LJUBLJANSKI ČASNIK. O. T petih 19. Hatifja travna l&SO. „Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in pctik. Predplačuje se načelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta I gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta I gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako te na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati. Vradne naznanila« Po ukazu visociga c. k. ministerstva pravice od 6. aprila t. I., št. 2495, se oznani: De bo višji deželni sodništvo za kronovine Krajnsko in Koroško 1. maja t. 1. v djanje stopilo. Od tega dneva so tedaj vse opravila, katere te kronovine zadevajo, in za katere je bila do zdaj c. k. notrajno-avstrijanska in primorska apelacija in višji kriminalna sodnija v Celjovcu pristojna, c. k. višjimu deželnimu sodništvu za Koroško in Krajnsko predložiti. Nadalje se na znanje da, de je visoko ministerstvo ob enim sklenilo, de bodo od perviga Julija t. I. tudi v krajnski in koroški krono vini nove sodni je — brez izjemka, in po ukazih, kteri so dozdaj že razglašeni, ali pa kteri so še za razglasiti — v djanje stopile. V Celjovcu 15. aprila 1850. Predsednik c. k. višjiga dežclniga sodništva za Koroško in Krajnsko: Kari baron Buffa m. p. Z naznanilam od 10. januarja 1.1. je pred-sedništvo c. kr. deželne komisije za oprostenje zemljiš v novicah razodelo, kaj se je od začetka te komisije do konca pr. 1. zgodilo. Ker so pa od noviga leta že trije mesci pretekli in ker so se opravila deželne komisije že k temu dognale, de se tudi distriktne komisije zapo-redama osnovati zamorajo, tako de se bojo oprostivne dela zdaj brez zaderžaja po celi deželi začele, se predsedništvu perložno dozdeva, očitno na znanje dati, kako se je deželna komisija perzadevala v omenjeni dobi svoje pripravljajoče dela končati, in kakšne imenitniši reči so sploh v posvetvanje vzete bile. Oprostivno opravilo ali odveza se naj pervo s tem začne, de imajo poprejšne gruntne gosposke in desetinjaki, kterim za prejemšine, ki so nehale po postavi od 7. sept. 1848 in 4. marca 1849, kako odškodovanje gre, zato odškodvanje se posebno oglasiti in z natajnč-niin dokazanjem sleherne posamezne davšinc, ktero so poprej od svojih podložnih kmetov in desetineov prejeli, po v postavi določeni meri prerajtati, koliko jim v denarjih odškodovanje znese. De se to kar je mogoče v pripravnim redu in enakolično naredi, je deželna komisija z razglašam, v kterim so dobe odločene, v kterih se imajo omenjeni oglasi predpoložiti, posebni poduk, kako se je za dohodke oglasiti, ki so z odškodovanjem odpravljeni, zložila , in skerbelo se je, de se je ta poduk v nemškim in slovenskim jeziku in v primernim številu natisov po deželi razposlal; v ravno tistim času je tudi iz c. kr. dvorne in deržavne tiskarnice na Dunajfl 3000 natisov v slovenski jezik prestavljeniga ukaza zastran izpeljave zemljiškiga oprostenja zadobljenih bilo, in c. kr. okrajne poglavarstva so za njih razdelitev po celi deželi skerbeti imele. Razposlali so se po tem desetinski prerajti na vsaktero katastersko srenjo in na davkne vrade; tarifa katasterskih cen je pa posebno zložena in natisnjena bila, in nekoliko teli tarif se je na okrajne poglavarstva in na davkne vrade poslalo , de jih zamore tam vsakteri, komur se treba zdi, pre-viditi ali prepisati, nekoliko se jih je pa pri deželni komisiji za prodaj prideržalo, kar je tudi posebej razglašeno bilo. Posebno opravilo komisije je tudi bilo sostavljenje cenitne tarife za reči maliga davka (Kleinrechte) in družili pridelkov, za ktere se v katastru določena