PROSVETA CLASILOISLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ i^^ZLTfEr CHICAGO, ILL., TOREK. 14. JUNIJA (JUNK 14), 1938 Uiatfatfkt te ^vmmUkl preate MIT BmU Uw»kk km. Offles of Pabttoatloe: IM7 South Uwnd*l« Ato. •Mi T«rlr fiTKV.—NUMIIKK 116 for aufltef at ipodal vate of poeta«« provtdot fat te aoetloa 1101, Aet of Oet t, ltlT, aatkortaed ob 14. ltlS jiiiti obnovili prodiranje proti Valcnciji OPOR PROTI VOJNI V FRANCIJI te, 13. jun. — Virginio Gay-Brednik lista II Giornale ilit, piše, da je francoska jrvencija v prilog Španski dski vladi vzrok, da se je bri-italijanskih legionarjev Um v Španijo. 'Junaški italijanski legionar-t gpet aktivni v španski ei-i vojni," pravi Gayda. "Stoto spet v akcijo, ker Fran-lMiflg« Špansko vlado z orož-in bojnim materialom." kyda tudi citira imena fran-dh generalov in drugih vi-čaatnikov, ki so v službi uke vlade in se borijo proti rnikom. iye, Francija. 13. jun— iitična armada 20,000 mož jt približala Castellon de la j v svojem prodiranju proti aciji,. glavnemu pristani-iu mestu lojalistične Spa-ob Sredozemskem morju, imbna črta, ki je ovirala liranje fašistov proti morje bila včeraj pretrgana in ■generala Miaje se je u-mila iz Albocacerja proti ilji. Poročilo iz fašističnih virov tesi, da so prve čete že pro-do Castellona, dočim loja-trdijo, da ao. bilL upor nil* ivljeni pri Villafamesu, de-1Tnmj lilj sever noža pad no od ornega mesta.) fašistični armadi na tej iti so tudi italijanski legio-i. Ti ao včeraj prekoračili Segarro in okupirali obrež-ito Oropeaa, ki leži enajst •evernovzhodno od Castel- 13. jun.—Bivši premier re Flandin je včeraj pozval t pristaše, naj vodijo opozl-proti vojni. Izjema naj bi le v slučaju sovražnega na-i na Francijo. V govoru na fcnciji svoje stranke je ndin dejal, da se je nevar-iibruha vojne v Evropi po-^ in priporočal je arbitraži naj bi preprečila kon-> Obdolžil je Daladierjevo ) vmešavanja v špansko ci-»vojno. Dalje je rekel, da J pred nekaj tedni priprav-mobilizirati armado, ko Je slovaški pretila nevarnost "'je nemške oborožene sile. urgiral nevtralnost v špan-0v«lni vojni, kar bi pospeši-*ajanje glede sklenitve prilega pakta z Italijo. pomorske baze Angleški vojaški krogi alarmirani London, 13. jun. — Angleški mornariški krogi ao vznemirjeni zaradi poročil, da Italija utrjuje svoje pomorske baze ob Sredozemskem in Egejskem morju. Kljub strogi italijanski cenzuri, je prišla v London vest, da Italija gradi novo pomorsko bazo na otofku Le ros u v Egejskem morju. Ta je eden otok v grupi otokov v tem morju, ki ga je Italija dobila po vojni s Turčijo 1. 1912. Ta otok je Italija izpremenila v močno trdnjavo. Informacije, ki jih je Anglija dobila, se glasijo, da je ta otok bolj utrjen kakor Malta, angleški otok v bližini Sicilije. Na podlagi nedavno sklenjenega dogovora med Anglijo in Italijo bi morala slednja obvestiti pr.o o gradnji novih pomorskih baz, kar pa »e ni zgodilo. Po statističnem poročilu, ki ga je italijanska vlada pravkar objavila, utrdbe, ki jih je Italija zgradila na otoku Lero-su, se lahko primerjajo utrdbam v Gibraltarju. Uwis miri frakcije v avtni uniji Člani ek»ekutive unije v Wa»hingtonu fas zamajal evropske države ___ - ubiti in dvajset r*njenih v Belgiji 18. jun. — Potresni ■V1 ™ »"teli izvor v Sever-•Jft «o zamajali pet dr-* AM>je i« prej omenjeno hčer, v stari domovini pa dve hčeri. * KONGRESSE OVEKOVEClL Z NOVO FARSO Pod novo postavo bodo konzumenti prišli z dežja pod kap ZAKON SLABŠI OD SEDANJEGA Železniške kompanije posvarjene Protesti proti mezdnim redukcijam t — ^ Waahlngtou, D. C. — (FP) — Nejevolja, ki se očltuje v kongresu proti načrtu železniških kompanij, ki hočejo reducirati mezde, se je razširila v zadnjem času na uradne kroge v več državah. Najbolj oster protest proti nameravani redukciji je zdaj izrekel George H. Earle, governer Pennsylvanije. Posvaril je magnate, da se Igrajo z dina-mltom v svojih poskusih, da potisnejo mezde navzdol. DrugI governer je Elmer A. Benson iz MInneBote. On je tudi odločno nastopil proti znižanju mezdnega staadarda železničarjev. Earle Je poslal protest vsem kompanljaim, kl operirajo železnice v njegovi državi. "Kar potrebujemo, je višja, ne manjša kupna sila", je dejal governer v svojem protestu. On je tudi pobil argument magnatov, da so prisiljeni znižati mezde, ker nI meddržavna trgovska komisija dovolila dodatnega zvišanja tovornih cen. "Kompanije so d<*>!le vse, kar so zahtevale, od komisije/' Je rekel Earle. "Ako bi dovolila dodatno zvišanje tovornih cen, ne bi železnice ničeaar pridobile. Tovorni avti bi pr<»vi«ll promet v večjem obseku in železnice se ne bi izvlekle iz krtee." , Edini odgovor, kl ga Je Earle prejel. Je prišel od M. W. Cle-menta, predsednika Pennaylvan-ske železnice. Ta pravi, da železniške kompanlje ne bodo umaknile načrta glede m- zdnlh redukcij. ' { bombnega letala, v katerem so se vozili, odlomilo in Je letalo treščilo na Ua v bližini Delava-na. Waahtngton. — (FP) — Nižja zbornica kongresa, kot prej senatna, je ameriškim masam kot konzumentom priložila novo zaušnico, ko je sprejela osnutek za nov živežni in drogerljskl zakon (pure food and drug aet). čt postane zakon, kar se najbrie zgodi, bodo konzumenti prišli » dežja pod kap, ker jim faktlčno ne nudi nobene protekcije. V resnici je le gorostasna farsa. ski zakon se vrši v kongresu še več let, odkar so Washlngton zasedli "novi dealerjl". Originalni osnutek, predložen v obeh zbornicah leta 1933, je res pomenil temeljito izboljšanje obstoječega zakona za reguliranje živežne in medicinske Industrije. Vsled tega so proti njemu takoj nastopili vsi prizadeti Interesi — tovarnarji, trgovci na debelo In časopisni magnati — ln bil je kmalu pokopan. Voditelj teh interesov je v kongresu senator Copeland, demokrat l« New Yorka, kl obenem za neko družbo oglaša po radiju — za lep denar — patentne medicine. Po mnogih letih Intrig ln zakulisnega barantanja je prišel pred obe zbornici kongresa nov osnutek, o katerem pravi Unija konzumentov, d« Je tak "kot hi ga sestavili najbolj notoHčn! lemcnti živežne in drogerljsk« industrije. Sigurno Jim daje vse, kar so kdaj pričakovali v svojih najbolj optimističnih momentih. Osnutek predstavlja največje In povsem preračunano izdajstvo Iitteresov konzumentov." Sedanji živežni in medicinski zakon nI dosti boljši od Blaževe-ga žegna, ker praktično ne določa nobene kazni za kršilce. Sleparske oglaševalce žlvežna komisija lahko "kaznuje" le a — svarilom, s svojimi "odnehajte" odloki. Ameriški trg Je kljub temu zakonu poplavljen z ničvrednimi in nevarnimi medicinami in drugo robo. Toda novi zakon bo še večja farsa, ker daje tovarnarjem, o-glaševalcem ln trgovcem š« večje ugodnosti Proti vsakemu odloku zveznega poljedelskega de-partmenta, ki bi izvajal zakon, bi lahko prizadeti interesi nastopili na vsakem izmed 86 zveznih sodišč in izposlovall sodnljsko prepoved. Ce bi vlada po dolgih sod-nljsklh procesih končno zmaga la, med katerim časom bi tovarnarji ln prodajalci ničvrednih a-II škodljivih medicin ali živeža imeli proste roke, bi tl Intereai lahko šli nato na drugo sodišč« in pričeli z novim procesom. Vsled tegs temu zakonu nasprotujeta oba zvezna depart menta, poljedelski In Justlčni. Poljedelaki Ujnik Je kongresni-kom v pismu povedal, da hI bila administracija zakona radi sekcije 701(f), kl določa sodnljsko proceduro, popolnoma onemogočena. On pravi, da Je bolje, da o-stane audanji zakon v veljavi. Justlčni department pa pravi, da bi lahko Imel samo s tem sako« nom polne roke dela, ker bi morali njegovi odvetniki leteti