh«, k: sta prišla skupaj, o stvareh, _kii so o »nepravem« času prišli na svet. In, ali si moremo misliti, da so možje na fronti varovali zvestobo v prvotnem smislu besede.-’ Neznansko širjenje spolnih bolezni govori o tem. Možu. ki je izpostavljeni vsem kvarnim vtisom boja, smrtnemu strahu, življenju po taboriščih, ki se odtujuje družini je v . v•, izsrmvi družidi doma. Koliko še inanj očitati, nego njegovi u. krivde sc tu gromadi, vendar ni l n.hče knv. Brez pomoč' in v Obupu se mora prepuščati razvoju njegov Meščanski svet * njegovo marljivo Vojno literaturo se ni zavzel stališča napram temu problemu, če sc •»-oziramo na par praznih dovtipov in kako gledališko igro, ki se cedi blagodušnosti. Med tem črtamo o kakem strašnem umoru domov povrnivšega se soproga, ki !e ubil ljubavno dvojico in ju zakopal. Niti se ne more vedeti, v koliko bodo vračajoči hoteli biti mirni, ali P-1 posežejo vmes s trdo in zdravo jezo. Eno pa moreni'’ vedeti za gotovo, da od vseh teh zakonov, ki jih ie zrušila vojna, ne bo noben več tisti, ki je bil popre Vojni hujskači jih imajo pa na vesti poleg toliko drug-človeške nesreče. Ati njihova vest ie široka široka korenjaška. — Razglas. Opažalo se ie, da mnogo beguncev iz Primorskega, ki so odšli iz policijskega okoliša, ni bilo odglašenih ne pri c. kr. policijskem ravnateljstvu, ne pri j krušnih komisijah in tudi ne pri begunskem uradu. Da j se pride s tem v zvezi stoječim nedostatkom v okom, sc zaukaže vsakemu hišnemu posestniku, hišnemu oskrbniku in sploh vsakemu, ki daje stanovanje v najem, da vso še tukaj stanujoče beuunce iz Primorskega s posebno izdano zglasilnico do 10. junija t. I. pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani prijavijo ter vse rubrike te zglasil-,iioe točno izpolnijo in resničnost s svojim podpisom Potrdilo. Kdor temu razglasu ne bi točno vstrezal, bi b brez ozira na to, da ga zadene vrhu tega še sodnljska •kazen, kaznovan po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1S57 drž. aak, št. 198. t globo do 200 kron, oziroma ». zaporom do 14 dni. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Novi bankovci. Kakor se z Dumama tar- ^cdajvrn© poroča, sc bavi avstro-ogrska banka z izdajo novtili bankovcev. Izdali se bodo 'tudi bankovci po 5 'kron. Ženske pomožne moči pri armadnih oddelkih v za. ledju. Da se izboljša položaj pri armadnih oddelkih v zaledju zaposlenih ženskih pomožnih moči, je vojna uprava odredila, da imajo te osebe pravico do hrane, kakor jo dobiva moštvo ali do prejema živil, za kar se jim odtegne od plače mesečno 40 kron. Ce pa se te pravice ne poslužiio, dobe mesečno doklado 40 kron. Nadalje dobe ženske pomožne moči prispevek za najetnšcino v znesku 30 kron mesečno, če se njihovo stalno bivališče nahaja izven garnizijskega področja. Ta prispevek se zviša na 45 kron mesečno, če se dotičua oseba ptemesti. Zenske pomožne moči prejmejo letno tudi 1 para podplatov. — Zvezin zbor Unir rudarjev se je ipnflčel na Dunaju zadnjo soboto. V predsedstvu so stodrugi Zarolin, Ebert in Gimgr. 