cena ne najde; ta tarifa se je po vodilu§.10 ukaza 4. marca 1849, in 22 ukaza 12. sept. 1849 v primernosti h katasterskini cenam naredila in s posebnim razglašam po deželi razposlala. Ker so se tako vse pripravne dela za ugo-tovljenje oprostivniga obravnanja dognale, je deželna komisija osnovanje distriktnih komisij v skerb vzela, kterih bo, kakor je s posebnim razglašam oznanjeno bilo , za celo kronovino deset; izvolili so se torej v komisijnih sejah taki možje za ude teh komisij, od kterih se je zaupati, de bojo njim naložene dolžnosti zvesto spolnovali; tudi za predstojnike distriktnih komisij so po nasvetu predsedništva od c. kr. ministerstva že nekteri posebniga spoštovanja vredni možje postavljeni, in ker so v pretečenim mescu že nektere oglasivne dela ali napovedi pri deželni komisii vpoloženi bili, so že tri teh komisij, namreč v Postojni, v Novimmestu in v Krajnu svoje opravila pričele. Distriktne komisije bojo kakor postava določi, v bistvenim trojno opravilo imelo, naj pervo namreč jim gre oglase, ki jih vpravičeni pri deželni komisii vpoložijo, in ki se jim od tod za daljšno obravnanje izročijo, natanjko pregledati ino pri ti perložnosti se prepričati, če so se pri nastavkih za odškodovanje vpravičeni v postavi določenih pravil deržali, če niso druge kakor katasterske in od deželne komisije določene cene v podlago vzeli, če niso takih davšin v prerajt vzeli, ki imajo brez odškodvanja odpasti itd.; ako se pri tem pre-skušvanju kaj nepravičniga ali kaka pomota znajde, imajo komisije oblast ino dolžnost, take nastavke ali clo zbrisati ali pa popraviti. Na podlagi tako preskušvanih oglasov se bo drugo opravilo distriktne komisije začelo, namreč obravnanje z vpravičenimi in dolžnimi, kjer se bo vsakterimu natanjko predložilo, kar se od njegove poprejšne dolžnosti terja in koliko zdaj za odškodvanje pride. Po takim obravnanju (Liquidirung) bojo tretjič komisije oprostivne pisma napravile, in kar je scer še po postavi za izpeljavo zemljiškiga oprostenja treba, iz-gotovile. De se pa distriktne komisije pri svojih opravilih brez pomote in brez zamude obnašati zamorejo, je deželna komisija posebni poduk zložila in natisniti dala, kteriga se bojo komisije pri svojih delih deržati imele. Deželna komisija se je v omenjeni dobi od 1. januarja do 1. aprila 1.1, v osemnajstih sejah čez vse imenitniši reči posvetvala. Posebno važni predmet komisijniga posvetvanja so bile od c. kr. ministerstva notrajnih oprav predpo-Iožene vprašanja zastran gojzdnih in pašnih pravic in družili med bivšimi gosposkami in njih podložniki obstoječih sužnosti (Servitut), namreč kako de bi se zamogle s povračilam odpraviti ali saj poravnati (regulirati). Ta reč ne zadene samo osebujive (privatne) pravice sedajnih vživačev sužnosti in posestnikov ob-loženiga zemljiša, ampak se mora zapopasti tudi v visjin^ obziru, namreč v obziru blagostanja cele dežele, ktero terja., de naj se kmetijstvo kar je mogoče povzdiguje, de naj se posebno gojzdi kakor velika potreba tudi za prihodnje dni prihranijo, da naj se tedaj vse to odstrani in zavarva, kar se temu nasproti ravna. V mnogih sejah se je to v ti imenitni reči deželna komisija posvetvala ino po na-čertu, kteri je v posebno sostavljeni odbor poprej preskušvati in posvetovati imel, so se odgovori na ministerske vprašanja sklepali; pri tem posvetovanju so tudi posebno izvoljeni, v kmetiških in zlasti v gojzdnih rečeh izvedeni možje, zaslišani bili, kterim za prijazno podporo ino za razložene dobre nasvete vsa čast in hvala gre, vender se pa pri sklepanju čez