od aodišča do sodišča. Po nižji zbornici sprejeti osnutek Je še slabši kakor oni, ki Je Ml sprejet v senatu. Vsled tegs Je senator Copeland priporočal kolegom, naj tudi senatna zbornica odobri osnutek nižje sborni-ee. i K on zu m en te ao v obeh ibor-nkah pustili na cedilu večiaoms tudi tako zvanl "progresivni" senatorji In kongresnUti. Vzrok Je v tem. ker so konzumenti slabo organlsirani. Cehi ograža jo mir, pravijo v Berlinu Vodja nacijske stranke napadel češko vlado Berlin, 13. jun. — Najbolj hujskajoč govor, kl ga je Nemčija slišala v zadnjih letih, je bil včerajšnji govor Rudolfa Hessa, voditelja nacijske stranke. On je govoril v navzočnosti diktatorja Hitlerja ln množice 600,000 ljudi v Stettinu. Hess je dejal, da koraki, katere je nedavno podvzela Češkoslovaška, so ustvarili situacijo, kl se dosti ne razlikuje od vojnega stanja. Poveličeval je nemško oboroženo silo ln Izjavil, da bo Hitler ščitil sudeUke Nemce, "češkoslovaška ne more vzdrževati reda In miru v svojih mejah," je rekel Heaa. "Niti ne more ščititi svojih državljanov. . Mobilizacija, ki jo ]e nedavno od rodila, ograža evropski mir." Vodja nacijake stranke je dalje rekel, da ao bile govornice o gibanju nemških tet ob meji Češkoslovaške brez podlage. "Hitler ljubi mir," Je dejal Hess, "toda opozoriti moramo svet, da to ne more smatrati za šibkost Nemčije. Kdor misli, da bo lahko žalil ln Izzival nemški narod, ne pozna tega naroda." Hitler je tudi govoril nekaj minut V svojem govoru Je dejal, da bodočnost Nemčije sloni na dveh stebrih — na armadi in nacljBkl stranki. Volitve v sovjetskih republikah Stalin dobil večino glasov Moskva, 18. Jun. — Republika Georgia Je včeraj Izvolila 287 članov sovjetske zbornica ln Stalin, ki Je bil rojen v Oeor-gijl, je dobil največje število glasov. Armenija Je tudi Izvolila 266 kongres sprejel davčni načrt (S. 8912), katerega Js predlo«!-lo višji zbornici 27 senatorjev za "razprofitlranje" vojne. Enak o-snutek je bil predložen tudi v nišji zbornici. Osnutek določa visoke vojne davke na dohodke In drugo imo^ vinor- namen te postave, "da nobena ossba, ki živi pod JurisdikciJo Združenih drŽav, ne profitira na kakršenkoli način od vojne, v katero ao ali bodo zapletene Združena države." Osnutek ne predpisuje nobene mobilizacije ali kakšne diktature sa časa vojne, marveč le teftke davke, kate^ re bi občutila sleherna oseba. Predlagani zakon določa selo stroge dohodninske davke. Bazični dohodninski davek bi inašal šest odstotkov, kl bi ae aa samska oeebe pričel s $600 letnimi dohodki, aa družinske glavarje pa a tisoč dolarji dohodki (nad to vsoto Je $100 popusta za vaa-ko odvlano osebo — otroka etc.), Potem bi ae davek aelo naglo stopnjsval ln bi anašal 98% na vae dohodke, kl bi anašall nad m0» na lato. KerporacIJskl profili pa bi bili obdavčeni od 16 do 100 odstotkov. Z drugo besedo: vojno bi pri žepu občutil skoraj sleherni prebivalec Zdru-ženih držav, navadni delavec, farmar in bogatin. Pod takim zakonom bi kapitalisti, mali In veliki, bolj težko grmadili bogastvo, kor bi morali globoko posegati v Žep za financiranje vojne. Milijonov bi akoraj ne mogli apravljatl v žep. Razumljivo je, da med njimi ne bo nobenega navdušenja aa tako vojno, oziroma za ta zakonakl o-snutek. Skoraj pa nI misliti, da bo sprejet, ker bi bil slaba hrana aa "patriote" in 100% patri-otiaem. Sploh bi bil čude«, če ga sprejme kongres najbolj kapitalistične države na svetu, Ta osnutek, ki ga pqfplraJo tudi Veterani tujih vojn, so predložili senatorji Bona, Nye, Po-' pe, Clark, Vandsnbefg, Neely, Frazier, Lundeen, Shlpstead, Capper, LeKollette, Reynolds, Bulow, Hatch, I*e, Johnaon (Colo), McCarran, Bulkley, B«r-ry, Thomaa (Okla.), Murray, Smathcm, Donahey, Gillette, Schttarta In Hughes. V nižji zbornici ga je predložil kongrea-nik Maverick ia Tezasa. Cikaika policija aretirala predsed• nika unije CIO Chicago. — Clkaška policija Je aretirala Jameaa B. Careyja, predalnika unije United Klec-trlcal, lUdio and Machine VVork-ers, In šeat drugih Članov te u-nije CIO, ker ao pred hotelom Kdg«mat*r Keach raadajali letake, a katerimi so informirali člane konvencije trgovcev radl-oaparatov o izprtju delavcev pri PHiico Co, Izpuščeni so bili na prosto pod $100 varščine za vsa-kegs. Čevljarji zastav kali proti redukcijam Philsdelphis, — Radi redukcije mezd ao zastavkall delavci pri Keyatone Hlipper Co. In pri Brook« Shor Manufacturlng Co. Stavko vodi čevljarska unija CIO. ___ IKOITITI T , — PROSVETA THB ■NLIGHTBNMIOft V LASTNIMA Kritika Adamičeve knjige Ameriška literarna kritika Je poeeben kompleks, k I se ne da mimogrede označiti z nesenim tehtnim imenom. To Je špeclelna žival, ki ee je razvila samo v Ameriki in kdor se ne potrudi, da Jo dodobra raztelesi, ne bo dobil o njej objektivne sodbe. Da je profesionalna kritika precej bližje businessu, kakor pa kakšnim pravilom ali standardu Hterature alt celo umetnosti, ne bo daleč od pike. To je rečeno le mimogrede, ko prelistavamo kupček izrezkov s kritiko najnovejše Adamičeve knjige "My America." Izrezki ao večlno-ffil tz newyorških tn čikaššiih dnevnikov in revij. V splošnem je kritika, kolikor je imamo do danes v rokah, zelo naklonjena Adamiču. Do malega vsi kritiki se strinjajo v trojem: da je Louis Adamič izvršil s to knjigo ogromno delo, da Je prodrl v bistvo amerlčanstva In da si Je ohranil svoboden um. Zadnje pa najbolj poudarjajo. Vsi vidijo v delu močno socialno plst, ampak ta socialna plat — socialni ton, barva "or what you will" — je pristno ameriška! Kritik pri Hearstovih listih ves vzhičen — in drugi nič manj vzhičeno — opozarja, da Adamič ni privezan na nobene politične In socialno-ekonomske dogme! Mož, kl plava nad strankami, frakcijami in tabori l Mož, ki ne vidi rešitve AmeriVe v pričujoči kritični dobi v nobenem socializmu, komunizmu, stalinizmu, fašizmu — sploh v nobenem "Izmu", marveč to z mirno vestjo prepušča Ameriki, kl Je v tem ozlru edinstvena, sama svoja, in ki "najde vsestransko rešitev samo v sebi .,." * Nekaterim se ne dopade, ker Adamič odklanja ADF, v tolažbo jim pa je, ker Adamič ne zaupa tudi l*wisu in z nekim strahom zre na njegovo diktatorsko naturo. To mssno poudarjanje Adamičevega nad-strankarstva in socialnega "free-lancerstva" je res značilno — skoro sumljivo. Od kdaj pa je Amerika v realnosti tako "sama svoja" In Indiferentna za vse importirane "izme?" Mar je načelo "lalssez falre", za katerega so ameriški burbonci pripravljeni umreti na barikadah, pristno ameriško? In umeriško krščanstvo, o katerem trdijo njegovi predstavniki, da Je bilo In mora ostati |>odlaga ameriškemu življenju, je morda Imelo svoje rojstvo v Ameriki? Da se Adamič noče politično in socialnoekonomsko nikamor uvrstiti, najbrže ne bo vzrok v tem, ker je prepričan, da so vsi "Izmi" Jalovi; — prej bo vzrok v tem (kar pa Je le naše ugibanje), ker se hoče gibati v Čim širših krogih. 