12. štev. V Kranju, dne 23. marca 1912. XIII. leto. Političen in gospodarski list Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti ta cela lato 4 K, za pol teta X K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko S dolarja. Posamezne številke po 10 ra. — Na naročbe hr-t naročnine m ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne I ns era t i se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Mala trgovina. Gospodarska kriza, ki traja že nad dve leti pri nas na Kranjskem, povzročena deloma vsled slabih letin, deloma vsled občutne denarne draginje in deloma tudi vsled polomov pri nekaterih liberalnih gospodarskih zavodih, je občutno zadela zlasti malega trgovca v mestih in na deželi. Ako poslušamo malega trgovca v mestu ali na deželi, nam bo tožil, da tako slabih let, kot sta zadnji dve, že dolgo ne pomni. Ako kmet nima denarja, ga tudi trgovec ne more imeti. Ta stara resnica, o kateri pa liberalci nočejo ničesar slišati, se posebno letošnje leto uresničuje nad našimi trgovci. Splošna draginja, posebno pa draginja denarja, povzroča, da se more z malimi kapitali razpolagajoči trgovec le omejeno gibati pri svojem delu. Vsemu temu se je pa pridružilo še to, da je kredit, ki ga je prej kranjski trgovec v obilni meri užival, vsled gori omenjenih polomov od strani velikih trgovcev in tovarnarjev do skrajnosti omejen. To so morali britko občutiti zlasti tisti, ki so v daljšem ali bližnjem sorodstvu s katerim izmed propalih liberalnih zavodov. Ta bič tepe sedaj v prvi vrsti liberalce same in škoduje ugledu vse trgovine na Kranjskem. Zato se ne smemo prav nič čuditi, da je število glasov pri zadnjih volitvah za trgovsko in obrtno zbornico na strani S. L. S. tako narastlo. Deloma vpogled v smotreno delo S. L. S., deloma pa jeza do ljudi, ki so imeli vedno polna usta ljubezni do trgovcev, storili pa niso ničesar, je pomnožilo število volivcev na strani S. L. S. To število bi bilo pa še izdatno večje, zlasti v mali trgovini, ako bi ne bilo toliko malih trgovcev gospodarsko odvisnih od veletrgovcev po mestih. Saj vemo, da dandanes mali trgovec na deželi ni druzega, kot najemnik veletrgovca, od katerega dobiva blago. Ta veletrgovec pa, v večini gospodarsko liberalno vzgojen, ni pokazal še nikdar niti trohice srca za malega trgovca. Kako ga izkuša na- praviti na vse strani odvisnega, priča na Kranjskem slučaj podkartela za dobivanje sladkorja. Kakor je bil svoječasno naš kmet politično in gospodarsko odvisen od liberalnih oderuhov, tako je dandanes mali trgovec gospodarsko in pre-mnogokrat tudi politično odvisen od liberalnih veletrgovcev. Mi nismo sovražniki trgovine, tudi biti ne moremo in ne smemo, ker bi bili s tem sami svoji sovražniki. Da pa se ni na naši strani toliko storilo za trgovino, kot bi se bilo moralo storiti, je vzrok v tem, da so liberalci /edno v zakup jemali skrb, delo in ljubezen do trgovstva, seveda samo v besedah. Trgovstvo jim je verjelo, stalo zvesto v prvih bojnih vrstah z« liberalizem na Kranjskem in se odtnjevalo S. L. S. Zadnji časi pa so pokazali, da je bila liberalna skrb in ljubezen prevara, in zato so jeli tudi trgovci zapuščati raztrgano taborišče liberalizma. Ko je prišla v deželi na krmilo S. L. S., se je resno takoj oprijela dela za obrt in trgovino. V svrho pospeševanja obrti je stranka določila visok kredit in ustanovila obrtno-pospeševalni urad. V svrho koriš* i trgovstva pa je ustanovila prepotrebno trgovsko šolo. Sedaj bi bilo treba še eno storiti, da se gospodarsko pomore zlasti malim obrtnikom in malim trgovcem. Naše hranilnice in posojilnice po deželi niso namenjene obrtnikom in trgovcem, temveč kmetova vcem. Večinoma ne morejo poslovati z menicami, kar je pa za obrtnika in trgovca najbolj prikladno. Zato moramo vpeljati pri naših hranilnicah po mestih izdatnejše podpiranje obrtnikov in malih trgovcev s tem, da se jim preskrbuje cenen, v kratkem času vračljiv menični kredit. Seveda bi se moral sorazmerno temu urediti v Ljubljani kak naš denarni zavod kot centrala za obrtniški in trgovski kredit. Liberalci imajo veliko število takih denarnih zavodov. Zakaj pri nas ne? S tem podpremo gospodarsko obrtnike in trgovce in jih na- pravimo neodvisne od veletrgovcev, iz slabo plačanih najemnikov samostojne gospodarje. Postati samostojen in neodvisen je cilj vsakega gospodarja. Ta cilj doseči, je Želja našega malega trgovca, katerega bo odslej slovensko kmečko ljudstvo z večjim zaupanjem podpiralo, ker stoji v večini v tistem taboru, kot kmečko ljudstvo. Stranka sama bo pa morala storiti vse, da se cilj malega našega trgovca čim preje uresniči. Zvesta Jo za zvestobo! O novi gorenjski železnici. (Konec.) Ako presojamo načrt Polzela—Opčina—Trst ali Goriško z ozirom na vojaški pomen, pa moram, gospodje, odkritosrčno priznati, da se jako nerad spuščam v razpravljanje vojaške vrednosti proge, ker sem na tem polju vendarle lajik. Kompetentni faktorji na Dunaju izreko o tem, ko dobe ta načrt v roke, in upam, da ga bodo dobili, najboljšo in najbolj pravo sodbo. Vendar si dovolim v vojaškem oziru glede tega — in upam, da z menoj soglaša visoka zbornica — izreči nastopno: Naš premilostni vladar čuti enoinisto z vsemi svojimi narodi in prisrčno želi ter si pošteno prizadeva, državi ohraniti blagoslov miru. Ali ravno tako sta cesar in država edina v trdni volji, ako bi bilo treba, čuvati last in meje države proti vsakemu! To varstvo je v rokah naše vojaške brambe — naše armade. Narodi vse države veliko žrtvujejo za to, da bi bila naša vojska pripravljena ta bratnbo, zato ji je pa tudi treba dati na razpolago tista sredstva, ki ji omogočijo priti o pravem času na mesto, kjer je treba udariti. Koliko vojske bi bilo treba, ako bi nastopil tak moment, spraviti proti jugu, to se seveda s številkami ne da povedati. Na vsak način bodo pa imele železnice v tem slučaju izvršiti velikansko delo. In zdaj nastane vprašanje, ali sta dosedanji PODLISTEK. Fr. Kg S ter i*.j: Drvar. Črtica z bohinjskih gora. Sneg se je tajal po gorah. In polzele so vodene solzice po skalovju, gromeli so plazovi po robeh in naraščali so gorski potoki. Gori na Pokluki pa je zavladalo v gozdu novo življenje. Drobil je gorski ščinkovec in senice so glasno crlikale povsod naokolu. Višje gori v nizkem ruševju pa se je oglašal rano v jutro ruševec in peval pesem, polno ognja in strasti. Škarjasti rep se mu je krivil in raztegoval in drsele so peroti po zmrzlern snegu. Njegov glas pa je vzbujal v srcih lovcem hrepenenje, da bi pograbili za puško, podrli strastnega pevca in si klobuk okrasili z škarjasti m krivcem. Doli pa bi to ali ono dekle začudeno pogledalo lepo pero — in lice bi ji zardelo, srce bi nemirno