narejene predloge ti možje niso vdeležvali, torej so tudi v ti zadevi vpravičeni ino dolžni samo po od njih izvoljenih komisijnih udih na-meslvani bili; opomniti se pa mora, de tudi od komisije storjeni sklepi ne veljajo že kakor postava, ampak le za občno posvetvanje, ktero je ministerstvo s posebnim obziram na razmere kronovine pridobiti želelo, poprej ko se v ti reči postava izdela. Omenjeni načert z vsimi prikladi in sejnimi protokoli, ki obsežejo vse, kar se je v posvetovanju pri komisijnih sejah predložilo in sklepalo, je potem visocimu roi-nisterstvu predložen bil. Med opravke deželne komisije v omenjeni dobi pridejo tudi privoljenja predplačil, ki so se po vis. ministerskim uka«u 14. oktobra 1849 po meri rektifikacijske vrednosti urbar-skih in desetinskih prejemšin z dvema tretjinama prerajtale; vse skupej so se dozdaj 70 po-prejšnim gruntnim gosposkam take predplačila, kterih so za plačanje zaostalih činžev od vkni-ženih dolgov in za druge plačila silno potrebovale, privolile in iz deržavne kase v skupnim znesku od 77,478 gld. 35 kr. izplačevale.— Vse take predplačila se morajo pa posebno zaznamovati, ker jih deržavna kasa le začasno posodi, in ker se bojo poverniti mogle, kakor hitro se bo odškodvanje od dolžnih plačevati začelo. Za reči posebniga posvetovanja deželne komisije naj se še omenijo vprašanja od ministerstva predložene zastran odpravljenja ali poravnave pravice za ribštvo; zastran oprostivniga obravnanja pri takih zemljiših, ki v drugi soseskini kronovini leže, če pa poprejšna gruntna gosposka sem sliši, ali pri takih, ki v krajnski kronovini leže, pa so ptuji grajšini podložne bile; vprašanje, ali naj bi se obravnanje zastran odškodvanja samo prostovoljnimu porazumljenju vpravičenih in dolžnih pripustilo; vprašanje, kako in v kakšni meri naj se kupna pravica (Kaufrecht) za take grunte, ki so še mitenski, odškodva; vprašanje zastran desetiga denarja, kteriga ne bo kmet, ampak deržavna kasa odškodvala itd. Čez vse te reči se je v mnogih sejah posvetvalo in sejni protokoli so z primernim liasvetam vis. ministerstvu predpoloženi bili. Razun tukej omenjenih imenitniših opravkov in sklepov je predsedništvo deželne komisije vse pripravljajoče dela doveršilo, tako de bojo zaporedama distriktne komisije nastopile, in de bo predsedništvo torej v naslednih naznanilih že priložnost imelo, očitno naznaniti, kako se po grajšinah in po srenjah odškodvanje in opro-stenje izgotovljuje, kar se bo natanjko po prerajlanih šumah razložilo in na znanje dalo. V Ljubljani 14. aprila 1850. Ces. kr. komisija za oprostenje zemljiš na Krajnskim. C. kr. minist. komisar in predsednik: Dr. Kari Ullepič. C. kr. inšpektor: Dr. žl. Lehmann. Politiške naznanila* Avstrijansko cesarstvo.^ Austrijanska. Iz Dunaja se od 10. aprila v „Union" sledeče piše: Nič človeka bolj ne razveseli, kakor če vidi, kako se tisti trudijo, kterim je deržavno veslo izročeno, kako reč izpeljati, kteri se od vsili strani in z vsake sorte sredstvi proti, ktera je pa neogibljivo potrebna, ker jo djansko življenje pogoji, ki mora v življenje vpeljana biti, in sicer od tistih, kterih naloga je pravice narodov varovati. Taka reč je vpeljanje deržavniga zakonika v vsili jezikih. To pa vonder mnogo vradnikov v posameznih kronovinah, ker se enakopravnost tirja, zlo težko vidi. Posebno na Moravske m in v tistih jugoslovanskih krajih se to godi, kjer so se vradniki kakiga druziga kakor slovanskiga jezika navadili, od kteriga se ne morejo odtergati, ker mislijo de je jezik izobraženih ljudi, proti tem pa slovanski jezik sirov, ker