Pofttnina plačana v gotovlni [zHuqa v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7 — za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din Redakcija in aprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritHčje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnosti. Štev. 40. Celje, sreda 18. maja 1932. Leto XIV. Celjski občinski svet V petek 13. t. m. od 18.20 do 20.45 se je vršila v mestni posvetovalnici v Celju redna seja celjskega občin- skega sveta. Župan g. dr. Goričan je po odobritvi zapisnika zadnje občin- ske seje poročal o intervenciji glede potrditve celjskega mestnega prora- čuna za 1. 1932. pri finančnem mini- strstvu. Sedaj je prejel obvestilo, da je prbračun odobren. Potrjeni pro- račun bo kmalu dospel v Celje. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. V r e č k o). Mestna občina bo na- prosila finančno direkcijo, da bi od- delek finančne kontrole še dalje po- biral občinsko trošarino na vino; Ce bi to ne bilo inogoče, pa bi se naj do- volilo pobiranje trošarine po občin- skih organih. Občina bo skušala z gostilničarsko zadrugo doseči pavsa- liranje trošarine. — Ker je pričako- vati letos v občinskem gospodarstvu deficit okrog 1 milijona dinarjev, se bo ukinilo izplačevanje podpor iz proračunskega poglavja »dobrodel- stvo in prosveta« in se bo občina omejila le na neobhodno potrebne in neodložljive izdatke. — Občinski svet je vzel na znanje proračun sreskega cestnega odbora, ki predvideva 30% cestno doklado. — Banska uprava je je proglasila cestni zvezi Kapucinski most — Razlagova — Vrvarska — Kolenčova ulica mimo kolodvora — Aškerčeva ulica do Mariborske ceste in hotel »Pošta« — Cankarjeva cesta — Vodnikova ulica — Vrazov trg — del Gregorčičeve ulice do Ljubljan- ske ceste ter Ipavceyo ulico za bano- vinske ceste. — Davčna uprava je sporoCila, da letošnje občinske do'kla- de na drž. neposrodne davkc najbrž ne bodo dosegle v proračunu določe- ne vsote in da je pričakovati okrog 30.000 Din deficita. Kleti na Sp. La- novžu, ki spadajo k stanovanju biv- S'ega mestnega oskrbnika, bodo pre- urejene v tri drvarnice. — Vodarina za okoliško narodno solo se zniža na 1 Din za m3, če povprečna dnevna po- raba vode ne bo večja nego 12 m3. — Primanjkljaj meščanskega oskrbo- valnega zaklada v znesku 19.000 Din se bo kril z izenačenjein najemnin v hišah meščanskega oskrbovalnega zaklada. Odsek je pooblaščen, da re- gulira najemnine v vseh hišah me- ščanskega oskrbovalnega zaklada. in mestne občine. — Mestna elektrar- na bo prevzela brezplačno dobavo električnega toka in plačevanje pli- na, ki ga potrebuje Prostovoljno ga- silno in rešcvalno društvo v Celju. — Obrabnina za izposojevanje drobilca za gramoz in cestnega valjarja se zniža od 25 na 20 Din, plaCa strojni- ka za delo v bližnji celjski okolici pa od 11 na 8 Din in v širši okolici na 10 Din na uro. — Občinski svet je od- klonil ponovno prošnjo mestnih de- lavcev, da bi občina prevzela plačilo kuhika. — Sokolskemu društvu v Celju, Savinjski podružnici SPD, Prostovoljnemu gasilnemu društvu na Babnem in dijaški organizaciji »SvitUv< je bil znižan občinski vese- lični davek od 20 na 10%. — Prispe- vek za fond za izvajanje regulacije bo vnešen v mestni proračun za le- to 1932. — Obračun o tlakovanju Kre- kovega trga, Razlagove, Kapucinske ulice in Slomškovega trga znaša 999.865 Din, t. j. 81.577 Din več nego je bilo predvidend v proračunu. Ob- račun je bil odobren. Gospodarski odsek (referent obč. odb. prof. M r a v 1 j a k). Finančni, gospodarski, stavbni in socijalni od- sek so poobluščeni, da oddajo stavb- )io parcele pri Sp. Lanovžu. V parce- lacijskem načrtu doloCene parcele se ne smejo povečati. — Učitelju gosp. Kramarju, učitolju g. Baši ter Karli Jakšetovi in Mici Čuješevi se proda- jo tri stavbne parcele na hribu sv. Jožcfa po 3 Din za m2, parcele pa bo treba pozidati do 31. decembra 1933. Stavbni odsek je pooblaščen, da od- loči d fasadah toll treh novih his. Mestni vodovod (referent obč. odb. Borlak). Raznim prosilcern iz Ce- Ija in okolice jc bila dovoljena uved- ba vodovoda, enemu prosilcu iz Ce- Ija pa je bila dovoljena uporaba vo- de iz občinskega vodnjaka. — Mest- ni vodovod bo podaljšan v seveini del Dolgega polja. Obrtni odsek (referent obč. odb. Dobovičnik). Občinski svet se je izjavil za lokalrio potrebo za konce- sijo gostilnice, za katero je zaprosil g. Rudolf Jurič, ki namerava otvoriti svoj obrat v poslopju ge. Vajtove na Kralja Petra cesti. Gradbeni odsek (referent obč. odb. ravn. Brinar). Ustanovil se je pri- pravljalni odbor za ustanovitev vod- ne zadruge za Voglajno in Hudinjo. Občinski svet smatra za potrebno, da ta zadruga razširi svoj del okrog na Koprivnico, Sušnico in Ložnico ali pa se naj za te potoke ustanovi po- sebna vodna zadruga. Sccijaiui odsek (referent obč. odb. prof. Mastnak). Občinski svet je dovolil bivšemu urarju Henriku Strohmcierju mesečno podporo po 400 Din od 1. maja dalje iz meščan- skega oskrbovalnega zaklada. — Me- stno načelsivo bo hišne posestnike, ki zahtevajo ali bi zahtevali pretira- ne najemnine, opominjalo, naj pri dioiočcvanju najemnin upoštevajo so- cijalni položaj najemnikov. — Mest- na obcina bo pri ev. gradnji novih cest in razširjenju vodovoda pred- vsem zaposlovala brezposelne. — Letošnja občinska podporna akcija za brezposelne izkazuje lep uspeh: nabrainih je bilo 10.659.30 Din v go- tovini, mnogo pa je bilo poklonjene- ga tudi blaga. Podpore je prejelo 360 brezposclnih in sicer 104 denarne podpore, 93 živila, 86 hrano, 60 ku- rivo, 17 osebam pa je bilo pomagano s tern, da so dobile delo. Odsek za prosveto, zdravstvo in za tujski promet (referent obč. odb. V o g 1 a r). Občinski svet je vzel na znanje pravilnik dnevnega zavetišča V kuratorij dnevnega zavetišča je bil delegiran obe. odb. prof. Mastnak