'Navzočih lie 42 delegatov, ki zastopajo 21.095 članov. V OTvi seji je pddai predsedsttveini _ član._Ziarofci» pomočijo, v katerem pravi, da štetje Unija seaau 'Okofto 24.000 članov protti 14.611 ob rczbriunu voljne Delovanje ije bilo vslietd lizjemmh zalco* nav jako lotežkočeno. Finance sonminsko trpale: več let je bilo zaznamovati deifochto. Iu ie treba odpomoai. Strokovno časopaSje je tud trpSo zeio težko, slovenski rudarski Ust ,e bU zatrt. Unija se je pa drtugaae ikiar najbolje ob-inasla; delovala! je, flcaikioir tniobeinia naispriotovh omganizacili. Volitve v zavarovalnico za nezgo--dte so kromflie dolo: untijski kandidati so dobili po 90.000 glasov, vsi drugi maspriotnki skupaj oa -le 70.000 glasov. — O zborovanju še po- a^° rhievi darovanja za slovenske vojne sleoce Invalide in sirote bodo v Ltiubluam in ooS deželi ud 1. do 4. Junija. (Začno sc Wf-hodmio soboto in trajajo dio toirika 4. ^uiiia.) Dabra srca. z bogatimi darovi se spomnite celi naivečiiih žirtev! — Draginjske doklade za državne uradniKe. Finančni minister je te dinii sprejel odpManoa uraidnliškie organizacije .radii draginjske dolkilade. Odpocsilanec je zahtevali zvišanje doMaicle in odpravo raznih trdioit. Oleidle zvišanja imi minister povedal nlič gotovega. Noiva narodba to draginji dokladi izide te dni. — Nesreči. V bdnltoo v Kranjski gori so dne 24. t. ra pripeljali težko ranjenega vojaka Kacacsa, ki se je ponesrečil na železniškem tiru. — Pad voz ije padel posestnik Andrej Fire-liili iz Breziii im se poškodovali tako, da je uimiril na licu mesta. — Pomiloščena. Celovška porotta je obsodila dne 22. februarja 191 & Marijo Strugi te Atriice, rojeno leta 1880. v smrt na vislice, ker ite ubila <; sekiro ort njej stanujočega prevžit-kairja Josipa Pllatzerja, 77 lot starega, ga oropala z 828 K in umu vzela sirebnno žepno uro. Cmar j?i je zdaj lizpreigledal smrtno kazen in majjtvišffe siotdliiš5e ni prisodilo dvajset let težke ;ieče. — 4000 stotov koruza zgorelo. Iiz Beljaka poročajo ‘. V Kreuzertjev eirn, paironttliniu v Oornai Bali »je v soboto ponoči izbimhmiill požar, ki je uničili vrni del irriiina, zlasrti dragocene istroie. in nad 4000 stotov komae. Pšenico se /je posrečilo rešiti. Kioruiza je bila veqjiim detam 'last imiasibne občine Beiliiak mi vojnega erarja. — Roparski umor na Dunaju iie sodiai po-jaišnietn. OsuniJjeni inečak baronriice Viivante, sedamna(jsbl©tni zavaroivalni nmadmiik Eamill David. sioetr mi irmomiilec, pač pa pravi provzmočitelj m pravi režiser uinW)ira. Umor saim pa t>e \vjvt-ši'l praktikant z av iimoiviaLni i ce, prti kiaterii (ie bil David niaisitavlijen, 'sedemmajsittetni Kjuirt Franke. Franke 'je pnianail uimiar. Uimoir je bili pri-Oravliian že doilgo časa. DaMid je vsaik dan pini-hiatiad k baronu Vivante in znamo miu je bilo, da uživa Etainl popolno zaiuipanje svojih silužboda-Jalcov. David je Earl ■ prosil toliko časa, doSoler lruu rti obJiubila, da imtu bo poflcazala opordko bairiona Vivante, ki -je billa spravljena v kovče-u z juvcili. Na dan uinioira j*e tpnišeil Darvlid s Franke toro pred hotel »Bnistoil«. Fari imlu je dala doimiemiieno zinaimenic, da ni doina barona tim baronice. lialkar sta morlca Sla v stainioivamje. Franke se 'je naapreii skril »a neka vtrarta m ko je Eaml šila po kovčoe. ie sitopil v sobo. Vmniv-§o se je pobiti s kladivom na tla tim nato zadavi'] z vnviioo. Davtid je vse bo mirmo sjiedal in dejal Frainketu: »iPirorežii ji še vrat, ker še mi mrt-va«, nakar nie Framke vtzel britev in žrtvi prerezal 'vrat. Nato sta oba ziilpnstiila hotel in