poskočilo in vžgala bi se ljubezen do drznega lovca... Ej, da! Težko se je vzdržati tedaj doma pod streho, med tem ko poje po gorah divji petelin . . . Tako si je mislil tudi Brnjekov Bavant, ki je pozimi stanoval v mali bajti zunaj vasi, po letu pa danzadnem preživel na Pokluki in drvaril. Bil je velike postave, širokopleč, črnega zagorelega napoldivjcga in obraslega obraza. iMračno in srdito so zrle oči izpod velikih obrvi. Kdor bi ga videl, bi mu prisodil kakih petintrideset — v resnici pa mu je lezel že peti križ na rameni. V fantovskih letih znan pretepač in razuzdanec, pred katerim ni bila varna nobena ženska, poleg tega pa strasten divji lovec. Že parkrat je sedel v zidovju, a strasti do lova mu tudi mrzla ječa ni mogla ohladiti. Seveda ga tudi za drvarja niso kaj radi vzeli zaradi tega, a ker je delavcev primanjkovalo, jim je prišel prav. V bajti gori na Pokluki je stanoval sam, kadar je drvaril. Tovarši so stanovali na Rudnem polju prav blizu lovske hiše. Bavantu pa to ni dišalo, zato jo je potegnil gori višje in samoval. Prič svojih zasebnih opravkov ni hotel imeti . . . Rano zjutraj je vstajal, zadnji čas še pred dnevom. Ej, dobro je vedel, zakaj! Sedel je na brunu pred bajto, zavit v raztrgano suknjo, pa poslušal naokolu, kje se oglaša ruševec. Vsak glasek, ki se je čul iz gozda, je slišal in prisluš koval, odkod prihaja. In ko je zapel gori na Avšah rdečerožnati pevec, kako ga je dvignilo, kako je poslušal, kako so mu žarele oči in kako so se mu dvigale pršil. . . Res, težko je tedaj, premagati se!.. . Bavant pa se je premagal. Prav dobro je vedel, da ni sam, ki posluša to petje. Tam z Rudnega polja je jutro za jutrom prihajal gozdni čuvaj Poljšak, mož, zvest v službi, čuječ, drzen in nevaren divjim lovcem. Tiho, skoro brezslišno, je čuval kri orepe pevce ... Pa pride ura, in ko jo pričaka Poljšak! — Pesti so se navadno stisnile Bavantu ob misli na Poljšaka. Da, ta ima precej dolg račun že ž njim. V jeseni je streljal že tretjič s kroglo za njim. Prav čutil jo je, kako je brenčala mimo ušes zadnjo jesen, ko je prihajal z Olševnikov, obložen z divjim kozlom. Nič bi ne dejal, ko bi bil ustrelil kozla v njegovem okraju, vrag, naj bi streljal — tako pa — vrne mu I Zob za zob ! ... Poleg tega je ta pro ... Poljšak neprestano stikal okoli njegove bajte, da bi kaj izvohal. O, ko bi imel nos, kakor njegovo kuže, natančen in občutljiv, ga ne dobi. Ne, pa ne t Pač pa mu posveti sam, tako mu posveti, da se bo spominjal ves svoj živ dan. Že pride hip, že pride ura, ko bo-deta obračunila — a tedaj, Poljšak, boj se, ne bo lahak ta obračun! * * « Bavant je sedel sam v koči. Ogenj na tleh je že pojemal. Tuintam je švignil ognjeni jezik po ogorku, za hip razsvetlil kočo, pa zopet pojenjal. In vselej, kadar je zaplapolal, je razsvetlil resno obličje drvarju, ki je sedel ob strani, naslonjen na komolca, in razmišljal. Pa niso bile prav prijetne misli, ki so se mu vrstile v glavi. Resni, skoro otožni izraz na obrazu je pričal o tem! — Ej, drvar Bavant je imel že dokaj bridkih ur v svojem življenju. Včasih jih je pozabljal, izkušal ugonobiti, pa so le prišle v resnih trenutkih zopet s podvojeno silo nazaj. Mnogo, mnogo je že izkusil in veliko prestal. Veselega ne obilo, pač železnici, južna kakor državna, zmožni izvršiti to nalogo in če imata potrebno varnost obrata? Južna železnica je pač dvotirna in zmore tedaj veliko. Glede varnosti obrata pa se mi ne bo oporekalo, če opozorim na nekatere »črne točke" na južni železnici, zlasti na črti Zidani Most —Zagorje in Borovnica—Logatec. Državna železnica ima le en tir in tedaj nekako polovičarsko vrednost. Pri presoji obratne varnosti te železnice naj opozorim le, kako je ista speljana skozi Soško dolino, da je namreč tu na nekaterih točkah proga oddaljena od italijanske meje le 4 V, km. Več mi ni treba reči in le še to pristavim, da je dolžnost države, pravočasno poskrbeti, da ima v danem slučaju naša vojska potrebna sredstva, priti na mesto. V seji dne 1. februvarja 1910 sta gg. deželni glavar dr. ŠusteršiČ in prevzvišenost baron Scbvve-gel govorila k dotičnemu nujnemu predlogu in soglasno povdarjala, da je neobhodno potrebno, da se izdelajo pozitivni projekti, kajti izdelan projekt zasiguu najpoprej uspeh na kompetentnih centralnih mestih na Dunaju. Te vzajemne izjave so mi dale povod, da sem se lahkega srca odločil priporočati nujnost predloga za omenjeni železniški načrt. Del načrta Polzela—Kamnik je že iz-gotovljen. Vse to je že rešeno, treba le še za-sigurati zgradbo, tedaj dobiti potrebne milijone in to nam bodo naši spoštovani gg. poslanci, ako imajo resno voljo, tudi še dosegli na Dunaju. (Veselost.) Kar se tiče druzega dela tretje železniške zveze s Trstom, ne zahtevamo danes nič druzega, kot da se začne s preddeli in s študijem ter da se revidira .loški načrt". Da bi se ta del železnice zgradil že letos ali prihodnje leto, na to ne mislim, naj sem še tako velik optimist. Bojim se, da nam bo zato treba čakati še leta in leta, znabiti pa sčasoma vendar pridemo do tega, upajmo, da ne bo trajalo zopet 50 let. (Veselost.) Vredno je truda, da se ta načrt študira in zato naj železniško ministrstvo, tedaj država in dežela in interesentje skupno po svojih močeh k temu pomorejo, da se izdelajo oni deli načrta, katerih še manjka, namreč Kamnik—Kranj— Škofja Loka ter od Senožeč do Opčine. Glede tega dela imam neko poročilo, katero mi je podal neki naš g. tovariš. V goriškem deželnem zboru se je namreč izrekla želja, da naj se na to dela, da se napravi železniška zveza med Štanjelom in Divačo, oziroma Puljem. V mojem načrtu je to vsaj deloma že preskrbljeno, kajti misli se na drugo krilo, ki se odcepi za Senožečami in vodi na Štanjel, ker je ta zveza tudi v vojaškem oziru velikega pomena. Strinjajo se tedaj mnenja goriškega deželnega zbora popolnoma z našim načrtom. Ako imam pred očmi ta načrt, po katerem bi držala železnica, kakor hrbtenica z Gorenjskega v smeri proti jugu, prihajam z ozirom na povzdigo naših komunikacijskih sredstev k temu-le rezultatu: V Kamniku imamo zvezo da gorja, trpljenja in nadloge. Največkrat pa po svoji krivdi. Celih sedem let je presedel v ječi zaradi nekega lovca, ki so ga našli ubitega v Krmi. Njega so dolžili, tam je bil tisti dan, lovil je — da ga je ubil, bi mu ne bili dokazali, ako bi ga ne bil izdal prijatelj. On sam je molčal takrat, ni povedal imena pomogača — ta pa ga je izdal. Sicer pa je zaslužil več, če se gre po pameti. Zob za zob — pravijo I A on ga ni nameraval ustreliti. Meril je le približno, samo za strah — pa ga je ustrelil. Nemirno se je drvar premaknil in podrezal v žrjavico kot bi si hotel pregnati težke misli. Potegnil je iz čutarice žganje, da bi se napil in vtopil te strašne misli — pa so se mu le z novo silo vračale. Vedno in vedno! Zleknil se je na mahovo posteljo, zakril ogenj in zatisnil oči, da bi pregnal te spomine, pa so le prihajali. — Nekaj časa si je zatiskal s silo oči, da bi zaspal in se je premetaval po ležišču semintja — pa ni mogel zaspati. Zakaj neki ne? — Kaj je to? Naenkrat je vstal naglo in razburjeno. Vrgel je odejo raz sebe in planil pokoncu. — Saj je danes ravno deset let.