0|>azili smo, da Je Adamič simpatično sprejet med komunisti (srbohrvaški komunisti so imeli in morda še imajo njegovo ime v nekem svojem odboru) kakor med aocialisti, med IM>eralcl in progresivcl vsake vrste, med demokrati newdealskega kova in mod "priatno" ameriškimi radikalnimi cerkvenjaki. In baš to Je, kar Selijo založniki njegovih spisov! Pisatelji opredeljenih idej, ki jih glasno izjiove-dujejo, najdejo slab knjižni trg v Združenih državah, če nimajo izrecno hurbonske znamke. In kako Je to, da ameriška literarna kritika, ki Adamiča tako hvali, vidi baš v tem njegove najUiljše lastnosti? Mar je samo to kakšna kvalifikacija za dobrega llterata? — Zdi se nam. da je baš U stran kritike Adamiču kvarna. ker postavlja v ospredje nekaj postranskega, zanemarja pa ono, ki mora biti kriterij vsake reane. zrele ln objektivne kritike. Na primer Adamič ima — vsaj z našega stališča — nekatere vrline, ki jih ameriška kritika enostavno ignorira. Poglavje Adamičeve knjige o "novih Američanih" — druga generacija ali tu rojeni otroci priseljencev — kritika komaj omenja. To velja aa večino kritikov, dasi Je to poglavje žeto važno tudi za širšo ameriško Javnost. To je problem, ki ga je Adamič prvi načel. In čeprav gleda v več osirih nanj |*»grešno, je vendar odkril nekaj konkretnega, o čemur se bi lahko napiaale debele knjige. Kritika je doslej docela ignorirala nesrečno Adamičevo poglavje o "duhu" hrvaškegk faj-moStra iz okolice Pittaburgha. To je dobro. Najbrže ne pripisujejo temu zaletu nn prag metafizike oziroma ljudskega mita nobene res-noeti . . . H koncu rečemo brez obotavljanja, da nam zelo ugaja «xtha Etblna Kristnnn. katero je prezentlral Ivan Jontez v angktkl »ekclji IW letarra, glede Adamičevega pisateljevanja. Kristanovo mnenje, da Adamič piše prehitro, bo Jako blizu reanici. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Pirčero riba r en je v kalnem Cleveland. V uredniškem članku A. D. z dne 8. junija pod naalovom "Brezuspešno delo" toči Lojze Pire (ali Debevc) krokodllake solz«' nad J8Z, ker se Je po njegovem zatrdilu baje ločila od svoje matice, ameriške socialistične stranke. Pire razlaga svojim čitateljem — seveda onim, ki čitajo le njegovo trobilo in katerim je pod grožnjo pekla zabranjeno slišati tudi drugo plat zvona—češ, kaj so še socialisti dosegli in ali so komu že samo za en doalr koristili. V Proletarca se zaletava, češ, da samo od koiekte životari. <. Brate i druže Pire: od česa pa vaši varovanci — patri in cerkve — životarijo in kakšno korist ima sploh ljudstvo od njih? VprsAam ga, ali mu je kaj znano, koliko je že socialistični stranka storila v korist aocialne zakonodaje — starostne pokojnine, brezposelnostriega zavarovanja itd — pomagala unijam v njih boju in tudi delovala za razne druge delavske postave? Pire aeveda ne bo priznal tega, ker bi se a tem samega sebe udaril po zobeh. Toda dejstvo je, da so bili prav socialisti pionir-ji vae delavske Hocialne ln dru- ge zakonodaje, (Točim je Pire vae to bojkotiral. V svoji fliki ni botel niti oglašati, kdaj se vršijo seje pokretov za razne delav-ake postave, ker je to po njegovem mnenju vse rdečkarska tra-parija. Nazadnje nam "druže" Pire avetuje, naj likvidiramo atranko in se pridružimo njim— ameriški pirčevlni in lažidemo-kratom — pa bo volk sit in koza cela. Pustimo AD, Pirca in Debev-ca, naj ribarita v kalnem, dokler je še kaj alepih kalinov* Apeliram na vse zavedne delavce in delavke v Clevelandu in okolici, da se udeležijo piknika, ki ga priredita soc. klub št. 27 in pevski zbor Zarja dne 19. junija na Plntarjevi farmi. Loula Kocjan. pil pevski zbor Prešeren iz Pitts-burgha, ki je zapel "Venček narodnih pesmi", "Slovanski brod", "Igra kolo" in "Cigan pobil ciganko". Prešernu sta sledili mladi hčerki Paula Kluna, Elaie in Josephine, ki sta zapeli več krasnih slovenskih in angleških. 0-be sta Članici mladinskega zbora Prešerna. Po teh pevskih točkah je nastopil Matt Petrovich iz Clevelanda, ki je v jedru dejal, da SNPJ pomaga gojiti tudi slovenske domove. On se Je ustavil pri nas na poti iz Johnstowna, kjer je bil na slavju 30-letnice društva št. 82. Nato je zopet nastopila Savica in zapela "V boj", "Slovo" in "Mi smo mlada garda". Za Savico je nastopila tretja, šestletna hčerka Paula Kluna Terezija in zapela "Kje je moja mama" in "Le pridi". Potem je naš kvartet (pisec, Rudolph Povirk, Frank Zorko in Anton Vitigoj ml.) zapel pesem "Jaz pa za eno deklico vem . Po kvartetu je nastopil Andrej Vidrich, ki je govoril o razvoju in pomenu naših domov. Zadnja točka je bil nastop treh zborov — Savice, Bleda in Prešerna — kl so zapeli pod vodstvom Jose i hine Bukolich-May "Slovenec in P» H O proslavi Doarove obletnice Weet Newton, Pa. — Na spominski dan, 30. maja, ko smo obhajali 20-letnJco Slovenskega doma, je bilo vreme zelo kislo in mrzlo in Je zgledalo, da bo vsak čas začelo deževati. Mislil sem, da bo šel ječmenovec bolj slabo Izpod rok. Toda okrog poldne se je solnce pokazalo izza oblakov in takoj smo se bolje počutili. Posetniki so pričeli prihajati v velikih skupinah in so bili vsi prostori, spodnji in zgornji, natrpani. Točno ob tretji uri Je podpisani otvoril program, pozdravil navzoče In na kratko orisal začetek Slovenskega doma. Omenil sem tudi, da jih mnogo manjka s te slavnosti, ker jih že krije črna zemlja. Nato je nastopil pevski zbor Savica, odsek Doma, kl je zapel "Delavski pozdrav". Njemu je sledil zbor Bled iz Libraryja s pesma-mi "Majnlkova", 'Triglav" ln "Rožmarin". Nato je nastopil mladi Stanley Pfevc, ki je govoril v angleškem jeziku o delu Domovih pionirjev. Njemu sta v duetu sledili mladi Stefi Zupane in Gloria Malasky. ki ,sta zapeli "Planinsko". Nato je nasto- rvaP: Omenim naj še trud Paula Kluna iz Pittaburgha, ki je s sabo prinesel mikrofon in z njim opremil naš oder, kar Je bilo tudi zame bolj pripravno. Po zaključku sporeda sem se vsem pevcem, govornikom in posetni-kom zahvalil za sodelovanje. Po programu je bila pripravljena večerja za vse, ki so sodelovali pri sporedu. Ko smo se okrepčali, smo se pričeli vrteti ob zvo-» kih godbe Jožeta Koračina iz Vukona. Udeležba je bili> zelo velika, večja kot sem pričakoval. Obiskali so nas v lepem številu iz raznih držav in naselbin. Želim, da bi ae zopet udeležili 25-let niče našega Doma in da bi našli spet tako bogat program ko ob tej priliki. Joaeph Zorko, tajnik. ' Z Železnega okrožja Minneaote Iluhl, Minn. — Po železnem okrožju kakor po vsej Minrteso-ti je v teku vroča volilna kampanja. V glavnem je boj med republikanci in farmer-laboriti. V republikanskem taboru se je zbrala vsa reakcija, v farmar-sko-delavskem pa napredne sile delovnega ljudstva. Volilcl! Ne dajte se potegniti za nos republikancem, ki v volilni kampanji obljubujejo vse. Glasujte za kandidate, ki ao bHi nominirani od unij in farmarsko-delavske stranke. Ti kandidatje so: Za governer j a E. A. Benson, za podgovernerja J. J. Kinzer, za državnega blagajnika C. A. Halverson, za tajnika P. A. Ras-musen, za avdltorja J. T. Lyons, za generalnega pravdnika W. S. Ervin, za tajnika vrhovnega sodišča I. C. Strout, za kongres-nika v 8. distriktu John T. Bernard, za komisarja železnic in skladišč H. R. Atvvood, za senatorja 00. distrikta Richard Kel-ly in za poslanca Oscar Wid-strand. Za uradnike okraja St. Louia pa je farmarsko-delaysks stranka postavila sledeče: Za še-riga J. H. Reinarza, za odvetni- ka M. H. Greenberga, za šoistoa- ga superintendenta Arthurja Lam peta. za blagajnika O. P. Langdahla, za avdltorja K. C. Sermona, za vrhovnega sodnika H. M. Gsllagherja in za pomožnega (associate) sodnika pa Carla Eastwolda. Vsi ti kandidatje so na far-marsko-delavski listi na železnem okrožju. Priporoča se, da glasujete za vse, posebno za Greenberga, ki je aktiven v delavskem gibanju in unijah in je za zvišanje davka jeklarskemu trustu oziroma rudniškim druž- bam. - Za državnega poslanca kandidira v 60. distriktu tudi 27-let-ni VVilliam A. Berlin, sin slovenjih staršev. On je napravil višje šole (kolegij) in je tajnik mladinske sekcije trgovske zbornice v Hibbingu in svetovalec splošne (national) mladinske organizacije Ameriške trgovske zbornice. Kandidat farmarsko-delavske stranke za poslanca v tem distriktu je Oscar Wid-strand. Poročevalec. tudi