kot za.stopnik občine in predsednik so'cijalne-ga odseka. Slučajnosti. FinanCni in gospodar- ski odsek bosta sklepala o vpraša- nju, ali naj se javno stranišče v Sa- mostanski ulici podre ali pa popravi in poveča. Produkcije gojencev Glasbene Matice v Celju sola Glasbene Matice v Celju je priredila tudi letos javne produkcijo gojencev v Mestnem gledališču. V pondeljek 9. in torek 10. t. m. zvecer so nastopili gojenci in gojenke 1. do 4. razreda vijolinskih sol gg. ravna- tel.ia Karla in Dušana Sancina ter klavirskih šol ge. Mirce Sancinove, ge. Ljud. Božič -Novakove in gdč. M. Plzdkove. Že prvi dve produkciji sta potrdili upravičenost slovesa, ki ga uživa celjska Gla.sbena Matica. Med mladimi gojenci in gojenkami smo opazili več izrazitih talentov z dobro šolo. Na tretji produkciji v sredo 11. tm. so nastopili gojenci in gojenke 4. do 6. razreda in sicer vijolinisti R. Hod- žar, E. Pirčeva, E. Savelli, M. Žurner, PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« izide v petek 20. t. m. pop. S. Zalokar, M. Videnšek in M. Fink ter pianistke M. Ferjančičeva, M. Turinova, A. Gliickova, II. Skazova, E. Subičeva, VI. Sernečeva in M. Ka- lanova ter pianist M. Stante. Spored je bil pester, izvajanje posameznih točk pa zelo pohvalno, pri nekaterih gojencih celo že dovršeno. Eksaktno je bil podan Stangdv kvar. za 4 gosli in klavir, ki so ga izvajali g. ravn. Sancin, M. Videnšek, S. Zalokar, R. Hodžar in pianist E. Kunej, ki je po- leg ge. Sancinove spremljal na kla- viiju nekatere vijoliniste. Produkcije so dosegle svoj višek v četrtek 12. t. m. na komorno-simfo- ničnern večeru, ki je i\il prirejen v spomin 200-letnice rojstva Josipa Haydna. Pianistka Tjaša .Pregljeva je z izvrstno tehniko igrala Cho])ino- ve Briljantne varijacije, Mil. Orož- nova je eksaktno podala Friedman- novo parafrazo Straussovega valčka »Pomladni spevi«. Ga. Jela Watzke- jeva je z neoporečno tehniko in po- globitvijo zaigrala Debussyjevi za- nimivi karakterni sliki »Večer v Gra- nadi« in »Vrtovi v dežju«. Težavno Marxovo Rapsodijo je Egon Kunej te- meljito naštudiral in povsem obvla- dal. Ga. Marija Tillerjeva je pokaza- la v I., II. in III. stavku Bralmisove klavirske sonate op. 2 docela uglaje- no igro, ki ne pozna tehničnih za- prek. Ga. Olga Požarjeva je dovrše- no in z občutjem podala Lisztovo Le- gendo sv. Frančiška. Mali vijolinski virtuoz Miran Viher je igral I. stav- ka iz Mendelssohnovega vijolinskega köncerta v E-molu, s katerim je do- segel že na dobrodelnem koncertu v Celjskem doinu izroden uspeh. Mali Viher jo tudi v Mestnem gledališču očaral poslušalce. Zadnjo javno pro- dukcijd je zaključila Haydnova VI. simfonija, ki jo je izvajal orkester gojencev Glasbene Matice, pomnožen B člani Celjskega godbenega društva, pod vodstvom g. ravn. K. Sancina. Orkester je podal to ljubko in vedro simfonijo točno, enotno in s krepko dinamiko ter je žel zasluženo odobra- vanje. Vse javne produkcije so bile dobro obiskane. Glasbena Matica v Celju je s svo- jim odličnim učnim osobjem zopet pokazala številne bogate sadove smo- trenega glasbeno-vzgojnega dela, ki zasluži čim več upoštevanja in pod- pore. H. P. DRAGO ŽABKAR: Obrtništvo v prejšnjih stoletjih (Dalje.) Kakor rečeno, si pomočnik ni smel izbirati mojstrov po svoji volji in moral je vstopiti v delo pri tistemu, ki mu ga je zadruga določila. Letal791. je bilo v tern pogledu ne- kaj več svobode in pomočnik je smel spremeniti svojega službodajalca, ako je pri kakem mojstru služil vsaj le 14 dni, pa §e tedaj je morala v to privoliti vsa zadruga in tudi v tern sltičaju ni smel iti k takemu moj- stru, ki je imel že tri pomočnike. Mojstri so se gori omenjeni delni svobodi na vse kriplje upirali, kajti dejali so: »Dobro vemo, da se dajo pomočniki preslepiti z boljgo piae0 in da gredo raje k tistlm v delo, ki bolje plačujejo. Kakšen nered bi pač postal, da je pomočnikom dovoljeno popolnoma po njihovi volji in kakor bi se njim zljubilo hoditi od mojstra do mojstra.« Le v slučajih, ako je mojster nujno potreboval pomočni- ka, pa le ni bilo dolgo nobenega na spregled, mu je bilo dovoljeno, da mu je zadruga naroCila pomočnika iz tujine. Tak naročen pomočnik se je moral javiti na rokodelski postaji (Herberge) in poklicati najmlajšega mojstra ali pa najstarejšega pomoč- nika, ki ga je peljal k dotičnemu mojstru. Ta je moral napraviti pis- mo s pomočnikom pri zadrugi. Gorje tistemu mojstru, ki je naročil pomoč- nika iz tujine kar na svojo roko. Za- druga ga je občutno kaznovala. Tako je nekoč neki ljubljanski barvar do- bil pomočnika iz Kran j a brez dovo- ljenja zadruge. Ta je mojstra klica- la na odgovornost in na shodu za- druge se je vnel srdit boj. Obtoženi mojster se je tako razsrdil, da je pso- val navzoče mojstre s »potepuhi« in »cepci« (Flegel und Halunken). Ko ga je zadruga zaradi tega naznanila, ga je višja oblast občutno kaznovala. Pomočnik, ki je stopil v delo, je svojemu mojstru mogel odpovedati službo kadarkoli in brez navedbe vzroka, ako še ni bil preko treh ine- secev pri istem mojstru. Po preteku treh mesecev je moral sam preskr- boti namestnika. Ce je hotel imeti 'lopust, je moral gledati, da ne spra- vi svojega mojstra v zadrego. Komur je bilo dokazano, da je sei na dopust v največji seziji, so ga kaznovali z dvotedensko plačo, pa tudi noben mojster v dotičnem kraju ga ni smel vzeti v delo. Pomočniki so bili ka- kor vajenci pod stalno kontrolo; ako je Sei na sprehod, je moral prej moj- stru povedati, kam gre in kje ga je dobiti ob določenem času. Seveda je to veljalo le za gotove stroke. Ot> devctih zvečer je moral biti doma, sicer ni mogel več v hišo. Gostilne so zapirali ob devetih, najkasneje pa ob desetih zvečer. Shajališča pomočnikov so bile ro- kodelsko zadruge, kjer so imeli svo- je shode in sestanke, tern