--Moj Bog! — Vzdihnil je globoko in se zgrabil za glavo. Obletnica! —- Ljubo Mrak: MoJi oblskovavcl. Velika in prostorna je bila soba, v katero so prihajali. Ob stenah so stale visoke omare in v z Ljubljano, v Kranju zvezo z Gorenjsko in Koroško, od Žirov, kjer je v vojaškem oziru tudi zelo važna točka, je pot skozi dotino Idrijce na Sv. Lucijo (okoli 45 km), Črni vrh je le 16 km od Ajdovščine oddaljen. Će pridemo v Hotederšico, se nam nehote nudi vprašanje, ako bi se zgradila ta železnica, ali bi tu ne kazalo priklopiti črte Ljubljana—Vrhnika. To bi ne bilo popolnoma nemogoče, pač pa velikega pomena. Pri Divači bi bila sama od sebe podana zveza z južno železnico in tu se zedinimo, kakor sem omenil, z načrtom goriškega deželnega zbora. Tako menim, da sem v kratkih obrisih, četudi nekoliko nejasno, ker sem moral svoja izvajanja bolj okrajšati, kakor sem prvotno mislil, podal vidike, s katerih naj se presoja ta železniški načrt. Povedal sem tudi nekatere točke, na katere se upira trditev, da bi temu načrtu ne nasprotovale prevelike težkoče. Pač je mogoče, da bi zgradba železnice od Žirov pa čez razvodje pri Veharšah in Hrušici na Razdrto zadela na nekatere težave, vendar moramo imeti pred očmi, da sta Trst in Goriško v topo-grafičnem oziru obdana kakor z visokim nasipom, da pa moramo prodreti skozi ta nasip, ako hočemo priti na naše morsko obrežje. Najugodnejša črta je ta, katero sem si izbral, in menim, da sem v tem spoštovane gospode vsaj deloma prepričal. Ta železniška zveza ni slaba in bo, ako se visoki deželni zbor zanjo zavzame, deželi prinašala blagoslov in korist. O tem sem ravnotako gotovo prepričan, kakor o dejstvu, da bode pomen te železnice segel čez interese naše dežele, da se bode dotikal interesov države in interesov vse monarhije. V tem smislu sta govorila velespoštovana gospoda dr. ŠusteršiČ in baron Schvvegel v seji dne 1. februvarja 1910 in visoka zbornica je s soglasnim sprejetjem takratni nujni predlog potrdila, naj nastopi tedaj tudi z vso odločnostjo za zgradbo tretje železniške zveze med središčem države in našim morskim obrežjem. (Splošno odobravanje cele zbornice. Govorniku čestitajo.) Iz rdečega tabora. Naši rdeči bratci pa znajo! Ves svet je pretresla strašna novica, da je 21 letni zidar, Dalba po imenu, v Rimu streljal z revolverjem na laškega kralja in na kraljico Jeleno in ju hotel umoriti. Mladi Dalba je pridno prebiral anarhistične in socijalno-demokratiške časopise in bil strasten sovražnik cerkvene in svetne oblasti. Ko so ga aretirali, je klical: »Živela anarhija!" Vsi svetovni časopisi se zgražajo nad tem satanskim zločinom. Tudi socijalno-demokraško časopisje ga mora radi lepšega obsojati. Toda Dalba je pohajal v rdečo šolo in v tej pogubne nauke srkal v se, pa sedaj ga smatrajo za duševno manj vrednega človeka. Čudno, da iz socialističnih šol prihajajo razni Njeguši, Dalbe, torej ljudje, ki so njih težke zemljiške knjige, popisane z dolgovi. Prihajali so vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne poverjevat razne listine. V začetku sem se hudoval nad temi obisko-vavci, ker so me motili v moji skromni vlogi pisarniškega oficijanta. Pozneje sem se jih privadil. Pričel sem študirati mimogrede posameznike. Ugibal sem že po trkanju na vrata, kdo prihaja. Kmalu sem vedel, kdaj bo vstopila fina dama, ali kmečko dekle, aristokrat, ali preprost rokodelec. Njih želje sem jel ugibati že tudi po obrazih. Ta z otožnim obrazom bo podpisal zadolžnico. Oni smešni debeluh je prodal kos zemlje in zdaj bo podpisal kupno pogodbo. In spet tretji je kupil košček sveta za drag denar. Ta bo kak rokodelec. Mlad je še, pogum mu žari iz oči in moč čuti v sebi. Pri vratih stoji zardelo dekle. Boječe me gleda Njegova nevesta bo! Hišo bodeta zidala na zelenem travniku, okrog bodeta naredila mal sadovnjak. On bo čevljaril in kmetoval, ona pa gospodinjila. Najbolj me je zanimal med temi obiskovavci kmet Matija. Večkrat je prišel. Vstopil je širokih korakov, že od daleč molil dolžno pismo. Nos je imel rdeč, lica zabuhla in dišal je po žganju. Pisal se je za Klepača. Veliko dolga je imel na svojem posestvu, vendar ga je še vedno množil. Ko je prišel zadnjikrat, je imel glavo v rdeči obvezi. Ker sva si bila precej znana, sem ga vprašal, kaj se mu je zgodilo. Osramočen je stal pred duševno malo vredni! Kakšni morajo biti šele učitelji v teh šolah! — Socijalni demokrat Moric Javec, ki je bil nastavljen kot tajnik pri okrajni blagajni v Kimpolungu, je minole dni pobegnil. Dokazalo se je, da je pustil dolga 15.000 kron in da tudi v blagajni ni vse v redu. Judje, ki so veliki in zvesti prijatelji rdečkarjev, zakrivajo goljufa. — Socijalno-dernokraška „Zarja" je z vidnim veseljem svojim bravcem prinašala vesti o čen-stohovskem zločinu, ki ga je zakrivil menih Ma-čoh. Vso krivdo je hotela zvaliti na cerkev in njene služabnike. Sedaj pa se je dokazalo, da je bil Mačoh špijon ruske tajne policije, ki je hotela sloveči poljski samostan uničiti. Obsojeni Mačoh je delal s pomočjo policije. Dotičnega, ki je to skrivnost izdal, so pa zaprli. Radovedni smo, če bo „Zarja" to resnico tudi povedala svojim bravcem. Zelo dvomimo, ker poštenosti pri rdečem časopisju zastonj iščemo. — Sledečo notico so priobčili razni časopisi zadnji teden. Iz nje po snemamo, kako zlobno in grdo je socijalistično časopisje. Naj sledi tu: .Rdeča .Zarja" se je 26. februvarja zgražala, ker verni katoliški kristjani ob nekaterih praznikih ne bodo smrtno grešili, če pojdejo namesto k sv. maši na delo. Zgražalo se je to glasilo judovske predstraže in psovalo papeža in škofe, češ, da delavcu ne privoščijo počitka. Preteklo soboto pa ta .Zarja" priobčuje tarif tržaških zidarjev, ki poznajo v celem letu le 4 praznike, in sicer: Velika noč, Božič, Novo leto in Prvi maj. To dejstvo prav posebno dobro osvetljuje rovanje in kričanje socijalnih demokratov zoper odpravo praznikov. Socijalni demokratje se pritožujejo zaradi skrčenja števila praznikov, sami pa niti teh ne drže, ki so še v cerkvi v navadi. Socijalni demokratje ne poznajo ne petka, ne svetka, zato imajo ravno oni najmanj pravice do kakega zabavljanja v tej zadevi." — Socijalni demokratje vedno trdijo