vtzie-la s sebod kovčeK z juveili 'in denarjem. — Nečloveška mati. V neki hiši dunajskega lokraja Ruidolfshcim so uašilii 19letiii&ga Henrika Lnfuhra imintvega. JVkili je trpinčila skozi osem mesecev dečka takio, da je umrl za posledicami trpoinoeniiia. Nečloveško unater, strežnico Mamio Infiiihr, so zaprlti. — Stavka tiskarjev v Zagrebu končana. Meščanski iliisti so poročali to sitavikli tiiskanjeiv in pomožnega osobia v Zagirobu le na kratko. Zato posnemamo po bratskem listu »Pravda« majslednije poročilo: OetHiih pet tedniov je bilo treba, da so se ziaigrebški tisikarnoinji prepiičali, da se delavske organizadije ziliasiti tiskarske, ne dajo razbiti. Kivalfficirano itiskarnlL^kio delavstvo je doseglo nekaj teboljšand že takoj, pomožno lotsabje pa dobi trnovo zvišanje plač od 14. julija dalje, do takrat pa velja medsebojni dogovor gtlede vojne doklade. Kivalltffiikovarno delavstvo (pomiočniiki) iie diabilio na podlaigti tega gibanja za prvih šest mesecev po 6 K več na teden lin poltem za naidaliiine tri mesece še po 5 K dravinjske doklade ter za poslednje tri nuesece, !kakor ivelja 'skleniieni dogovor, še po 6 K več na teiden, polleg prejšnjih navedenih 15 kron. Zaidniii zivtišek bo toirej zjnašal 21 K na teden. Doslej so preftemial poimtačniikii s plačo do 50 K na teden po 22.23 K dragimjske 'doklade na teden, z zadnjim tdogioivorom pa se doklada zviša do konca leta na 43.23 K na teden. — Pomožno osobije dobiva od 14. 'jul ii i a it. ll. idio 15. aprtila 1919 s trikratnim zvišanjem po 4 krone na teden ali skupaj 12 K v iptosilednijili mesecih, tako da 'doseže z dosedanjo dragimjisko doklado po 10 K končno zvišanje 22 kron na teden. Plače pomožnega oisiobtia se gibliiejo uned 20 do 40 K na teden. Tiskarsko pomožno otsobje ije torej v zadnijem časiu s svoiio organiizaciljo dosegiio movio voijnio doklado1, kar obenem polimerni okrepitev mlade žieinslke organizacije. Zvišale iso se pa tudi plače iteniiu delavstvu. — Davek na vžigalice in drože. Na Ogrskem pripravljajo davek na vžigalice in drože. Dohodek obeh 'obdavčeni je proračun na približno 35 »milijonov kron. Davek na drože bo znašal eno 'krono za vsak kilogram. — Ogrska vztraja! Neki ogrski list opisuje danes kmetsko »ohcet« v letu 1918 'in začenja svoje poročilo z globokoumno opazko pastirja gosi, ki je na opomtijo »mešetarja«, da mlada, suha goska pač ni vredna zahtevane cene 30 kron, odgovoril: »Ako je to gospodom iz mesta predrago, jo bomo pa jedli mi.« In na to značilno izjavo konča list poročilo o »ohceti« mlade Elizabete Kovacs z železniškim čuvajem Danijelom Luka-tom. Mlada nevesta je hči kramarice — oče se sedaj še nahaja v ruskem vjetništvu — ki je v vojni z njenim funtom pridno odirala. Pridobila si je v trgovini s sadjem in sočivjem toliko, da bi mogla kupiti zemljišče in tudi založiti večje svote v hranilnici Novogradve-roeze. Tu se ie tudi vršilo imenovano ženitovanje. Povabljenih je štirideset oseb in pojedina se je končala s cigansko godbo. Slavnostna pojedina se je pričela -z »gramelci« in s svežim, gorkim, belim kruhom. Potem je sledila juha in jajčna jed. Naslednja jed je bila goveje meso, in sicer se je zaklalo polovico govedi in tudi pojedlo. Po sočnatem govejem mesu so pripravili kuretino in nič manj kot deset parov kokoši v paprild, poleg tega