pa je mo- ral prisostvovati eden izmed moj- strov, ki jih je nadzoroval. Ti shodi so se vršili vedno ob nedeljali, na njih so reševali vse spore in prepire med seboj. Žalitev ni obra-vnavalo sodiščc, pač pa ti nedeljski shodi. Med mizarskimi pomočniki je bila navada, da so se vsak semanji dan sešli na trgu. Kdor ni prišel, je bil obsojen na 15 krajcarjev kazni; to kazen pa so zapili. Doba romantike je minila tudi za rokodelske pomočnike; namesto ve- selih potujočih pomo^nikov vidimo danes na cestah le še betežne berače. Sedanji rokodelski popotnik se ne more primerjati s prejšnjim, ki je našel povsod, kamo'r je priäel, le pri- jatelje in to v pravem pomenu bese- de. Medsebojne vezi med mojstri in pomočniki so bile tako močne, da so tvorili vsi le eno družino, medseboj- na poinoč jim je bila sveta. Tudi po- tdvanja pomočnikov so temeljila na določenih pravilih. Vsak je moral paziti, kaj govori, ni bilo grdega za- bavljanja na mojstre in obratno, ka- kor se to danes dogaja. Njih vedenje jih je takoj razlikovalo od navadnih ljudi. Tudi oblasti so pazile na njo, da so se spodobno in stanu primerno vedli. Kdor je zabavljal na svoj stan ali zadrugo, ga je oblast poklicala na odgovornost in često je bil tak za- bavljač kaznovan s težko ječo ali pa trdim delom v trdnjavi. Vse zadruge so občevale med seboj celo preko mej države, iz Cesar se vi- di, da je bila stanovska zavest in mi- sel skupnosti med tedanjimi obrtni- ki zelo velika. Ako je mojster ali po- močnik zagrešil napram zadi-ugi kakšno grdo dejanje, ni ušel kazni, četudi je zbežal preko meje. ,V domo- vini so mu pobrali imetje, ki ga je ali že imel ali pa pričakoval po ded- ščini, razglasili so ga za »nepoStene- ga« in njegovo ime so nabili na veša- la. Grda razvada je bila praznovanje pondeljka (Blaumontag). Ta dan so pomočniki praznovali in se shajali na popivanje. Bili so praznično oble- čeni in nosili so meCe. (Dalje prih.) Stran "I. »Nova Doba« 18. V. 1932. Štev. 40. DOMAČE VEITI d Prvl slovenski glasbeni festival. Festivalske svečanosti v Ljubljani, ki so so vršile ob priliki (iO-letnice ljubljanske Glasbene Matice, so se pričele v soboto 14. t. m. dopoldne s svečano otvoritvijo velike glasbene razstave v Narodnem domu, na ka- teri so bile zastopane vse panoge na- šega glasbenega življenja. Svečanosti na binkoštno necleljo in pondeljek sta se udeležila pevska zbora »Hla- hol« iz Prage in »Lisinski« iz Zagre- ba, številni slovenski pevski zbori, divizijonar general Hie Kot zastopnik Nj. Vel. kralja, minister Ivan Pucelj, zastopnik ministra prosvete g. Gjo'r- gjevič, ban dr. Marušič, predsednik Vseslovanske pevske zveze dr. Leon Surszynski, predsednik in podpred- sednik Ceškoslovaške pevske zveze gg. Jefabek in Matoušek, mnogi dru- gi odličniki ter številni gostje iz raz- nih krajev naše države. V soboto zve- čer se je vršil v »Unionu*« simfonič- ni koncert. Na binkoštno nedeljo se je vršil v Hubadovi dvorani Glasbe- ne Matice kongres Južnoslovenske pevske zveze. Ob pol 10. dopoldne se je vršil v franč iškanski cerkvi cer- kven koncert pod vodstvom p. Hugo- lina Sattnerja, v Filharmonični dvo- rani Gallusov koncert pevskega zbo- ra Glasbene Matice, v operi pa pev- ski koncert zborov ljubljanskih sred- njih Sol. Ob 15.30 je sledil na Kon- gresnem trgu pred nunsko cerkvi jo ob prisotnosti okrog 4.000 poslušal- cev velik slovanski pevski koncert praškega »Hlaliola«, zagrebškega »Li- sinskega« in učiteljskega zbora JUU za dravsko banovino. Zvečer so upri- zorili v ljubljanski operi Bravničar- jevo opero »Pohujšanje v dolini šent- florjanski«, v dvorani Trgovskega doma pa se je vršil komerz na cast gostom. Na binkoštni pondeljek ob 9. dopoldne se je pričel v dvorani Filharmonije slavnostni občni zbov ljubljanske Glasbene Matice, na ka- terem je bil blagoslovljen novi pra- por, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj Glasbeni Matici. Po slavnostnem zboru je sledilo pred poslopjem Glas- bene Matice v Vegovi ulici svečano odkritje spomenikov glasbenikov Frana Gerbiča, Mateja Hubada, Be- njamina Ipavca, Davorina Jenka, Vatroslava Lisinskcga, Stevana Mo- kranjca, Jakoba Petelina-Gallusa in p. Hugolina Sattnerja. Pozneje se je vršila na velesejmskem prostoru tekma pritrkovalcev. Festival je bil zaključen s tekmovanjem 12 moäkih in mešanih zborov na velesejmskem prostoru. Na tej tekmi je doseglo, kakor poročamo na drugem mestu, Celjsko pevsko društvo izredno lep uspeh. Ljubljanski festival je bil sil- na afirmacija naše glasbene kulture in umetnosti. d Fran Berneker f. Na binkoštni pondeljek popoldne je umrl v ljub- ljanski bolnici v starosti 58 let znani slovenski akadcmski kipar g. Fran j Berneker, kontraktualni profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Za Vido Jerajevo in Jožetom Gorjupom smo v kratkem razdobju izgubili žo trctjega slovenskega umetnika. Fran Berneker je bil rojen 4. oktobra 1874. v Lehnu pri Slovenjgradcu. Po kon- čani osnovni Soli v Mariboru se je šel učit podobarstva k Ignacu Obla- ku v Celje, kjer je postal podobarski pomočnik. Pozneje je delal na svojo roko podobarska dela v koroških, štajerskih in tirolskih cerkvah, ob- lasti pa so ga povsod preganjale, ker ni imel obrtne pravice. Končno so ga spravili v obrtno šolo v Gradec, nato pa jo odlično absolviral akademijo na Dunaju, kjer je bil najboljši uče- nec slavnega kiparja prof. Hellmerv ja. Do začetka svetovne vojne je ži- votaril na Dunaju, potem pa je mo- ral obleči vojaško suknjo. Po prevra- tu je živel nekaj časa v Ljubljani, pozneje pa se je naselil na Pohorju in tarn lomil žlahtni kamen ter ustvarjal urnetnine. V Celju je do- vrseno restavriral »Kalvarijo« na hribu sv. Jožefa in Marijin kip na Glavnem trgu. Iz velike bede ga je prod dvema letoma rešilo imenova- nje za kontraktualnega profesorja na Č E V E, J I na obroke že od Din 75*— naprej edinole pri STRAŠEK, Kovaška ulica St. 1 Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Berneker je bil samonikel umetnik. Bil je pristaš impresijonistične stru- je in je dal svojemu narodu mnogo dragocenih umetnin. Zlasti znane so njegove skulpturo »Drama«, Primož Trubar, »Atlanti« in »Žrtve«. Skromni Fran Berneker je dokončal svoje živ- ljenje kot beden slovenski umetnik, ki mu je usoda določila trpljenje od zi- beli do groba. Njegov spomin med nami ne bo ugasnil. d Minister za trgovino in industri- jo dr. Albert Kramer je prispel na binkoštni j)ondeljek z brzovlakom iz Beograda v Ljubljano in odpotuje drcvi zopet v Beograd. d Generalni ravnatelj državnih že- leznic g. Dimitrije P. Šreplovic je z ukazorn Nj. Vcl. kralja upokojen. d Posetnikom XII. ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 4. do 13. junija. Uprava Ljubljanskega vele- sejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po 30 Din. Taka lcgitimacija daje pravico do železniške vožnje za polo» vično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih naše države, lah- ko pa se naroče z dopisnico direkt- no pri velesejmskem uradu. Navodil. tiskanih v legitimaciji, se je troba točno držati. Zdrava in poceni sta- novanja v hotelih in privatno so po- setnikom zasigurana. d Narodna Odbrana javlja vsem svojim članom in prijatoljem, da je izšol »Vodnik po Mariboru« izpo-d pe- resa znanega kulturnega delavca in najboljšega poznavalca soverne meje g. prof. Baša. Knjiga je jako posre- čono sestavljena, obsoga 400 strani in vsebuje, bogato ilustrirana, pol eg opisa Ljubljane in Colja, obširen oris mesta Maribora s podrobnimi podat- ki o razvoju tega mesta. Avtor je na razmeroma omejenem prostoru izborno podal sliko mesta od postan- ka pa do danes in njegove podravske okolice. »Vodnik'« je obenem prak- tično opremljen z adrcsarjem, da je potreben prav vsakemu meščanu, pa tudi okoličanu. Ker je cena 20 Din izredno nizka, je omogočen nakup vsakomur. Priporočamo vsemu naše- mu članstvu in narodno zavcdnirn Mariborčanom, da si oskrbe »Vod- nik«, ki je na razpolago v vseh knji- garnah. d Dr. Zdenko Matiašič ordinira zo- pet rcdno v Mariboru, Slomškov trg St. 6 (nasproti škofije). d Pri ishijasu sledi na kozarec na- ravne »Franc Jožeiove« grenčice, po- pite zjutraj na tešče, brez truda iz- datno iztrcbljenje Crevesa, kar povz- roči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominja- jo, da učinkuje »Franc Jožefova« vo- da sigurno in uspešno tudi pri kon- gestijah pro'ti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli pro- stati in kataru v mehuru. »Franc Jo- žefova« grenčica se dobi v vseh lekar- nali, drogerijah in specerijskih trgo- vinah. d Dunajska vremenska napoved za četrtek 19. maja: VeČinoma jasno in toplo. Splošni vremenski izgledi: Suho, toplo vreme bo trajalo äe ne- kaj časa. Celje in okolica c Krajevna organizacija JRKD za celjsko okolico bo imela drevi oh os- mih čla.nski sestanek v gostilni gosp. Brenkoviča (Vobner) na Sp. Hudinji, v soboto 21. t. m. ob 20. pa se bo vr- šil v gostilni g. Permozerja v Gaber- ju širši članski sestanek JliKD za celjsko okolico, na katercm bo poro- čal narodni poslanec g. Ivan Prekor- šek o raznih aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Udeležite se vsi teh dvoh sestankov! c članski sestanek krajevne orga- nizacije JRKD za mesto Celje drevi o'dpade zaradi odsotnosti predsedni- ka in podpredsednika. c Krasen uspeh CPD. Na binkoštni pondeljek se je vršila v Ljubljani v okviru I. slovenskega glasbenega fe- stivala tekma slovenskih jjevskih društev. Tekmovalo je 12 zborov s 15 pesmimi. Celjsko pevsko društvo je doseglo z Adamičevim mešanim zbo- rom »Za njega vse pretrpim« 624 točk, prav toliko kakor pevsko1 dru- štvo »Ljubljanski Zvon-«. Ker pa je bila gori omenjena pesem uvrščena med pesmi druge kategorije, pesem, ki jo je pel »Ljubljanski Zvon« j^a med pesmi prve kategorije, je »Ljub- ljanski Zvon« prvi, drugo pa je CPD, kateremu slede po številu dobljenih točk Glasbona Matica Maribor, Trbo- veljski Zvon, Glasbena Matica Ptuj itd. CPD prejme tudi nagrado, ki je bila določena za mešane zbore drugo kategorije. Pa tudi z mcšanim zbo- rora St. Premrla »Luna in zvezde« je doseglo CPD lepo štovilo točk (599). CPD je lahko na svoj uspeh resnič- no ponosno, saj mu je priznala dru- go mesto nepristranska žirija, obsto- ječa iz sedmih priznanih jugosloven- skih glasbenikov. Uspeha CPD se radujemo tudi vsi Celjani in društvu odkritosrčno čestitamo. c CPD i.ma ta teden vaje: v sredo za moški zbor, v petek pa za mešani zbor, obakrat ob pol 9. zvečer. Vsi! c Ministrski odposlanec pri aiatu- ri na celjski gimnaziji. Minister za prosveto jo določil za ministrskcffa odposlanca pri niaturi na drž. leaitii gimnaziji v Celju g. dr. Pavla Vujo- viča, vseučiliškega profesGrja v Boo- gradu. c Seja okolxskega občinskega sve- ta, ki bi se bila morala vršiti v so- boto 14. t. m. zvečer v občinski po- svetovalnici na Bregu, je bila zaradi nesklepčnosti odpovedana. c Binkošti so potekle ob divnem solnčnem vremenu, ki je izvabilo ne- šteto izletnikov iz Celja. Mnogo j ill je obiskalo Logarsko do'lino in Celj- sko kočo, drugi so delali izlete v sve- žo pomladansko naravo, nekateri pa so so hodili hladit v bistre valove Sa- vin je. c Sokolski zlfet v Prago. O priliki sokolskoga zleta v Prago bo priredi- lo društvo »Putnik« društveno poto- vanje v Prago, ki se ga bodo lahko udeležili člani Sokola in nečlani. Ce- iifi bodo znatno znižane. Podrobne informacije, programi potovanja in pirjavnice se dobe v pisarnah društva »Putnik« v Ljubljani in Mariboru kakor tudi v Tujsko-prometni pisar- ni v Celju (v paviljonu pred kolo- dvorom). Prijave se sprejemajo samo do 31. maja. blago za damskc obleke, plašče in kostume kupite že letos po izredno nizkih cenah v velikanski izbiri v znani so- lidni manufakturni in modni trgovini Msloš Pšeničnik, Celje c Popravek. V članek narodnega poslanca g. Ivana Prekorška, ki je bil objavljen pod naslovom »Zopet drugače!