v Fašizem dviga glavo Ameriki Akron, O. — Nedavno sem čital v Prosveti neki dopis, da je brezpomembno toliko pisati in govoriti o fašizmu, češ, da v Združenih državah ni te nevarnosti. Ce bi bila večina ljudstva enakega mišljenja kot ie pisec i mom. Toda če Čitamo domače (ameriške) liste, se vidi, da je v Združenih državah danes velika agitacija za fašizem. In za to propagando je dosti denarja. Vzemimo na primer, kaj se godi v državi New Jersey, ki ni v Nemčiji ali Italiji, marveč v Združenih državah. Ali ni ono, Icar se je zgodilo Normanu Tho^f masu in drugim v Jersey Cityjtl in Nevvarku — fašizem? Citali smo tudi, da so v paradi V New Jerseyju nosili Hitlerjevo zašta-vo. Kaj to pomeni? Mar to, da v Združenih državah ni fašistične nevarnosti? In to se ne dogaja samo v New Jerseyju. Tukaj v Akronu je policija dne 27. maja napadla delavce pri Goodyear Co. prav napravila rekord policijskega terorizma v zgodovini Akrona. Mi moramo še več pisati proti fašizmu in se tudi primerno organizirati, da ne bomo napadeni kar čez noč. Fašizmu je treba nasprotovati, dokler nI prepoz^ no. Tukaj v Akronu je dosti fa šistov. Kdor ne verjame, se pri^ de lahko sam prepričati. Z delom je tukaj tako alabo, da ni bilo še nikdar slabše. Je edino relif in WPA. Martin Klarkh. 11 Jone; k»kor hitro delavcev več ne potrebujejo, Jfh družbe vržejo v naročje vladi. Slovaški klerikalci zahtevajo samostojnost. Torej trditev, da se klerikalci ne 'počutijo" dobro v demokratično usmerjenih državah, je na mestu. Po praških ulicah na Češkem je korakalo sto tisoč članov soc. stranke v znak delavske' solidarnosti in moči stranke. Vidite, to je tista sila, ki vzdržuje če-hoslovaško demokracijo na površju kljub fašističnim valovom, ki butajo ob njene meje od vseh strani. Češko delavstvo vidi edino moč le v svoji stranki. Oni nfe posnemajo znano šaljivko o konju, kakor mnogi tukaj, ki vedo, v kateri dolini je konj, klub temu ga iščeo v drugih dolinah ... Ameriški komunisti so pri o-tvoritvi njihove letošnje konvencije peli znano ameriško himno: 'Star Spangled Banner* in 'Arise ye prisoners of starvation/ Radikalni literaturi, ki leži1 v komunističnih omarah, lahko preti nevarnoet. Ampak upati je, da ne bodo posnemali—Hitlerja .. Kot Je že običaj pri tukaj šnjem Obzoru, da he hrani prostora za "odlične" osebe. Zato je te vrste odlikovanja bil deležen ob času obiska te naselbine tudi ljubljanski načelnik Adle omenjenega dopisa, bi bila Atne- tudi ljubljanski načelnik AdUn M^np^lj^i vojna "demokracija" je vel rika sevŽa varna ^HP M Ampak Obzorse je vsvoji ginjenosti do ljubljanskih gostov približal preveč k luči, kb jo priobčil, da ga politika v Jugoslaviji ne zanima, najsibo na krmilu vlade kdorkoli, samo da se obdrži ime Jugoslavija. Ime! Vidite, to je glavno! Torej urednik Obzora je pripravljen poljubljati roko vsakemu "firarju", ki bi prišel na kr milo vlade v Jugoslaviji. SIcer nekateri to že dolgo vedo, toda sedaj je sam podprl to trditev. Obzor priznava, da se zanima za politiko, to je "za pomembno" politiko. In samo v Ameriki, toda jo je treba ločiti od naše "brezpomembne" ali tako zva-ne "čikaške" politike. Ampak v Chicagu imajo tu di "pomembno" politiko. Kdor po fašistoVsko. Omenjeno noč jr je 1 žadpjih primarnih voli- tvah poslušal govore a čikaških radiopostaj, se je nedvomno prepričal o tem. Po Obzorovi logiki Je torej potrebno biti pri "pomembnih", da boš med "odličnimi." Fr. Matkovich, 104. Šifre na desno in levo Went Allis, W»s. — Boake Karter, ki piše članke za Her-stovo časopisje, je priskočil Fordovi družbi na pomoč, ki je v konfliktu s federalno vlado. Karter pravi, da je Fordova družba v prošlem letu naredila milijone prof i ta, medtem ko je v istem času Rooseveltova družba, ki je veliko obsežnejša, naredila milijarde zgube. "And Roosevelt Is trying to teli Ford what to do." 1 Ce bi Karter pisal članke za dobrobit ljudstva, bi še zraven pripomnil, da Fordova in druge družbe najamejo delavce le za prof it, da jim nagrmadijo mi- Godovanje ■ Benld, 111. — "Lušno je res na deželi, kjer hišča na ravnem stoji . . . Prav tako kakor pravi ta pesdm se nam je dobro goi dilo na 5. junija, ko nas je povabil Tony Gričnik na praznovanje svojega 61. rojstnega dne. Ton? nas je imenitno zabaval s šalami, pa tudi z vinom in pivom, Margareta pa s šunko in potico — sploh nam ni mknjka-lo zemskih dobrot. Tony ima veliko, lepo urejeno farmo, kar je vsekakor dobro, da vsaj kakšen Slovenec kaj napreduje. Proti večeru smo odpeljali domov njegova soeeda, Johna in Johano Novak. Johana nam je postregla s "pregretim" mlekom, kakršnega bi se še Frank Barbič razveselil. Pred odhodom smo Toneta nekoliko "poujčkali", ampak je bilo treba že dobro zagršbiti. Obema, Toni ju in Margaret, lepa hvala za fino postrežbo in prijetno družbo, v kakršni človek pozabi vae slabo. Jubilantu želimo še mnogo let zdravja in vsega dobrega. . Annie VVidmar. Mlad fant priznal ugrabljen/* frt urfkor dečka Miaml, Fla., 11. Jun.—Franklin Pierce McCall, 21 let star fant, je včeraj priznal, ds je on ugrabil in umoril Jamesa Ca-sha. petletnega dečka in sina bogatega trgovca v Princetonu, Fla. Fant je ain protestantov-skega pridigarja in je zdaj priznal, da je on prejel odkupnino 910,000. J. Edgar Hoover. načelnik federalnega detektivskega departmenta. ki je vodil preiskavo, je dejal, da je zadeva ugrabi jenja in umora dečka zdaj. ko je McCall priznal zločin, popolnoma pojasnjena. Tedenski odmevi Anton Garden ! PO KATERI POTP v Vojna "za demokraciio" in i V ustih k a p i ta 1 i sto \Mn ka pi ta H« ti / ^ n kov slepilna gesla, je ^ nje - socialistično - zrahljalo ^0* Dno mu je izpadlo ob napovX >, > ko so socialdemokrate ^ke druga za drugo položile socialni" polico, pozabile na protivojn^I^ nacionale ter v "narodni cirar2 J* ,n( veznice kapitalizma. 1 ^ Nemški socialisti — izvzema i in Roze Luxemburške J™di iŽSfl ju, ker so smatrali ruski cLTzem ^ "S zlo"; ruski socialisti — razen iJS cfje - so se izrekli za oZnfc* pred militarizmom nemškega kZ^Ti* ga smatrali za — "večje zlo" o? Ja* ker francoski, avstrijskitaiijanskT kakor tudi angleška delav8kaTrInk^!i, ciaHsti v Srbiji, Bolgariji in v Zd ^ vah so ostali zvesti socialističnim Ameriška socialistična stranka . svoje stališče do imperialističnih\ n "" kapitalizmom je vsaka vojna imperial na in do obstoječega družabnega .sistema famozni sentlouiski deklaraciji. Stopila . v akcijo in odprto nasprotovala amerto vstopu v vojno, vsled česar je vlada udar vso silo po stranki in vodilnih socialistih tine je bilo pometanih v ječe in uradi st marsikje razbiti. Vlada je sistematično tudi socialistične liste, več vplivnih socialistov, ki so po sent konvenciji izstopili iz stranke, bodisi ra«, jazni pred persekucijami ali pa vsled tegj so verjeli v — "vojno za demokracijo" I njimi so bili najbolj prominentni Chariaj ward Russell, John Spargo in Upton Sin ki so Vsi postali del vojne propagandi maši ne. Tako vidimo, da se v zadnji "vojni za „ kracijo", ki je bila kronana z banditsko" sajsko pogodbo ln Čije izrodek je fašizem, i morili le katoličani in protestanti te katoličani in protestanti druge dežele, so si v interesu "narodne obrambe", "r ga zla" in "demokracije" parali trebuhe socialisti — delavec proti delavcu, kmet kmetu. S tem v zvezi je zanimivo to, da niso poznali takšnega patriotizma. Po študije so dognale, da so med vojno na francoski muhicijski baroni prodajali in municijo Nemcem za ubijanje Fr nemSki kapitalisti Francozom za Nemcev. Slično so delali tudi angleški im riški kapitalisti. Vsi