po svojem časopisju, da je vera privatna zadeva vsakega. V resnici pa najdejo največje veselje v zabavljanju proti veri. Na Mo-ravskem so rdečkarji pričeli strastno gonjo proti obhajilu otrok. S tem so pokazali prav satansko sovraštvo do Kristusa in do nedolžnih otroških duš, katere bi radi zastrupili. Res, lepa banda so rdečkarji! DOPISI. Iz Železnikov. Dan 26. februvarja je bil za železniške liberalce res prav žalosten dan. Veliko so se trudili, pa nič naredili! Upali so pa vendarle na gotovo zmago. Podali sta se dve najlepši sokoličici proti Sorici, da bi pripeljali ondotnega učitelja praznovat zmago napredne misli v Železnikih. Gospod Joško se je z velikim veseljem odpravil iz Sorice, ker sta mu povedali, da je zmaga zagotovljena. V šolo torej ni bilo časa iti. Ko pridejo na Zali Log, gredo k Strojevcu, da dobe malo okrepčila. Nato začno pogumno korakati proti Železnikom v dobri nadi, da bodo menoj, držal se kot nespokorjen grešnik pred strogim izpovednikom. Priznal mi je nazadnje, da ga je nabila žena pijanka. .Le otrok, moja Anka, ta se mi smili," je tarnal. .Kaj pa je z Anko?" sem ga vprašal. .Bolna je, jetična. Na postelji sedi ter naju gleda očeta-grešnika ter mater-grešnico. Velike oči ima vse solzne. Počasi premika usta, da bi govorila, pa ne more. Nema je in bedasta." .Zakaj ste pa vzeli pijanko?" Videl sem v duhu pred seboj nesnažno sobo, umazano postelj, na njej v smrdljive rjuhe povito dete, plašno gledajoče, lačno in žejno, zato sem ga vprašal precej strogo. .Sam ne vem," je odgovoril. .Seznanil sem se ž njo v gostilni. Pijana sva bila pri vsakem sestanku. Pijana sva se poročila. In, moj Bog, v pijanosti se je rodilo najino dete." Zastudil se mi je, ko je stal pred menoj ves jokav, pa tudi zasmilil se mi je. Opotekel se je, ko je odhajal. * Čez nekaj dni zopet sedim v pisarni. Mrliču zvoni. »Kmet Klepač se je vračal pijan domov, padel je v potok in vtonil," pravi sluga. Njemu tedaj pojo zvonovi tako otožno! Pred mojo dušo pa se vrste podobe mojih obisko-vavcev. Drug za drugim prihajajo. Tudi on gre mimo. Ves pobit in resno gleda vame s solznimi očmi . . . Priloga „Gorenlcu" Štev, 1? Iz I. 1912. vsi Železniki v samih naprednih zastavah. Jožek je zatrdno pričakoval, da ga sprejmejo pred trgom v navdušenih deputacijah. Toda, glej spaka ! Samo Stari ga pred trgom čaka. Ko zagleda Jožka, vrže klobuk ob ti t ter zavpite: »Hudič, spet so nas!" Krij je Joži k na to rekel, ne povemo Dekleta iz Železnikov, ki so napredno prismojen-.* pa so si naložile, kakor Vipivke oljkinih vej. butar brš-Ijana, spletle cele meile duhtečih rožic, da okraje zmagovavce junakc-naprednjakc. Ko pridejo na Rudno, jih srečajo pristaši S L S. ter jih vpra šajo: »Kani pa greste s temi metlami?" Dekleta prav moško odgovore: »Šopke nesemo v Železnike za naše zmagovavce"! Ko te besede zasli-šiio naši možje, pa vsi v smeh. ker so že vedeli, da je v Železnikih zmagala S L. S. Dekleta so se tako prestrašila, da so jim padle vse metle iz rok, ter so j«) z žalostnim srcem in s težko sapo odkurila pioti Železnikom. Je že smola, kaj če ni o' Z Jesenic* Liberalci so se zatrdno nadejali, đa bo vlada ugodila njihovemu rekurzu, katerega so vložili zara li občinskih volitev. Ker so si bili to vtepli v glavo, so bili tem bolj osupnjeni, ko so izvedeli, da je rekurz zavržen. Posebno jih pa zdaj peče, da je bil z veliko večino za župana izvoljen mož, katerega najbolj črtijo in preganjajo, kaerega bi radi utopili v svojih nestamnih obrekovanjih. Dosedanji gerent, Anton Čebulj, je bil izvoljen za župana s 23. glasovi. Mož, katerega liberalci tako silno sovražijo, mora biti že nekaj vreden! Pod novim županstvom bodo Jesenice vedno pogumno čuvale katoliško in narodno zastavo. Tudi naše delavsko ljudstvo je ponosno na to, da ima za župana obrtnika. Iz Kamnika. Ker liberalci vidijo, da gre z njihovo s ranko grozovito nazaj, so v svoji obup-nosti postali denuncijantje. V vseh liberalnih časnikih se vedno razlega le glas: Kje so orožniki? Kje državno pravdmštvo? Kje sodnija? Tudi našega davčnega asistenta g. Antona Maierja bi bili radi spravili pod ključ. Naperili so proti njemu ovadbo, češ da se je pregrešil proti vo-livnemu zakonu. Pri deželnem sodišču v Ljubljani so pa ti junaki strahovito pogoreli s kapelnikom Novotnvjem vred, ki je tak »naprednjak", da je enkrat šel dekanu tožit nekega godca, ki je šel na sokolsko slavnost v Kranj. G. Maier je bil od obtožbe oproščen. Ta blamaža je libe ralce tako pobila, da si ne upajo drug drugemu pogledati v obraz, V državnem zboru so ta teden slamo mlatili na podlagi brambne podlage. Le malo poslancev je bilo v zbornici. Za močno vojsko in mornar.co je prav toplo govoril poslanec Pogačnik, ki je obenem izrekel misel, da se sedanja državna oblika ne more držati in da je potreben trializem. Za njim je govoril poslanec grof Barbo, ki je nekoliko okrcal neodrešene Italijane, potem pa oporekal Pogačnikovim izvajanjem in se odločno potegnil za obstoj dualizma. Zjedinjenje Hrvatov. Hrvaška Stranka prava in hrvaško srbska koalicija sta napravili zvezo, tako da si pri prihodnjih volitvah ne bodeta postavljali nasprotnih kandidatov in sta obe vsprejeli v program finančno in gospodarsko samostojnost Hrvaške. Domenili sta se tudi obe stranki, da ne odpošljeta v ogrski državni zbor nobenega zastopnika, dokler se ne izpolnijo te zahteve. Močno je omajan stolec banu Čuvaju, ker prihodnje leto poteče doba hrvaško-ogrske finančne pogodbe „TegetthoffM, tako je ime novi veliki vojni ladji, katero so zadnji četrtek spustili v morje v Trstu. Blagoslovil je novo ladijo dunajski kardinal Nagi ob navzočnosti najvišjih dostojanstvenikov in brezštevilnega ljudstva. Kumica je bila nadvojvodiuja Bianca Ladija je iz najboljšega jekla. Dolga je 150 m, široka 27 m in globoka 8*2 m. Posadke bo nosila 1000 mož. Prestolonaslednik je pri lej priliki prijazno govoril s poslancem Pogačnikom. Monsignora Maninija, katoliškega škofa za Solun in Plovdiv, je sprejel avstrijski cesar v posebni avdijenci zadnji ponedeljek. V Rimu so aretirali več turških agitatorjev, ki so bili baje v zvezi z atentatom na italijanskega kralja in v zvezi tudi s švicarskimi anarhisti. — V Speciji so zaprli nekega visokega italijanskega častnika, ki je baje izdal turški vladi tajnosti laške vlade Na Francoskem je začela »naprednost" pešati. Uboge sestre v nekem samostanu pri Parizu bi bile morale biti izgnane. Znani pisatelj in pariški poslanec Maurice Barres je začel nabirati podpise na prošnjo, da bi sestre ostale. Nabralo se je 100.000 podpisov in prošnja se je vložila v notranjem ministrstvu. Združitev cerkve z državo. Tokonami, japonski m.nister za notranje zadeve, dela na to, da bi se napravila ožja zveza med verami in države, da bi država podpirala tri, na Japonskem najbolj razširjene vere: šintoizeni,- budizem in krščanstvo. V vse časnike je dal razglas, v katerem pravi, da »se gojitev narodne etike more izpopolnili le z vzgojo, ki j_« v zvezi z vero, in da vera in vzgoja morati tedaj iti roka v roki." — Bo že treba n;.