pet gosi in ravnotoliko rac. Da se je na ta mastna jedila pilo tudi vino, ie samoobsebi umevno. Pospravilo se je v celoti 80 litrov, ki so veljali samo 500 kron. S tein pa pojedina še ni bila končana. Po kuretini se je ščepirila na mizi velikanska riba in poleg drugih malenkosti so se gostom prinašala močnata jedila in torte. Kar se ni pojedlo je gospoda spravila v servijete in žepe — za svoje otroke doma. Ženitovanje se je pričelo ob petih zjutraj in trajalo do enajste ure ponoči. Potem se je pa pilo in plesalo do ranega jutra. Lepa slavnost se je končala šele, ko se je prikazala nevestina mati v svoji kramarični noši z jerbasom na hrbtu in nekaterimi košarami v rokah, da vzame slovo, ker se mora odpraviti na pot v glavno mesto. Poljubila je hčer in zeta ter rekla: Jaz moram iti, zakaj vlak ne čaka.« In gospa Kovacs — tako konča reporter svoje poročilo — se je odpravila proti Budimpešti. Uorje ubogim meščanom, ki so kupovali ta dan pri njej; toda gorje tudi onim, ki bodo pozneje z nio trgovali! — Zvišanje poštarine na Ogrskem. Ze te dni se razglasli narodba trgovskega ministrstva, s katero se atizgtlaša': Bodi v tomaliski-dolini se nadalijuijejo. Tudi v ozemlju adamelske skupine je postajal sovražni ogenj vedimo, večji. V-eč sovražnih napadov na naše postojanke južno prasanel/skoga ledenika simo odbili. Sovražni lizvidnri poisikius, prekoračiti severno San Dona neko Piiavo^ se je iz-naioivM. Berlin, 30. mata. Veliki glavni stan: Na bojiščih med Ysero in Oiisio se je bojno delovanje 'ojačilo. Krajevni infantenijski bori. Napadi Stev. 121. iieimiškjejra wxstoionaLsl©dmka se zmaigiotvirtio na-dailiuietjo- Setveinnio Aisme smo vzet, pto hudih botilLh piri C-reisy aiu Fiomt, Jiuiviij£ny din Guffi/es Gotiainide. ^ (Ometnii-etnii tkinaili leže južno od črte Cha/umv—Soussanis.) Dnanideiniburžke čete so zavzete Sods&oms. J užne Vetsle ismlo iraizibilii v ne-pr&staneim napaidajnim s isvotiimii -diiivitziiiaimi morvo francosko finomito. 'Po itmdoiviratntem odooirtu smo vuissli savnaižmlkia pretko črte Viillemicmitofo-e — Panc v — Fčtre en Tundicmioiis — OonilaniKes — Bmoiulillet — Bratnsaaurt. Tindmjaive na servecno-zapaidni fncinti Reiimisa sio ipaidUe v naiše ircfloe. Severni dieli La Nenivllette liin Botheny so v našli »osiesth. ŠtoviiLo akateiifaoiv .je narajsto na 35.000, ogriamtein 'ie tuidfi ipdon artiildorijske^a rim vciine«a uiateiriaia. ZaiplefniJi isrno veliko štetvlillo topov vseh wist do žetoniškiih itapov ruatjttežjefsrai ka-lihna. Zmagovito onadimainije naših napadailnih oct je zaJbramie/vallio siovraižiniiiku, da ibii odpeljal bogate ziailoge votitiiegia imateiriaia. Violilke imiuini-citjske zaito^e, želetznriiškli vialkii, 'boMce s števil-no in bogato samiitetnic opremo so prišite v naše rolke V antruaidnam odseku C a 1 il w i t z a An vojvod e Albrec h t a se 'Je vžlivefo belino delovanje te od čaisa do čalsa. Naši Ictailci so sestrelili v zadnjih treh dnelh 38 sovražnih letali. Nadparočraiik Bentholid ije izvonevol svofio 29. ziraičnio amaso. Panočnilk Roeth je strmoiglaivul v svicifem poletu od Diximtuydina do- Ypreša 5 sovražnih priiveznih bailomciv. Francoski in angleški glasovi. G e n e v e, 29. nnajjia. Londioniska »Pall Mail'1 Oai&eitte« luigotaivltfa, da ste Nemcem nameravano orefbdtiie enteratnie