ga prosto ljudstvo govori. Žele namreč de hi se za Moravsko in Slovensko deržavni zakonik le v nemškem , v primorju pa le v laškem jeziku izdajal. Nobeno sredstvo se ne opusti, de bi deržavni zakonik v imenovanih deželah v slovanskem jeziku zaterli; to se pa posebno od vradnikov godi. Pa hvala naši vladi, ki enakopravnost drugači razumi, ker ni še davno, kar sta oba gospoda ministra Bach in Šmerling sklenila, de od te občnokoristne naprave za las ne odstopita, in skerbno pazita, de ta reč v redu napreduje. Ko bo deržavna vstava dognana, bo v vsaki kronovini, kjer dve narodnosti prebivajo, vredništvo deržavniga zakonika redno vstanovljeno. To je toliko po-trebniši, ker se le na laki poti zamore postavam dostojno čast skazati. Kar posebno v slovanskih deželah postavljeni vradniki nočejo razumeti, je to, de bi tudi slovanski ali kak drugi tekst veljaven zamogelbiti, ker je bil po prejšnjih postavah samo nemški tekst veljaven. Slovanski, laški ali madjarski tekst, ki na desni strani nemškiga stoji, je ravno tako istinit, kakor nemški izvirni tekst, in ako bi bilo kdaj kakiga razumenja treba, se ne more nobeden na nemški tekst pozvati, in sicer zato, ker je prestavljanje možem izročeno, ki ne delajo svojoglavno, ampak zlo previdno z jezikoslovsko ostrostjo in natanjč-nim premislikam. Ako je potem takem kak stavek bolj nerazumljiv, je tudi v nemškem jeziku gotovo tako, in pri takem se mora na postavodajavca appellirati, de potrebno raz-jasne. * Ministerstvo pravosodja je zvolilo komisijo obstoječo iz Vuka Stefanoviča, Ivana Ma-žuraniča, Dr. Dimitria, Dr. Uzareviča, Dr. Buratti-a, de bo Petranovičev prevod deržavniga prava pregledala. * Dva vojaška oddelka, laški in češki bosta zanaprej vojskino plačo dobivala. * Ministerstvo je sklenilo, de vnaprej ne bodo več avstrijanski diplomališki opravnikij na malih nemških dvorih v versto polnomočnili ministrov postavljeni. * Ministerstvo pravice bo kmalo vse sklepe v zadevi deželnih višjih sodništev dokončalo. * Prihodnji mesec se ne bodo stari zelenkasti bankovci po goldinarji več jemali. I)o konca tega mesca jih mora vsaka bankna de narnica zamenjati. Od 1. maja do zadnjiga julija jih bo sama dunajska bankna denarnica še prejemala. Ko ta čas preteče se zamorejo samo pri banknem vodstvu še zamenjati. * Po dekretu ministra pravice bodo 1. julija vsi sodniški vradi brez odloga v vsili kronovinah svoje opravila pričeli. Horvaška. Naj višji sklep zavolj vpeljanja vojaške višji sodbe v Zagrebu se že zlo pričakuje. * V „Allg. Ztg. f. U." se iz Zagreba piše: Že več meseov je, kar je v Terst barka z angleškim orožjem obložena prišla, ktero je bilo za bosniške vstajnike namenjeno. Ker je lansko leto od banalniga svetovavstva prepovedano bilo orožje skoz deželo voziti, je bilo pri zavaljski mitni vradniji vzeto in shranjeno. Zavolj tega je Kedič ukazal, de ima kupčija z vojaško mejo nehati, kar je avstrijanski vojaški meji in tudi Bosnjakam mnogo škod-valo. Serbska. C. k. ministerjalni komisar in predsednik komisije za vpeljavo sodništev v serb-ski vojvodini in temešvarskem Banatu naznani, de bo za zdaj dokler se namreč sodništva popolnama ne vrede po naj višjem sklepu od 3. novembra 1849, višji deželno sodništvo za serbsko vojvodino in temešvarski Banat vstanovljeno, ktero ho svoje opravila po višjem povelju kmalo začelo. Češka. Občinske postave mesta Prage so dokončane. Zaupni Pražani, ki so bili cele tri tedne pri posvetovanju, so se 9. aprila v Prago vernili. Postave imajo že češki pre-stavljavci v rokah, ki bi znale predenj 14 dni preteče, naznanjene biti. Pravijo, de se je marsikaj bolj prav storilo, kakor za mesto Du naj. Naj važniše je, de je celo mesto zjedi-njeno, de ima le eno gosposko. — Samo peti del mesta Wišehrad se je odločil in je sam zase občina. Mestnih svetovavcev bo 24. * Baron Hes je po noči od 5. na 0. aprila v Tropavo prišel. 