še liberalne učitelje poslati vsaj za eno leto na Japonsko! Županska shoda, ki sta se vršila ta teden v Skofji Loki in v Kranju, sta bila rte le dobro obiskana, ampak so bili tudi zbrani možje ž njima izredno zadovoljni. Govorili so na shodih gg,: deželni odbornik dr. Pegan, komisor dr. Rutar in revizor Krisian. Natančneje poroč lo prinesemo prihodnjič. Od srečnega izida volitev v Beli Krajini so liberalci — še celo štajerski — veliko pričakovali. Na dan volitve je .Narodni List" pisal: »Če se posreči neodvisnim kmetom v Beli Krajini, da strmoglavijo klerikalce, potem pomeni to začetek nove politične dobe na Slovenskem, pomeni začetek propadanja klerikalizma na slovenskih tleli pomeni zarjo politične svobode in političnega napredka, kajti brez dvoma bi poraz klerikalcev v Beli Krajini mogočno uplivalna razvoj napredne misli po vsem Slovenskem. Zato bomo iz dna srca častitali Belokranjrem, če nam bodo oni prinesli to novo dobo, in zato jim tuli iz srca želimo najlepši uspeh!" — Poraz liberalcev v Beli Krajini bo tedaj mogočno uplival na propad napredne misli na Slovenskem. V Ljubljani se množi, ako »Dan" ne laže, število odpadnikov od napreclnjaštva. List pravi, da ti odpadniki, ki so presedhli, liberalcev več ne pozdravljajo in več ne pogledajo. Da, še celo znanci z dežele prihajajo, ki so pred pol letom še čez .farje" zabavljali in se kleli, da nobenega farja ne pogledajo, sedaj se jim pa mudi naprej, da jim ni treba odzdravljati liberalcem, svojim prejšnjim znancem. »Tako se godi „rfanzađnem in takih odpadnikov je mnogo." — Nam se pa to nič čudno ne zdi, kajti tako beznačajnih ljudij, kakor so ljubljanski liberalci, je malo, in ž njimi občevati je nevarno, ker radi denuncirajo. Zaradi »odpravljenih« praznikov je pri nesel »Slovenski Narod" dolg, mastno tiskan članek, v katerem se trdi, da je »razveljavljenje" praznikov socijalen nestvor, ki reže v živo meso samo delovnim slojem, doČim je v neprecenljivo korist tistim, ki žive od dela in žuljev drug h, t. j. kapitalistom." .Slovenski Narod," to ostudno farizejsko glasilo kapitalistov, končuje omenjeno filipiko proti papežu tako le: .Sicer pa, ali živimo v srednjem veku, da si cerkev prilašča pravico posegati v naše notranje uredbe? Prazniki so normirani z zakonitimi določbami in nihče razen državne uprave same nima pravice, da bi odpravljal te praznike! Državna avtoriteta je nad cerkveno in samo dokaz slabosti bi bil, ako bi državni organi ne znali uveljavljati te avtoritete, ako je treba' tudi proti papežu in škofom." V posebni notici je .Narod" Še dostavil: »Na vsak način bomo praznovali tako na dan sv. Jožefa, kakor na dan Marijinega oznanenja. Prazniki, ki jih odpravlja škof, torej ostanejo prazniki." — Prazniki so res ostali, »Narodovci" pa niso ostali mož beseda, kajti na dan sv. Jožefa niso prišli v cerkev, najbrže pa tudi na dan Marijinega oznanenja ne bodo prišli. Klasičen zgled doslednosti. Hudo so užaljeni in »sveto* ogorčeni naši ljubi slovenski liberalci zaradi omejitve praznikov. Malo manjka — pa bi vero .izgubili". Kaj so že vse namazali ti liberalni škribonti in šomaštri proti papežu in škofom in duhovnikom, ker se je drznil sv. Oče praznike omejiti! Zdaj pa — prosimo — vzemite v roke 47. zvezek stenograf, zapisnikov o obravnavah dež. zbora kranjskega. Na strani 1156. najdete govor liberalnega prvaka dr. Tril-lerja iz seje z dne 19. oktobra 1910. Tam stoj«, da se je izjavil ta liberalec doslovno tako: .Priznam dalje, da je dušno pastirstvo potrebna stvar, ampak gibati se mora v gotovih mejah in ozirati se mora na razmere naroda, med katerim živi! Toda pri nas tega ozira ni. Pri nas je vse preveč praznikov in sopraznikov, in vsak kmetovalec godrnja, češ. kdaj bomo pa delali, ker je toliko praznikov." (Poslanec Jarc: »Kaj pa nedeljski počitek!") .Jaz ne mislim nedelj, ampak samo praznike." — Tako dr. TriHer pred dobrim letom. O, ljuba doslednost, da bi seje sramovalo najzanikarnejše tele zadnje hrvaške buše! Rdeča ljubezen do delavstva. Znano je, da nosijo socijalno demokraški voditelji ljubezen do delavcev samo na jeziku, v dejanju je pa ne poznajo. Tem rdečim pijavkam se gre le za to, da sami od delavskih žuljev dobro žive. Evo vam novega dokaza! Rdeči voditelj bogataš dr. Karpeles je napravil na Dunaju veliko pekarno, v kateri naj bi delavci dobivali kruh za nižje cene, nego pri drugih pekih. Za to pekarijo so delali socijalisti veliko reklamo po svojem časopisju. Toda kako je v resnici! Pri draginjski razpravi v državnem zboru v oktobru 1. 1910. je tedanji poslanec dr. Diexel javno razkril početje te socijalistične pekarne. Letošnje leto je vsled draginje mnogo dunajskih pekarn cene kruha izdatno znižalo, do-čim so imenovane rdeče pekarne v tem času hude draginje, ki najbolj tare delavske sloje, brez vsake napovedi vzdignile ceno kruhu. Na neko tozadevno interpelacijo v dunajskem občinskem odboru je župan dr. Neum^ver podal zelo zanimivo izjavo. Na podlagi uradnih poizvedb je povedal, da so cene kruha pri vseh dunajskih pekih nižje, negovsocijal i stičnih pekarnah. Meječa fjoruvaria «o sortnimi na- skočili, s cenami brez vsakega vzroka, dočim so jih drugi peki znižali. — To početje rdečk»riev je nezaslišano in zasluži splošno obsodbo. Teh uradnih izjav ne more ludi najbolj lažniivi list utajiti. K; j neki poreče na to širokou.tna .Zarja'? Ni mško rdeče časopis^ molči na ta razkritja. Naši rdt-či bratci bodo pa kljub temu se vedno zatrjeval", da so socijahs i edini pravi prijatelji delavstva in da imajo samo oni nesebično ljubezen do njega. Iz navedenega dogodka pa imamo zopet nov dokaz, kako varajo rdečkarji tisto delavstvo, ki jim sede na limai^ce. Kranjski protestantje imajo ja^o čednega pastorja v oseoi dr. Hegemanna. Ta mož živi menda edinole o napadih na katoliško cerkev. Državno pravdništvo ga je že parkrat priganjalo. Gori na severnem Češkem je imel že nastope pred sodiščem. Komaj se je izmazal, da ni prišel v ječo, pa ima zopet novo tožbo. Nemški listi poročajo, da ga sedaj zopet tira državno pravdništvo pred sodišče radi nekega članka, ki ga je spisal za list »Deutsche Hochschuhtimmen". Gotovo je moral Piti zopet lep ta Članek, da mori nastopiti celo državni pravdnik proti dopisniku. Čestitamo ljubljanskim in drugi-u protestantom na tem vzornem možu ! Napredek pri