skupaj seveda za proflt. Vprašanje vojne je na vseh medni kongresih internacionale igralo ker je to med socialisti pač načelno vpr Na vseh kongresih so bili socialisti tem, da mora delavstvo preprečiti vojno i ko ceno. Na enem teh kongresov — mii leta 1908 — je intemacionala zavzela cionarno atallšče o tem vprašanju. V j« resolucija določala (1) poslužitev vseh «r za preprečenje vojne, (2) nobenih vojnih j d i tov »kapitalistični vladi in (3), ako pa" izbruhne kljub temu, tedaj naj delavstvo i korake, da jo spremeni v civilno vojno,J lasti vlade in strmoglavi kapitalizem. To resolucijo so potem ponovno potr nadaljnji kongresi druge internacionale. leto 1914 je pokazalo, da je bila le krp«' Ja. V predvojnih letih je razredno* delavstvo imelo trdno vero, da bo inte* la preprečila vojno in v vseh državah proti militaristom, če bi skušali pognatij lo v vojno. Zgodilo se ni nič takega, stvo je bilo pognano v klavnico bret « odpora mogočnih socialnodemokratiMB lavskih strank v Evropi. S tem je bila druga intemacionala v grob. Protivojno gibanje so revolucK socialisti skušali organizirati leta se zbraH na zimmerwaldlskem Konr Svici. Toda niso nič več dosegli kakor mer Henry Ford a svojo fsmozno kateri je dal nalogo, da mora "konrtu' božiča". Zimmerwaldski kongre* m t vagona je bilo naloženm U "a njih sta bila dva za-Sa ki pa »ta kmalu srečno otfa iz drvečih vagonov in se tem ^ila smrti. Od kraja, jer so se vagoni ^trgali, do ovenjega Gradca je 1« kilo-etrov, a to progo so vagoni -drveli v osmih minutah. Na ptaji v Slovenjem Gradcu so f vagoni na kretnicah iztirili. Jinek tega iztirjenja je bil plen. Vsa železniška proga je dolžini 50 metrov popolnoma orušena, tračnice odtrgane, del sipa porušen In vsi vagoni raz-LNekateri so se prevrnili ta-da so kolesa štrlela v zrak, ijim so kolesa sploh odletela. ugliu av "V"---m----- Bogo škode pa so vagoni na-ivili tudi na vsej progi, ki so predrveli. Vse kretnice vzdolž, so porušene, blizu postaje pfe pa je na tiru stala drezina sriborske progovne sekcije in njej trije člani sekcije in šo-, Drveče vagone so opazili L ko so bili kakšnih 100 me-w pred njimi, brž so poska-ili i drezine in se umaknili s oge. Vagoni so drezino zdro-in kosi drezine so zleteli tu-po petdeset metrov daleč. Ve-sreča je bila, da sta osebna fona, ki sta bila priključena tovornim vagonom, ostala v uvenjem Gradcu, sicer bi ne-eca zahtevala tudi mnogo člo-ikih žrtev. Gmotne škode je nesreča porodila za nad milijon dinar; Proga je tako razdrta, da je dva dni moral vršiti pro- it s prestopanjem na slovenj-aški postaji. 'od vlak. — V Dravogradu je ob novem mostu vrgla pod tk 32 letna zasebnica Eliza impoševa iz Črnuč pri Dravo-*Ju. V obup so jo tirale ne-®^ne družinske razmere. Lo-motiva je nesrečnico odbila, je obupanka obležala ob pro-razbito lopanjo in je kmalu to podlegla poškodbi. fie ena železniška nesreča. — i«u postaje Tezno pri Maribo-je pripetila huda nesreča letnemu vajencu Ivanu Hri-Prekoračiti je hotel slepo a je tisti hip pripeljala lokomotiva, ki je mlati fanta odbila na nasip. Obli je nezavesten, s hudimi norimi poškodbami, kožo pa 1 J* i glave kar skalpiralo. V nišnici se trudijo z njim, a »odhe so tako hude, da jim fant najbrže podlegel. »rtna nesreča motociklkta •®boto 28. maja proti veče- * j« °dpeljal iz Ljubljane J* v Brežice oficir Vekoalav kapetan I. stopnje. Pe- * J« na svojem motornem *u Novo mesto. V St. P« s* je zgodila huda Konec trga mu je nasproti avto šentjer-■"•*» trgovca Frančiča. Avto Jr'1 '»»mik sam, v njem pa * mn,*o |K»tn^v. Motoci-^ avto *ta trčila s tako si- * ZHenka vrglo nad 20 P" watl Obležal je ne- Ii______ . SKLADlftCB SE JE ZftUdlIX> IN POftOPAI/) DVA ČLOVEKA prvega ao ftmalu rešili, drugi ae bori sa življenje . ugotovili, da ftei 5Z rpb*r- (tesno '■'omljeno nogo. vdrt "»»ne poškodbe, ki u ,mrt podMM- Ufn, k,« iji dan 4l,Ja bo Šr Alenko je res že ns-P°*kodbam podlegel, nu ^ " kdo je ki - ie zgodi- ... ves poškodovan. Zdravniki v bolnišnici so ugotovili, da ima vtisnjen prsni koš, nalomljeno hrbtenico in težke poškodbe po vsem telesu. Morda bo FerjanČifl kljuboval poškodbam in jim ne bo podlegel, toda za delo ne bo več sposoben. » Ferjančič je razložil, kako se je nesreča dogodila. V skladišču sta stali dve grmadi desak, ki pa menda niso bile popolnoma previdno fin pravilno zložene. Med obema grmadama desak je bil hodnik. Nenadoma so se u-sodno uro deske nagnile, obs sklada desak sta se nagnila proti ostrešju, pritisnila ns ostrešje in stranske opornike, ki tega pritiska niso vzdržali. Baraka se je zrušila in pokopala podse Ferjančiča, ki je stal ravno med skladoma, in Piščanca. Komisija je ugotovila, da so se cementni podstavki, na katerih so stoli stebri, nosilci stre-i he, vdrli v zemljo — in da deske v skladih niso bile zložene pravilno. Zato sta se sklada nagnila ln podrla stebre in s tem vso barako. Ferjančičevo stanje je nevarno. Uboj pri Celju. — V Levcu pri Celju so se v Majdičevi gostilni stepli trije fantje, ki jih je go* stilničarka skušala pomiriti, a ji ni uspelo. Zato je poklicala na pomoč 31 letnega delavca Josipa Jankoviča, ki je bil v isti hiši na obisku pri svojem prijatelju. Ta je fante miril, toda fantje so napadli njega. Tedaj ao pristopili še drugi goetje in vrgli fante iz krčme. Zunaj je spet stopil k njim Jankovič in jih mJ-ril. Nenadno pa je nekdo izmed njih potegnil iz žepa noš in ga zasadil Jankoviču v prsi ter mu prizadejal veliko rano. Jankovič se je takoj zgrudil. Prepeljali so gs v celjsko bolnišnico, kjer ps je že naslednji dan umrl. Zsn-darmerljs je vse tri fsnte prijela. Eden je iz Levcs, drugi i« Ostrožnega, tretji iz Arje vasi. Umora je osumljen Viktor Ki iz Arje vasi, ki dejanje taji, o-stala dva pa izjavljats, ds je zločin naprsvil Viktor K. Sodišče je uvedlo preiskavo. V narasli M«ri «Umll. — V Cm u reku je Mura naplsvlls truplo mlsjšegs moškegs. V njem so spoznsll 30 letnega delavca Franca Tišlerja iz Sladke gore, ki je bil zaposlen v sladkogor-skl tovarni lepenke. Ko je narasla Mura pred tednom poplavljala polja in prinašala s ašbo les iz svstrijske Nemčije, je TIŠ-ler lovil less iz Mure. s je pri tem padel v reko in utonil. , litja operna predstava—Verdijev "Rigoletto" t Letos je ljubljsnaks opers na novo naštudirala Verdijevo sna no opero "Rigoletto". Glaabeno jo je nsštudlrsl novi mladi dirigent naše opere Demeter Zebre, zrežiral pa jo je vftftj« režiaer Oaip Seat. Vloga dvornega norca Rigoletta je najboljšs vloga bsritoniaU Primožiča, zato jo je pel in igral tudi letoa. Dosegel je z njo velik uspeh. Prizore posmehovanja, očetovske ljubezni, tragike, maščevanja in obupa je odigral in odpel mojstrsko. Vlo-firo mantovanskega vojvode je i-gral tenorist Banovet, ki je imel s to vlogo menda svoje najlepše večera to sezono. Pel Je vlogo z lahkoto in neko umirjenostjo, ki je na našem odru redka. Vse pevske točke je odpel prikupno, zmagoval junaško vse višine in bi) nagrajen sa samospeve na odprtem odru. Najbolj pa je publiko ssnlmsl nsstop mlade Ita-liijairke* koioraturke (Nollljeve, ki nastopa letos prvič ns našem o-dru in je s vlogo Gilde v "Rigo-lettu" ustvarila nov lik. Kakor je btto pričakovati, z velikim u-spehom. Ta mlada pevka, ki ji je okrog 80 let šele, je komaj stopila na operni oder, pa je ie do« zorele umetnica v igri in petju. Prvo leto nastopa, šla je gostovat v Zagreb in Beogrsd In že nsfa grozi, ds jo bo Zagreb ali Beograd ukradel Ljubljani. Njena fgrsr in petje sta skladna, glas prijeten, podsjsnje zrelo. To kaže, kako važna je za pevce dobra šola, ki je pa pri nas ni. Ko je Nollijeva zapela znano ko-loraturno arijo v drugem dejanju, jo je publika hrupno po-zdrsvljsla, tako jo je njeno petje prevzelo. Sparafucila pojeta izmenoma basista Orel in LupŠa. O LupŠi naj povemo, da je navaden pleskarski pomočnik, ki pa ima čudovit gtas, obiskuje že dalj časa konservatorij in nastopa v operi v majhnih vlogah. Njegov glat je občudovanja vreden in prerokovati mu smemo še veliko bodočnost, če bo vztrajal in če mu bodo razmere Šle na roko. Zbor je bil dobro naštudiran in je treba priznati dirigentu Zebre-tu, ki je prvič naštudlral operno delo, da je izvajanje orkestra ia zbora naštudiral z veliko vnemo In sposobnostjo. Samomor. — Blizu Hrastnika je skočila pod vlak žena rudni* škega ključavničarja, Ana Na pretova, stara 88 let. Bila je že dolgo boleh na in najbrže je izvršila samomor v duševni sme denostL Zapustila je moža in štiri majhne otroke. Srn«!