Din
Uhaja ob 4. »tutraf. ea
Stane mesečno Dm *5 —; aa ino» jeniitvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Onevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev 16 I. — Teleion štev j2. vločna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul. it s/L — Telefon it. 34.
■ •		
(Sfii	M Ž:	
ca	H	m
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava 1
UpravnIStvo: LJubljana, Prešernova ulica it. s*. — Telefon it. 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, PreSer-nova ulica it. 4. — Telefon it. 36.
Podružnici: Maribor, Barvaraka ulica it t. — Celje, Alekaandrova cesta*
Račun pri postnem ček. za vodni Ljub-Uaaa it 11.841, - Praha čislo 78.180 Wten Nr. loj.ati.
Ljubljana, 29. aprila. Odgovornost za pisavo »Slovenca* ,ie leži samo na dr. Korošcu kot formalnem voditelju SLS. ampak še v ve !iko večji meri na lastniku Jugoslovan <ke tiskarne. ljubljanskem škofu dr. lrg!;ču. ki ni le pokrovitelj »Katoliškega tiskovnega društva« — brez če-far aovoliema ne sme ta katoliška tiskarna ničesar tiskati — marveč tudi finski šef klerikane stranke. Smer v pisavi klerikalnega časopisja ie vedno določalo vodstvo klerikalne stranke sporazumno z ljubljanskim jkofom. Ker je bilo časopisje klerikalne Jugoslovanske tiskarne vedno v istih rokah, je umliivo. da se niegova stara predvojna mržnja proti jugoslo-venskemu unitarizmu in proti Srbom tudi po vojni ni izpremenila. Treba je <amo pogledati, kaj so pisali »Slovenec® in drug: klerikalni listi pred vojno!
Povodom sarajevskega atentata je razlagal »Slovenec* dne 4. julija 19142 ■Ali ni zasluga katoliške slovenske polivke. da je v dnu našega naroda tako vkoreniniena avstrijska državna misel, kakor morda v nobenem narodu v Av-5tr'jl?» O tedanji narodni napredni stranki pa 18. julija 1914: »Liberalna stranka vodi z vso sumljivo ognjevitostjo zagovor Pašičeve vlade — tiste vlade, pod katere očmi se je skoval v Beogradu morilski načrt; tiste vlade, ki ie posestnica arzenala v Kragujev-cu. iz katerega so bile bombe, ki so se metale na pokojnega nadvojvodo in n'egow) soorogo. tiste vlade, ki ima v visokih državnih službah priznane kraljeve morilce! Odkod tako nežne zveze med slovensko liberalno stranko in Pašičevo vlado, da postane prva nervozno rahločutna, če se drugi pove par bridkih resnic?*
Dne 26. julila 1914. ob priliki avstrijskega ultimata Srbiji, je zapisal »Slovenec*: »Če bi imela Srbija le količ-kai čuta za čast ir. poštenje, bi bila morala sprejeti pogoje Avstrije, toda kdo bo čast in poštenje iskal pri kraliu. ki ie Drišel po umoru na prestol, kdo pri srbski vladi, ki ie marijoneta v rokah tistih oficirjev, ki so svojedobno pomorili kralja Aleksandra in njegovo soprogo!*
Ob vojni napovedi Srbln je pisal 27. juniia 1914 «Slovenec» med drugim: «Če ie kdai kaka vojna prav'čna. ie voina proti Srbiji, tej sramotni državi. ki živi samo od umora, sleparije in verolomstva. Ta država mora biti ponižana!« In isti dan še: «Narod! Ravno sedai ja prišel čas. ko je morebiti odvisna od tebe ne samo tvoja lastna bodočnost. anrnak tudi bodočnost katoii-ške cerkve. Resni so časi! Četa tvojih sinov in hčera z nadpastirjem hrvatskega in slovenskega nanoda. s knezo-škciom Jegrčem na čela. pošilja ta čas v Lurdu vroče molitve in navdušene pesmi k tvo;emu Kralju v presveti Ho-sti'i in Kraljici Slovencev in Hrvatov, Mariji, da ji v teh težkih ln usodnih dneh dasta vso moč. da moreš izvršiti svoio domovinsko in katoliško dolžnost.*	. , , Ljubljanski škof dr. Jsglič je izdal Dastirski list. ki pravi med drugim: »In zares, voina zoper Srb"Jo 'e pravična. 2e več let Srbija zoper Avstrijo huj-ska. zoper njo spletkari. jo očitno za-sramuie. ii napoveduje propad in m-gin. da celo do Avstriji sami širi duha upornosti ln Izdajstva.* Dne 11. avgusta 1914 ie Ijubbanski Skof dr. Jeglič pridigova! avstrijskim vojakom med drugim: »Več let je presvetli cesar v svoji krščanski ljubezni volno zaustavljal, zaveda'oč se svoje odgovornosti pred božj'm sodnikom za blagor in živbenie svojih narodov. Toda ravno ta ljubezen je njega sedaj kar naravnost prisilila, da sovražnikom svoVm, psš!m ln božJhn. napove pravično vojno . . . Možje! Kliče vas ce-*ar. da z orcžiem v roki branite katoliško Avstrijo, katoliško našo cesarsko rodovino aoper zak'ete sovražnike same** Jez-sa, pf!čijočega v zakramente 'jubeznl . . . Zato v boi zooer sovraž itike božje .zoper sovražnike kato!'ške Avstrre. zooer sovražnike katoTš^e habsburške h'še! Možj*-! Kako vzvi-hn. kako svet. kako Bogu dop*d'i'v bol, v katerega ste poklicani! Z vami 'e nravica. r. vami j« Bog, gospodar rojsVnli trum!*
»Slovenec* jo obiavil ta škofov <nvvr in pristavil' «Tn so krasne apostolske besede, ki nai b: spremljale vse ^venske vo;ake v pravičnem boju. Priobčuiemo jih. ker nam patrijotična dolžnost veleva, da se splošno razglase.«
To ie samo nekai citatov. Tisti škof. kl ie 1. 1914. soglašal vojno proti Srbiji za sveto in pravično, ki ie tudi Dred vojno določeval smer klerikalnega časopisja in ki ie bil vnet zaščitnik nolitike klerikalne stranke, je tud' š- danes škof v LJubljani. Isti škof le danes lastnik klerikalne tiskarne ln f's*ov. za?č'tnlk ln vrhovni po-*'avar k'erikalne stranke. Je Ii potem čudno. da se politika klerikalne stranke v bistvu ni spremenila? Mar ie te-
Kralj ni sprejel ponudene demisije Pašičeve vlade
Kralj ima popolno zauoanje v vlado Narodnega bloka. — Pozval je oredsednika vlade, naj mu predloži listo za spopolni-tev kabineta. — Danes pričakujejo imenovanja novih ministrov
popoldne sestal s Pribičevičem in z njim dve uri konferiral o skupnem delu vlade Narodnega bloka in o Drogra-mu dela v Narodni skupščini. Med šefoma Narodnega bloka vlada popoln spo-
Beograd. 29. aprila, r. Današnji dan je bil v političnem življenju nenavadno živahen, tako po tekočih političnih opravkih kakor tudi radi splošnega interesa oolitične javnosti v vprašanju rekonstrukcije vlade.
Okrog 1. donoldne se je premijer Pašič podal na dvor in ostal dali časa pri kraliu. Ko se je vračal iz avdijence, je bil prav dobro razpoložen, toda novinarjem je smehljaje odklonil informacije. Čim se je povrnil v ministrsko ored-sedstvo. se je zglasil Dri njem Pavle Radič, ki ie nato do Dol 1. ostal Dri Pašiču. Temu sestanku so soorazumaši takoi pripisali poseben pomen in zatrjevali. da se Pavle Radič razgovarja s Pašičem o sestavi vlade. Toda. ko je Pavle Radič zaoustil kabinet ministrskega predsednika, je novinarjem poudaril, da je bi! pri g. Pašiču zgolj radi intervencije za tiskovne pravice, posebno radi izhajanja »Slobodnega doma*; g. Pašič da mu je obljubil, da bo zadevo proučil, ter izrekel nado, da bo ponovno dovoljeno izhajanje radičevskega glasila — ne sicer z imenom »Slobodni dom*, temveč krajše: «Dom». Poleg tega se je Pavle Radič pri g. Paš;ču skušal informirati o nadaljnji usodi interniranega vodstva HRSS.
Beograd, 28. aprila, z. Dopoldne je g. Pašič na dvoru poročal kralju o situaciji ter je pri tej priliki ponudil kralju formalno ostavko svojega kabineta. Kralj n? hotel sprejeti ostavke, temveč je odgovoril, da uživa Pašlčeva vlada, vlada Narodnega bloka, njegovo popolno zaupanje ln da zato ostavka ni potrebna. temveč naj predsednik ooda kraliu samo predlog za popolnitev vlade.
Povodom avdijence se je Pašič kmalu
razum.	. , ,
Pašič je ob 17.30 zapustil predsed-ništvo vlade in odšel v radikalni klub. kjer se ie vršila klubska seja. Tam je ostal malo časa. nakar se je vrni! v predsedništvo vlade, kjer je nadaljeval razgovore z uglednimi Dolitiki. NaiDrej je sorejel Milana Srskiča. oredsedmka finančnega odbora, ki ie pristal na to, da sprejme resort ministra za izenačenje zakonov.	.,
Po tej konferenci je g. Srsklč Izjavil vašemu dopisniku, da le treba za jutri pričakovati, da bo Pašič odšel na dvor ln da bo jutri podpisan ukaz o poool-nltvi vlade Narodnega bloka. Na vlado RR. katero s| tako žel:'0 blokašl, je rekel Srsklč. nI misliti niti v sanjah.
Pašič je konferiral tudi še z ministroma Uzunovičem in Krsto MMetičem. Te konference so trajale do 21. Postoii verzija. da bi Krsta Miletič orevzel mesto prvega podnredsednika Narodne skupščine, v vlado pa bi vstopil Ante Rado-jevič.
Beograd. 28. aprila, z. Razen prem!-jerja Pašiča sta tekom dopoldneva bila na dvoru v avdijenci minister za vere ter minister za Došto in brzojav. Popoldne je bil snrejet v avdijenci minister pravde dr. Lukinič. za njim oa je šel na dvor Pavle Radič in ostal Dri kraliu Dol ure. Po odhodu z dvora je Pavle Radič nroti pričakovanju novinarjev Izjavil, da ne more ničesar povedati. Svojim partijskim prijateljem je zaupno izjavil. da se za enkrat ne more ničesar pričakovati.
Zadnje obupne intrige opozicije proti Narodnemu bloku
Alarmantne vesti v beograjskih 'istih. — Same izmišljotine in
pobožne že-je ooozicije.
Beograd, 29. aprila, p. Današnji blo-kaški listi in «Po!itika» so objavili senzacionalno vest, da se med radikali in radičevci vršijo oogaianja o skupni vladi, iz katere bi izstopili samostoini demokrati. Opozicija je nastopala v tako sigurni formi, da so imela ta poročila videz verjetnosti. Kmalu oa se je znova ootrdilo, da so bile vse te informacije izmišljene ter kot pobožne želje lansirane od opozicije nele v njenem. marveč tudi v nevtralnem bV'u, kakor je «PoIitika*. Davidovič in Korošec stavita namreč zadnie naae v to, da bi povodom rekonstrukcij vlade s pomočjo radičevcev razbila Narodni blok. Dogodki so hitro potrdili informacije Vašega doolsnika in pokazali javnosti, da je Narodni blok brezpogojno solidaren in da nobena intriga opozicije ne bo uspela, da bi ga omajala.
Beograd, 29 .aprila, p. Glede na alar mantne vesti »Politike* se je Vaš do-
pisnik razsovarjal z najuglednejšimi prvaki radikalne stranke, ki so nierr" kakor tudi ostalim novinarjem, odločno zatrdili, da doslei vobče ni bilo nobenih ooealanj med NRS ln HSS, a da se nanle niti ne m?sH
Ugledni radikali sog'asno izjavljalo, da je Izključeno sodeLvanje z radičevci brez samostojnih demokratov. O. Pašič, ki velia za pametnega človeka, ne bo zahteva! mesto gotovega denarja kredita. Pašiču sploh ni treba stopiti v tako dvomljivo kombinacijo. Poudarjali so, da ie Narodni blok dosegel ogromne uspehe v prid konsoMdacije države. Njegov pomen je za razvoj države silno velik in ni razloga Iznreme-niti to kombinacijo, ki je dala tako dobre zgodovinske rezultate. S koalicijo z radičevci bi prišli radikali v isti položaj, v katerem je vlada Davido^ča prišla v odvisnost Štefana Radiča. Narodni blok ima dovolj sposobno večino za parlamentarno delo.
Seja klubov Narodnega bloka
Beograd, 29. aprila p. Danes popoldne je Ime! sejo posianlški klub samostojnih demokratov Najprej je Pribičevič poročal o političnem položaju in o svojih konferencah s Pašičem. Nato so se določili člani v odbore. ki se imajo voliti jutri na seji Narodne skupščine sporazumno z radikali. Dosegel se je popoln sporazum z radikali, da nastopi na jutrišnji seji Narodne skupščine Narodni blok s skupnim! listami. Ta vest Je posebno porazna za opozicijo, kl ]e za danes pričakovala razpad Narodnega bloka.
Istočasno je imel sejo radikalni poslaniškl klub in razpravljal o istih predmetih. Sklenilo se je, da se voli za nam. predsednika skupščine dr. Vellzar Jankorič, za prvega podpredsednika dr. Vasa Jovanorl« z drugega podpredsednika dr. Svetlslav Popovlč.