c. kr. kmetijski družbi za Kranjsko se kaže v tem, da je po poročilu tajništva tej družbi zadnje leto pristopilo 2000 novih članov. Lepa prireja. Pretečeni ponedeljek je na tukajšnjem živinskem trgu prodal posestnik Kaje s Češnjevka Štiri leta staro svinjo, ki je tehtala 322 kg ali 5 centov 75 funtov. Kupil jo je mesar A. Jeršin s Premskovega in dal zanjo 483 kron. Mlekarski tečaj za ženske. Deželni odbor kranjski priredi na Vrhniki mlekarski tečaj za ženske, ki bo trajal od 15. apr.la do 15. julija 1912. Namen tega tečaja, je ženske učiti molže in krmljenja živine, kakor tudi vežbati jih v ravnanju z mlekom, preiskovanju rnkka, dalje izdelovanju masla in mehkega sira ter pomivanju posode in snaženju mlekarn. V tečaj se sprejme 12 učenk, ki pm preskrbi deželni odbor prosto stanovanje na Vrhniki in plača polovico stroškov za hrano, ki jo bo dajala .Gospodinjska šola" na Vrhniki za 1 K na dan. Prošnje za sprejem v tečaj je vlagati najkasneje do 10. aprila 1912 na deželni obbor kranjski v Ljubljani. Lepe razglednice za Veliko noč je izdala »Slovenska Straža". Narisal je te razglednice akademični slikar g. VavpotiČ. Cena 10 vin. Odje-mavci, ki jih v večji množini nareče pri .Slov. Straži" v Ljubljani, dobe znaten poj ust od 20 do 35 % Gorenjci, zahtevajte te nove razglednice po vseh prodajalnah in trafikah in dajte jim pri nakupovanju prednost pred tujimi razglednicami I Na tedenski semenj v Kranju dne 18. t. m. je bilo prignanih: 94 glav domače govedi, (za mesarja 30), 6 telet, 16 glav bosenske govedi, hrvaške goveđi 0 in 14 domačih prešičev. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 90 v, za srednje pitane vole 84 do 86 v, za nepitane 80 do 84 v, za bosensko goved 82 v, za teleta 1 K 2 v, za pitane prešiče 1 K 26 v. — Za 100 kg pšenice 23 K; rž 21 K; ječmen 20 K; oves 2) K; koruza 21—24 K, ajda 24-30 K, proso 21 K, krompir 920 fižol (rdeč) 42 K, kok-3 44 K, detelja 176 K, slanina 1 80 do 1*90, K drva (trda) 18 K, drva (mehka; 10 K. maslo 2*80 K, 1 jajce 6 v, seno 7 K, pšenična moka 36 v, kaša-31 v, ješprenj 31 v. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja (24.) sv. Gabrijel ; ponedeljek (25.) Oznanjenje M. D.; torek (26) sv. Emanuel, m.; sreda (27.) sv. Janez Dam. spozn.;Četrtek (28.) sv. Janez Kap. spoz.; petek (29.) Dev. Marija 7 žal., sv. Ciril šk.; sobota (30) sv. Angela, vd. Iz Amerike se vračajo Slovenci v trumah v staro domovino. Sakserjeva tvrdka v Novem Yorku, ki jim preskrbljuje vozne listke, ima veliko posla. Kakšni se bodo vrnili naši rojaki, ne vemo. Ako pomislimo, da biva v Zjedinjenih državah med 9J. milijoni prebivavcev 54 milijonov popolnih brezvercev in le 13 milijonov katoličanov, med katerimi jih je pa tudi, zlasti me J Slovenci, že mnogo takih, ki jim je otrpnila verska zavest, se lahko bojimo žalostnih posledic. Da zelo /pliva na mehke Slovence amerikansko brezverstvo, se posebno opazuje v slovenskih amerikanskih časnikih. Nekateri izmed teh časnikov so napolnjeni od konca do kraja s samimi poročdl o štra.kih in lopovstvih, nabranimi iz Amerike in Evrope in zasoljenimi z zbadljaji na katoliško cerkev ,G'as Svobode", ki je glasilo 88. svobodomiselnih slovenskih druš'ev in »župnika" Berccta, je pa res pravi .glas iz pekla". Kako okuženi so naši Amerikanci, se spozna tudi iz tega, da rdeča tiskovna družba v Ljubljani razpeča vsako leto za 13.000 K svojih brošur, in sicer, kakor poroča .Zarja", »največ v AmeTiko, doma zelo malo". S tem smo povedali mnogo neveselega, pa še ne vsega ! Katoliški vojvoda norfolški je prodal zbirko svojih slik iz časa od 1497 do J 513, * ki so večinoma Holbeinove, za 7 "2 miljona frankov. Lord je podaril to vsoto za ustanovitev kat diskih šol. 1 Dober tek! Imuno zdrav želodce in nas ne tišti v želodcu, nimamo ve? bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Ratibarbera krogfjice z znamko lilsakrogljice. Povemo Vam iz lastne izkušnje, poizkusite jih tudi Vi, uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. b' škatljic franko 4 krone. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller, Stubica, RKitrg štev. 264 (Hrvatsko). Mrzenje do zavživanja hrane, kolcanje in kiejast okus kažejo na preobložen želodec. Zdravniške preizkušnje v cesarsko kralj, dunajski splošni bolnici so pokazale, da */» kozarca na ravne Fr.nc Jožef ove grenčice že čez nekaj ur izpra* i vsebino želodca brez bolečin in isto časnr, tudi zboljia tek. DRUŠTVA. «Naša kri». To slavno Finžgarjevo igro, katero so v Ljubljani, v Št. Vidu in na Jesenicah igrali z lepim uspehom, bode uprizorilo društvo »Kranj* jutri zvečer ob V»8. uri v Kranju in ponovilo v ponedeljek popoldne ob V« 4- uri. Pri izvrstnem predavanju g. prof. Komatarja zadnjo nedeljo so bili poslušavci že uvedeni v ono znamenito dobo naše zgodovine, ko je Napoleon vladal slovenske dežele in v kateri čas spada tudi igr.» .Naša kri". Pričakuje se tedaj prav obilna udeležba. Cene so zmerne. Kmečka zveza za Kranj in okolico naznanja naročnikom ajde, da je ista prišla in se dobiva pri P. Majdiču .Merkurju" v Kranju. Z Rupe. .Ljudska knjižnica na Rupi" priredi v nedeljo, dne 24. marca, v prostorih g. Ivana Strupija na Rupi, ob polštirih popoldne zgodovinsko igro: .Fabiola in Neža" s petjem v štirih dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 60 vinarjev, stojišča 30 vinarjev. Člani plačajo pri sedežih polovico. Predstava se bo vršila ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor. Uspeh govora. Ljubljanski državni poslanec dr. Ravnihar je na Dunaju v izbornem govoru slikal nezaslišane razmere pri ljubljanskem deželnem sodišču. Zato se je pa trudu predsednika Elsnerja posrečilo, enega najodličnejših slovenskih uradnikov, deželnosodnega svetnika Koblerja, pahniti čez prag A to mu ne bo škodovalo, ker bo v najboljši moški dobi dobil pokojnino in advokaturo, četudi je .Narod", ki to poroča, enkrat oblajal nekega svetnika advokata. Čujte, narodnjaki! .Zarja" pravi, da so italijanski socijalni demokratje naredili za slovenske šole več, kot slovenski narodnjaki. — Bo Kristan postal še urednik .Branika"! Nezgoda. Janez Pajfar in Čirčič je pri Fu-sotu v Kranju dne 21. t. m, gasil apno. Spod-drsnilo se mu je in je padel v veliko apneno jamo. Hudo se je ožgal po rokah in nogah in tudi po ustih, ker je nekoliko pil vrelo apneno vodo. Župnija Tunice je izpraznjena in razpisana do 15. aprila^ Za tamburaške zbore bo izdajal g. Marko Bajuk nove skladbe, ki bodo izhajale v zvezkih. Zvezek bo stal 1 K 20 v. in posamezni glasovi 20 vin. NaroČila sprejema Ivan Vrečko v Katol. tiskarni v Ljubljani. Avstrija in Bolgarija sta potrdili trgovsko pogodbo. Maloruski dijaki, katerih je bilo okrog 100 obsojenih