** nesreča Izseljenca. - V francoskem rudnika La Ma shlne je bil zaposlen že dalj če ss nsš rojak Kari Abrsm iz Blsnca pri Rajhanburgu. Sele zdaj je prišlo 8poročilo, ds ae je Abram na velikonočno nedeljo v rudnika ponesrečil, ležal nato v bolnišnici in L maja podlegel poškodbam. Tedenski odmevi (Nadaljevanja a «. atvasL) ničessr, ker so bile vse strsnke nekdaj ponosne In mogočne socialne demokracije do temena zaposlene s sodelovanjem s kapitalističnimi vladami pri "o-brambi domovine", "demokracije", "manjšega" odnosno "večjega zla'*. To izneverjenje socialističnim naukom in programu druge internacionale v kritični dobi je imelo usodne posledice na vse mednarodno razredno zavedno delavsko gibanje In ja v glavnem odgovorno, da Je prišlo potem do razkola med socialisti. Ai stote naročili Proevete aU Mladinski Ust svojem« prijatelj« ali sorodnik« r domovino? To js sdial dar trajaš vredaoeti. ki ga Prošnje za naturalizacijo Neverjetno veliko število ino-semcev je, ki imajo "prvi papir", pa se obotavljajo, da bi atorili drugi in najvažnejši korak, da dobijo ameriško državljanstvo: namreč vložitev prošnje za naturalisscijo. Kdor je dobil "prvi papir", je slovesno izjavil svoj namen, da hoče postati ameriški državljan. Ne glede na to, koliko let dotičnik živi v tej deželi, mora čakati dve leti, predno sme vložiti prošnjo zS "drugi papir". Kar pa se tiče njegovega bivanja v tej deželi, se zahteva, da je prosilec nepretrgoma stanoval v tej deželi vsaj pet let, predno sme vložiti prošnjo sa naturalizacijo. Prvi papir velja le za dobo sedem let, ker po tem roku postane neveljaven. Ako je prosilec zsmudil ts rok,, mora zopet vprašati za nov "prvi papir" in potem čakati nadaljni dve leti, predno sms zsprositi zr naturalizacijo. Očividno js nespametno za o-ne, ki že bivajo v Ameriki zadostno število let In imajo že dve leti svoj "prvi papir", ds bi še dsljs odlagali vložitev prošnje za popolno smeriško državljanstvo. Res je sioer, da dobava "drugega papirja" ni tako enostavna stvar, kakor dobava "prvega papirja". Proailec za naturalizacijo mora imeti dve priči, ki sta voljni priseči o prosi lčevem bivanju v Združenih državah in o njegovem dobrem obnašanju. Proailec se mora podvreči tudi izpitu, iz katerega naj bo razvidno, da prosilec ima osnoven pojem o ameriškem vladnem sistemu in da je v splošnem vreden« da postane a-meriški državljan. Toda ta trud se izplača, ker da uspešnemu prosilcu vse predpravice in obveznosti ameriškega državljanstva. On pridobi zaželjeno pravico vsakega ameriškega državljana, da se sme potom volilne pravice udeleževsfti upravljanja vlade, bodisi zvezne, državne ali mestne. On more biti zaposleh, kjer je inozemec izključen. Ako živi žena in otroci v starem kra ju, ima pravico privesti jih sem brez ozira na kvoto. On dobi pravico do starostne pokojnine za postarne ljudi, kakor tudi pravice, za katere je ameriško državljanstvo neizogiben po-goj. Kako »e vlaga proinja. Kdor Ima "prvi papir" in hoče vložiti prošnjo za naturalizacijo, si mora najprej preskrbeti tiskovino, ki se naziva Form A-2214 in ki nosi naslov "Prellmlnary form for petition for naturallzation" (prva tiskovina za prošnjo naturalizacije). Tiskovina ne stane nič In se more dobiti v najbližjem naturallzacljskem uradu. Tudi mnogo dobrodelnih organizacij In Šol Ima te tiskovine na razpolago In rade pomagajo prosilcu, da tiskovino prs-vilno Izpolni. K tiskovini Form A-2214 mo-rs prosilec priložiti svoj "prvi papir" In dve sliki po dve InČi dolgi In široki. Kmalu nato povabi nstursll-zscljski ursd prosiles ns tsko-zvsno prvo zsslišsnje (preliml-nary hesring). Priti mors v spremstvu dveh prič, ki raorsta biti ameriška državljana in morata to dokazati. NaturaJIza-cijski izprsševatelj (examiner) zasliši prosilca in njegovi priči. Ako najde, da je prosilec dobrega moralnega značaja, da zna govoriti angleški in da zna zadostno odgovoriti na rszns vprsšsnjs glede ameriške ustave (constitution) in vlade Združenih držav, pošlje prosilca ln priči k pisarju (elerk) natura-lizacijskega sodišča, kateri is-polni prošnjo za naturalisscijo ns podlsgi informacij, ki jih je prosilec navedel v tiskovini Form A-2214. Prosilec mora nato podpisati prošnjo in priseči o resničnosti danih podatkov. Tudi obe priči se podpišeta pod prisego. Postopanje v tej stopnji konča s tem, da prosilee plača končno pristojbino pet dolarjev. Kjerkoli v federalnem sodišču prosilec vloži prošnjo, ga po splošnem pravilu pošljejo nato k drugemu naturalizaoijske-mu izpraševalcu (designated examiner ali po domače sodnik). To drugo zaslišanje na-domestuje formalno izpraševanje s strani sodnika na javni razpravi. Zato ne bo dotičnik več izprašan od nikogar; kar je brezdvomno v korist prosilcu. V mnogih federalnih sodiščih, zlasti tam. kjer je bil kandidat prej zaslišan od dveh izpraševalcev, obstoja končno zaslišanje le v tem, da kandidat za-priseže zvestobo Združenim državam. V federalnem dosišču kandidat ne potrebuje prič, v državnih sodiščih pa se zahteva prisotnost prič. Nekoliko dni kasneje kandidat dobi državljansko spričevalo po pošti. FLIS. • t • VELIKAN PREPLUL OCEAN 87 KRAT Komisija pod vplivom lobistov Ko je parnik Queen Mary od-plul iz New Yorka 27. maja, 1.1., na potu v Evropo, Je to bil zače-tek njene tretje letne službe. I Dokaz, da tujerodci Zedinjenlh držav ljubijo ta parnik je v tem, da se je faktično poslužllo par-nlka Queen Mary 38,298 potnikov v tretjem razredu, znak, da nudi zelo ekonomičen način za potovanje na tem novem Cunard VVhite Star Linije parnik«. To število predstavlja skoro 1000 več potnikov^ kot pa jih Je potovalo v kablnskem razredu, Upoštevajoč patronažo potnikov tretjega rasreda, uplivnost in prijateljstvo parnlka Queen Mary se lahko smatra, da je ta že dosežena. Uradniki Cunard White Star Linije dajo na razpolago vse mogoča ugodnoati avo jim potnikom. Z namenom, da se nadaljuje zgodovina oceanakega potovanja parnlka Queen Mary, ss je prepeljalo 8000 več potnikov v drugem letu njenega obratovanja, ko Jih Imela v svojem prvem letu. Vsega skupno je ta parnik napravil 270,«19 milj vožnje v dveh letih, (Kar Je toliko kot bi prevozil 10 krat okrog sveta.) Ko se že spet pomifis Isto na okrog In vse izgleds, ds se bodo rekordi ss ocssnsko potovanje nadsljsvsll tsko, ds Se potrojl in nov rekord t>o doaažan, ki Je 'namenjen psrniku Queen Msry, kateri je tribut za ladjedelništvo, ter poalugo za tisoča ln tisoče več potnikov v njenem tretjem letu alužbe. —(Adv.) POflLUftAJTK PAUHDHJIf S TRAVEL BUREAU Folklore Radie Program Every Kunday from 1 ta 2 P. M. fltalUa WWAK - ISSS kllor,rlM m Fašistični rebeli v mehiški drŽavi Saa L«la Potoal