fnointe imied Reitmsoim in Soisisionisicim ni posnečiilo. Značaj siunka in zveza z nasikakiotvaiMim napadom na Locre opina/vi/Suiieiio idcnmevo, da je siovražmiik imel namen, mapraivnti zmedo med irezenvami aJili-ranoev ter oslabiti odpor pinoti še Je sledečemu Klavrnemu udairou, če se *ta fevnši na ikaiki dnuisri točkii obsežne fronte. »Uinilon Stamdarid« pravi, da je sovražnik pač dosegel nek uspeh, kiair pa se je napadalcu pri vsaki oifetnizirvti dio gotove meje posrečilo. G e n e v e, 30. imiaita. Vojaški kritiM francoskih listov praviiio, -da ije -uspeh inetmške ofenzive irelsnteiga značaija, da pa vetmdar inii zatdtoisten, -da bti izsilili prebitje črte Sodssons-Reiimis. Poslanec Serrrlbatt din sodnugi zahtevajo taikoijšnjo vladno izdam zlasiti v tem, ikiati is© lie sfldeaiillo v vojnem svetu, ki se ie včeraj sestal poid Plain-carčjeviiirn predsedstvom. Obstreljevanje Pariza. Pariz, 29. maja. (Agenioe Havias.) Obstreljevanje z dfliliekostretnirni meimiškiimii topovi1 se njaidialMe. Do dames opodidine iso biifle vsled ob-stralijevanja imirtve 4 osebe, 20 pa je bito ranjenih. Turčija in Kavkaz. M o s k v a , 29. maja. (Petrograška brzojavna agentura.) Kavkaški deželni zbor ic ugodil turškemu ultimatu glede odstopa ozemlja Batum in Hars Turčiji. Carigrad, 29. maja. (Uradno.) Osmanski glavni stan poroča v, dne 29. maja. Palestinska fronta: Vobče le majhno bojno delovanje. Na vzhodnem Jordanskem jezeru je obstreljevala naša artiljerija sovražno gibanje ob o-porišču. Severno Mrtvega morja smo pregnali konjeniške patrulje in bojne vozove. — Mezopotamija. Naša vzhodna skupina je zasedla ozemlje južnovzhodno in južno Kerkuha. Z drugih front nič novega . Zaosiie vesti. Češki Narodni odbor se zopet ustanovi. Praga, 30. maja. Kakor poroča »Našinec« se bo češki »Narodni odbor« zopet ustanovil. Za načelnika teinu odboru1 bo izvoljen popularni češki pisatelj Jirasek. Vagon zlata za Švico. C h i a s s o , 30. maja. »Corriere del Tic\no« poroča, da je ria potu !:z Italije v Švico dospel včeraj v Chiass poin železniški vagon zlata v vrednosti nad 500 milijonov irankov. Zlato je namenjeno kot garancijski fond za nakup blaga, ki se iz Švice izvaža v Italijo. Aretacije v Franciji. Pariz, 30. maja. »Echo de Pariš« poroča: Vsled poskusa agitacije v gotovih delavskih krogih je vojaška oblast aretirala včeraj nekoliko sindikalistov in anarhistov. V stanovanjih nekaterih aretirancev so se izvršile hišne preiskave. Socijalistična skupina je sklenila, da pošlje k ministrskemu predsedniku odposlanstvo, ki naj protestira proti aretaciji poslanca Lafonta, ki je bil areto-Van pri nekem delavskem zborovanju. Rimciman o mirovnih pogajanjih. Rotterdam 30. maja. Londonski poročevalec tista »Nieuwe Rotterdarnschen Courant« je prejel od Run-cimana naslednji pismeni odgovor: O miru Vam v tre-notku ne morem reči druzega nego to, da so pogajanja sedaj sredi velike ofenzive nemogoča. Nobena vlada nima druzega sredstva, nego silo proti siii. Ce bodo Nemci ix) nadaljnih skušnjah spoznali, kako nepotrebna in s kolikimi žrtvami spojena je bila njihova ofenziva, potem bodo pač pripravljeni k pogajanjem za pameten in trajen mir. »La Serbie« ustavljena. Bern, 30. maja. Glasilo srbskih emigrantov »La Serbie«, ki je izhajala v Genovi, je bila vsled pomanjkanja