zaradi izgredov na lvovskem vseučilišču, so bili pomiloščeni. Proti Sokolstvu se je začelo gibanje na Ruskem. .Dan* že piše o pasjem narodu. Vojnega ministra Auffenberga naslednik bo postal bosenski deželni šef general Potiorek. Rudarska stavka je ustavljena na Nemškem in bo ponehala prihodnji teden tudi na Angleškem, ker bo sprejeta v zbornici zakonska predloga glede minimalne mezde. Nemški cesar Viljem je prišel danes na Dunaj. V Dardanelah so položene mine. Perzija se je udala ruskim in angleškim zahtevam in bo vsled tega spor končan. Za smeh in kratek čas. V priliki rečeno. Čevljar učencu: .Ti nočeš piti mleka zato, ker je muha noter padla! Vidiš, ko sem se jaz učil Šivati, bi bil pa moral izpiti mleko, če bi bil — magari volk noter padel!" Pri vojakil. Korporal vojaku: .Robavs, kdor Vas pogleda, se mu zdi, da ste tak, kakor bi bili neumnost cele kompanije vzeli v šfant!" Pobotanje zlepa. Potepuh: .Koliko bi Vi dali, če bi Vam kdo ukradel uro, pa bi jo zopet nazaj dobili?- — Gospod: .Dvajset kron!" — Potepuh: .Dajte jih meni, pa nimate nobenih sitnosti!" Prvi bolnik. Po veliki, vsestranski požrtvovavnosti župnika N. so sezidali v bližini velikega mesta nekje na Bavarskem prijazno zdravilišče. Namenjeno je bilo za take bolnike, ki bi radi uživali razne ugodnosti velikega mesta, a ne bi bili navezani na dostikrat škodljivi mestni zrak. Usmiljene sestre so prevzele hišo v skrb in vodstvo. — Vse je bilo lepo, vse pripravljeno — le noben bolnik se še ni oglasil. Vedno bolj je sestre skrbelo; zakaj pomanjkanje se je začelo oglašati. Tedaj se obrne prednica do onega župnika N ter ga lepo prosi, naj jim on še kakega bolnika preskrbi, zelo hvaležne mu bodo tudi za ta trud. Dobro srce je imel ta župnik. Ne premišljuje dolgo! Kmalu dobi bolnika; vsede se in piše prednici nekako takole: .Vaši nujni prošnji hočem odpomoči, posrečilo se mi je, najti bolnika za Vašo hišo. Hočem ga Vam nekoliko opisati, da bodete na njegov prihod že malo pripravljene. Mlad je še ta bolnik. Vsled dobrega apetita se je zelo zredil in bati se je, da mu debelost srce zalije. Tu bo treba zdravnikovega posreao\anjB. Glleđe hrane nT izbirčen, vsaka jed mu tekne; gleda le bolj na to, da ni mera prepičla, pa je zadovoljen. Debelost ga seveda precej ovira prt hoji, zato se najrajše drži doma. Rad ima zračno, solnčno bivališče. — V gledališča v mesto menda ne bo rad šel, koncertov tudi ne bo hodil poslušat. — Poznam ga pa, da rad včasih malo pogodrnja; a tega si nikar preveč k srcu ne jemljite! — Upam, da ga bodete dobro sprejeli in da bodete obojestransko zadovoljni. Natančno Vam sporočim Še to, da pride ta bolnik dne 29 februvarja dopoldan okrog enajste ure k Vam, in sicer se pripelje s svojim vozom. — Želim, da bi bil prvi bolnik dober začetek za prihodnost za Vaš zavod." Kdo je bil te novice bolj vesel, kot dobre sestre! Od ust do ust je šel le en gras: bolnik pride, bolnik pride! (Hitro teče ena sestra sporočit to vest duhovniku, ki je bil vodja zdravilišča. Sestre pa stopijo skup v posvetovanje, kje in katero sobo hočejo pripraviti — »Soba naj bo v pritličja,* reW etn*. .ker boltfflk? težko" hodi po stopnicah." .In pa na solnčni strani naj bo," pristavi druga, .ker ljubi svetlobo in se le bolj doma drži." — Sprejeto. Gredo tedaj v določeno sobo, da tam na drobno vse uredijo, mizo, stole, posteljo; pripraven naslonjač tudi ne sme manjkati. Tudi za kuhinjo naroči prednica več stvari, nekaj kuretine, sladkarije, južnega sadja, zelenjave itd. Za prvi sprejem naj naredi kuharica tudi dobro torto — in ne premajhno. — Z eno besedo: vest o novem bolniku je prinesla novo, živahno gibanje v celo hišo. Vsakdo je hotel z vsemi svojimi močmi sodelovati za vreden sprejem, saj je na dobrem začetku vse ležeče. O, da bi le že kmalu prišel 29. februvar! Kako dolge so ure! Dan tako počasi mineva. No, pričakale so ga vendar! Pride določeni dan. Sestre so postajale vedno bolj nervozne, kolikor bolj se je solnce kvišku pomikalo. Letale so k oknu zdaj tu, zdaj tam; vsaka bi rada prva videla došlega bolnika. Iz kuhinje so prihajali to dopoldne kaj mamljivi, ščegetajoči, prijetni duhovi . .. Kar naenkrat zapoje rhogočno zvonec pri hišnih vratih. Kakor strela z jasnega neba izpre-leti ta glas celo hišno osobje; kakor okamenela obstoji vsaka na svojem mestu. Vratarica odpre in kaj vidi? Pred hišo stoji dvovprežen voz; na vozu velika kletka in v njej je zadovoljno ležal debel prešiček . . . Začudeno gleda sestra ta prizor in misli, da je to pomota. Voznik pa ji odda pismo, naj ga nese prednici. Ta ga odpre, sestre priskočijo in poslušajo: .Tu Vam pošiljam obljubljenega prvega bolnika .. ., pokličite zanj zdravnika-specijalista, t j. mesarja ki naj reši debelu harja vseh nadlog! Dober tek želi Vamlpri klobasah Vaš udani N. župnik. j& J^uc%aifiuJwajJUy, Aru /sAjAsRAj lucii> ^vmm/ a^DmnJu /xo4>cg/ < hot AHVVDva&rujr /uvaumivo' 4 Juru nu imanam/ Kcrtfaaiaen/. 'Vabite? i& ^truaJjonruiAjruJkj /mJmšOMt anitct/Ar Muzat. Stavbeni prostor se pod zelo ugodnimi pogoji iz proste roke jprocto. 138 Leži med novo zidanimi hišami v bližini hiše g. V. Skrema. Na parceli je že napeljan vodovod, dovozen materijal, apno, kamenje in pesek. Proda se po nizki ceni. Naslov pove upravništvo .Gorenjca* v Kranju. Križev pol za Mariji Mi se dobi v v knjigarni „Ilirija" v Kranju po 20 vinarjev izvod. Tu so na izbiro tudi vsi drugi Bleiweisovi mo-iitveniki. 141 3-1 7aQrnnnilrf> iS**** tovarna 28 b,againc. v*"«e X^a3i«J|J>llll\v. loV-t zoper ogenj ali zoper vlom Svetovnoznana marka. C. kr. dobavitelji Ker vsak trgovec, obrtnik, odvetnik, zdravnik, kakor tuđi vsaka družina rabi blagajno za ohranitev dragocenosti, tedaj se taka blagajna lahko povsod proda. 142. Le resni in zmožni zastopniki naj se oglasijo pod: .Dober zaslužek 1966* na anoneni biro M. Dukes nasl., Dunaj I., Wollzeile 9. Išče se zanesljiv, pošten za dobro vpeljano staro gostilno v večjem prometnem kraju na Gorenjskem :: :: :: :: :: gostilničar ali gostilmčarHa na račun. Pogoji zelo ugodni. Kje? pove upravništvo „Gorenjca". 143 Dimnikarskega vajenca sprejme takoj Franc Verderber, dimnikarski ■oj-31 star, Št. fii ob Glini na laroškea.Ho Peodi? i* dobfd ohranjena, pred kratkim pre- RavnokiftVdoSla sveža in suha', namočena Soba elegantno opremi/eri*, z /izgledom na trg, s posebnim vhodom, v novi hiši se takoj odela Več ptfve tvrdka J. Kušlatl Kranj, glaviii trg !44 kolesa s*ara irv nova, cena^arih 20 do 45 gld., novih 66 do $&gld'. Kinta kolesa zelo hvalijo in so res fina in trpefna, moja pa so ravno Iz tiste tovarne, samo ime imajo drugo. Kdor želi dobro kolo, naj se obrne name. Na zahtevo pošljem tudi cenik. 