odlagajo orožja. Obete se nove preiskava radijske industrije Waahington. — (FP) — Kolikšne vrednosti je vladna regulacija privatnih industrij, poka-suje izjava Georga H. Payneja, člana zvezne komunikacijske komisije, ki Je vrgel temno pego na njeno integriteto. Pred poslovnim odsekom nižje zbornice je izjavil, da je komisija pod vplivom lobistov radijske industrije. Naloga lobistov je, da poskrbe, da komisija izdaja — "pravilne" odloke. Ko je bil vprašan, če misli, da so njegovi kolegi pod vplivom lobistov, je odgovoril s ds. Ni pa hotel navesti njihovih imen; rekel je, da je to pripravljen storiti kot zaprisežena priča, če pride do kongresne preiskave, a-II pa na tajni seji odseka. Odsek mu je dal to priliko. Payne je prišel pred kon grešnike v interesu resolucije iiv kongresno preiskavo radijske industrije, Zvezna komunikacijska komisija sicer že vodi preiskavo, toda kongres naj bi uvedel dodatno na lastno pest. Payno Je tudi rekel, da je ta Industrija v rokah dveh ali treh mono-polsklh skupin, ki delajo velike profita in se prav nič ne osirajd na interese javnosti. "Tsndenca radijske industrije gre za tem, da se ojačajo In o-hranljo dve ali tri mogočne skupine", je rekel Payne v svoji Izjavi, "V resnici danes kontrolirajo skoraj vse boljše zračne dolžine National Broadcastlng Co., Columbla Broadcastlng 8y-stem In Mutual Broadcastlng 8y-stem. "Mnoge oddajne postaje delajo velikanske profite na Škodo javnoatl. Tendenca pri sestavljanju programov je, da se njih kvaliteta dršl na nizki stopnji s namenom, da s svojim šundom ugajajo Čim večjemu številu ljudi. S tem pa odganjajo inteligentna poslušalce od prejemnikov," , f ■ ■ r . A , IZ PRIM0RJA Pred vojaška Izobrszba v Italiji Uradni list "Gaszeta Ufficia-le" od ft. maja 193« Je objavila zakon od U. aprila 1938 štev. 40ft, a katerim ae znatno izpre-menijo doaedanje določbe za predvojaško izobrazbo. Cltn 4 se glasi: Predvojaška (n povojaška Izobrazba ae vrši ta v okviru narodnega življenja. To Izobrazbo podelujeta moške organizacije italijanske liktor ske mladine in prostovoljna mi lica v tesni zvezi z vojaškimi si lami. V mejah zmožnosti se bodo pritegnile k vojsškl predlz obrszbl vse držsvne ustanove (zveza rezervnih častnikov, Na cionalnl strelci Itd,), ki po svojem dosedsnjem delovanju lah ko uspešno sodelujejo. Člen 6. Predvojaška Izobraz ba se podelujo vnem mladenk čem od lota, ko iziailnljo osmo rtarostno leto, do vpoklica pod orožje. Ta doba obsega dve razdobji: prvo ae pričenja z oamlm starostnim letom In se končuje t dovršenim osemnajstim letom, drugo gre od osemnajstega leta do vpoklica pod orožje. Od osmega do končanega Štl-rlnsjstegs lata se polaga poaet>-ns vsžnoat na moralno pripravo za razvoj vojaškegs duha v narodu. V ta namen se bodo dečki navduševali za vojaško življenj« a tem, da pridejo činv večkrat s vojaško silo v stike, in a proalavljanjem vojaških činov. Od štirinajstega do osemnajstega leta Je vojaška predlsob-razba v pravem pomenu besede, mirufc*ns a telovadbo In š| ortom. Doba od oaemnsjstegu lets do vpoklics p«»d orožje pa Ima strog strokovni tehnični vojsškl značaj. Italijanski državljan postane z letom, v katerem dopolni oaem-najato leto, vojak ln njegova vojaška dolžnost traja do M. leta Od oaemnajstega leta do vpo^ klica se mora ud*U«!«vatl vojaške pred izobrazbe v okviru Its-lijsnake llktorskc mladine, nato sledi služI« v vojaških kadrih, po končanem ksdrskem ro- ku pa se mora udeleževati predpisanih povojaških vaj. ProHvetni mlnlaler Hottai v Trst u in Istri Trst, maja 1938. Minister Bottai, ki je ob pohodu na Rim bil med najožjimi sodelovale! Mussoliniju in kateri je pred jtoldrugim letom prevzel ministrstvo prosvete ali, kakor mu sedaj pravijo, ministrstvo za narodno vzgojo, se Je mudil na daljšem inšpekcijskem potovanju v Julijski Krajini. Dne 15. maja se je ustavil v Trstu, na-slodnjl dan Je prepotoval tržaško pokrajino ter si ogledoval razne Šole, zlasti pa zavetišča družbe "Italia Redenta", Uko na Opčinah, v Sežani, Senožečah, Nabreiinl, v Postojni, Sv. Križu pri Trstu, pa |>ohitel je celo v Kačjo vas. V torek je obiskal šole v zapadni Istri, naslednjega dne se je dopoldne mudil v Pulju, j »opoldne pa je nadaljeval inšpekcijsko potovanje preko Raše, Pična in Pasi na v Trat, odkoder se Je zvečer vrnil Rim. Italijanski listi so že v svojih dobrodošlicah poudarjali veliki politični pomon njegovega obiska. Tako je "Corrtere Istriano" od 17. maja v članku, ki nosi naslov "Pozdrav zastopniku duče-ja", poudarjal, du Je bilo šolsko "področje sa istrske Italijane skozi desetletja bojišče, na katerem so oni z dosledno vztrajnostjo ln obupno odpornostjo izpolnjevali ukaz domovine, namreč branili In reševali največjo dedščino in neovrgljlv dokaz pravice Italije do tega o-zemlja, to je Dantejev Jezik ln rimsko pokolonje." Minister Botai je ob obisku trgovske Šole v Trstu napovedal, da se bo pod okriljem te šole še letos ustanovila tudi pravna fakultet n s posebnim oddelkom za politične vede. Pri tem Je, kakor poroča tržaški "Plccolo" !z-rečno opozoril, dn bo Trst s tako povečanim vseučiliščem odslej vae sposobneje vršil svojo delt-katno kulturno nalogo, ki Je hkratu tudi Izredno dellkatnega političnega značaja." Se jasneje ao je miniater Izrazil o šolstvu Julijska Krajlns ns zborovsnju šolskih upraviteljev In nadzornikov v Trstu, ko jim Je dejal: "Vam, najbolj preizkušenim med vsemi možmi Italijanske šole, ki ate toliko let v šoli kakor zakopani v rove v borbi proti aovražniku, se pretaka po žilah s krvjo Čustvo za Šolo, ki Je |>ovsem enako Čustvu borbe, ki je ni konca ne kraja." V Pulju Je, kakor obširno poroča Corrlere Istriano" od 19. maja, tamošnjl prefekt Cimo-roni v ognjevitem nagovoru na ministra poudaril, da "Če bi bilo treba spisati zgodovino irederitizma v Istri, bi zadostovalo spisati zgodovino istrsko šole." Nič manj bojevit, pa ni bil ministrov odgovor. Tako je kazajoč ua šolske zastava Izjavil : "Ta so sičer šolske zaatave, toda kakor v vsaj Italiji ao še posebno tu na Istrskem ozemlju bojni prapori, kajti istrsko ijud-stvo ne (Mjzna šole drugače kakor v smislu boja, borbe in stremljenja po zmagi." . Takšne lamede so bil« Izrečene na rimskem forumu v Pulju. Pri *l«dečem sprejemu v veliki dvorani mostnega magistrata pa je puljskl šolski skrbnik Arcl-diacono tako-le predstavil učitelje puljske pokrajine: ••To Je 1513 vojakov, ki pod Hktorskim znakom vzgajajo In utrjajo 49.105 mladih duš v 488 duŠev. !h vežbališčlh . . . In&ullov iin preje" ma $1000 na teden VVashington. — Samuel Insull ml., sin bivšega javnonapravna-ga magnuta, katerega ao smeri-šk< oblasti pred vsč leti bvile po Kvropi, ker Je bil oanuksl Inva-storje za več ko 1100,000,000, I-ma mastno slutim pri Commont wealth Edison Co. a ted*nako plačo tisoč dolarjev. Kakor pravi poročilo te družl»e, ki Je bilo predloženo zvezni borzni komisiji, js lani prejel kot pomočnik pred-aednlka $51,041, predsednik Js-mes HimpMin ps v pri- meri »1*5.120 lets I fKM. Al sU naročeni m detr-nlk -Prosvete"? Petpirajti svoj Ust I , ___ji F. M. DOeTOJKVBEU; Bratje Karamazovi In evo, ko je pograbil zavoj, ki ga preje nikoli ni bil videl, je atrgal z njega omot, da bi ae prepričal, ali je denar rea v njem, nato pa je zbežal z denarjem v žepu In ae niti ni apom-nil in pomialil na to, da pušča na tleh v obliki raztrganega omota najogromnejio obtožbo zoper sebe. Vse zato, ker je bil Karamazov, ne pa Smerdjakov, in ni pomislil in se ni spomnil; a kje bi bil tudi utegnil! On beži, on sliši vpitje sluge, ki ga dohaja, sluga ga zgrabi, ustavi