V odbor za vojno škodo se voliti Aleksa Žujovič ln Jovan Aleksič. Za parlamentarni odbor za zakonske načrte notranjega ministrstva se voli 21 članov. Predsednik bo Ljuba Nesič, podpredsednik Duša« Keoma-novič (sam. dem.) V parlamentarni odbor za razdelitev občin, ki voh' 21 članov se vo-
li za predsednika dr. Vasa Jovanovič. za popredsednika Gfteorije Božovič, za zakonski načrt o zemljoradniških kreditih, kl voli 31. članov, naj se voli za predsednika dr. Velizar Jankovič, za podpredsednika dr. Juraj Demetrovič.
k
Beograd. 29. aprila, d. Dogodki da-našniega dne so občutno poparili vrste oDoziciionalcev. ker do njih so uvideli, da so bile niihove intrige, pomerjene na razbitje Narodnega bloka, zaman. Zlasti so spoznali svoie zmote, ko so doznali. da sta oba poslanska kluba Narodnega bloka sklenila, na jutrišnji seji manifestirati stabilnost ln enotnost Narodnega bloka z nomlnaraniem skupnih kandidatur za podpredsedniška mesta Narodne skupščine kakor tudi za poedine skupščinske odbore. S tem sklepom so tudi za opozicijo na viden način pokopane nade na ispreir.embo režima.
daj čudno, ako Usti škofa dr. Jegliča še danes hujskaio proti državnemu m narodnemu unitarizmu, proti vladi v Beogradu in proti vsemu, kar imenujemo skupne naše državne interese!' V boju za cilie klerikalizma so ostali naši klerikalci dosledni strunemaki proti Jugoslaviji. Zato so tudi Še danes m večno nespravljivi sovražniki vsega, kar ie jugoslovenskega in kar bi imelo količkaj zveze s Srbi in Srbijo.
V njihovem boju so iim dobroojsla
tudi zavratna sredstva, kar je »Slovenec* ix>kazal ravno zadnje dni. ko se ie znašel ob priliki bolgarskih dogodkov zopet v isti vrsti z glasilom avstrijskih klerikalcev, dunajsko »Reichs-post*. uprav tako. kakor leta 1914_ prej in pozneje.
V naš! državi, pravimo, »e bo miru pred klerfeallzmom. dokler ne zrinejo z vodilnih mest katoliške cerkve stari avstrijski gospodje.
Nemčija v strahu pred posledicami nedeljskih
volitev
Organizirana kampanja nemškega velekapitala za pritisk na Francijo potom Anglije in Amerike.
Pariz, 29. aprila d. V tukajšnjih političnih krogih vzbuja veliko pozornost dejstvo, da Je opažati v vseh velikih Ustih značilen preokret po Hlndenburgorl Izvolitvi. Dočim sta poprej zlasti Anglija ln Amerika odločno svarili Nemčijo pred Hlndenburgom, sedaj njuno časopls'e soglaša z italijanskim ln nemškim vsiljivo dokazule. da Hindenbnrg ne pomenja irikake opasnosti za evropski mir. V Parizu so preprlčanL da Izvira vsa ta kampanja Iz Berlina, ker le nemški kapital v silnem strahu pred gospodarskimi posledicam! monarhijtlčno-mllltarlstlčne pre-orljentaclje nemške javnost!. Zato ostajajo \sl londonski In ameriški apeli na francosko Javnost brez utiša.
London, 29. aprila s. Oficijelni londonski ln wash;nirtonski kroži so začeli kampanjo, ki naj bi prepričala Francijo, da bo ostala Izvolitev HinJenburga za nem. državr.e-ca predsednika na razvoj dogodkov v Evropi brez pozledic. »Times« potrjujejo wa-shfngtonsko vest, da ie več članov nemške vlade zagotavljalo zastopnikom časopisja,
da vztraja Hindenburg na tem. da mora Nemčiia izpolntti svoje mednarodne obveznosti ter da bo Nemčija storila tudi vse, da izvede Dawesov načrt. Hindemburgova zmaga kljub njegovi zvestobi do Hohen-zollerncev ne znači restavracije monarhije.
Pariz, 29. aprila, s. Današnji »Tstrps* svari k previdnosti pred Nemčijo feldmar-šala predsednika Hindenburga in poziva, da naj Francija še nadalje obdrži v svoji, oblasti zasedeno nemško ozemlje Mirovne pogodbe, tako piše list, je treba braniti in nobene zastavnlne se ne sm« dati iz roke ker so te zastavnlne vedno dobra sredstva proti slabi volji Neirrčiie. Zavezniki se morajo med seboj zedirJtt ter pazno motriti dejanja novega nemškega predsednika pre-dno pristanejo na kako konferenco v Berlinu. Vprašanje garancijskega pakta pa je treba obravnavati tako, da se Nemčija postavi na resno m odkritosrčno poskušnjo ht šele, če to poskušnjo prestane, bi se dale verjeti, da je bila izvolitev Hindenburga samo zmota občutkov v nemškem narodu.
Viljem triumfira vsled Hindenburgove zmage
Pariz. 29. aprila, a. Tukajšnja Izdaja lista »Chlcago Tribune* javlja lz Door-na. kjer prebiva, kakor zn.ono. bivši nemški cesar Viljem, da vlada tamkaj velikansko navdušenje radi izvolitve
Proglaša jo za zmago monarhizma in zahteva, da mu nemška vlada izoosluje povratek na prestoL
nltev republike in izjavlja, da je pripravljen povrniti se v Nemčijo, če to zahteva nemški narod. Intimni krosi izjavljajo odkrito, da so Hindenburgo-uusvnjo .uu«	Vi volilci glasovali za cesarstvo ln za
Hindenburga. Viljem ge zdi ka'tor za j Viljema ln da mora vlada ako jim ho-10 let pomlajen ln vidi se ga živahno 1 če ustreči, izposlovatl vrnitev oeSaria sprehajati po parku. Viljem smatra lz- na nemški PrestoL volitev maršala Hindenburga za odklo- >
Zavlačevanje pogajanj v Firenzi
Odgoditev od^otovanja naše delegacije. — Izjave sen, Qnar-tierija. — Objava Siorzovega pisma o Barošu.
Beograd. 29. aprila, p. Za danej le bil napovedan odhod naše delegacije z dr. Ry-bafem v Flrenzo. Vsled zelo važnih notranji dogodkov dr. Rybaf ni imel prilike, da dobi zaključne instrukcije od Pašiča. Zato se je odhod dr. Rybafa odgodil za kratek čas.
Nocoj je dr. Rybaf v zvezi s konferenco v Firenzi konferiral z italijanskim oprav nikom poslov g. Solo. ki le po sestanku izjavil Vašemu dopisniku, da upa. da bodo pogajanja v Firenzi hitro končana. Tudi poslanik general Bodrero bo v par dneh odpotoval v Firenzo.
Rim, 29. aprila a. Z ozirom na porodila v jugoslovenskih listih o konferenci v Firenzi jc predsednik italijanske delegacije senator Ouartler! poda! novinarjem naslednjo Izjavo: »Predvsem je tTeba povdariti, da se sedanja pogajanja vrše radi vprašanj, kl so bila odgodena ali pa so nastala v prejšnjih konferencah. Treba je rešiti vsa ta vprašanja, da se doseže popolna in definitivna ureditev odnošajev med obema državama. To je glavna točlca. radi katere konferenca v Firenzi navidezno počasi deluje. Ko je prišlo do nekaterih sporazumov, se je konferenca znašla pred novimi tehničnimi vprašanji, katera Je treba praktično izvesti.«
Predsednik italijanske delegacije odkrito priznava, da sta obe delegaciji delovali e najboljšo voljo. V danih okoliščinah pa se ni moglo delovati akttvno in konkluzivno. Konferenca napreduje dobro in so o večini vprašanj že doseženi sporazumi. Ostala
vprašanja se še proučujejo.
Na vprašanje, koHko časa bo korftTerente še trajala je Izjavil g. Ouartierl, da še par mesecev. Na končno vprašanje, zakaj se n« objavljajo že sklenjeni sporazuirl, je izjavil, da hoče konferenca objaviti organlčno dobro urejene in deflnitivr.e zaključke, ne pa posameznih fragmentov, ki bi se mogli samf zase napačno tolmačiti
Napotj. 29. aprila, a. Tukajšnji »Mezzo-giorno» objavlja pismo, s katerim Je skoraj pred petimi leti italijanski zunanji minister grof Sforza priznal Jugoslaviji baro-ško luko ta Delto. Besedilo tega pisma se glasi: «V Imenu vlade NJ. Vel. Itakjansketa kralja se določuje, da Je treba smatrati, da spadata baroška luka ln Delta k sušaškemu ozemlju in torej pod suvereniteto kraljevine SHS. V priloženem zemljevidu je mejna črta rdeče začrtana. Razume se, da mora ta obveznost ostati tajna. Minlstrriri predsednik ie pismo videl. Conte Sforea s. r.»
Čudno Je. da napoljsk! Hat sedaj pe petiii letih objavlja to pismo, kl douedaj v resnic? ie ni prišlo v Javnost. Nastane tudi vprašanje. odkod ga je list dobil. Tolmači sc te tako, ia je b'l med jugoslovanskimi peelaa-ei, kl so se udeležili interparlamentaree tr» govinske konference v Rimu ter napravil! telet v NapolJ in MIlan, tudi bivši Jugoele-vensld zunanji minister zunanjih zadev pe-elanec dr. Ante Trumbič. V italijansklk krogih Izražajo odkrit« nevolje radi objave teza pisma.

Komun:*t£čen knmplot proti Chambsrlainn
London, 29. aprila, a. Kakor javljajo listi jo bil v Londonu odkrit a komunistične strani nameravan kom plot za usmrtitev Chamherlaina. Neko tuje poslaništvo je obvestilo oblasti o tem Zunanji urad se za enkrat zavija ▼ tajnost vendar pa bo baje pozneje ofieijelno poročal o tem komplotu.
Enotna protiVnmira^tična akcija v Evropi?
London, 29. aprila, a. Angleški polkovnik Malone je na povratku lz Sofije na Dunaju konferiral s policijskim prefektom Schober. jem, ki mu je ob tej priliki sporočil da na. meravajo vse po!icij»ke oblasti v Evropi iz« vesti tekom 10 dni enotno generalno akcijo proti komunistom in drugim elementom. Kar se tiče govoric o neki boljševiSki cen« trali sa Dunaju, je zagotavljal g. Schober, da te na Dunaju ni. Sinoči se je Schober odpeljal r Newyork na mednarodni policij, ski kongres.
Prepoved majniških obhodov v zagrebški okolici
Zagreb, 29. aprila, a. Poglavarstvo za« grebškega sreza je izdalo naredbo, da »o dne 1. maja prepovedani vsi tettanki de« Uvatva tudi izven teritorija maata Zagreba.
Beograd. 29. aprila p. Za petek 1. maja popoldne ob 16. je rapovedana seja parlamentarnega anketnega odbora, ki nai sWepa o usodi radičevskih mandatov.
Nove štev^nc* aretacije v Sofiji
Sofija, 29. aprila, s. V .»»/ovrfivu /'« elja IzvriiU včeraj hlene preiskave ter kaj sumljivih ljudi aretirala. V Sofiji so bu H aretirani trije Rusi, kl so bili skriti v neki kleti. Naita se je tudi municija. NasprcH vestem, po katerih so bili vsi v Bolgariji živeči Rusi aretirani, se naglaie, da so v Sofiji aretirani Rusi edini, ki se bik 4o>se> daj aretirani.
Aktiven angleški budšei
London, 29. aprila, s. Na včerajšnji s*jl spodnje zbornice je zakladni kaaceiar Churchill predložil driavni proraču« r.t 1925/26. Naznanil je obenem, da rlad« »c namerava podaljšati prepovedi i»*oza zlat«, ki zapade 31. decembra t. L Na rsak na* čin se izda te dai odlok, ki bo dovoljev«! izvoz zlata le Anglije in »seh dominijonov. Proradun Ukazuje 799.400.000 žter!m<av Ar* žavnih izdatkov in 826 milijonov doludkov. Pribitek znaša torej okoli 27 milijona* štor« lingov. Churchill je obenem naznanil, d« jo angleška valuta dosegla »lato paritet«.
Pogreb Steva Dmitroviča
Sarajevo, 29. aprila, n. Danes so pokopal! podpredsednika sarajevske sekcije Novi« narskega udruženja Stevo Dmitrovič«. Po* greba se je udeležilo vinogo ljudi, posebno ▼si morinarjl iz Sarajeva. V imenu noriaaa. Jev je govoril predsednik sarajevske sekc*= je. Na kreto je bilo poloieoik f jiifce ve«, eev.
Umik klerikalcev v bolgarski aferi
Brezupen poizkus škofovega lista, da bi se opral denuncijant-
stva in veleizdaje.
vanskl Bolgariji. — Tragedije bolgarskega naroda le po velikem delu kriva povojna politika Nikole Pašiča. ki ni politika sporazumevanja ln zedlnjevanja. ampak maščevalnosti ln nadvla^anja.* Ali je »Slovenec« to pisal, ali ni?
Škofov list laže, da so članki v »Samoupravi*. v »Vremenu* in drugih beograjskih listih, ki so beležili to protidr-žavno pisavo »Slovenca* v času. ko je tudi bolgarski notranji minister Rusev dolžll našo vlado sokrivde pri bolgarskih dogodkih, zrastli na demokratskem zelniku. Ali misli «Siovcnec*. da v Beogradu ne zasleduiejo klerikalne pro-tidržavne politike? Ali smo mogoče mi pisali to. kar danes škofov list zanikuje na bedast način, dasi so skoro vsi beograjski listi dobesedno citirali njegove izjave?
»Slovenec* sedai trdi. da se je v svojih člankih zavzemal samo za iskren sporazum z bolgarskim narodom, ki naj ga krona federativna Jugoslaviia od Soče do Črnega morja. Pisal Je tudi. da je Pašič odklonil roko Stambolijskega. ki je bil odkrito za federativno državo vseh iugoslovenskih narodov. To so laži. ali Da prazni izgovori. Tudi škofov list menda ve. da državna zveza z Bolgari ni samo odvisna od naše volje, in da je bil Stambolijski umorien od pristašev sedanle vlade, katerim je »Slovenec* indirektno s svojimi obdolžlt-vami priskočil na pomč. Sicer na je znnno. da se klerikalci ne zavzemalo za federacijo z Bolgarsko radi svoiega Ju-goslovenskega čustvovanja, ampak zato. ker misliio. da bi s tako federativno zvezo oni v Jugoslaviji prišli na konja. Politični spori med dvema pravoslavnima narodoma v Isti državi naj bi omogočili slovenskemu klerikalizmu svobodne roke. To je cili klerikalne politike. za dosego katerega se ne strašijo nobenega sredstva.