papirja ustavljena. Ruski poslanik izgnan. H e 1 s i n g f o r s , 30. maja. Poslanik vlade boljševi-kov, Korenko, je izgnan iz Finske. Čudovita epidemija na španskem. Madrid, 29. maja. Na celem Španskem je zavladala čudovita epidemija, na kateri je obolelo približno 30 odstotkov vsega prebivalstva. Kaj je vzrok novi skrivnostni bolezni, se doslej ni- dognalo. V Madridu je obolelo 80.000 oseb, v Barceloni 30.000. Umrljivost vsled te bolezni je doslej neznatna. Obolel ie tudi kralj in več ministrov. Železniški promet se je vsled epidemije moral deloma ustaviti. \ Angleška državna konferenca. Rotterdam, 30. maja. »Morning Post« javlja, da ! se dne 25. junija sestane britanska državna konferenca, j ki bo prinesla važne odločitve glede angleških vojnih ci- j ljev in mirovnih pogojev. 1 Prodajalci sladkorja v IV. okraju se vabijo, da takoj predlože v mestni posvetovalnici izkaznice kavino mešanico, ter sporoče, koliko imajo kavine mo-šanice še v zalogi. Telečje meso za (eiko bolne, ki težo. Tisti bolniki, ki leže in so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijskeriT uradu na Poljanski cesti do 30. t. m. dobe telečje rneso v soboto, dne 1. junja dopoldne na Poljanski cesti št. 15 od 7. do 8. ure zjutraj. S seboj je treba prinesti izkaznice, na katere dobivajo stranke sicer meso, brez izkaznice ne dobi nobena stranka meso. Jajca za H. okraj. Stranke II. okraja prejmejo jajca v soboto, dne 1. junija v cerkvi sv. Jožefa, vhod skozi j glavna vrata. Jajca bodo prodajali od 8. do 11. dopoldne-S seboj je treba prinesti nakazila za mast. Stranke dobe za vsako osebo največ 10 jajc. Jajce stane 70 vin- Cerkev sv. Jožefa (skladišče mestne aprovizaciie') bo odslej dalje odprta vsak dan od 8.. do 11. ure in P°" poldne od 3. do 6. ure. ^dsiateij in odgovorni urednik: Josip Pet e jan. .Učiteljski’ tiskarni** v Umblfani - GORICA • Stolna ulica 2-4 F. Batje Stari trg šl. 28. Trgovina in mehanična delavnica. Moška čin ženska (Svokote*a še s staro prevmatiko Aprovizacifa. Meso na zelene izkaznica B. Stranke z zelenimi 'izkaaniičarm B .prejmejo meso, po znižani ceni v soboto, dne 1. jajiniija v ccnkvi sv. Jožefa. Dotočen ije ta-ie rad: dopoMne od 10. do pod 11. št. 1 db 200, od pod 11. do 11. št. 201 do 400, od 11. do pod 12. št. 401 do 600, od pol 12. do 12. št. 601 do 800; popoldne od poli 2. do 2. št. 801 do 1000, od 2. do pod 3. št. 1001 do 1200, od poil 3. do 3. št. 1201 do 1400, od 3. do pod 4. šit. 1401 do 1600, od poil 4. do 4. št 1601 do 1800, od 4. do pod 5. št. 1801 do 2000, od -pod 5. do 5. št. 2001 idio 2200, od 5. do pod 6. št. 2201 do konca. — Prodaja vojnih klobas po znižani ceni. Mestna aiprorviizaciia bo pnoidauaila klobase v viojnii prodajalni v Gosposki1 -ulli-di v soboto, dure 1. jumioa stranikam z zeleno izkaznico A od št. 1 do kanca. Vsaka oseba dobi čertrtt kilograma ; tkifagraim vojnih klobas stane 2 K. kii-'(oigraim prašikidi klobas 4 K. Goveje ir.eso izostane za jutri soboto, dne 1. junija, in sicer vsled praznika in drugih transportnih težkoč. Mesarji ga bodo prodajali pa gotovo v nedeljo ob navadnih jutranjih urah. i estenine. Ker so testenine že pošle, se stranko opozarjajo, naj ne hodijo na magistrat, ker se novih nakazil ne more več izdajati. Kolikor je bilo testenin v zalogi, so se oddale strankam, j