6. dan popoldan je šel prusko mejo pregledat in se je potem v Prago podal. * K. B. a. B. piše, de je kraljeva saksonska vlada sklenila železnico iz Citave v Rei-chenberg na svoje stroške napraviti. Ta novica je v lleiclienbergu veliko veselje napravila. Pričakuje se tudi, de tudi Prusija ne bo odlašala železnico skoz Friedland v Reichen-berg napraviti. Ogerska. „ Union" prinese en sostavek iz Ogerskiga, ki grenko toži, kako Madjari z zvestimi Slovaki ravnajo. Ako se osoda tega naroda pregleda, mora človeka žalost obiti. Zadnji čas bi bil, de bi se Slovakam z dja-njem ne pa z besedo pomagalo. Ker pa Madjari večidel povsod gospodarijo, Slovaki pa jim morajo pokorni biti, ne ostane druziga za nje, kakor svoje grenko stanje obžalovati. Vemo, de bo naša pravična vlada temu ravnanju konec storila, ker je očitno vsim naro-dam enake pravice podelila. Ako se kdo pritoži, de sodniki krivično ravnajo, se mu odgovori. „To imate zato , ker ste Hurbana poslušali, ki je vas zapeljal." Ako pride kdo milovšine prosit, ki je bil v madjarski vojski ranjen, de ne more več delati, se takole zaverne: „Pojdi k Hurbanu, on naj ti pomaga , ker je tvoje nesreče kriv." Ako se kdo oglasi, de bi se mu škoda, ktero so mu madjarski narodni stražniki storili, povernila, dobi za odgovor; ,3Poberi se, naj ti Hurban škodo poverne, ker on je kriv, de se ti je zgodila." Madjaram in bivšim narodnim stražnikam se pa mora vsa škoda poverniti. Na tako vižo se nekteri madjarski vradniki tirjanju vlade zoperstavijo in ljudstvu zamerijo. To so pa še tisti ljudje, ki so bili z Košutam zastopljeni; torej ni čuda, da tako hudo z zvestimi Slovaki ravnajo. Slovaki pa se ne dajo zmotiti, oni terdno upajo, de jih bo avstri-janska vlada pred ko bo mogla takih krivic rešila. # V „Slov. Nov." se piše iz Saroša, kako se Ilusini prizadevajo narodni čut in narodno izobraženje povzdvigniti. Businski gimnazium v Unghvaru od dne do dne lepše napreduje, in Rusini menijo, ako bi ta gimnazium ne ostal popolnama rusinsk, ga na svoje stroške vzderžali. Cesarju v čast se večkrat cerkvena narodna pesem „Mnohaja lita" od vsakiga stanu zapoje. * Minister denarstva je mestu Budi 500,000 gld. podaril za razdeljenje med tiste, kterim se je med obsedo škoda zgodila. Sedmograško. Več vradnikov je na Sedmo-graškem svoje službe zgubilo, ker so jih slabo opravljali. Lombardo - beneško kraljestvo. Za popravo terdnjav na Benečanskem je bilo 7 milionov dovoljenih. Uterdila se bo posebno Mantua, celi breg na reki Mincio, Peschiera, Legnano, Verona in Benetke. Ravno tako tudi Rivoli in Lacize, Rokla d' Anfo in grad v Vidnu. Delo ima biti že leta 1852 dokončano. NaLombar-diškem se razun Mantue ne bo nič popravilo. Iz tega se brez dvombe vidi, de, ako bi se primerilo, de bi sovražnik Laško napadel, bi avstrijanska armada Lombardijo zapustila in se za reko Mincio vstopila. Tuje dežele. Bosna. Tz Knina se 6. aprila v „Lloyd" piše: Obe sovražni stranki, turški Horvati in Bošnjaki, stojete ena druga nasproti. Vsi mu-selimi iz Bosne so bili od vezirja v Travnik poklicani, de bi se posvetovali, kaj je storiti. Med tem so turške vradnije prepovedale klavno živino in žito v Dalmacio voziti, in sicer zato, de bodo turški vojaki dovolj živeža imeli. To je Dalmacio hudo