Ponovno ugotavliamo. da vsa opra-vičevania »Slovenca* ne bodo zbrisala tega. kar je zapisal, ko je edini izmed vseh iugoslovenskih listov padel v hrbet naši državi ob priliki zunaniega spora. Klerikalci so se sami razkrinkali, sami zopet postavili na sramotni oder rimskega ovaduha in izdajalca.
Škofov list bi rad zakril porazen vtis. ki so ga napravila njegova izvajanja o bolgarskih dogodkih na beograjsko javnost. V včerajšnji številki se zvija kakor kača. ki se ji stopi na rep. ter pravi, da gleda krivce sedanje bolgarske tragedije le indirektno pri onih nebol-garskih faktorjih, ki so dajali sofijskemu režimu potuho, in da bi bila iz splošne politične in gospodarske depresije izvirajoča nezadovoljnost v Bolgariji naše vlade lahko znatno ublažile, če bi bila naša politika napram Bolgariji uglašena na nekoliko prijaznejši ton. kakor je bila. In »Slovenec* je to seveda pisal samo iz čistih iugoslovenskih nagibov, sedaj ga Da radi njegovega patriotizma še zmerjajo! Revež!
Zakaj »Slovenec* ne Donatisne tega, Jcar je napisal? To bi bil naiboliši dokaz, da je nedolžen. Dne 19. t. m. je »Slovenec* napisal: »Nikola Paš;č ta razvoj (v Bolgarski) ravnodušno gleda, ker ie žalibog orožet tiste miselnosti, ki bi lo jugoslovanski narodi morali davno položit! ad aeta. žrtvujoč svoje stare ambicije, soore, maščevanje in osvajslne nagone v interesu skupnosti jugoslovanskih narodov. Mi smo kot močneiši Imeli že večkrat priliko, da Bolgariji, k! je popolnoma brez moči. pomagamo, lo moralno podpremo, se pred mednarodnim forumom zanlo zavzamemo, oa mirno gledamo, kako čedalje boli propada, dasi ie Bolgarija pod Stambolijskim pokazala resno voljo, da pokoplie stare pretenzije. Cisto mirno lahko rečemo, da smo tudi ml sokrivci ■esreče bratskega naroda, ki trpi za tuje grehe.*
Dne 23. t. m., v Isti številki, kier poroča »Slovenec* med brzojavkami, da bi moglo priti do nrekin.ienia diploma-tičnih zvez med Beogradom in Sofijo radi iziave notranjega ministra Ruseva. pa oiše v uvodniku: «PP-državniki se napram Bolgariji dosledno in trdovratno vedejo s skrainim nezaupanjem, ne-dobrohotnostio in skušajo Izrabiti vsako priliko, da Jo še bol! oslabe in pritisnejo. Dalo JI z vso težo občutiti, da je premagana ln da ne sme pričakovati nobene milosti. Gotovo ie g. Paš!č veliko bolj prilazno razpoložen napram Nemčiii ln Madžarski nego napram slo-
sukceslvno. i avtorja i urednika, lastnika lista in izdaiatelia. in tiskana! In kazni so baš v Angliil in baš za tiskovne delikte zelo stroge, praksa je zelo stroga In iavno mnenje v Angliji le že več desetletij in danes še vedno in zopet takšno, da mora vsakdo, ki v tisku koga obrekuie. kleveče. mu krade čast. biti prav hudo in huje kaznovan, kakor sicer.
»Slovencu* se to ne zdi demokratično. Niemu je glavni znak demokracije, da sme brez kazni vsakega klevetatl. Pod zaščito poslanske Imunitete je na debelo kradel čast 'z gole objestnosti in pa mrzke zasleolienosti. To je njemu izvrševanie orave demokraciie.
Kritizira daHe oredpls. da moraš, če koga napadeš, takrat že sam vedeti za dokaze, ne pa kar na slepo obla'ati in šele potem dokaze Iskati. S procesu-alnega stališča 'e petdnevni rok za predložitev dokazov prekratek, z dru-zega vidika ra ne. Ta rok se da podaljšati. Ni na prav. da se tokovne pravde zavlačulelo po 2—3 leta. — dosedanji tiskovni zakon to omogoča. Prav le. da novi tega ne bo več donu«tll.
Instltuciia odgovornega urednika je naislabša točka dosedan'ega zakona. Kar sl nar!«a1. za to odgovariai sam. ali pa vsi skural Da ie kaznovan za tvoie junaštvo li ostro pero drugI, ki b! sam nikdar ne nanlsa! tega. kar pišeš t!, za nlegovim hrbtom skrit. — to ie instltuclfa. ki b! le »Slovenec* pravzaprav ne smel braniti! Načrt tiskovnega zakona fe slab Za
v kakšni b!b!ioteki našli izvode »Slovenca* ln »Nove Straže*.
Nove mirotvorne novlne
Radičevci so začeli izdajati «Slbodni glas hrvatskega naroda.* Tainosti Pavla Radiča. — Izoadi proti dr. Korošcu.
Tajnosti
r. Zagreb, 29. aprila.
V	nadomestilo ponovno zabranjenega »Slobodnega doma* se je danes pojavil v Zagrebu nov mirotvomi list: »Slobodni glas hrvatskega naroda*. Urejen Je docela v stilu svojega prednika ln pod peresom Rudolfa Hercega. Kakor se razbira iz podnaslova, je predvsem namenjen zagrebški občinski volilni borbi kot glasilo »Hrvatskega socijalno - naprednega bloka* za občinske volitve, vendar Pa prinaša članke, tlčoče se celotne HSS. se prodaja po dinarju in paradira s parolami: »Iz pravice i mira. sav napredak Izvira.* — »Sav kulturni svijet, za narodni suverenltet!* . . .
V	prvem članku govori Rudolf Her-ceg o zagrebških občinskih volitvah in « zgorai imenovanem bloku, v drugem pa Pavle Radič podaje historijat svoje-časnih razgovorov vodstva HRSS z beograjskimi republikanci in zemlio-radniki. Pri tem neovirano denuncira republikanske in zemljoradmške eml-sarje, osobito Milovana Lazareviča (rep.) in bivšega zeml.ioradniškega prvaka Miha;!a Avramovlča. iznaša njihove takratne zaunne izjave, tičoče se deloma dinastlie. In skuša v provoka-torsko zvezo spraviti pokojnega Stoja-pa Protiča. Pa naravno i Svetozar.ia Prifrčevtfa. Pavle Radič hoče kot zakoniti .naslednik svoiega strica s starimi intrigami in denunciiacijaml dokazat!. da so radičevci b:li tudi pre'Šn<a leta za dinastijo. a vendar le z razkrl-vaniem »tainosti* samo dokazuje. kako mračn:aška so doslej bila rovarenia separatistov in defetlstov. Z njimi se ie ravno radičevstvo naibolj spodkopalo, zato mora*) denunci'aciie Pavla Radija niega samega, njegove tovariše in njihove bivše zaveznike na;bolj poučiti. da ie v politiki treba Imeti čiste prste.
Za odnošaie v sporazumaškem bloku vobče ter med radičevci in klerikalci še posebei pa ie vrlo značilen nastopni iznad proti dr. Koro«cu: »Jedro
B,rodno - sel.iaškega b!oka tvorita
SS in DS — ne samo zato. ker je nninih poslancev preko sto (67 + 37 = 104). temveč zato. ker so tudi vsi poslanci Davidovičeve stranke za pravo in popolno seliaško demokracijo. Zaenkrat se to ne more reči niti za tovariše dr. Korošc* (20) niti dr. Spaha (15). Dr. Korošec hoče liudsko demokraelio po vzoru katolikih strank v Avstriji, Nemčiii. Švici. Italiii in Belgiji. Ta demokracija ie katoliška, odnosno krščanska. ali kakor pravilo avstrijski katoliki: krščansko - soclialna. Ta de-mokraciia združuie liudstvo na osnovi katoliške, odnosno krščanske vere. S tem vse te katoliške stranke zaidejo na pot. ki vodi naravnost na stranpotje klerikalne al! popovske politike, ki od svoiih pristašev zahtevajo samo Pokorščino, in sicer ne samn pod prlžnl-co. temveč tudi v spovednici. Dr. Korošec tnrej stremi za tem. da zbere vse stanove, a da nobenemu izmed niih niti kmetskemn. ne prizna glavne politične uloge, V tem Je njegova po-greška. v kateri mu nikakor ne mora-
mo slediti Hrvat', pa tud' ne Srbi. ki
spre^majo seljaško demokrac;Jo!»
Evo. to ie tako malo v zahvalo »Slovencu*. ki včasih skuša radlčevcc žgečkat! z njihovimi metamorfozaml. Pavlov »Slobodni g'as». ki tako Idealno ilustrira razmerja v šarenem sporazumaškem bloku, pa končno vendarle nava'a: »V vseh pokrajinah Podunavja in Balkana ie samo seli. demokracHa. mirotvorna In nanredna. v stvari republikanska. to se prav! demokracij praktične, realne narodne suverenost!. Naši hrvatski in albanski musliman? to popolnoma polmuleio. Zato saralevska (muslimanska) »Pravda* že dalekov'd-no predlaga, nai naš narodno - seliaškl blok postane ena sama stranka. To pa pod imenom: »Demokratska seljaška stranka*.
Imenitno! Sarajevska »Pravda* je
še nedavno ostno Izpadala proti radičevcem. zdai predlaga enotno stranko — dr. Korošec ie tak !n tak. da mu f-iSS ne more slediti, a vendor hoče z niim skupno demokratsko (!) seliaško (!) stranko — vse to motovllo pa se ponuja radikalom! . . .
Še vedno tiskovni zakon
Kadar Pri »Slovencu* zmanjka mate-riiala. plšeio o novem tiskovnem zakonu. Včeral so zopet prinesli uvodnik o njem. — pri tem so pozabili na dva dni preie ob'avlieno samohvalo, koliko da ie posl. Smodei že spremenil v odboru itd. Sedaj, v uvodniku. ve!'a menda še po starem, pred Smodejevim »izboljšanjem*.
Mi smo k načrtu tiskovnega zakona že zavzeli svoje stališče Načrt ie slab. ie nevzdržen s pravniškega vidika, je neenoten. IzkratVa. vsi brez !z!eme ga v te! obliki odklanjamo. S tem pa n! rečeno, da ie vsaka podrobnost slaba To. kar doslei gra'ajo klerikalci, le na načrtu v principu dobro, ali vsa! nI potrebno tolikih korektur, kakor razne druge določbe načrta, drakonske kazni Itd. Predvsem pa je nesmiselna »Slo-venčeva* trditev, da so glede odg-vor-nosti za članke principi, kakor jih lz raža tudi načrt, takšni kakor izza dobe Sedlnitzkega ali caristične Rusije. Ta neumna trditev predvsem doknzu'e. da Pisec »Slovenčevega* plehkega uvod nika nima pojma o Sedlmtzkem. ali o kateremkoli ruskem ukrepu. Pa tud: o marsičem drugem nima pojma. Naj bi si samo ogledal italijanski tiskovni zakon iz revoluciiskega leta 1848.. kako ie svobodomiseln in obenem strog! Sistem odfrovorn""'
vseh udeležencev, pisca. i....u. uskaria itd., sukceslv-no drugega za drugim, kakor v našem načrtu. !c v zgodovini tiskovnih zakonov poznan kot »belgijski sistem* in ve-i a še danes v Franciji, v — katoliški Belgiji, na Nizozemskem, in je vela! na katoliškem Radenskem In v katoliški Bavarski do uvedbe Reichspress-gesetza. Kako je pa v tem oziru v A.i gliii? Ta nima posebnega tiskovneir« zakona, marveč velja obče pravo, in to kaznuje za delikte s tiskom storiene istočasno, torej kolektivno, oe samo
vseh strankarskih ovir v pošten! težnji, da se z mirnim obnovitvenim delom, toda čuvaioč popolnoma dostojanstvo in čast naciie. rešijo notranjega in zunanjega robstva.*
»Lokalanzeiger* poziva k razobe-šenju zastav, da se praznuje zmaga, zakaj »Hindenburg vodi nemški narod iz bede k svobodi.*
Komunistična »Rote Pahne* piše: »Hindenburg je izvoljen — proč s Hin-denburgom* in s svojim izvajanjem, lepo ilustrira kratkovidnost komunistične stranke, ki je s postavitvijo posebne kandidature pomagala na sedlo največjemu nasprotniku delavskih teženj in ga nato hoče z otročjim vpitjem odgnati.__
Politične beležke
-f- »Slovenčeve* skrb!. »Slovenec*
že od volitev napovedule razpad Narodnega bloka. Pa Narodni blok še vedno živi ln megova politika dobiva z vsakim dnem boli trdna tla. Nasprotno pa se blok takozvanegi narodnega sporazuma prav vidno krš! In o njegovih glavnih voditeljih Davidoviču, dr. Trumbiču in dr. Korošcu se v pofi-tičnem živlieniu pravzaprav nič ne govori. ker igrajo popolnoma brezpomembno ulogo v zadevi sporazumevanja Narodnega bloka z radičevci. Po svoii stari metodi seveda tolaži »Slovenec* pristaše radi klerikalne poloml-
.„.„,. .............. ...............ie i zatrievaniem. da se samostojni
klerikalce pa še mnogo predober. Cez demokrati strašno boje. da bi ne pošto let bo naše potomce sram. če borto | stalt nepotrebni, in da trepetata v naravnosti histeričnem strahu, kdal jih bo Pašif odslovil iz vlade. Klerik^cem te tolažbe nikakor rrčemo jemati, ker bodo Itak sam! prezgodaj prišli do spo-znania. da se nobeno Drerokovanie niihovih listov ne obnese. Mesto, da »Slovenca* toliko skrbi, kai bo s samostojnimi demokrati, naj raje svo;im brumnim bralcem razloži zakaj kluba poslancev SLS niti noben pes v Jugoslaviji več ne povoha.