« v zadnji številki »Nove Dobe«, se je vrinila pomota. Zadnji stavek na koncu drugega odstavka se mora glasiti pravilno: »Sedaj pa mora vsak dijak, ne oziraje se na uspeh v razredu, delati nižji tečajni izpit-w, ne pa »pismene naloge«, ka- kor je bilo objavljeno. c Poskus samomora. V Šoštanju je bil v to'rek 17. t. m. aretiran 21-letni delavec Ludvik M. zaradi posilstva, izvršenega na treh deklicali. M. je bil nedavno zaradi sličnega dejanja po- gojno obsojen na 4 mesece zapora. Pri aretaciji v soä'tanju je nenado- ma potegnil nož in si ga zabodel v prsa. Orožniki so prepeljali Ludvika M. v celjsko bolnico. Njegovo stanje ni nevarno. c Trdovratna samomorilka. V so- bo^to 14. t. m. dopoldne se je hotela 19-1 etna delavka Marija V., uslužbe- na na nekem večjem poscstvu v Mcd- logu, iz neznanega i*azloga za,bosti z nožem. To pa so domači preprečili. Zvečer istega dne je hotela skočiti v Savinjo, a ji zopet ni uspelo. Posku- sila je še tretjič. Na binkoštni pon- deljek popoldne se je peljala s kole- som po Ljubljanski cesti. Ko je pri- vozil neki avtomobil, se je dekle ne- nadoma vrglo predenj. Avtomobil jo je zalučal v stran. Dekle je dobilo po- škodbe na nogah, ro'kali in obrazu. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji nudili vso potrebno pomoč, potem pa so jo poslali zopet k njenemu gospo- darju. c Poskušen vlom v Raziagovi uUci. Neznan vlomilec, ki v zadnjem času razburja celjsko in okoliško prtbi- valstvo, je okrog polnoči na soboto 14. t. m. nameraval vlomiti v prosto- re Kamnoseške družbe v Raziagovi ulici. Žena kamnoseškega mojstra g. Orla, ki je likala perilo, je cula, da nckdo hodi po dvorišču. Ko je pogle- dala skozi okno, je videla noznane- ga moškega, ki je oprezoval okrog pisarne KamnoseSke družbe. Zbudila je takoj svojega moža, ki je stopil k oknu in vprašal neznanca, kaj išče na dvorišču. Neznanec se je nato obinil in skočil čez dvoriščni plot. Ko je prišel g. Orel na dvorišče, je bil neznanec že izginil. Kakor smo na kratko omenili v zadnji številki, so vlomilcu že na. sledu. c V celjski bolnici je umrl a v pon- deljek 16. t. m. GG-letna posestnica Cecilija Reharjeva iz Petrovč, v to- rek 17. t. m. pa je umrl 10-letni Stan- ko Pocajt, sin brezposelnega mlinar- ja iz Košnice pri Celju. N. p. v m.! c Taivine koles. Na binkoštni pon- deljek med 20. in 21. je nekdo ukra- del dolavcu Martinu Zapušku iz Co- lja iz veže gostilne »Pri zelenem travnikn« 2.200 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Bastard«, št. 5,015.327. Na binkoštno nedeljo med 22. in 23. je bilo ukra.deno iz ve- 7,e Zdravstvenega doma 2000 Din vredno črno pleskano kolo znamke »Waffenrad«, v torek 17. t. m. pa iz veže neke gostilne na Kralja Petra cesti 500 Din vredno črno pleskano kolo znamke »Viktorija«. Tatovi ko- les so torej zopet začeli svoj posel. c V mestni klavnici je bilo v minu- lem tednu zaklanih 26 volov, 17 krav, 43 telet, 6 telic, 4 biki, 68 svinj, 1 konj in 1 ovca. Uvožcnih jo bilo 824 kilogramov teletine in 624 kg svinji- ne. c ženska zapeslna ura, vrndna 200 dinarjev, je bila izgubljena na bin- košini pondeljek dopoldne na poti od restavracije »Wilson« v Gaberju do Glavnopra trga. c »Franc Jožefova« grončica zmanj- Šuje naval krvi na možgane. ¦v Zrtve nesreč in napadov 66-letni hlapec Anton Babič iz celj- ske okolice je prišel prejšnji četrtek pod voz. Kolo mu je poškodovalo pr- ste na desni roki. 38-letnemu čevljarskemu pomočni- ku Jožetu Poljancu iz Celja je šel v petek voz čez levo nogo in jo lahko poškodoval. 7-letni dninarjev sin Franc Škri- njar iz ZreČ si je v petek pri padcu zlomil levo roko. 20-letni sin kočarice Anton Kožuh od Sv. Uršule pri Dramljah je padel v soboto pod voz. Kolo je šlo čez des- no nogo in jo zlomilo pod kolenom. Ko jo stopil 19-1 etni čevljarski po- moCnik .Tože Žgajnar s Hajnskega pri Sv. Petru na Medvedovcm selu v soboto ponoči iz domače hiše, je ne- nadoma počil strel in Žgajnai1 se je zgrudil, zadet v desno koleno. 24-1 etni posestnikov sin Franc Štor iz Laške vasi pri St. Lovrencu pod Prožinom si je na binkoštni ponde- ljek pri padcu težje poškodoval des- no roko v ramenu. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Kino Mestni kino Celje. Sreda 18. in Ce- ti'tok 19. maja: »Any zna vse«. Sijaj- na zvočna vcseloigra. V glavnih ulo- gah priljuhljona Any Ondra tor zna- na komika Feliks Bressart in Sieg- fried Arno. ZvoCna predigra. — Upra- va kina jo zaradi letne sezone zni- žala vstopnino. Lo'zni in rezervirani sedcži stanejo sedaj 14 Din, parket- ni in parterni sedeži 12 Din, I. pro- stor 10 Din, II. prostor 7 Din in III. prostor 5 Din. Stev. 40. »Nova Doba« 18. V. 1932. Stran 3. Glasovi iz občinstva Odpravite nedostatek! Pred dnevi je zadela nckcga moš- kega na poti na hribu sv. Jožefa kap, kateri je revež takoj podlegel. To se je zgodilo ob */&. popoldnc. Ob %1. je prispela komisija, potem pa so pu- stili ležati mrtveca na tleh. Sele ob 9. zvečer je prispel bivši grobar z na- vadnim enovprežnim vozom, ki se uporablja tudi v druge svrhe, in od- peljal mrtveca na pokopališče. Na mcstnem ozemlju je bil vsaj prej obi- čaj, da, so postavili v sličnih slučajih k truplu stražnika, dokler niso tru- pla odpeljali. Tudi ni na mestu, če spravijo mrtveca na navadnem vozu v mrtvašnico. Okoliška občina bi se moral a dogovoriti z mestnim po- .grebnim zavodom, ki naj bi nirtvece, najdene na ozemlju okoliške občine, prepeljal z mrtvaSkim vozom v mrt- vaSnico. To zahteva pijeteta do mrt- vih. ö. Nasilen možakar V neki hiši v mestu stanuje