136 3—1 P. Blz|«k, Kranj 102 Travnik biku Kranja ob tržiški cesti (pri Pćrivniku), obsegajoč okrog treh oralov (johov) se takoj odda v najem ali pa tudi proda s pristavo vred. Več se izve pri lastniku Konrada Čadein ▼ Kranja štev. 185. 139 Prif}#6£a se' rč trgarin d^kjftef« fW špecerije :w ter deželnih pridelkov :: KaVEma In 2*fatrit©vafliiliiri, k}er se do» -.. ■ ... ■■ . aa= bivajo Izven različnih specijalitet tudi dobra fina vina in izvrstno pivo. Stavb trap, hi Jktt. Trgovina z žerezitfflo PodfBžniea Franc lite?Kritju priporoča svojo veliko /.alrjgo potrebščine za stavba, vodovode itd; po jako nizkih cenah. 133 2 Stebre za ograje ifc starih kovanih Cevi. (Zelo lične in ceneje kot les.) novljena dvovprežna ££ koči ja. ki se lahko ogleda pri Zorou v Kranja. ^ređnaznariilo. Podpisanec uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in okolici, da pričnem izvrSevati zidarsko obrt. Ker sem napravil pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani izpit za zidarskega mojstra, se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, posebno za izdelovanje načrtov, proračunov, projektov in za zgradbo najrazličnejših stavb po zmerni ceni Za obila naročila se priporoča 130 5—2 obli ispraianl si d ara ki mojster Josip Zmet, Hrani 37. 1 pre« KavnoiraT aosia sveza in suha, namocei m pofenovk (Stoftšj >3i u m i 14 tfi»ć.&i o« k dobi IMK in v v,« množim" pri firmi tehifišKl malt 11 mm mm Dr. Edvard Glotooenlic okrožni zdravnik in zobozdravnik in 34 1-9 Franc Holzhacker koncesionirani zobotehnik ~ V KRAlVatJ ^W v HlebSevi hISi, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od' 8. tire zjutraj do 6. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure Zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. Is vrsten in cen v uporabi v »svojih po 500, 250 in 186 gramov. 5M. Krojne 125gKl-6Q 1 --U.J--4 ■ ■ .1 :vi i rr :•: i-jv, m rrtvrs asa 1 1 J; h 1 IM. III t : t 1 t h) 1: ); hi: 1; 1; Ijl 1 [) . I 1; I Ij i J: l! 1 lil Ijl \\ 1: »0 1 1 ! i.j 1 lili*i s* 2 "S ft*gi «:i ttflif Si.-1« JS* »Mil1 *8alfi Kmetlef mmar|t! Korarfl! Hllzarll! Hli«i£aiiat£arli f Napravite tak<$ Aftro-Boston bencin motor, prihrirfi^ si drugih del ivskih moči in veliko jeze 1 Naprava takega motorja z motažo vred stane samb K 10D0 in,so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje! pro^ x gepeljrai, živina piri njih veliko trpi In so stroSkl nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko san stalno reže, mlati, drva žaga in melje. TI neprekosljlvi motorji se dobivajo edino le pri FRAN 2&Emj\M zz fe^USLJUtiVA O uri« J »it« cesta „prl PižoVcis", 26 I i ' 1 I ) M ) I: ; Pomladansko In letno Magol Oblaka sa moške in lanska, sa odrasle in otroke, površnike, aa~ veloke, pelerine, žensk« Jopice, .FfgJFfUtJtT* O Kranjski teMtoa banka tf Lj&hijastf tSISmU^L Obrastaj* branila« vloga po j brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletiM. Vloge v tekočem, giro-račanu in na blagajniike liste po najugodnejših pogojih. . Da)* komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v komunalnih zadolžnicah. Hipotek**«* ■Mfllr v zastavnih listih po mkoaiMnls noalee denarnih zavodov in daje Ion* bardna posojila. Prodaja lasta* pnjiltra* vara* ko ■osaJOa sadettaiea ia sastava* list*. > psiis* t* L «r* npftlton. Pšenične pleve Izvrstne za pokladanje po 5 vinarjev kilogram se dobijo v ¥aljičnetn mlina v __Kranja. ^ j* Srečke t korist ..Slovenski Straži". *® ys Glavni dobitek turikih srečk pri ty X žrebanju dne 1. aprila i912 bode T 4O0.00O frankov. Vsnka srečka T ▼ mora biti izžrebana, najmanjši dobitek j ▼ znaša 230 kron. Turške srečke na me- V sečne obroke po 4 K 75 vin., še tri ^ druge dobre srečke zraven z glavnimi itv dobitki skupaj čez 2 milijona kron ^ vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 vin. Pojasnila daje in naroČila spre- J iema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, ▼ Congresni trg št. 19. 114 3-3 ty i ^ Sposobni in solidni a genije PoZOFj kOV&Čil Izvrstno oglje se iščejo za prodajo poljedelskih strojev in orodja, centri-fugalk za mieko in motorjev. Ponudbe pod .Mascliine 60.899* za Annoncen Biro Henrik Scliakk, Dima) !., WolIzeile 11. 118 5 5 J. X%T I£ 113 Iv J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, »lomifeova ««Hoa *t. r* - StiTlno-Biitio li koisirakc'ista klfiCivilrjtrstvs Žiftno omrosje na stroj, ograjo na mire dvoru, obmejno omroijo, vetna vrata, balkoni, verami«, stolpne krile, štedilnike 1.1. C. Specijaliteta: 61 52-47 valji^ni 7.IU*!:♦»»*» 'f.«l?hH.!lrpn Hi i2—i) se dobi vsaki Čas „pri Jelenu" v Kranju. Alfonz Breznik v LJubljani Kongresni tro 13, nx*p:ot d«žtluet'a d*ri«n»i\« rttr».;j+» in kol** -'••kina !.«»;>,. ;-v...n, Cigaretni papir in cigaretne stročnice ABADIE PARIZ Dobe se v vseh trafika FRANC OMERSA nasledoik FRANC BERJAK V KRANJU priporoča: Zanesljivo kaljiva semena, peso, pravo „Lncerao" in domače deteljno seme, vsakovrstne trave. Poljedelsko orodje, pluge, brane i. t. d. Zaloga železnine, kuhinjske posode, porcelana, stekla, šip, stavbenih potrebščin, Portland-cementa, oljnate in snhe barve, lakov ia firneža. Vedno sveže špecerijsko blago, špirit, raznovrstno 94 26-9 žganje in deželni pridelki. Prodaja na drobno in debelo! Najboljša in najcenejša prva delavnica ur ter === trgovina z zlatnino in srebrnino = Ivan Levičnik v Kranju, nasproti tvrdke Peter Majdič, „Merkur". Eeoejše kakor po cenikih t No kupujem od prekupcer! Sprejmem in izvrHm vsa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Istotako sprejmem vsakovrstno slatnino in srebrnino v popravilo. — Posebna se priporočam v nakup ženinom in nevestam. — Železničarjem in snaneem dajem tudi na obroke. — Sprejmem optične stvari v popravilo. — Na saht* vanje izvršim *udi vsako popravilo v osmih dnoh. — Priložnostni nakup! 74 52-12 55 * Pozor S Vsak svoj mlinar! i — B 01 i/l Glinaste peci štedilnike, banje ia kopeli, kakor tudi kipa, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cena priporoča Avgust Orelse ce I.§PI#§ fl P ai H ■B if i: S 2 5 Veliki zaslužek! Kakšno težavo in sitnosti provzroča mletje žita kmetom posebno letos, ko povsod vode manjka, je splošno znano. Vsega tega si prihranile, ako si takoj posa-mezro. ali ce'a zadruga ali vas naročite moj zajam-:: čeno neprekosljivi mlin na smlrkovi kamni :: 99 KOMET" 71 52 50 prva in največja tovarn« ?iooi in ajinastih izdelkov v Ljubljani. ______S •S 8°,-aiS a •O S B ELQ Bih S 1.2 .fflln m 3F«"an Z e masi, Cjnbljaita '5 ** " 3g 26 Dunajska cesta „pri F.govcu". katere se lahko gonijo z roko, gepeljtii, motorji ali z \odo. JL>e>l«jo čudovito fino trx lxiti'o ! Cena takega milna je od K 600 — do K 2.200 In melje na uro od 200 do 500 kg žita. g