+ K!nsrčne nepotrebnosti se je vče-rai Iz.iebi! »Slovenec*, ko je zapisal: »Samostojni demokratie se strašno bojč. da postaneio nepotrebni* . . . Kako sl mož to reč predstavlja, naj sodi Bog vsevedni. Toda jasno kakor beli dan Je. da samostoini demokratje ostanemo potrebni vsa! še tako dolgo, dokler ne bo konec klerikalnih nepotreb-nikov. Ker »Slovenec* to sam na:bolje čuti. se resnično čudimo n!egoylm — naravno nepotrebnim — strašnim skr-bem samostoin« demokrate.
-f Vatikan, politlkuločl duhovni In ml. »Slovenec* se nadalje šopiri da Vatikan ne odobrava borbe proti politiku-jočim duhovnom. Citira izjave nekega nemškega cerkvenega dostojanstvenika. ki ie šc! v Vatikan tožit nemške nacionaliste radi agitacije, da papež in kurija ne odobravata in ne moreta odobravati pajdašenia nemških klerikalcev s sociialisti. V Vatikanu so kardinali in sam papež potolažili dostojanstvenika, da so »globoko vznevollenl* nad agitacijo nemških nacijon*'cev. da dobro ooznaio »katoliško mišljenje in izredne lastnost! dr. Marxa» in snloh da je »cerkev socijalno demokracijo itak obsojala vedno !e zaradi svetovnega nazirania. ki ga ta stranka zastopa*. In te Iziave. ki bodo nemške protestantske n?>j:ijo-nalce nedvomno presunile v dno srca hoče »Slovenec* tudi nam obes;tl okoli vratu, češ: »Te iziave naimerodalnH?:h cerkvenih činiteljev. dasi namenjene predvsem za Nemčijo, bijeio po zobeh tudi naše demokrate, ki so že povodom ljubljanskih občinskih volitev, kakor tudi pri zadnjih skupščinskih volitvah na tak podel način napadali ljubljanskega škofa In slovensko duhovščino In na nainesramnejši način vlač'li v politični boj katoliško cerkev.* — Ugotavliamo: da Je ljublianski škof pr! občinskih vo litvah ostentativno šel volit komuniste da smo ob zadniih skupščinski volitvah s konkretnimi navedbami in imeni razkrinkavli blazno politično dervištvo nekaterih duhovnikov na prlžnicl in v spovednici: da je skoroda pod učinkom naših dokazov o divjanlu slovenskih duhovnov in klerikalnega časopisja Izšel v vatikanskem službenem glasilu »Os-servatore Romano* članek, ki je obeta! remeduro. Ako do nle ni prišlo in ako ljublianski šef polifikuioče duhovščine ni prišel v klošter kaor don Stur-zo. ie to le preznačllno za vatikanske »obzirnosti* napram »notranjepolitičnim boiem v posameznih državah*. Podčr tali smo včeral da le Vatikan za Italiio fašistovska ekspozitura, za ostale države pa vrhovni orotektor klerikalnih posvetnih podvigov, pa če se tudi opirajo na pomoč framazonov. materijah stov in rdečkarlev. Razumemo, da ie Vatikan bil posebno intereslran na kan didaturo velikega »katolika* dr. Marxa In da obsoia agitacijo hindenburcovcev toda za nas je to irelevantno. Mi bomo nadalie žigosali politično besnenle duhovščine. če bo to Vatikanu prav ali ne.
+ Kaj je s proračunom Dnvldovlče-ve vlade? V »Domoljubu* piše klerikalni poslanec dr. Kulovec glede proračuna Davidovlčeve vlade, ki bi imel znašati 18 milijard dinarjev, da ie bilo v finančnem ministrstvu oač že zbrano vse gradivo posameznih m'n!strstev. da pa je seveda finančni minister neusmiljeno črta! zahteve DOsame?n'h ministrstev, radi česar proračun ne bi znaša! i;d I! miliiard. Mi n? moremo kontrolirati resničnosti te trditve doktorja Kulovca. niecova izjava pa je v toliko pomembna, ker kaže. da so bile
Nemško časomsje o Hindenburgovi zmagi
Desničarsko časoplsle navdušeno slavi zmago reakcije in napovedule velike notraniepolitične Izpremembe. V pomir-jenie inozemstva oa se Izogiblje pre-iasnih boievltih izjav glede zunanie politike pod novim predsednikom. Repu-h!ikansk! tisk priznava poraz, vendar poziva množice k vztrainosti v boju za renubliko in demokracijo.
Demokratski »Berliner Taeblatt* Ime-nuie Hindenburgovo Izvolitev zmago politične nezrelosti. Sentimentalnost, ki je večini Nemcev prirojena, ie včeraj premagala politični smisel. Da pa je navzlic vsem nanorom kandidatura ostala daleč za absolutno večino vseh oddanih glasov, to bo grenko razočaranie za njene prireditelje: zakaj oni vedo. da ne smelo uspeha, ki so ga tokrat dosegli. vknjižiti kot napredek svoie misli. ampak ga imajo zahvaliti zgolj osebi Hindenburga. Zagrizeno sovraštvo komunistov proti republiki iim je orl-neslo zmago. K temu pride še nepouč-liivost radikalnih sociialnih demokratov in konfesilonalna ozkosrčnost gotovih meščanskih krogov. Na Saksonskem je gotovo veliko število socija'no-demo-kratičnih glasov prešlo vsled zagrizenega razredno-bolevnega stališča h komunistom nit pa sploh odpadlo. List zaključuje: »Reakciia le še enkrat zmagala ne s svoio lastno močjo, ampak s posrečeno špekulacijo na politično nezrelost enega dela nemških državljanov. S tako FVrrhovo zmago desnice moč vere v bodočnost nemške republike ni zlomljena. Boj za duhove mora šele seda! prav začeti*
Socijaldemokratlčni «Vorw3rts» pravi: Slučaina zmaga reakcije, zmaga iz zasede, dobliena vsled komunističnega Izdajstva republike, nepolitičen starec na čelu države, obdan od toloe nevarnih pustolovcev, tako zvani državni blok. ki ne zna vladati, ker se ie zrušil že pred svojo zmago, republikanska večina, strnlena. k naivišj! čuiečnosti In aktivnosti prinravllena socilalna demokracija — le počasi, gospodje »zmagovalci*. le počasi! Množice delavskih Hudi se bodo prebudile! Pride prebujenje zaslenlienih! Naša ura prihaja, naša ura Je blizu!
»We!t am Montag* pripisuje Hindenburgovo zmago komunistični trdog'avo-sti in reakciionarnemu razpoloženju na Bavarskem in konča: »Svet bo verjel, da večina nemškega naroda hrepeni po povratku Hohenzollerncev. Te vere mu ne moremo zameriti. Izid volitev mora imeti naiusodepolneišo posledico na položaj Nemčlle v svetu. Nemška zunanja politika bo zadela na nasip neza-upanla. Mi ne zavidamo g. Stress^man-na za izvedbo nalog, ki mu oritičeio. Ali bo sploh dolgo preživel kot minister izvolitev zunanjepolitično nemogočega državnega predsednika? Svoj padec bi Itak zaslužil.*
Stressemannov list «Ze!t» ugotavlja z zadovoljstvom, da ie nemška ljudska stranka v poln! meri izvršila svoio dolžnost. Trdi. da Hindenburg nI tak človek, kot ga opisuje levičarski tisk. On se Je v svojih onetovanih Izjavah tako nedvoumno postavil na teren do-sedanie zunanie politike, da more biti inozemstvo Donolnoma v prepričanju o nadaljevanju dosedanje zunanjepolitične smeri tudi pod Hindenburgovlm predsedništvom. Za »Zeit* le maršalova
izvolitev le notranjepolitično pomembna.
Naciionalistična »Deutsche Zeitung piše. da sedaj začenia preporod Nemčije. »Dostolanstvo in čast stopata zopet na mesto hlapčevstva in klečcpla-stva. Čistost v državni upravi bo odpravila korunciio in podkupljivost. Uradniška poštenost in služba splošnosti bo izrinila strankarsko usposoblienost za uradnika. Skratk-., Hindenburg bo dal
minister moral ravnotako držati mej fj. nančne zmožnosti države, kakor se io mora sedanji. Dr. Kulovčeva izjava obenem tudi Dotriuie. da so posamezna ministrstva v Davldovidevi vladi stavila v proračun iz demagoških nacibov razne vsote, za katere niso vedela, ali bodo dobila pokritje, to pa samo zato, da bi lahko rekli pred javnostjo, kaj so vse zahtevali in nameravali izvesti Dr. Kulovec potrjuje s svojo IzJavo na-še tedanje trditve, da so vse vesti odo-zicijonalnega tiska, zlasti pa klerikalnih listov, o velikih dobrotah, ki jih bo vsula Davidovičeva vlada med ljudstvo. navadna predvolilna agitacijska izmišljotina.
Iz demokratske stranke
It okrožnega tajnli/va ta Notranjska. V nt-deljo. d.ie 3. t. m. ob 11. bo v Planini predavanje »O osnutku zakona o kmetij, skih in obrtnih kreditih*, popoldne ob i pa isto predavanje na Uncu. Predava g Blagajne. Na poučno predavanje vabim? vse pristaSe in prijatelje.
Krajevna organizacija SDS v HrastnU ku. V soboto dne 25. apriia se je vršilo zbo« rovanje krajevne organizacije v lokalih j Roša od 6. do 10. ivcfer. Zborovanje js privabilo nenavadno močno število naših članov In nekoliko pristašev drugih strank, ki so hoteli spoznati narodnefla poslanci dr. Pivka. Naravno je, da je bila med nji. mi velike večina rudarjev hi delavcev, ki •e jih je zbralo okreg 90. Po p©7dravu pod. predsednika organizacije je razpravlja! po. slanec dr. Pivko v poljudnem govoru o rsz. mer ju demokratske stranke in drugih peli. ličnih grup napram državni konsolidaciji, ki se je pojavila v prvih tednih skupščin* skega dela. zlasti obširno pa o finančnem zakonu, sprejetem v Narodni skupščini dne 31. marca. Navzoče delavstvo je brez iz« jeme odobrilo poročilo In izreklo g poslan« cu popolno zaupanje in zahvalo.
Občni zbor kraje\'ne organizacije SDS PolzelotBraslo\'če se je vršil v nedeljo, dne 26. t m. ob 15. uri v gostilniških pro štorih g. Piavca t Parižljah ob lepi ude. ležbl članstva in somišljenikov iz Polzel« in Brasiovč. Zborovanje je otvorii in vo. dil g. Repič ir Polzele, ki je uvodoma t;:di kratko poročal o delu organizacije v pre. teklem letu, nakar je tajnik g. učitelj Lu. šin podal podrobnejše tajniško poročilo. Imenom srezkega odbora demokratske or. ganizacije Je poročal g. Ivan Prekoršek Celja, ki Je zlasti povdarjal važnost in po. men organizacijskega dela. Pri volitvl od. bora je bil nato Izvoljen za predsednika iupan Omladifi. Novi odbor nudi jamstvo, da ae bo organizacija v bodoče še živahne).
še razvila ln okrepila v prid napredni etvari •
V te krajevne organizacije tn zaupniki SDS v mariborski oblasti pozivamo, dt nam ie tedaj javijo tvoje želje glede sho> dov poslanca dr. Pivka v prihodnjih pen lamentarnlh počitnicah, da moremo izves/i rarporedbo. — Tajništvo SDS Maribor, Cankarjeva ul. 1. __
PRI NAKUPU
blaga za mo*ke obiske sl oglelte na vsak nafta preje speci alno talofo češUega In angleškega sukna v r»«oofclli»lnlel
Josip Ivančič
LJubljana, Mikloftl6eva cesta it.
(nasproti trančiikanske cerkve) Največja Izbiral	Cene tovarniške'
Na drobno I	Na debelo! rm
Na zahtevo se pošl)e|o vzorci brezplačno
nemškemu naroJu zonet državno unra-	j vse obljube klerikalnih poslancev in
vo. ki si bo pridobila spoštovanje Ino-	ministrov za Davidovičeve vlade, kaj
zemstva On pa bo združ,! nemški na-	bouo napravili in koliko bodo dali iz
rod "tudi notranjepolitično in bo dosegel,	državnih sredstev za potrebe ljudstva,
da si bodo vsi Nemci podali roke oy:ko	I navadna la- ker se ie tedanji finančni
Iz Trbovelj
t— Na ustanovnem občnem zboru Dcia»< sko strokovnega združenja (DSZ), ki se vršil v nedeljo 26. t m., je bil izvoljen slf deči odbor: predsednik Alojz Fine. poii< predsednik Ivan Vertačnik, tajnik Mih« Koren, blagajnik Franc Ule. namestnik bl«< gajnika Stanko Kolenc, revizorja: Ton« Keršič in Jože Kovačič. Pri razpravljanju o poedinih točkah dnevnega reda se jo ugo» tovilo, da je ovirala razvoj strokovne ganizacije indiferentnost delavstva, ki je lo že tolikokrat prevarano in gleda s skep> so na vsak nov pokret, da pa se je vend«r razveseljivo širila, o čemer prl?a članstvo, ki je že narastlo na število 150. DSZ bilo ustanovljeno na programu neodvisno sti in se zato razlikuje od vseh ostalih stro. kovnih organizacij, ki so dekle raznih po« litičnih skupin. Društvo je bilo v kratki dobi svojega obstanka precej agilno, ker imel odbor dosedaj 14 rednih sej in dve diksusijl poleg tega pa priredilo dva sbod« v Trbovljah in envga v Hrastniku Tolike čisto kronično o tem DSZ., v katerega čejo vstopiti v zadnjem času korporativ bernotovcl to je rudarska sekcija KDZ kakor smo poučeni po njenih članih.
t— Težka telesna poškodbe. Pri delo dnevnem kopu na Dobrni je delavec Maki Krča, stanujoč v Retju 95, vrgel svojemi' tovarišu Alojziju Bizjaku II., stanujočem prav tako v Retju 72, razbeljenega pe»k« med noge in ga težko poikod val. Bizja so ie sedaj rane na obeh nogah nezacelj ne. Delavec Krča je bil aato ovaden okraj nemu sodišču v Laškem.
t— Smrtna kosa. Umrljivost v naši ko ni je skoraj presenetljiva V Lokah št. je unrla 26. t. m. Marija Krtušajeva. rudarja, stara 5 mesecev, v Sv. Lenartu 55. pa Srečko Koren, mesarski pomočnik, star 22 let, in to 27. t m. Njegov pogreh se je vršil včeraj 29 t. m.
t— Gospodinjska lota iz Trbo^lj pri-* di dne 3. maia. ob 6. pipddne v enkols' '•m domu v Hrastniku igro s krat1 im snored-m Prodajalo sc ho tidi peclve. K obilni ude« Iežbi rabi vljudno šola.
t— Vsa fuktjjnia druSlva in korporacije oporarjamo na literarni večer, ki 6e be vr^H v soboto 2. maia ob 6. zvečer v Pff tejevi dvorani Sotrudnik »Ljubljanskega Zvena*, pesnik Kociančič bo recitiral svoj ljubezenski roman cDv«». po recitaciji p* se bo vršila proeta aabava a godbo i» P1*
Palača ministrstva za kmetijstvo v Beogradu
V kab:nctu finančnega ministrstva se je vršila te dni seja ekonomsko - finančnega komiteia ministrov, ki je razpravljala med drugim tudi o vprašanju zeradnie novih poslooij za posamezna ministrstva, v prvi vrsti palače ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za šume in rudnike. Sklenjeno je bilo. da se prične z gradnje palače že letos. Stala bo na vogalu ulice Kneza Nemarne in Kneza Miloša na kraju, kjer se naha-a sedai stara vojašnica, znana pod imenom «šivara». Letos prično samo zidarska in betonska dela. za katera ie določenih 40 mlliionov dinarjev. Stavba bo gotova v štirih letih. Denar za erad.rio palače se porabi iz fondov ministrstva za kmetiistvr ki so deooni-rani Pri državni Hipotekami banki in zato državni nroračun ne bo čisto nič obremenien. V načrtu je dalje tudi gradnia palače ministrstva za zunanje in notranje zadeve.