rodbi- na, ki zelo trpi zaradi krutosti svo- jega poglavarja. Često se dogaja, da mož strahovito pretepa ženo, pa tu- di otroke, kar povzroča med sosedi in pasanti veliko ogorčenje. Kot žene apeliramo iz sočustvovanja s to že- no in njenimi otroki na onega moža, da preneha s svojimi ekscesi, ker bo- mo morale sicer same poskrbeti za zaščito nesreCnih žrtev. Celjske žene. Stenografija po najnovejši metodi Zvedeli smo, da neka oseba v Ce- Iju, ki vse ve in zna, privatno pouču- je nemško stenogralijo, kar bi bilo v redu, če bi ta oseba obvladala ncm- ški jezik, zlasti pa še Stenografijo. Izvežbani stenografi, zanimajte se za to najnovejšo metodo! Prijatelj ateuografije. Sport Dve nogometni tekmi v Celju SK Rapid (Maribor) : SSK Celje 2 : 1 (0 : 1). Za binkoštne praznike je gostovalo v Celju moštvo SK Rapida iz Mari- bora. Prvi dan so igrali gostje pri- jateljsko tekmo s SSK Celjem. Tekma je prinesla gostom prav tesno zmago, ki pa je z ozirom na ne preveč dobro igro Celja zaslužena. Obe moštvi je spremljala precejšnja sreča, pa tudi smola, tako da je osta- lo na obeh straneh innogo zrelih šans neizrabljcnih. Že v 3. minuti pa- de za Celje po Mariču prvi gol. Nato pa se razvije odprta igra, proti kon- cu polčasa z lahno premočjo Rapida, ki skuša po vsej sili izenačiti. Vsak poskus jim razdre nasprotna obram- ba, ali pa konča v outu. Tako ostane vodstvo do 7. minute drugega polča- sa v rokah Celjanov. V 7. minuti pa se posreči Rapidu izenačenje. Takoj nato sledi nevaren napad domačih, ki konča v mreži. Gola, ki je bil brez dvoma regulären, sodnik v sploš- no veseljc gostov ne prizna. Obe stra- ni si prizadevata uspeti, na obeh straneh polno nevarnih napadov, ki pa ne prineso uspeha. V 30. minuti riapadc Rapid. Ostro žogo skuša usta- viti igralec Celja, a se od njega od- bije mimo vratarja v mrežo. Celjani skušajo izenačiti, vendar pa jim to ne uspe. Igra ni bila ravno najboljša. Med obrambo in napadom ni bilo prave- ga stika, halfi pa, ki so igrali vča- sih zelo defenzivnd, niso preveč za- lagali napada z uporabljivimi žoga- mi. Najboljši del moštva je bila obramba. SK Rapid : SK Atletik 9 : 2 (7 : 1). Tudi drugo tekmo, odigrano v pon- delje-k proti SK Atletikom, je Rapid odločil v svojo korist, samo da jim j je natresel v mrežo celih 9 komadov. Predvedel je res lepo kombinacijsko igro, s katero je nasprotnika daleč prekašal. Njegova premoČ je bila vidna skoro vso igro, zlasti pa v pr- vem polčasu, ko je padlo v njegovo korist 7 golo'v. Atletikom je uspelo pretresti mrežo le dvakrat. Prvič po srečno uspelem napadu, drugič pa iz 11-metrovke. Sodnik g. Ochs, ki jc sodil obe tek- mi, ni povsem zadovoljil. Ceprav sta bili tekmi prijateljski, bi jima kljub temu lahko posvetil malo več pazlji- vosti in bi gotovo par težkih napak izo'stalo. Občinstva je bilo oba dneva za celj- ske razmere precej. K. D, Dopisi „Mežnarjeva Lizika" na sokolskem odni v Soštanju V soboto 7. in v nedeljo 8. maja je uprizoril šdštanjski diletantski oder opereto »Mežnarjeva Lizika«. Že pred meseci sta začela režiser br. Vreže in dirigent br. Luce Koritzky z vajami, ki so se vršile v zadnjem času večer za večerom. Sodeloval je celokupni pcvfeki odsek in pomnožen sokolski orkester. V zadnjem tednu pa je zbo- lel režiser in režijo je moral prevze- ti br. Robinščak, ulogo »Mežnarja« pa je iz prijaznosti pel br. Mirko Štruc iz Slovenjgradca, za kar mu izrekamo bratsko zahvalo. Že rado- vednost, kako se bodo igralci in pev- ci odrezali pri prvi opereti, je priva- bila v soboto in nedeljo mnogobrojno občinstvo v Sokolski dom. Dvorana je bila obakrat razprodana. Uspeh je bil popoln. Igralo in pelo se je proti pričakovanju. Uloge so bi- le prvovrstno razdeljene. Povdariti moramo lepo skladnost z orkestrom. Navdušeno občinstvo je burno pritr- jevalo in zahtevalo znova in znova ponovitev posameznih pesmi. Pevskemu zboru in orkestru naše- ga Sokola čestitamo k lepemu uspe- hu! Konjice Iz seje sreskega cestnega odbora Konjice. 12. maja se je vršila po dalj- šem presledku zdpet seja sreskega cestnega odbora. Odboru je bil pred- ložen obračun dohodkov in izdatkov, ki izkazuje 905.497.97 Din dohodkov in 857.268.61 Din izdatkov; presežek znaša 48.292.36 Din in je plodonosno naložen. Računska pi-egledovalca sta našla vse blagajniško poslovanje v redu. Soglasno so bile odobrene iz- premembe med postavkami iste par- tije v obračunu. Odobrilo se je po- ročilo o uporabi kredita za izredno popravilo banovinske ceste Konjice- Oplo'tnica v znesku 50.000 Din in •( kritje prekoračenega kredita za to cesto v znesku 10.685 Din. Istotako se je sklenilo odobriti kritje za preko- račenje proračuna za končno izgrad- bo banovinske cesto Loče—Sv. Jer- nej—Ličcnca. Gramoza je navožene- ga na cestah Že 168 m3, navoženega bo še 125 m3 finega gramoza. Razpi- še se mesto banovinskega cestarja za odsek Konjice—Žiče in mesto taj- nika sreskega cestnega odbora. Skle- ne se, da plača cestni o'dbor za svoje uslužbence uslužbenski davek in pri- spevek OUZD. Občinama Zreče in Kot se na njuni prošnji dovoli enkratni prispevek za občinski cesti v znesku po 1000 Din. Za popravilo občinske ceste Križanjci—Prihova se sklene prispevati zncsek 50.000 Din, ker je ta cesta tudi izredne važnosti za tuj- ski pi'omet, ki se bo v bodoönosti raz- vil, čirn bo dodclana cesta na Pohor- ju. Odobi'ijd se razna nujna popravi- la, večja in manjša na in ob posa- meznih banovinskih cestah v srezu. Cestni odbor si bo tudi v kratkem priskrbel nujno potrebni cestni va- ljar. Vsi sklepi so bili po vseskozi stvarni debati sprejeti v vsem so- glasju. Velik shod JRKD v Ločah bo v ne- deljo 22. t. m. po jutranji maši pred gostilno Valand. Na shodu bodo go- vorili narodni poslanec g. Karol Gaj- šek in odposlanci sreskega odbora vsedržavne stranke v