in pade, pobit z udarcem medenega tolkača. Obtoženec akočl iz sočutja k njemu. Predstavit« si U položaj. On nam zatrjuje, da je Ukrat iz uamiljnja akočil k njemu, iz aočutja, da bi videl, ali mu ne bi mogel pomagati. Nu, ali je bil to pravi trenutek za izkazovanje takega sočutja? Ne, ampak zato je skočil dol, da bi ae uveril, aH je edina priča njegovega hudodelatva živ? Vsako drugo čuvstvo in vsak drugi nagib bi bila nenaravna! Pazite na to, da ae trudi z Grigori-jem ter mu z rutico briše glavo, in ko ae j« pre-pričal, da je mrtev, pribeži kakor izgubljen, vea v krvi, apet v stanovanje svoje vzljubijen-k«. Kako da ni pomialil na to, da j« ves krvav in da mu bodo po tem takoj dokazali krivdo? Toda obtoženec nam sam zatrjuje, da se vobče ni zmenil za to, da Je bil vea krvav; to lahko dopustimo, zelo mogoče je, z zločinci j« v takih trenutkih vselej Uko. Dejanj« so peklensko premislili, za osUlo jim pa zmanjka razeodka. Moral Je čim preje zvedeti, kje Je ona, in Uko priteče na njeno sUnovanje in zve Um nepričakovano, zanj toli ogromno veat: odpeljala ae j« v Mokroj« s svojim 'prejšnjim, nespornim'!" IX Ptikologija z vso paro. Trojka, ki drvi. Konec govora driavnega pravdnika I polit Klrilovič, ki ae je bil očividno odločil za atrogo zgodovinsko metodo obravnavanja, h kateri s« zelo radi zatekajo vsi nervozni govorniki, nalašč iščoč strogo začrUnih okvirjev, da bi udržali svoj lastni nestrpni zanos, se je spustil na tej točki svojega govora v posebno obširno besedovanje o prejšnjem" in "nespornem" Ur povedal o Um predmetu več misli, ki se mi vidijo v nekem pogledu zanimiv*. "Karamazov, kl j« bil na vse do besnosti ljubosumen, zdajci nekako pade in izgine pred 'prejšnjim' in 'nespornim'. In to je Um bolj čudno, ker se preje skoro niti zmenil ni za to novo nevarnost, ki se mu bliža v osebi nepričakovanega sopernika. Toda on si Je v«dno predstavljal, da j« to i« Uko daleč, in Karamazov ftlvl zmerom aamo v aedanjem trenutku. Najbrže j« smatral to celo za izmišljotino. Toda zdajci je s tvojim bolnim srcem spoznal, da je U ženska morda prav zato skrivala novega aopernlka In ga baš zato pravkar še varala, ker je U, sopernik, ki je iznova prihiUl k njej, zanjo le pr«v«č živo nasprotje fanUzije in izmišljotine — ker Je zanjo vae, vea njen up v življenju! Ko je to mahoma spoznal, se Je umiril. Kaj hočeU, gospoda porotniki, ne morem se premagati, da bi molče minil to nenadejano črto v duši obtoženca, kl je, Uko bl ae zdelo, za nič na avetu ne bl bil zmožen pokazati, da ae nI mahoma oglaalla neizprosna potreba po reanici, po spoštovanju do ženske in priznanju pravic njenega srca — in to kedaj? — v tistem trenutku, ko si Je bil zaradi nje oikrlatll roke z očetovo krvjo! Rea J« tudi to, da je bila tudi prellU kri v tistem trenutku že zavpila po maščevanju, zakaj on, kl Je bil pogubll avojo dušo In vso svojo usodo na zemlji, je moral v tistem trenutku nehoU začutiti in se vprašati: 'Kaj pomenim zdaj in kaj morem pomeniti zanjo, za to bitje, ki ga ljubim bolj od svoje duše, v primeri s tem prejšnjim in nespornim, ki se Je skesal in vrnil k Uj ženski, kaUro je bil nekdaj onesrečil, ter prineael a seboj novo ljubezen, poštene ponudbe In obljubo prerojenega, odsihdob srečnega življenja?' Karamazov je spoznal vse to, spoznal Je, da mu j« zločin zaprl vsa poU in da je samo še hudodelec, obaojen v smrtno kazen, ne pa človek. ki mu je še živeti! Ta misel ga je atrla in uničila. In evo, tedaj ae mahoma ustavi pri obupnem načrtu, kl ae je moral zazdetl Kara-mazovu glede na njegov značaj edini in usodni Izhod iz njegovega strašnega položaja. Ta Izhod je aamomor. Karamazov ateče po avoje pištole, ki Jih Je zaatavil uradniku Perhotinu, in spotoma, ko dirja k njemu, potegne iz žepa ves svoj denar, zaradi kaUrega ai je pravkar Strel v črni divjini Henrik le dve leti ni videl bete tenake. Zato ae Je. ko Je Kla krliala njegovo pot v tropih, na prvi pogled zaljubil vanjo do ušes. Njegova farma je namreč letala na severni strani Ki-limandžara, v pokrajini, kjer ao ae »Ioni ponoči tuleč »rečavali a slonov kami, kjer ao nonorogi iz dolgega čaaa ruvali mlada drevesa in kjer ao levi begali aem in tja v celih tropah. Z eno be-eedo—to jt bila pokrajina, kar »ič ystvarjena za žensko, oškropil roke z očetovo krvjo. O, denar mu je zdaj potrebnejii od vsega drugega: Karamazov hoče umreti, Karamazov ae hoče ustreliti, ljudje naj pomnijo, kdaj se j« to zgodilo! Nismo zaman poet, naš« življenje ni zaman gorelo kakor aveča, ki jo prižgeš na obeh koncih. 'K njej, k njej — in Um, o, Um napravim go-atijo na žive in mrtve, Ukšno kakršne še ni bilo, da ai jo bodo zapomnili in dolgo pripovedovali o njej. Sredi divjih krikov, brezumnih ciganskih pesmi in plesov dvignem zdravično čašo Ur napijem ljubljeni ženski in njeni novi sreči — nato pa, Um ob njenih nogah, si vpričo nje raztreščim lobanjo v kazen za svoje življenje. Tako se bo kdaj spomnila Mitje Kara-mazova, videla bo, kako jo je Mitja ljubil, in žal Ji bo Mitje.' V Um je veliko slikovitosti, romnatične za-nesenosti, divje karamazovake neobrzdanosti in čuvstvenosti — nu, in ie nečesa drugega, gospoda porotniki, nečesa, kar kriči v duši in ne-presUno razbija v glavi Ur mu do smrti zastruplja srce — in to nekaj je vest, gospoda porotniki, to je njena sodba, to so straini očitki vesti! Toda piitola bo pomirila vse, pištola je edini izhod, drugega nI, potlej pa — ne vem, ali Je Karamazov v tisUm trenutku mislil na to, kaj bo tam, in ali je Karamazov vobče zmožen, da bi kakor Hamlet premiiljeval, kaj bo Um? Ne, gospoda porotniki, drugod imajo HamleU, pri nas pa imamo doslej samo Kara-mazove!" Tu Je Ipolit Klrilovič razgrnil zelo podrobno aliko Mitjevega odpravljanja Ur prizorov pri Perhotinu, v trgovini in z vozniki. Navel je sila mnogo besed, izrekov in kreUnj, ki so bile vse potrjene po pričah — in U slika je strašno vplivala na prepričanje poslušalcev. Krivda tega človeka, ki je v brezumju lovil samega ae-be in se že ni znal več varovati, je vsUjala pred njimi jasno kakor beli dan. "Zdaj ni imel več razloga, da bi bil pazil nase," je rekel Ipolit Kirilovič, "dvakrat ali trikrat je za las manjkalo, da ni vs«ga priznal, kar namigaval je, samo Uga j« bilo i« treba, da bi bil do konca izrekel besedo (tu so sledile izpovedbe prič.) Celo vozniku je spotoma zaklical: 'Ali vei, da vozli morilca?' A dogovoriti vendar ni mogel: najprej je moral priti v vas Mokroj«, da šele Um dovrii pesniUv. Toda kaj je med tem čakalo nesrečneža? Skoro že od prvih trenutkov v Mokrem vidi in naposled do dobra spozna, da njagov "nesporni" sopernik nikakor ni Uko nesporen in da ljubljenka no Naalov .................... ..«..<< .......i Ustavite tednih to «a pripišite k moji naročala! od sMstlfc Bm mojo družine: _ i *)............................ .............ČL iroitvs H..H*« •••••••••••••••♦...,».«,«,,,.,»,...,.,,, .čl drnitvs It..... i)..«......•.<•••.•••(,.,•....,,.,,,,.,..,,CL drnitvs It"1" .......................droitva ..... •••••••••t,,..,,..,,,,,,,,,, Država Nov naročnik. '..........i TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice. knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hr" slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku m VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl^ S.N.PJ, DA TISKOVINE NARO™ V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarni roae smerno, onijako delo pr*. wsu Pišite po laformaeije aa aaslev: S.N.P.J. PRINTERV ' 2657-69 SO. LAWNDALK AVENU» Trlefon Rsekirsll 4t04 CHICAGO, ILL. Tam st dobo na željo tndl vsa *»imn$