,?Vidovdan"
Glasilo jugoslovenske napredne omladine.
Glasila naše omladine so v predvojni dobi igrala veliko vlogo v našem javnem življenju. Bila so bojni klic omla-dincev-idealistov. ki so s svojimi smelimi in brezkompromisnimi idejami ogrevali in dali pogum tudi onim. ki se niso upali preveč javno manifestirati svojega prepričanja. Lahko trdimo, da so omladinska glasila v svojimi borbenimi članki mnogo pripomogla do tega. da so tudi v širših plasteh našega naroda polagoma dozorevale one ideje, za katere se je tako navdušeno zavzemala naša omladina.
Mlaiša dijaška generacija, ki je sledila stopinjam svojim starejših tovarišev, je po končani svetovni vojni kmalu doumela pomen novega časa in s tem se je pričela nova doba svobodnega dijaškega gibanja in razmaha. Z ustanovitvijo liubljanske univerze, je postala Ljubljana centrum dijaškega gibanja in od tu ie izhajala vsa inicijativa za bodočo orijentacijo dijaških organizacij. Usta-novlienih je bilo mnogo akademskih društev, ki so smatrala za svojo važno nalogo, da posvetijo vso svojo pozornost tudi srednješolski omladini. ki je nujno potrebovala primernega vodstva. Cim je bila organizacija vsega dijaštva postavljena na kolikortoliko soliden temelj. je bilo na inicijativo naprednega akademskega društva «Jadran» ustanovljeno tudi »Centralno tajništvo jugo-slovenske napredne omladine« kot vrhovna reprezentanca vsega visokošolskega ln srednješolskega naprednega dijaštva.
Velik nedostatek pa je obstojal edino v tem. da omladina ni še imela svojega glasila, ki je nujno potreben postulat za smotreno kulturno in nacijonalno udej-stvovanje dijaštva. Toda tudi ta nedostatek je bil kmalu odpravljen in leta 1921. je že pričel izhajati v Ljubljani •Vidovdan« kot glasilo celokupne napredne omladine iz Slovenije. Glasilo izliaia še sedaj redno 10 krat na leto in prinaša zanimivo vsebino iz dijaškega življenia v naši državi in tudi v inozemstvu. Poleg tega pa prinaša glasilo »Vidovdan« redno tudi znanstvene sestavke. ki so nadvse aktualni. Pred i kratkim je izšla 3. in 4. številka letoš- j niega letnika, ki je polna krasnih sestav-
kov iz dijaškega življenja. Revijo toplo priporočamo našemu dijaštvu, a tudi ostalemu naprednemu občinstvu.
Želeti je. da bi zlasti naša inteligenca marljivo posegala po najboljšem dijaškem glasilu in tako podpirala stremljenja naše agilne omladine. Dejstvo je, da je danes izdajanje glasila zvezano z velikimi materijalnimi žrtvami in zato je zlasti naša javnost v prvi vrsti poklicana. da priskoči diiaštvu na pomoč in pridno posega oo glasilu, ki se dobi v Tiskovni zadrugi. Celoletna naročnina pa znaša le 40 dinarjev in se naroča v upravi lista v Tomanovi ulici št. 3. Naprednjaki. podpirajte edino napredno dijaško glasilo!
Razvoj in rast Ljubljane
Statistika trdi, da je bilo v Ljubljani 1. 1880. le 5 SrbosHrvatov, 150 drugih Slovanov, 6026 Nemcev (med temi se« veda največ nemškutarjev, in 181 dru« gih narodnosti.
L. 1890. je bilo že 27 Srbo«Hrvatov, 215 drugih Slovanov, 5516 Nemcev in 193 drugih narodnosti.
L. 1900 je bilo 63 Srbo.Hrvatov, 228 drugih Slovanov, 6061 Nemcev in 153 drugih narodnosti.
L. 1910 je bilo 113 Srbo.Hrvatov, 431 drugih Slovanov, 6742 Nemcev in 307 drugih narodnosti.
L. 1920 je bilo že 3124 Srbo«Hrvatov, 792 drugih Slovanov, le 1706 Nemcev in 392 drugih narodnosti.
Ostali prebivalci so bili Slovenci.
Na sedanjem mestnem ozemlju (to« rej vštevši Vodmat in Spodnjo Šiško) je bilo naštetih z vojaštvom vred: prebivalcev: hiš: L 1869	24.249 1179
1. 1880	28.231 1317
1. 1890	33.198 1461
1. 1900	39.355 1777
1. 1910	46.630 2134
1. 1920* 53.321 2248 1. 1921" 55.312 2271
Razvoj predmestij (kraji Zgornja Ši« ška, Vič, Glince, Rožna dolina, Novi Vodmat, Selo in Moste) kaže naslednja statistika:	prebivalcev: hiš:
1. 1869	1.591 220
L 1880	2.006 249
L 1890	2.284 270
L 1900	5.207 433
L 1912	8.699 763
1. 1920	11.172 896
* Po štetje, ki se je izvršilo 31. januar« ja 1921.
•* Po štetju, ki ga je izvršila mestna ob« čina 20. decembra 1921.
ne gospode«? Ali naj pustijo naši kmetje, da se jim na javni dražbi proda najnujnej« še, ker že itak težko plačujejo svoje dol. gove? Ali naj gredo ▼ Rim zato, da napolni jo žepe rimskim krčmarjem, kajti ii pošte« vati jc treba, da stane tako »romanje« 500 do 800 lir. Čast goriške nadškofije naj re. šujejo tisti, di imajo sredstva, bedne Istra, ne pa pustite v miru. ker nimajo sredstev za take ekskurzije. Ah, kako se bo Rim veselil, ko bo videl Janeze iz goriške nad. Škofije! Vsi bodo zadovoljni, a osobito rim« ski krčmarji. To ni krščansko, to je že pogansko, če se bedno ljudstvo naravnost sili k temu, da si po nepotrebnem povzro« ča nova bremena.®
Ob koncu pravi člankar: »Kdor ima pre« več denarja, naj gre svobodno v Rim, a kdor ga nima, naj ostane doma. Radi tega »romanja« ni treba nikomur delati novih dolgov«.
Samo pod znamko
Sn samo v pol kg zavojih II dobiš zanesljivo II izvrstne testenine! IP
Pameten odgovor
Klerikalno izžemanje ljudstva v Primorju.
Pred kratkim je prinesla »Goriška Stra« ža», glasilo goriškega nadškofa člančič pod naslovom »Romanje v Rim«. V tem član« lcu se naglaša, da se iz goriške nadškofije ni priglasilo prav nič romarjev, da bi so pod vodstvom svojega nadškofa predstavili papežu. Ob koncu poziva člankar vse pre. bivalstvo «na noge, da reši čast goriške nad škofije«.
Na ta poziv stvarno in trezno odgovarja »Istarska Riječ«, ki pravi med drugim:
»Z ozirom na veliko bedo. ki vlada v Istri, mislimo, da ne boste našli pametnega in treznega človeka, ki bi »romal« v Rim zgolj zato »da reši čast goriške nadškofije«. Mar naj pusti seljak doma ženo in otroke, da gladujejo? Ali naj naši bedni kmetje de« lajo nove dolgove »da rešijo čast klerikal«
ElfTUI
Kino
"RTica
Telefon 124. Vsled ogromne dolžine filma
predstave ob:
1/24. »/ 7 in 9. uri
Samo še d-ness	Samo ša danes«
Sin parSSfcega verržnlka ali ■ Moderni gusarji =
Jutri 1. majo	Jutri 1. maja
Senzacijonalnl film noln ljubezni in krv;
♦ MMm»M»»M»>
lil ni MU
Po slovitem romanu LA BATAILLE
S konusa Društva rudarskih nameščencev
Trbovlje, 28. aprila.
V nedeljo, 26. t. m. se je vršil v Trbov« Ijah IL kongres Društva rudniških name« ščencev. Pričel se je zjutraj ob 9. in je trajal do pol 2. jDopoldne. Otvoril ga je predsednik g. Letnik, ki je v svojem go» voru najprvo pozdravil vse navzoče in to delegate iz Mežice, Rajhenburga, Hude ja« me, Zagorja, Hrastnika in Krmelja, pose« bej pa še predsednika Zveze privatnih na« meščencev g. Urbančiča iz Ljubljane. Ob« žaloval je ker še vedno ni zastopana na kongresu krajevna skupina DRN v Kočev« ju, kjer najbrže ne čutijo potrebe po vza« jemnosti, nakar je podal besedo društvene« mu tajniku.
Tajnik je prebral poročilo o delovanju kongresa, potem pa so navzoči zborovale! sklenili poslati pozdravno brzojavko na Nj. Vel. kralja Aleksandra in na ministra za šume in rude dr. Žerjava, kar je bilo spre« jeto z velikim navdušenjem. Po poročilu blagajnika in preglednikov računov, ki so Izjavili, da je vse v redu, je sledil absolu« torij, nakar so bili izvoljeni: dva odbor« delegat iz Trbovelj, Zagorja, Rajhenburga 03 Od m A33U33S3mBn 'AUd OZ3A£ vz r^iu in Krmelja za skupščino Zveze.
Pri obravnavanju članarine se je skleni« lo. povišati jo od 8 na 10 Din, posmrtnino od 5 na 10 Din in pristopnino od 1 na 5 Din. Ko je bil sprejet sog'asno še proračun za 1. 1925., je sledilo poročilo predsednika Zveze, ki je poročal o pokojninskem vpra« šanju in o bratovski skladnici. K temu je poročal dodatno g. Stepišnik iz Zagorja, ki Je v načelstvu Pokojninskega zaveda. V debati, ki se je nato začela, je naglašalo več govornikov, da je pri Pokojninskem zavodu preveč nastavljencev ter da bi se moralo stremiti, da se zmanjša režija.
Pri raznoterostih je bilo najvažnejše raz« g^bljanje o službeni pragmatiki, ki bi se naj čimprej rešila. Dnevni red je bil na ta način izčrpan, vkljub temu. da se niso vr« šile take volitve, kakor je navada skoraj pri vseh kongresih. Po ustrojstvu DRN. je otal osrednji odbor isti, to je a predsed. nikom Letnikom, ki je kongres tudi za« ključil, in še sledečimi gg.: podpredsedni« kom Kajtnom, tajnikom Repom, blagajn!« kom Volčanškom in odborniki: Bukovškom
Steplšnikom, Logarjem. Firmom, Sotierjem, Mautlerjem in Rajnerjam.
Delegati poedinih krajevnih skupin so se še istega dne razširil in tako niso zvedeli, da je prejelo DRN. takoj naslednji dan brzo« javko ministra dr. Žerjava z naslednjim be« sedOom: »Iskrena zahvala za pozdrave z II. redne skupščine z željo na obilo uspeha v sporazumnem delu za skupni cilj.« Toliko v vednost vsem članom DRN, ker smo bili za to naprošeni od več članov, ki so zelo veseli, da so dobili z ministrovo brzojavko ponovno dokaz, da se zanima za njihov« težnje.
Livar Banovec ponesrečil
Trupla ša niso našli.
LJubljana, 29. aprila.
Smrt livarja Alojzija Banovca sicer še vedno ni popolnoma pojasnjena, vsi znaki pa kažejo, da je stari možak gotovo v temi ponesrečil in pade! v Gra-daščico. ki ga je odnesla s seboj. Banovec je bil na eno oko slep. drugo pa mu je tudi že močno oslabelo. V 30. letih. odkar je stanoval v Trnovem, se je navadil poti čez ozki mostičeV malo pred glavnim mostom. Tam ga je bržkone dohitela usoda.
Olga Ker.iev, ki je bfla zaslišana na policiji, je izpovedala, da se ie ob četrt na 9.. torei ravno takrat, ko je Banovec odhajal Iz gostilne g. Škofa, sprehajala na desnem bregu Gradašči-ce. Nenadoma je čula težak pljusk v vodo. Zdelo se jI je. kakor da bi kdo vrgel v vodo kai težkega. Ker ni čula nikakih klicov na porroč. je menila, da ie vrgel kdo v vodo smeti Pljusk. ki ga ie ču!a. je gotovo povzročil nesrečni Banovec. ki ga ie narasla voda takoi zajela in mu napolnila usta, da ni moge! klicati na pomoč.