Konjicah. Na shod so vabljeni vsi iskreni Jugoslo- veni. Sokolstvo Iz župne uprave Brezplačen premog za sokolske telo- vadnice. S pravilnikom St. 10.015. z dne 7. avgusta 1931. je g. minister za gozdo- ve in rudnike odobril dobavo brez- plačnega premoga za kurjavo sokol- skih telovadnic in odredil način po- stopanja. Po členu 1. morajo sokol- ske župe predložiti direkciji drž. rud- nikov v Sarajevu najpozneje do kon- ca julija vsakega leta seznam dru- štev in čet, ki reflektirajo na brez- plačen premog iz državnih rudnikov. Seznamu morajo biti priložene vloge posameznih odinic in vidirane po žu- pi. V vlogi naj navedejo bratska dru- štva in čete kubaturo telovadnice, koliko ur dnevno je treba telovadni- co ogrcvati, katere mesece je potreb- na kurjava in količino premoga, ki se potrebuje za to dobo. V pdštev pri- de le telovadnica, stranski prostori so izključeni. Premog se more naroCiti le za no zimsko sezono in se dostav- lja društvom franko rudnik. Prevöz- ne stroške krijejo društva. Po členu 4. bo direkcija državnih rudnikov v Sarajevu na podlagi seznamov žup obvcstila vsako sokolsko župo, koli- ko, za katero dobo in iz katerega rud- nika je odobrila posamezni sokolski edinici brezplačni premog in v kate- rem času ga more jo dobaviti. Na navedeno opozarjamo pravo- časno in želimo, da nam bratska dru- štra in čete poSljejo naročila do kon- ca junija t. 1. Julija prične doba šol- skih počitnic, ko bo marsikje ta ali oni funkcijonar zapustil svoj kraj, kar rado povzroči, da se vloge pre- zrcjo. Bolje prej, nego prepozno, zla- sti ker direkcija prekasno došlih na- ro'cil ne bo upoštevala. Moral bi biti izredno tehten razlog, n. pr. ustano- vitev nove edinice po mesecu juliju ali slično. Organizacijski prispevki. Glavna skupščina Saveza SKJ je znižala letni savezni prispevek na Din 5.— za vsakeg-a člana in člani- co. Lstočasno je sklepala tudi o pred- logu naše župo, da so brezposelno članstvo in člani dijaki, ki niniajo lastnih dohodkov za vzdrževanje, oprostijo saveznega prispevka. V kakšncm obsegu in kako se bo ta sklcp izvajal, bo izdal navodila sa- vezni gospodarski odsek. Nekatera društva so že predložila sezname ta- kih članov in članic. Potrebujemo pa sezname v dveli izvodih, enega za od- pis župnega, drugega za odpis savez- nega prispevka. Za leto 1932. znaša- jo organizacijski prispovki za člaria in članico: župni Din 5.—, savezni Din 5.—, poškodbeni fond Din 1.—, skupaj Din 11.—. Prispevek v po- škodboni fond je obvezen za vse član- stvo (za telovadce in netelovadce), -cONAN DOYLE: Boj v megii (BaskervilSski pes) ___50 . Roman •^¦P' Poslovenil Boris RihteršiC XIII. Sir Henry je bil zelo presenečen, ko je nenadoma zagledal v temni noči Sherlocka Holmesa. Prav za prav ga to ni itako zelo prestraSilo, saj je bil že nekaj dni propriCan, da ga bodo po'slednji dogodki pri- vlekli iz Londona. Napravil je le precej čuden obraz, ko je opazil, (\a pnhaja Holmes brez prtljage, in da tega niti ne skuža razlagati. Sir Henry in jaz sva mu pomogla s svojo obloko, tako da je lahko prišel v dru- žabni obleki v obednico. Med večerjo sva povedala baronetu o doživljajih minulega dne, kolikor ]& bilo treba. Še prej pa sem izj)oinil nerodno dolžnost, da sem Barrymoru in njegovi ženi javil vesfo Soldnovi ncnadni smrti. On je pri tern obCutil nekaj kakdr olajžanje, žena pa je skrila bbraz v predpasnik in grenko zajokala. Za vse druge je bil Seiden morilec in ubijalec, le zanjo je zmeraj ostal veseli, mali deček, ki se je s svojimi otroškimi pestmi oklepal roke ve- like sestre. »Kar je Watson odšel, sem se ves dan potikal po liiši,« je pripomnil baronet. »In prav gotovo zaslužim pohvalo, da sem tako lepo držal svojo obljubo. Ce ne bi bil dal besede, da nikamor ne pojdem, hi bil lahko preživel zanimiv večer, kajti Stapleton me je povabil, naj pridem k njemu na obisk.« »Prav nisi ne dvomim, da bi bil zelo zanimiv ve- čer,« je Holmes sulid dejal. »Toda, kaj sem vam že hotel povedati? Vi najbrž niti ne slutite, da smo vas nocoj že videli mrtvega z zlomljenim vratom.1« Sir Henry ga je ves presenečen debelo pogledal in vzkliknil: »Kako je to mogoče?-« »Seiden je imel vašo obleko. Bojim se, da ne bi imel vaš služabnik, ki ste mu jo podai-ili, sitnosti s policijo.« »Ne bi rckel. Kolikor vem, ni bil noben kos obleke zaznamovan.« »Nu, srečo je imel, nc samo on, ampak tudi vi; kajti oba sta pri tej priliki delala proti zakonu. Ne vem, ali ne bi kot vesten detektiv imel predvsem dolžnosti, da vse grajske'prebivalce aretiram? Wat- sono'va poročila so v skrajni meri obteževalna.« »Kako pa je z našim slučajem?« je vpražal sir Henry. »Ali ste niti vsaj malce razvozljali? Midva z Watsonom sva bila vsak dan bolj zmcšana.« »Najbrž vam bom lahko v najkrajšem času precej jasno vse povedal. Ta zadeva je precej naporna in zelo zaple.tcna,. Tudi še zdaj je več točk, ki jih mo- ram iše le raziskati — in jih bom tudi raziskal.-w »Kakor vam je Watson brez dvoma povedal, sva doživela vsaj nekaj važnega. Na močvirju sva čula psa; prisegel bi, da ni bila samo prazna domišljija. Tarn na Daljnem zapadu sem imel precej posla z njimi in dobro poznain njih lajanje. In če bi temu psu dali nagobCnik in verigo, bom pred vsem svetom raztrobil, da ste najveCji detektiv vseh fiasov.« »Nu, mislim, da bom psu po vseh predpisih na- taknil nagobčnik in ga privezal na verigo, Ce mi bostc pri tern pomagali.« »Storil bom, kar mi boste naročili.« »Izvrstno! In obenem bi vas tudi prosil, da sto- rite vse slepo, ne da bi kaj izpraševali.« »Kakor želite.« »Če boste to storili, je verjetno, da bomo naš pro- blem rešili. Niti malo ne dvomim . . .