zadelo, posebno ker je letaš povsotna lakota. Zlo slabo vreme skoz celo zimo, je vse zaterlo, tako, de ubogo ljudstvo še divjih želiš ne more nabirati. Vlada je v več krajih ceste ukazala narediti. Bankovci, s kterimi se ubogi delavci plačujejo, jih v škodo pripravljajo. Rusovska. Vojaki se na Poljskem še vedno zbirajo. Iz celiga rusovskiga cesarstva se živež na Poljsko vozi, kakor de bi se za dolgo vojsko pripravljali. Vsim vodjam in častnikam je zlo ojstro zapovedano svojiga mesta nikdar ne zapustiti. V Varšavi se že stanovanje za carja pripravlja, ki se prihodnji mesec pričakuje. Nemška. Bavarski vojaki bodo šli v tabor, ki bo med Šveinfurtam in Wi'ircburgam postavljen. # Pruska vlada je vse vojake, ktere je po-pred iz službe spustila, spet nazaj poklicala. Radi bi vedili zakaj je to storila; morebiti res na vojsko misli. Kam de je namerila še ni gotovo , ker upamo , de se bo z Rusijo prijazno pogodila. Gerška. Telegrafiško naznanilo 9. aprila pove, de še vedno pogovori terpe, sicer je še vse pri starem. Laška. Naznanila iz Rima povedo, de na zidovju pri St. Angelo že papeževa zastava veje. V Vatikani nimajo več francoski ampak papeževi vojaki stražo. Francoskim vojakam je bilo oznanjeno, de papež 8. aprila v Rim pride, de ga morajo 101 z strelam počastiti. * „Giornale di Roma" piše 7. aprila: Nje- gova svetost, naš gospod, papež Pij IX. je prišel včeraj popoldne ob štirih na mejo svojih dežel. Njegovo veličanstvo, neapolitanski kralj in za naslednika kralja izvoljen kraljevič sta bila v njegovem vozu. Na meji se je ločil sveti oče od bogaboje čiga kralja oboje Sicilije, in pri slovesu so se pričijoči jokali. Sveti oče se je- potem s svojimi spremlje vavci naprej podal. Ko pride v Terračino med gromenjem topov in veselim kričem ljudstva, mu je municipalna komisija mestne ključe pri nesla. Potem se njegova svetost v bližnjo cerkev poda, kjer ga je kardinal Asquini, ki je ne koliko ur pred njim v mesto prišel, sprejel. Nazadnje seje podal v svoje poslopje, kjer je čez nori ostal. * En oddelk diplomatiške vojske za varstvo papeža, je že v Rim šel. 8., 9. in 10. aprila bodo zastopniki Avstrije, Rusije, Španskiga, Bavarskiga, Piemonta in Toskane tudi v Rim šli. * Ravno zvemo , de telegrališko naznanilo iz Tersta 16. aprila pove, de je parobrod iz Ankone pridši novico prinesel, de je 12. aprila papež v Rim prišel. Več vradnikov je bilo iz službe odstavljenih. * Na Neapolitanskem, posebno v Sicilii še vedno žalostno reči stoje. Med vojaki in pre bivavci ni nobene zastopnosti, vedno se še ljudje zaperajo. Turška. Ruski vojaki so zares povelje dobili podonavske knezovine zapustiti; nekoliko jih je že na poti. Častniki menijo, de njih vhod v Besarabijo ni druziga kakor Turkam nastavljena past. Naznanila so iz Rusije v Bukarest prišle, po kterih je 4. vojaški oddelk povelje dobil proti Dnestru uda rili in 6 in 7. se v Krim poda ti. Terdijo clo, de se v Sebastoplu vojaki na barke pripravljajo. * Košut zdaj z 50 lovaršev v Brousi na korenu Olimpa živi. Večkrat na sprehod jaha ali se pa pelje, al vedno straža na njega čuje. Nič prav ni Sarim-paša z beguni prijazin. * Zmešnjave zavolj ogerskih begunov so popolnama poravnane; diplomatiški opravki so se med turško in avslrijansko vlado 6. aprila spet pričeli. * „Serbske novine" vzamejo iz „carigrad-skih novin" novico, de sta dva polka regularne vojske iz Rumelije zapoved dobila v Bosno zoper vstajnike iti. Francoska. Časopis „AssembIee nationale" poda sledeči sostavek: Važno je stanje razmer velkih deržav proti Nemčiji, in homatije, ki bi iz tega