Po mestu so se v torek in sredo razširjale sicer najraznivrstnrše govorice. ki Pa so brez vsake podlage in popolnoma neutemeljene. Krvavi sledovi na nasprotnem bregu Gradaščice. na cesti in na Markičevem dvorišču niso v nikaki zvez' s tra«r;čno smrtjo livarja Banovca. Te je nepobitno ugotovljeno. Krvavi sledovi na Markičevem dvorišču so nastali na-nreč redi tega. ker je neki osebi močno tekla kri vz nosa.
Trupla ponesreč?*ega Banovca kliub
Iskaniu š?. ni«o n**!!.
Trarjediia na dvoru
Habsburg ? ? ?
•MMMM v - j. ————	»O———
Sam se je operiral
Radisav Stano:!ovl6. kur<ač v donavskem intendantskem skladišču, je že dolgo bolehal na želodcu. Ni mogel ne jesti, in piti in imel je tudi nemirne noči. Vsakogar, ki ga je poznal, je vprašal za svet. da bi se otrese! neznosne bolesti. Poskusil je kttro že z vsemi mogočimi zelišči. Toda bolečine nikakor niso odnehale, temveč so postajale vedno hujše. Zato se je odloči!, da gre k zdravniku in ga vpraša za svet.
«Kai Imam v želodcu?« je vprašal nekega zdravnika v Savamali. pri katerem se ie zglasil. da ga pregleda.
'Boga mi, stvar je resna. očka. Potrebna bo operacija, sicer nikdar ne ozdravite!«
«Ko!iko pa velja operacija?® je vnraš*! Radlsav. — »Tako okrog 5000 Din.« je odgovoril zdravnik. — »Pet tisoč? Kai pa imam tako strašnega v želodcu, da toliko velja?« — «Nič. treba je le. da ti izpustimo nekoliko krvi in stvar bo gotova,» je odgovoril zdravnik.
Ko je Standjlovič videl, koliko zahtevajo zdravniki za tako majhen posel, ki ga more izvršiti tudi sam. je sklenil. da bo Izvrši! sam operaciio. To je tudi storil. Vzel je nož in odšel k bru-saču. da mu ga dobno nabrusi. Nato se je vrni! v svoie stsnovanie v Sarajevsko ulico. Cim je prišel domov, »n je želodec nenadoma prenehal boleti. Zato je opustil operacijo, odločen pa je bi! trdrr>. d* jo izvrši, kakor hitro
k
LJUBLJANSKI ©
Telefon
i n
?S3«
Samo že ri&acs in petek 1. meja
Sloviti roman Ludvik Welf-a
Baron Garagare
V glavnih vlogah Carmel Myer«, Edvard Burns, Kurt Lessen. Krasni posnetki iz Ber. lina, Pariza in Newyorka. Izredno zanimf> vi so posnetki tovarne avtomobilov »Ford« v Newyorku.
Predstave ob M 6, Ji 8. U 9.
ga znova prične boleti želodec. Tak« ie legel v torek v postelio. Spal je mir» no do jutra, ko je zopet začutil strašne bolečine v želodcu. Spomnil se je. kaj je sklenil, vzel nabrušen nož i? spustil kri. Nato je vzel maihen lonček, v katerega se t« odteka'a kri. Tako i« ležal nekaj minut, dokler ni občutit tako močne bolečine, da ie pričel klicati na pomoč. Ko je prihitela gs«d*-rica. ga je našla zviiajočega se ed bolečin. Odhitela je takoj na poličih i» naznanila, da ie njen najemnik očividno hotel izvršiti samomor.
Policija je našla Sta.iojlovie* v nezavestnem stanju. Pripeljali so ga t*k»? z avtomobilom v državno bolnico, kie* so mu podelili prvo pomoč. Zdravniki so ugotovili, da je rana zelo t«*ke«» značaja. Bila je 2 in pol cm dolga in 1 cm globok«. Ko je prišel StanoiloviC k sebi. je iziavil. da je hotel izvršiti sam operacijo, da bi se rešil na ta način neznosnih bolečin. Pripomnil pa je obenem, da se nikdar več ne fco vtika! v zdravniške posle.
Vesti iz Prskraum
Resolucija prekmurskih občin. Te dni se preda merodajnim činiteljem resolucija prekmurskih občin proti nameravani uki« nitvi 5. in 6. razreda na realni gimnaziji v M. Soboti in za izpopolnitev zavoda v polno gimnazijo. V resoluciji j« ustan*«« obrazložen pomen, ki ga im» soboška pmc nazija za Prekmurje ia Murako oclie v prosvetnem in narodnem oriru. L'pajm». da bo resolucija imela popoln uspeh.
Kegljanje ra dobitke priredi kf«i. »rga« nizacija SDS v M. Soboti na keglišfc' g. Turka. Začetek v pondeljek, 4, maja. K«v so dobitki izredno lepi, opozarjamo na prh reditev.
Beltinci V soboto, 25. t. m. je bil pri nt* sejem, na katerega so prignali prekmursla Živinorejci 700 glav živine. N« sejem so pri* šli tudi kupci iz Italije, ki so pokupili *V<* to vso živino. Plačevali so 10 do 12 Dia za kg. Domači kupci a takimi cenami nis» mogli tekmovati.
GradiSče. V nedeljo, 26. aprila se j« vršil pri nas ustanovni občni zbor krajevne organizacije SDS, ki je bil dobro obiskan O političnem položaju in o pomenu orga« nizacije je poročal g. notar Anton Koder. Za predsednika je bil izvoljen g. Štefan Perkič st., posestnik v Gradišču.
Pucinci V nedeljo, 26. t. m. je priredila pri nas Zveza kulturnih društev predava« nje o neposrednih davkih. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Predaval je g davčni upravitelj Prelog Iz Murske Sobote
Kriievci. V nedeljo, dne 26. t m. se je vršila v Križevcih prva gledališka predsta« va tamešnjega gasilnega društva s sodelo« vanjem pevskega zbora in salonskega er« kestra. Najboljše so bile koncertne točke, ki so bile res prav dobro izvedene. Omeni« ti je posebno prvo vijolino (g. Verlešl in ielo (g. Menhard). O igri mladih diletac* tov ne moremo pripomniti drugega, kak««-da jim želimo še mnogo uspehov. Želeti bi sjbo bilo, da se pritegne k odru f* pevske« mu zboru čimveč narodnih moči, kejti r. narodnim sodelovanjem bo dan mladec snu društvu močan in trden fundament, ns katerem bo lahko zidati dalje. Intelektualk «i sicer narod vodijo, tvorijo pa !e nje«* mali del, in to moramo vedno imeti v srcu in čutiti v duši, da je vsak pc«Vus narod* nega dela brsz aaroda samega v kali jen na smrt
Krnu i te srečke za Razlagov spomenik
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
LluM'anska drama Četrtek, 30.: »Golgota«. Delavska predsta« va pri znižanih cenah. Izv.
Petek, 1.: Zanrto.
S^ot*, 2.: »Roka roko umije, obe obraz.«
D.
Nedelja, 3: »Vdova Rošlinka«. Izv.
LluHJanska opera četrtek, 30: »Don Pasquale». B. Petek, 1.: »Prodana nevesta«. Ljudska pred
stava pri znižanih cenah. Izv. Sobota, 2.: »Cavalleria rusticana«, »Gluma«
či«. Izv. Nedelja, 3.: »Carmen«. Izv. Pondeljek, 4.: Zaprto.
Marl-i^rsko jrfedHišče četrtek. 30: »Tri sestre«. D. (Kuponi.) Petek, 1.: Zaprto.
Sobota, 2: »Marta«. E. Premijera.
Celjsko gledališče Detek, 1. ob 20.: »Pereant možje!« (»Svet
brez mož«). Abon. Petek, 8. ob 20.: »Cvor«. Gostovanje za« grebškega Narodnega gledališča. lav.
Ljubljanska opera. V soboto, dne 2. maja t. L se vprizori po večletnem presledku i eoncavallova veristična muzikalna drama »Glumači«. Režijo te opere Je prevzel g. Sest. Dirigira z. Balatka. Neddo poje gna Friesekova. Cania st. Mester, veledra matično vlogo Tonia t. Cvejič, Silvlja g. Popov, Beppa (harlekina) g. Moliorič. Osnutek za deloma nove dekoracije je izvrši! arhitekt g. Rohrmann. Pred to opero se fzvaj* Mas-cagonijeva »Cavalleria rusticana«. V vlogi Santuzze nastopi ttc. Radobojeva ir. airreba. Lucijo poje gdč. Rupasova, Lolo gdč Kore-njakova. Turldda g. Kovač, AKija g. Zathey Dirigira kapelnik Neffat, režira g Debevec. Sobotna predstava as vrši izven abonmaja. V nedeljo 3. maja se izvaja Bizetova opera »Carmen,«
Premijera romantično komične opere »Marta« na mariborskem odru. V soboto, dne 2. maja ob 20. uprizori opera prikupljl-vo ln zelo popularno Flotowo komično opero »Marta«, ki se je prvič pela 25. nov. leta 1847. na Dunaju. Opera je dosegla pri tedanji vprizoritvi nepopisen uspeh ln si je radi svoje bogate, takorekoč narodne melodijoz-nosti nahoma osvojila vse večje ia manjše odre ilrom Evrope ter je še vedno stalna
repertoarna opera. Sploh karakterizira Flo-towo glasbo prikupljiva narodna melodijoz-r.ost pomešana na mnogih mestih s pikante-rljo. — Naslovna partija operne prerrrljere v Mariboru je v rokah gdč. Vladlmirove, dalje sodelujejo gdč. Lubejeva ter gg. PetrovskI, Oksanski, Govorov, Jar.ko itd. Delo je na-študiral ravnatelj opere g. A. MitrovM, Id obenem dirigfra in režira.
.Mestno gledališče v Celjn. V petek se vrši premrera veseloigre »Pereant možje!« (»Svet brez mož«) v domači zasedbi. Prihodnji petek, dne 8. maja pa gostujejo v celjskem gledaiišču člarrl zagrebške drame s Petrovičevo komedijo »Čvor« Zagrebški igralci so doslej gostovali samo dvakrat v Celju, in sicer obakrat s popokiim uspehom. Za njihovo gostovanje dne 8. maja vlada ie sedaj veHko zanimanje. Vstopnice se lahko rezervirajo pri tvrdki Goričar & Le-skovšek v Celju. Premijera veseloigre »Pereant možje!« je zadnja abonement predstava v letošnji sezoni. Kako' čujemo. pripravljajo domači igralci uprizoritev Nicode-mijeve komedije »Scampolo«.
Spored IV. abonma koncerta Hlharrmv nične družbe, ki se vrši v pondeljek, dne 4 maja t. 1. ob 8. zvečer Gnjesin: Dve miniaturi. Metner: Mislecu. Strajher: Arabsko. Obuhov: Čakal te bom. Prokofjev: Glas ptice, Melodija. Vejsberg: Kitajska pe-«em, Rdeča roža. Krejn: Narcis, Pesem AB-
skaTia. Mjaskovski: Divr.l grad. Aleksandrov: V album, Lurje: Odtegnjena, Žaljiva. Avtorji so sami ruski komponisti in vse skladba so najnovejšega izvora. Predpro-daja vstopnic v Matični knjiganrl.
Gospa AnVa KoščevK-Badalič, ki nastopi na IV. pbonma-koncertu Fll'iarmor»ične družbe v ponedeljek, dne 4. maja je v Zagrebu znana kot ena najboljših koncertnih p;vk. Njen sopran je mehak kakor baržt» ter hrredno obsežen. Srednja « globoka lega sta zelo močni, v višini pa ima glas po-polr>oma jasno, da matakio barvo. Gospa Je Izredno muzfcalna ter se odlikuje po Izvrstni doklamaclji ter plemenitem frezlra-nju. Ruska pnarni, katere ima na svojem sporedu, je študirala nalašč za koncert 27. marca t. I. katere*« ponovi sedaj tudi v Ljubljani.
Proslava ga Germanov« t Beograda. V
nedeljo zvečer se je vršila v prostorih beograjske univerze proslava 30 letnice ruake oderske umetnice Germanove. Beograjsko občinstvo se je udeležilo «n« proslave v velikem številu. Oa. Germanova je recitirala odlomek Iz: Turgenjeva. Bloka. Puškina, Tolstega. Tjutčeva. Tagoreja ter odigrala skupno t go. Adamajtisovo ter z g. Vyru-bervom aceno It Ostrovakega »Burje« hi Pu-iJrinovtga »Dona Juana«. Umetnica J« prejela mnogo cvetja In Je bila ves večer predmet živahnega odobravanja.
Mednarodni glasbeni testlva! v Prani je lansko leto sezr,airil int««naclJoral*e publlfco z enim najmlajših tuda najmočnejši* rusVA skladateljev, Sergijem ProVofjevem. č!g«r vijoBnaki ko«cert j« do«erel ter od m n»»eh. Sam Igor ?tr«via«ki, veliki mo.tetsr meder-ne ruske glasbe je Izjavil, da }e S»rrU kofjev eden izmed onih skladateljev, k! mu najljubši. Ga. Koščevič-Badalič bo «* svojem k&ecertu 4. maja «ei« tudi sekaj jesnsi Sarr^ia Prokoftava.
AmarliVa Meitrovlieva razstava v B«f-ta!a. Nedavno je bila zaključena v Ka^ak: razstava MafrtrovKevtti 4ei, ki romaj«, kakor znano od mesta 4o meeta. Razateva je bil« ievremo obiskana b m o ^ v«lik« Pisale jevo-#o. R»»*t«v))e«s i»ax>tT®r? M prepelji* sedaj v Rooheater, N. Y, io v Detroto. Ko bo konec teh dvek raiMiv. se odpremljo Meštrcvttevi khH in p««»t.Ve v Chicago, kjer bo zepet sk?n>«a razstav«. Ra««avo v Buffato je «o*e+tfo mnono r<v-siov«f»kfl« rojakov h LNhur*-ra Falls in Ml&nn ok»Me».