« Nenadoma je Holmes umolknil in se zastrmel mimö mene. Polna luč je padla na njegov ostro izrezani obraz. ki je s svojimi do skrajnosti napetimi črtami spo- rninjal na klasično sliko in utelesenje budnega pri- čakovanja. »Kaj je?x< je vzkliknil sir Henry. Videl sem, kako je Holmes, ko je pobesil oči, po- tlačil svoje razburjenje. V črte njego'vega obraza se je vrnil mir, toda iz oči mu je žarelo divje veselje. »Oprostite mi, če sem se kot ljubitelj umetnosti zatelebal v slike,« je dejal in z roko pokazal na vrsto portretov, ki so viseli na nasprotni steni. »Watson sicer trdi, da se niti naj man j ne razumem na umet- nost, toda to je samo ljubosumnost, ker se moja sodba nikdar ne strinja z njegovo. To-le je naravnost krasna zbirka lepih podob!« »Tako? Nu, to me veseli,« je odvrnil sir Henry in ves srečen pogledal mojega prijatelja. »Ne bi mogel trditi, da sem poznavalec umetnosti in se pač bolje razumem na konje ali bike kakor na slike. Nisem mislil, da vam preostaja še kaj Casa za umetnost!« Stran 4. »Nova Doba« 18. V. 1932. Štev. 40. naraščaj in deco, tedaj za vsakega pripadnika Din 1.— na leto, kar ve- lja tudi za čete. Razen tega plača še vsako društvo in vsaka eeta letno Din 50.— v podporni fond. Nova dru- štva in čete so oproščene za dobo enega leta župnega in saveznega po- reza, pri čemer je že vštet mesec, v katerem so bila ustanovljena. V smislu § 7. pravilnika za sokol- ske čete sklcpa o višini letnega žup- nega in saveznega poreza župa od- nosno Savez. Župna glavna skupšči- na dne 22. fobruarja t. 1. ni predvide- la v tem pogledu nikake spremembe in je predpisala za vse edinice eno- ten prispcvek, ker so prilike do ma- lega povsod enake. Kolikor se na- haja pri četah članstvo, ki ni v polo- žaju plačati članarine, je za to član- stvo dana možnost, da se ga v smi- slu uvodoma navedenega sklepa oprosti prispevkov. V kratkem pričakujemo od brat- skega Saveza predpis prispevkov za letb 1932. Radi tega ne smatramo za potrebno, poslati že sedaj župni pri- spevek, temveč vabimo bratska dru- štva in čete, da nakažejo po mož- nosti primeren delež na račun letnih prispevkov. Tudi se lažje utrpi pla- čiloi V dveh obrokih, kakor pa ves prispevek hkrati. Vseslovanski sokolski zlet v Pragi. Zlet v Pragi je pred nami in le vna- lo tednov nas še loci od njega. Zlet sam je ogromnega pdmena za vse slovansko Sokolstvo. Jugoslovenski Sokoli bi morali na ta zlet pohiteti v, ogromnem številu, da se v zibelki Sokolstva v zlati slovanski Pragi na- vžijemo novih sil za trdo sokolsko delo. Žal pa so se gospodarske prilike v naši domovini v zadnjih mesecih ta- ko silno poostrile, da je podpisana župna uprava dolžna, da na te pri- like opozori vsa bratska društva. Zupna uprava je mnenja, naj gredo na praški zlet le najvernejši in naj- vrednejši bratje in sestre in da bo treba prijavljeno Stevilo udeležencev primerno skrčiti. V času, ko se naša domovina težko bori za gospodarsko ravnovesje, po- meni ogromna odprava Clanstva pre- ko mej naše države tudi velik izpa- dek v plačilni zmožnosti naše drža- ve. S tega vidika naj postopajo vsa društva v svojih izdatkih in naj vsak dinar obrnojo dvakrat, predno ga iz- dajo. Posebno financno šibka dru- štva morajo skrajno štediti, da te Ca- se prebrodimo. Pošiljajte v Prago tedaj res le vzorno delavne brate in sestre, ki bo- do' našo organizacijo tain tudi cast- no zastopali. Ne število, temveČ ka- kovost odprave bo merodajna za do- ber vtis. • * x Telovadba starejših sester v Ce- lju se je zaključila v četrtek 12. t. m. ÄVTO 4 sedežen, odprt, moderno opremljen 25.000 km vožen, francoska znamka, v brezhibnem stanju se po najnižji cenl proda. Naslov povc uprava lista. Smešnice »Ali ste že bili kedaj kaznovanl?« — »Da, nekoč sem se kopal na pre- povedanem mestu in od takrat se ne kopam nič več.« »Katere žene so najzvestejSe? Pla- volase ali črnolase?« —- »Sivolase.« ¦ * »O čem premiSljujeto?« — »Hm, potrebujem zelo mnogo denarja.« ¦— »? ? ?« — »Moram plačati visoko najdenino. Moja hcerka je našla mo- ža.« * * Komamikovi imajo obisk. Pogovor nanese tudi na glasbo. Gospod Ko- mamik pripoveduje, da je Clan neke- ga orkewtra. Vprašajo ga: »Kateri instrument pa igrate, gospod Koma- mik?« — »Prvo vijolina« — »Da, a sa.rno v orkestm,« pripomni hitro go- spa Komamikova, Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerua nad Din 14,000. ooo*—. EMpujelnpro- doj- ljenega soproga, gospoda : Ernesta Marinca veletrgovca, posettnika in gostilničarja se tem potom iskreno zahvaljujem, kakor tudi vsem številnim darovateljem prekrasnih vencev in šopkov. Zahvalo izražam častiti duhovščini v Celju in St. Pavlu, posebno mil. g. opatu Juraku za obisk in tolažbo med bolez- nijo ter častno spreinstvo pri pogrebu. Nadalje se zahvaljujem g, primariju dr. Raišpu in g. dr. Jesenku, katerim se kljub skrbnernu prizadevanju ni posrečilo mojega nepozabnega soproga ohraniti pri življenju. Prisrčna hvala gospodom pevcem združenih pevskih zborov v Celju in St. Pavlu za gin- ljive žalostinke, g ravnatelju Sadniku za v srce segajoci govor svojemu umrlemu prijatelju, vsem zastopnikom korporacij, gasilcem, vsem prijate- ljem in znancem, ki so od blizu in dales prihitcli v tako častnem številu spremit blagega pokojnika na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Še enkrat vsem iskrena hvala. CELJE-ST. PAVEL, 17. maja 1932. MARA MARINC ter OSTALI SORODNIKI. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOW TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Amerikl, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodisča ter naložbam cerkvenega in obtin- skega denarja posvefa posebno pažnjo. Hranilnlca dale poso- jlla na zemljišča p» najnßH obrestni merit Vse prosnje reiuje brezplaüno Za hranilne vloge jamči poleg S#% mctrift TdIiO z vsem premoženjcm premoienja hranilnice )w iliOlU ^KIJC in vso d»včno močjo Urejuje ftada P#fnlk. — Odgovoren za konaorcij »Nove Dobe« ta Zvemoo tiskarno Milan üetlna. - Oba v Celju.