priti znale, dobro poznati. Rusija in Avstrija ste kakor se vidi, v vsili rečeh edinih misel. Avstrijani se na Češkem zbirajo, Rusi stoje od Ivališa do velikiga poznanjskiga vojvodstva. Ako se vojska prične, ima Avstrija sočutje cele katolške Šlezije zase, kte-ra je še le v 18. stoletju od nje odtergana bila. Rusija zamore Poljcam veliko poznanj-sko vojvodstvo spet pridobiti. Saksonski kralj, kterimu je pruska vlada v letu 1815 naj lepši del svojih dežel zavolj žlahtne zvestobe proti Franciji vzela, si z pomočjo Rusov in Avstrijancov svoje dežele spet pridobi. Ker modrovavna in časti željna Prusija Nemško v nered pripravlja in se zmešno obnaša v zboru v Erfurtu, se bo moglo temu konec storiti. Zaderžanje pruske vlade proti Dancam je tako nevredno in proti pravici narodov, de se cela diplomacia temu čudi. Pismo gospoda od Nesselrode je temu porok. — Ravarsko je z Austrijo popolnama edino; avstrijanska armada bo pri pervem strelu Bavarcam na pomoč tekla. — Wurlenberško je z Rusijo ozko zvezano, in na pervi miglej od Rusije se bo za vojsko izrekla; kraljevi govor to priča. Nemčija se prekuciji bliža; ali se mora Prusija spreoberniti, ali pa pokorna postati. Vidi se tedaj, de se bodo skorej zmešnjave vplame nele. Upamo vonder, de bo Prusija pametna in se drugim močnim deržavam vklonila. Angleška. 10. aprila je lord Dunkan v an gleškem parlamentu predlog storil, de bi se davk od okenj ali opustil ali pa prenaredil ker ne zaderžuje samo kupčije s steklarn, am pak tudi ljudem na zdravju mnogo škodje, ker imajo v svojih stanovališih manj ko zamorejo okenj, kar je zdravju zlo škodljivo. Hiše, kter imajo manj kot 12 okenj, pravi govornik, bi imele tega davka popolnama oprostene biti. Ta njegov predlog je mnogo govornikov podpe-ralo.. Al ta davk deržavni denarnici toliko nese de se popred ne more odpraviti, kakor če se kak drug vir dobi, iz kteriga bi se deržavna denarnica napolnovala, z nese namreč 1,800,000 liber šterlingov. Tedaj se je predlog z malo večino od 3 glasov (80 proti 77) zavergel. Španska. Časopis „Morning Chronicle" prinese sledeče pismo iz Madrida od 31. marca Za gotovo naznanim, de je španska vlada popolnama zadovoljna z naznanilam lord Palmer-stona. En berzotek, ki ima naročilo kralju Leopoldu to naznaniti, je 30. marca iz Madrida šel. Riizpor se bo tedaj brez dvombe poravnal. General Narvaec je gospoda Wcis weilerja o tej reči podučil, in zvedel sini, de je zavolj tega pismo na lord Hovvden-a v Pariz pisal. Zagotovijo, de je pismo španske vlade prav prijazno. Španska vlada pričakuje odgovor do 20. aprila. Ako se ta reč poravna, kar se bo brez dvombe zgodilo, se bo vradno na znanilo, in diplomatiške opravila se bodo koj spet pričele. Portugalsko. Pod poveljslvan Commodora Martina je angleško brodovje v reko Tajo prišlo, in je na tistem kraju sidra verglo, kamor so imele portugalske barke priti. Pripoveduje se, de povernjenje neke storjene škode tirja. Razne naznanila. — Cesarje za gotovo sklenil perve dni maja v Terst se podati; nazaj pa ne bode skoz Zagreb, ampak skoz Koroško in Štajersko šel. — Med imenitnimi na Dunaju se novica raz-naša, de bosta vodja, Hainau in Jelačič na Ogerskem od cesarja z posestvam obdarovana — V „Magjar Hirlap" se iz Erlava 7. aprila piše: Okrog goreMatra se čedalje več ro-parij godi. Roparji se okrog klatijo, njih glavarje, kakor se pripoveduje, KolomanKrindi, bivši Honved. Tropa je na konjih in dobro oborožena. Ko na kakem krajuporopajo, zginejo nanaglama, in se v gojzdih in votlinah v skalovju skrijejo. Dva sta bila že vjela, ki sta neko