Premijera Straussorega »InteraMera*. t Avstriji se je vršila v sobot, dne 2S. aprila zvečer v Oradcu tn le l«po ti»»«!a.
Dunajska Volksopera zaprta. Radi t?e-sporazumljema m«d g!»dafc§fc# uprav« in glasbeniki se Je dunaj«ka Volksopera za-tvoriia in do r.adaljnega oo b« predstav ▼ njenih prostorih.
XUKULO" dišave o zaooiCkih so naflioSile.
Domače vesti
•	Bolezen državnega podtajnlka Wider-Ja. Državni podtajnik v notranjem ministrstvu poslanec Večeslav Wilder, ki je nedavno tega težko obolel ln leži v nekem sanatoriju v Beogradu. Je sedaj že tol;ko okreval, da bo najbrž že v kratkem zapustil bolniško posteljo.
•	Posl. dr. Pivko se nahaja zopet v Beogradu. Tajništvo SDS v Mariboru poživlja po želji g. poslanca vse, kn se obračajo v kaki zadevi nanj, naj store to preko tajništva, ker se sicer rešitev le zavleče. Naslov tajništva Maribor. Cankarjeva uHca.
•	Zagrebški višji drž. pravdnlk odpotoval v Beograd. V torek Je odpotoval zagrebški višji državni pravdnlk, dr. Viktor Aleksander, v službenih posl!h v Beograd, da poroča pravosodnemu in notranjemu ministru o dosedanjem razvoju preiskave proti Stjepanu Radlču in interniranim članom vodstva HRSS.
•	Predavanje dr. llešlča v Varšavi. Profesor na zagrebškem vseučiPšču, dr. Fran Bešič. Je predaval dne 28. t. m. v Varšavi o vprašanju odnošajev med Jugoslavijo ln Nemčijo. Predavanje izide natisnjeno v poljskem in srbsko - hrvatskem Jeziku.
•	Diplomatska vest.. Angleški poslanik v Beogradu sir Alban Young stopi v pokoj ter aapbsti dne 15. maja svoje dosedanje službeno mesto. Za njegovega naslednika je imenovan g. Cuuard, doslej poslaniški svetnik v Rimu.
•	Konferenca beosraisklh sodnikov. Preteklo nedeljo so imeli delegati beograjskih sodnikov ožjo konferenco v dvorani beograjskega okrožnega sodišča. Konferenco je ©tvoril predsednik srbskega pravniškega udruženja g. Ristid, ki je nanašal da je dana potreba, da se skliče Izredna skupščina udruženja sodnikov Iz naše države. Na tej skupščini naj bi se vršila daljša m temeljita razprava o načrtu zakona o sbdnikih. Po daljši debati Je bilo sklenjeno, da se skliče izredna skupščina udruženja sodnikov, čim bodo projekti teh zakonov predloženi Narodni skupščini.
•	Napredovanje v poštni službi V področju ljubljanske direkcije so pomaknjeni v višjo plačilno stopnjo naslednji uradniki, oziroma uradnice: Evgen Križaj. M. Luznar 6, Breznik. S. Knez. J. Hameršak, C. Lilek, J. Rakovec, F. Jereb, B. Masle, J. Pokom, A. Biber. M. Sajovic. T. Tornč, P. Ciuha, Rot, M. Mesojedec, i. Dular, M. Kumar, L. Pečenko. B. Modrijan, D. Kobal. K. Kokali E. Hofman, M. Štefe, M. Podboj. J. Mlač M. Binder, E. Kump, T. Vidmar, K. Vrančič ki V. Pupis — vsi v Ljubljani; nadalje V. Klinar, A. Eržen, M. Postrak, J. Savrlč, V. Koser, L. Podgornik. A. Požeg. E. Pipan, M. Fius, L. Strniša, P. Kotnik m V. Zablačan — vsi v Mariboru.
•Smrt odličnega hrvatskega rodoljuba. V torek ponoči Je umrl v Zagrebu v starosti 56 let, dr. Jovan Polovina, odvetnik v Fožegl Pokojnik Je bil že za časa avstro-ogrske monarhije neustrašen borec za pravice srbohrvatskega naroda In Je b i ponovno Izvoljen kot poslanec srbsko-hrvat-•ke koalicije. Ko Je Avstrija leta 1908. in-scenlrala znani zagrebški »veleizdajnlškN proces, s katerim se Je nesmrtno blanvra-la pred vsem svetom. Je bil dr. Polovina eden Izmed prvih, ki so se priglasili kot zagovorniki. Med vojno so mu oblasti zaprle pisarno ln preganjale celo njegovo družino. Po prevratu |e bil Polovina nekaj časa velik! župan požeške županije.
•	Smrtna kosa. V Hrušiol pri Ljubljani Je nmrl v torek popoldne Prokop V u g a, dijak Ifl. letnika Teh. srednje šole v Ljubljani. Pokojnik, ki je bil star komaj 19 let, je bil izredno marljiv in nadarjen dijak. Kljub svoji slabotni telesni konstrukciji se je marljivo udeleževal tudi sokolr.kega dela pri Sokolu v Stepanjl vasi. Kot mlad dečko je moral ob izbruhu vojne zapustiti solnčno Gorleo in prestati vse bridkosti begunskega življenia. Nakopa! si je zavratno bolezen, ki mu je sedaj pripravila preranl grob. — Na Pero-vem pri Kamniku je trmrla včeraj ga Marija K r a 1 j i č. roj. Jarc v starosti 75 let. Pokojnica je bila vrla napredna žena in zavedna Slovenka V Kamniku je preminul v torek
V	visoki starosti 80 let g. Marko Z u p a n i č poduradnik državne železnice v p. Pokojnik Je bi! splošno priljubljen človek ln Ijubernjiv družabnik. Pogreb bo danes ob 4. popoldne.
V	Koroški Beli je umrl v torek g. Anton Kosmač, delovodja v pok. Pogreb bo v četrtek, ob 5. popoldne. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Podpora gas'lnlm društvom v mariborski oblasti. Mariborski veliki župan je naklonil sledečim prostovoljnim gasilnim društvom držsvne podpore- v Ptuui 2000 Din T Gončanlh 1000, v Mellnclh 1000 Din ki v Beltincih 2ir00 Din. Posebno pažnjo posveča veliki župan gasilnim društvom v Prekmurju, kjer so še slabo razvita in je vsled tega podprl zlasti ie obstoječa prekmurska društva. Snujejo pa se Se nova po drugih krajih Prekmurja, kar je za domače prebivalstvo ogromne važnosti.
♦	Osobie zagrebške carinarnice Izmenja no. Povodom znane carinske afere v Zagrebu, v kateri je vodil preiskavo direktor generalne direkcije carin Vaša Dimitrijevič, je bil podpisan ukaz, s katerim so trajno upokojeni: upravitelj carinarne BHgas ter revizorji Marjan Mitič, Zvefina. šutlč, Marko-vič Rank Milenkovlč in Rivosechi. Premeščenih je večje število revizorjev in carinikov, tako da se lahko reče, da je Izmenjeno
. skoraj vse osobje zagrebške carinarnice.
♦	Direktna telelonska zveza Beograd Praga. Iz Beograda poiočajo. da Je med našo hi češkoslovaško vlado dosežen sporazum glede direktne telefonske zveze Beo-grad-Pr*ga preko Bratislave. Govor med Beogradom in Prago bo veljal 3 50 zlatega franka, Beograd-Bratlslava 3 franke. Direktni telelonskl promet Beograd-Praga se otvori jutri, dne 1. maja.
♦	Organizacija deškoslovaške-Jugosloven-
ske turistlke. V torek, 21. t. m. se je vršil v Pragi v prostorih Strossmayerjeve knjižnice ustanovni zbor turlstovske sekcije Ce-ŠkoslovaAke-iugoslovenske lige. Za predsed-
nika so izvolili univ. prof. dr. J. Daneša, ca podpredsednika pa našega generalnega konzula v Pragi S. Rašiča. V programu Je zlasti pospeševanje češkoslovaške turlstike na
Jadranu.
♦	Udruženja davčnih uradnikov, sekcija
Ljubljana Ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo. 3. maja t. 1. ob 14. uri v restavracijskih prostorih gosp. Juvančiča v Zidanem mostu. Dnevni red po členu 45. pravil. Opozarjamo na določbe čl. 40-^13 pravil. Udeležba Je omogočena vsem tovarišem, ker Imajo tako dohodni kot odhodnl vlaki ugodne zveze. Odhod iz Ljubljane 12.10.
♦	Iz zdravniške službe. Z odlokom ministra za narodno zdravje ie dr. Orest 2un-kovič, sin podpolkovnika v pokoju in upr. študijske biblioteke v Mariboru g. Davorina Žunkoviča, imenovan za sekundarnega zdravnika v javni bolnici v Celju.
♦	Privatni Izpiti za osnovnošolske otroke nemške narodnosti so dovoljeni glasom odloka velikega žuoana mariborske oblasti z dne 14. aprila 1925. P. br. 3407 samo na taki!-. šolah, na katerih je še uveden nemški učni jezik. To sta II. deška in IV. dekliška osnovna šola v Mariboru. Tema dvema šolama je priglasiti deco nemške narodnosti k privatnemu Izpitu v smislu SI. 206. dokončnega šolskega in učnega reda.
♦	Pesniška zbirka Ant. Podbevška »Človek z bombami« se prodaja v vseh ljubljanskih knjigarnah za ceno 30 Din.
♦	Odbor za zgradbo šole na Laverd pr! LJubljani prodaja dne 10. maja t. L potom dražbe 4 parcele za stavbišča ob glavni cesti Prodaja se vrši ob 3. popoldne na licu mesta.
♦	Sekcija saveza Hnančne kontrole v
Ljubljani priredi svoj redni občini zbor 3. maja ob 10. v Celju v dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Udeleženci naj se za vožnjo po železnici poslužfio ugodnosti določene z nar. M. S. broj 350'25. z dne 26 1. 1925. - Odbor.
♦	Občni zbor društva konceptnlh uradni-kov politične uprave iz Slovenije se bo vršil v nedeljo, dne 3. maja ob polenajstih dopoldne v poslopju državne realke v Mariboru z običajnim dnevnim redom. — K pol-noštevilni udeležbi vabi odbor.
♦	Legitimacije za Zagrebški velesejem se dobivajo pri Publicrtas, Ljubljana. Selenbur-gova ulica 7'll. Cena Din 40. tudi po pov-
Ze*iUprot| korpullnci (debelosti) učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (In Salus).
♦	Boj proti komunistom. Urednik komunističnega lista »Radnička borba«, dr. Ante Ciliga in njegova žena dr. Ljuba Ciliga, proti katerima je zagrebška policlia uvedla preiskavo radi komunistične propagande sta bila aretirana in včeraj kot avstrijska državljana poslana v Avstrijo. Pred nekaj dnevi v Zasrrebu aretirani bivši komunistični poslanec Kosta N«vakovl# je bil radi prepovedanega povratka v Zagreb obsojen na 14 dni ln bo po prestami kazni izročen beo-graiski r>o'oeiM.	_____
SDSaria fCortia
Alfred fibsl
Gardni oficir
piida v bino 5IDV0R"
nogavic t žigom In znamka (rdečo, modro aH zlato)
„klju6"
da se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo se v proda alnah, Nogavice brez žiga .ključ so ponare ene. ea-« V
Iz Ljubljane
Obleke
k»kor tudi vsa dru«* Mučila za molke. _____'ante In deHce. polovico ceneje kot pov-od dob(te fd note v nadrobni proiaialnl konfekcijske tovarne
FRAN OERENDA & CiE„ Liubtian?,
Erjavčeva C 2 (n»«protl Pr«m«k»g« *1e<l«IHi«) Hotna trpe!«« Izde'aval 0s'« tt si sortiram zelojol
Za vsako priliko nov klobuk
ali šumnik, brrz stroskov, sebi, h.'erkam in dec. bosie izgotavljali in čudile se boste svojim uspehom, ako se udeležite učnega tečaja v mod. salona
AL V1VOD- MOZETIČ,
Pred Škofijo 21/11. DrugI tečaj prične 5. mala.
♦	Okradel babico In pobegnil. Železniška policlia v Zagrebu je aretirala te dni na južnem kolodvoru Josipa Ptrkov!ča iz Mozirja v Savinski dolini, ker je bil na sumu. da je nameraval Izvršiti tatvbio. Pri njem so našli 4101 dinar, o kateri svotl je Izjavil da jo je ukradel svoji babici. Žandarmerlja v Mozirju je- potrdila, da je Perkovič res okradel svojo babico ter Ji vzel 6250 din in 3 dolarje. Izročili so ga državnemu pravdai-štvu.
•	Poneverba v Ljutomera. K naši notici pod tem naslovom se nam poroča, da po-
ti— Odmera najmarine. Davčna adminl-
strac'|a naznanla, da Je odmera najmarine za davčni leti 1925 In 1026. dovršena. 15-dnevni rok za vpogled v odmerni Izkaz se določa za čas od 1. do 15. mala. Davčni zavezanci imaio pravico vpogleda-t| v odmernih tabelah !e svojo davčno do'ž nost (za druge le s 10 Din ko kovanhn po-oblasflom) pri mestnem magistratu, davčnem uradu za mesto Llubljnua ali oa pri davčni administraciji ob uradnih urah In zgoraj določenem času. Prlzivnl rok Je skrajšan na 15 dni In se posebn' plači'ni nalogi ne bodo razpošiljali. Predpis nlšne najmarine onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku rnka za vpogled -vimere, tn Je do 30. maia 1925. ne vlože prl*lva al| pritožbe pri davčni administraciji v Ljubljani, postane pravomočen. Priziv Je podvržen taksi (kolku) 20 Din.
u— Načrti za zgradbo poslopja P štne hranilnice bodo v poslopiu tehnične srednje šole, I. nadstr., soba 16, Javno razstavljeni prihodnji petek In soboto od 2 do 5. ure popoldne in v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne. Va-ratelil nenagrajenlh načrtov na| se z navedbo svojega ges'» pismeno ali osebno obrnejo na direkclh Pošme hra-nfnlce. podružnica LJubljana ki |lm bo n| h načrte vrnila.