jutro pošto ropala. — Iz Celjovca se 8. aprila v „Siidsl. Ztg." )iše: Včeraj, na belo nedeljo, je bil pervi >rijazni pomladanski dan; torej prav pripraven za igranje „Kristoviga terplenja," kar se je pol ure nad Celjovcam godilo na velikem travniku pod milim nebam. Že pred smo slišali od te igre pripovedovali. De se je toliko prostiga ljudstva zbralo, je le temu pripisati, ker je premalo izobraženo, in ker vsako novo reč rado Vidi. Le sirov, neomikan kristjan se veseli, ako naj častitljivši in naj visokejši reč svoje vere v igro premeniti in v blato potegniti vidi, pri tem pa mora pameten človek v duši razžaljen biti. Brez ljubezni se cela sveta dogodba onečasti, ako Judas, golu f in tat, jedi, nože, vilice in pertiče iz mize pokrade in v svoje žepe stlači, de se mu množica smeja, kteriga potem dva hudiča zadavita in odneseta, tako osodo ima ludi levi razbojnik na zadnje; — smešnjo in zlo žaljivo je, ako desni razbojnik na besede Kristove: jjše danes boš z mano v raju" odgovori; „Sel- ben ist aber schon reeht;" — veri nasproti in nenaravno je, ako je Marija — mati Kristova — ljubeznjiva, prav mlada deklica, nje sin pa zlo star mož z sivimi lasmi; serce se človeku opre, ako vidi Magdaleno, nesramno vlačugo prav zlo okinčano, ki se ravno prav spodobno ne vede, in potem, ko jo en angelj živo svari, se spokori, začne svoj kinč in svojo obleko pred množico od sebe metati, tako, de se človek mora misliti, de bo kmalo lepa Magdalena v tisti obleki pred množico stala, ktero je Eva v raju imela. Bilo je 6—7000 ljudi pričijočih; mnogo iz dežele, naj več pa iz mesta, ki jeskor prazno ostalo. Vsak prijatel človeštva in keršanstva, mora take zgodbe britko obžalovali in začudjen pra-šati, zakaj se od vrada in od cerkve take nespodobnosti pripuste? — V Saksenhauznu na Nemškem se je nedavno en umor pripetil, posebno imeniten glede na kriminalne postave. Dva zakonska že visoke starosti, Stos po imenu sta bila zgodej na večer umorjena najdena. Gaz, v kterem se je umor pripetil ni na samem; in vonder noben sosed nič ni slišal, in nič sumljiviga zapazil. Zakonska nista nobeniga sovražnika imela; mirno in tiho sta živela. Sumili so, de so morivci hotli denarje vzeti, kerje200gld. zmanjkalo, ali veliko več denarja, ki bi ga bili morivci lahko vzeli, so pustili. To je toliko čudniši, ker so mogli morivci na tanjko življenje zakonskih poznati. Hiša je bila celi dan zaperta, le če je žena po vola ali jabučniga vina šla, je bila nektere minute odperta. Morivci so to dobro vedili, de so ravno tisti trenutek prišli, ko je žena po jabučniga vina šla. Oni so ravno takrat moža napadli in ga z enim udarkam ubili, kar priča, de je morivec mogel izurjen mesar biti; ko žena domu pride, je bila tudi z enim maham ubita. Jabučno vino, ki ga je žena domu prinesla, so morivci spili, in posodo na steno obesli. Vse tiho je bilo; še le na jutro so ljudje umorjena najdli. Akoravno je bilo v hiši polno kervi, se drugod nič ker-vaviga ni našlo. Vse preiskovanje je bilo zastonj , nič se ni moglo zvediti. Vse, kar je znano, je bilo to, kar je ena soseda pravila, namreč de je vidila proti osmi uri dva moža, kterih zavolj tmine ni poznala, iz hiše priti in se na cesto oberniti. Med tem je pa prešel teden za lednam in nič se ni moglo zvediti. Nekiga dne pride en mož iz bližnje vasi Bornheim k nekimu zdravniku in mu toži, de ga je na ramo pes vgriznil. Zdravnik pregleda rano in najde, de ga ni pes, ampak človek vjedel; to se mu čudno zdi, torej hitro gosposki naznani; moža zaprejo, sprašujejo, ki ne ve — » »2 » » » 40 »> »1%»»I— »