- Mestna uhožnlca v JapHevI n!'c1 Je dobita kapelico z novim oltarlem. ki ho Jutri dne i. mala ob 6.30 zjutraj slovesno posvečen. Stari onemogli s- ob tej prflkl zahvaljujelo svojim dobrotnlk-mi ln se Jim priporočalo v nadallno podporo.
u— •Jurjevanje«. Ves svet se pom'a)a — in tretjega maja — ob zgodni' že url — potrkal svet Jurij — na gralske bo duri. — Prinesel na Grad — bo llubo pow'ad. — Povzročal tam gori — bo mnogo radosti — delil vsem navzočim — bo razne sladkosti. — Kdorkoli se bode tja gori podal — gotovo do smrti ne bode mu žal.	88!
„]KMm" čobhSa
begi Franjo Trstnlk nI poneveril nobenega najboljša |e UaS^B*. C? b?St« 0 fctllS-zneska H blagajne, ker do nje sploh rri imel	ya<j |)0Ste SC VeSll>. iss-.
•	A_______« !. - J	•vtHritrra I
•	V celico Caruge le hotel V torek Je
bil izročen osješkemu sodišču kmei Pero Koljenko, ki Je v Barah v prepiru ubil svojega strica. Koljenko Je prosil Jetnlškega ravnatelja ,nal ga zapre v celico, v kateri se je nahajal njegov rojak Jovo Caruea. Prošnji pa nI bilo ustreženo, ker se v biv$: Čarugini celici že nahajata dva razbojnika, ki Ju čaka smrtna obsodba. Carugov rojak e bil silno žalosten, da so ga vtaknili v drugo ceI'co, med same cigane.
•	Dva vojaka pobegnila i« vojaške bolnice. Iz zagrebške bolnice IV. armljske oblasti sta pobegnila kaznjenec Franc KosteiK 3 eskadrona 2. konjiškega polka, rodom iz Škofljice pri Ljubljani, obsojen je bil na tri leta In 20 dni ječe, ter redov 30. artilerijskega polka Franc Pintar, rodom iz Gornje-vasi pri Javorju, ki ie obtožen dezerticiie in zavratnega umora. Kostellč je po poklicu železniški telegrafist, Pintar pa poljski delavec.
•	Sava narašča. Iz Zagreba poročajo, da je vsled trajnega deževja začela Sava znatno naraščati in da je bila okolica savskega kopališča že v nedeljo pod vodo. Vo pondeljek ie Sava zopet nekoliko padla, vsled novih nalivov v zadnjih dveh dneh pa zopet narašča. Vendar večje povodnji zaenkrat še nI pričakovati. Tudi Donava je v zadnjih dneh močno narasla.
•	Toča v Halozah. Iz Sv. Barbare v Halozah pišejo: V pondeljek ob 4. popoldne je divjala tu grozna nevihta, kateri sta sledila dež in toča, ki je popolnoma uničila krasno cvetje sadnega drevja. Tudi vinogradi so bili precej poškodovani. V Velikem vrhu je strela udarila v poslopje posestnika Stelana Erjavca, kateremu je zgorelo stanovanje bi stiskalnica.
•	Strela udarila v mošejo. V Mostarju je te dni udarila strela v takozvano Blleško mošejo ter jo popolnoma razrušila. Človeških žrtev ni bilo, ker v kritičnem času k sredi ni bilo nikogar v moSejl. Mošeia ni Imela strelovoda.
•	Avtomobilska nesreča Prt NJegoSn. Na cesti med Kotorjem in Cetlnjem. pri Njegošu se Je pripetila v pondeljek težka avtomobilska nesreča. Potniški avto se je na nevarnem kraju prevrnil po strmini. Dva potnika sta bila smr'-onevarno ranjena.
•	Truplo v Savi. Dne 26. t. m. je bilo potegnjeno iz vode ob desnem bregu Save pri vasi Vrhovo. obč Radeče truplo okrog 40— 45 letn starega moškega, ki ie moralo po zdravniškem mnenju ležati v vodi že 3—4 tedne. Utopljenec je bH opravljen v temno-stve cajgaste hlače, enak telovnik In kfcano srajco. Po fotografiranju so irunlo DokopaH na pokopališča v Radečah.
destopa. temveč je od Gospodarske zadrug v Ljutomeru pod lažnjlvo pretvezo Izvabi! le nekaj predujma. Zapusti! pa je precej dolga v raznih gostilnah.
*	Čigava Je krava? Dne 16. t. m. je prignal neznan moSkl do hiše najemnice Marije Majerlč v Podvlncih pri Ptuju sivo kiavo. z veliki ukrivljenimi rogovi tn prosil na-j mu kravo postavi v hlev, češ da jo pride dva dni pozneje iskat. Majerlčeva je tujcu ustregla, ker pa istega še vedno od nikoder ni, je prijavila zadevo orožnikom. Tujec je pri svoiem odhodu pravil, da je služIl In da s| je kravo s prisluženlm denarjem nekje kupil. Verjetno pa je. da je bila krava ukradena, kajti v nasprotnem slučaju bi se gonjač gotovo že zglasi!
♦	Velika tltvlna dolarjev. Trgovcu Artur-ju VVienerju Iz Ivanka v Češkoslovaški je bila v torek med vožnjo od Dunaja do Trsta iz kovčeka ukradena usnjata listnica z vsebino 30.000 dolarjev. Med vožnjo so se v kupeju nahajali trije moški, od katerih sta bila dva mlada tretji starejši m neka dama. Verjetno Je. da je bila cela tatinska družba domenjena, kajti občevali so med se-bojno kot tujci, da so tako lažje okradli svojo žrtev.
•	Velik vlom r Sromllah. V trgovino Fr. Petana v Sromljah so vlomili v noči na 22. t. m. neznani tatovi In napravili ogromen plen. Posrečilo se j'm je odnesti več sto metTOV raznega manufakturnega blaga, nekaj telečjih ustrojenih kož. nekaj podplatov Mi veliko množino jestvin. Skupna škoda maša 38.030 Din.
♦	Roparski umor. V Bošnjakih na Hrvatskem so našli te dni sosedje sedemdesetletnega Aco Nikol fa In njegovo ženo umorjena m oropana. Nikoli« je bil premožen mož. Morilcem še niso prišli na sled.
♦	Katastrofa v Kaštelanskem zaliva. Nesreča v kaštelanskem zalivu v Dalmaciji, o kateri smo že poročali, se je pripetila na ta način, da se je na čo-ln za 12 oseb vkrcalo 18 ljudi, vsled česar je voda zalila čoln in je pri tem utonilo 6 oseb. Pri t« priliki je prišlo do groznih prizorov. Nek' oče je hotel rešiti svojega 8 letnega sina: vzel ga je na hrbet in skuša! plavati: Med tem je neka potapljajoča se ženska zgrabila fantka za nogo in nesrečni oče Je mora! spustiti sina. da reši lastno življenje. Neki ribiški čoln je rešil 12 potapljajočlh. Trupla 6 utopliencev doslej še niso našli.
♦	Cigan obsojen na smrt. V Bekrvaru se je prošH teden vršila *>avna obravnava zoper cigana Martina Baloga. ki Je v noči od 3. na 4. februaria zavratno s sekiro umor I Jar.dra m Tino Mlljur. ki sta ga preko noči vzela pod streho, ker Je prosil za prenoči šče. Cigan je s sekiro težko ranil tudi malo-'etno hčerko Miljurjevo. ki pa je okrevala ln pozneje spoznala In ovadila morilca. Obtoženec je končno priznal zločin ter je bil obsojen na smrt.
•	Velika tatvina na Orosupliem. V Grosupljem ie bil izvršen drzen vlom v tamkajšnjo manufakturno trgovino g. Narata Ko je omenjeni trgovec včeraj z utraj o<iprl *v„. jo trgovino, je našel v prodajalni grozen nered. Bilo je takoj jasno, da se je ponoči izvršil vlom. Uzotovllo se je. da »o doslej reznanl zlikovd odnesH za prlbl;žno 21000 dinarjev manufakturnega blaga ter par sto dinarjev gotovine. VlomHcI so vdrH v lokal skozi glavna prodajalnlška vrata. O vlomu sta bila obveščena orožniška postaja na Grosupljem ter polloijska direkcija v Ljubljani.
•	Morilec Altč pride pred ljubljansko poroto. Kakor smo že svojedobno poročali, je posestnikov sin J. AIIC i* Ločnice nad Skol-jo Loko. naščuvan od svoje ljubimke Marije Krekove, pred dvema letoma Iz zasede ustrelil njenega moža. posestnika na Govej-ku. Kmalu po umoru ie pobegnil v Italijo, k«er Je živel po gozdovih ko« drvar Hali janske oblasti so Allča Izročile In pride baje že v prihodnjem zasedanju P>-ed ljubljansko poroto. Marija Krekova je bila. kakor zna no, zaradi sokrivde erl umoru, obsojena na dvajset let ječe hi se nahaja v ženski kaa-
| minu-i v '**auMtiah.
u— Sokol Moste priredi v soboto dne 2. maia ob 7. uri zvečer v telovadnici na Selu Masarjkovo proslavo, združeno z družabnim večerom. K oblin' udeležb! vabi vse članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo.
— So'i°!sko društvo r S'epanjl vael poživlja vse člane In dlnnice. da se ud?!ež? pogreba naraščajnika Prokopa Vtige k! se vrši v četrtek ob 6. uri pon iz Hrušice na pokopališče v Stepanji vasi Zbirališče oh '/i6 pred društveno telovadnico. Udeležba v civllu z znaki. — Odbor.
Za Turkov ?klnd so darovali: Neimenovana tvrdka 1000 Din, Neimenovani 1000 Din. Vodmatski «Pnbček» 1000 Din. Darovalcem iskrena hvala!
u— Dame bo zanimalo dejstvo da so Imele udeleženke učnega tečaja za »delavo damskih klobukov In slamnikov popoln uspeh, ki se ga sedrj vesele. Umevno saj bodo lepe vsotice prihranjene In glave bodo tičale vendarle vedno v novih slamnikih In klobukih. Tečaj, ki traja pur tednov (dve uri dnevno) se obnovi In prčne dne 5. msja v modnem salonu A!o|zl'e Vivnd - Mozetič. Pred škofilo 21. II. Dame se vabijo, ds se čimpreje prijavijo.	247
m— Čevljarska zadruga v Llnhljan! vabi vse svoje člane na sestanek, k" se vrši v pe"ek dne 1. maja ob pol 20. uri v gostilni pri g. Mraku. Rimska crsta. Razgovor zaradi čevljarskega koneresa. — Načelstvo u— Vstopnice za »ah t živimi figurami na vežball^ču .Atene« se doht v predpTO-dajl v trafiki ge. Prstirotnik v Prešernovi ulici In na dan prireditve v petek dne 1. maia pri blagajni. Pri prireditvi bo avlra'a gofiba Dravske divlzijske oblasti pod taktirko dr. Cerlna.
u— Orkestralno druStvo Okrlme Matice v Ljubljani Vaja v četrtek dne 30. t m zaradi skušenj za Matični koncert odpade ter se vrši prihodnia vaja v torek 5 mala.
u— Kulturno - znanstvena »ekclja .Triglava. prired: svoj prvi sestanek v četrtek dne 30 aprila ob 20. uri v Aksd. kolegiju. Predava tov. Grahor «0 nacljonallzmu., u— Zabavni večer s petjem, godbo plesom ln drugimi zabavnimi točkami, prlred pevski odsek .Grafika, v soboto, dne 9 maja v dvorani Kazine. Vse zabave-, sme-ha- in šaleželjno občinstvo se vabi na ta večer mičnostl. Segavostl in razigranost«, na katerem bo mladi grafični pevski zbor n šentjakobski orkester z zvrhano mero zabave razigrava! mlado In staro. Začetek nb 8. uri zvečer. Vstopnina 10 Din. Ves dobiček gre v korist pevskega odseka «Gra-slka«.
Franc Molnftr ev
„Gardni oficir

prid« » Kino „D»or"
u— Ljubljanskim v Zvezi si P- z vč"-nlenlm zborom! Skupni vali moških zborov za E. Adam'čevo .Z^ravlco. v soboto dne 2 mala ob pol 8. ur! zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice In v nedeljo dne
3 mala ob II. url dopoldne (po skupščini) v veliki dvorani hotela Unl->n. Polnoštevll-na udeležba Je nulno potrebna! — Zvezln pevovodja Zorko Pre'ovec.
u— Za premljero šentjakobsko operete (.Zorln god-), ki se vrši v nedeljo v So-kolskem domu na Viču. so karte v pred-prodal! v Zalaznikov' kavarn' samo do sobote. Ker za uprizoritev vlada sp'ošen Interes. si torej pravočasno »skrbite primerna mesta!
u— Francosko predavanje t ekp-ptlčn ml slikami Dne I. maja ob url p-poldne bo predaval na univerzi (soba It. 90) upravi-tel! Iranc. koloni) g A. Labourel n .Zapad-nl Afriki, njenih prebivalcih ln virih njene ga b'agostanja>. Pred^vanle bodo ponazor-Jevale skioptične s Tne Vs prijatclii francoskega naroda ia Ir-iKOikega Jezika se uljudno vabijo.
b— Trgovina r Ljubljani bodo. kakot nam sporoča gremij trgovcev, jutri, na l. maja odprte kakor oblčaino.
u_ Mesto venca na grob pok. ge. Ec4 Sublc, vdove po pok. ravn. Subicu jt nJi-teljski zbor Tehniške srednje Sole v Ljubljani daroval 500 Din dijaškemu podporno-mu društvu na Tehniški srednll loll
u— Oddala bufleta na mestnem kop£llSi». Mestna občina ljubljanska razpisuje za leto 1925. oddajo buffeta na mestnem kooa-llšču na Ižanski cesti. Refiek'anti se vabijo, da vlože najkasneje do dne 7 .maja v mest-nem gospodarskem uradu pravilno kolko-vare ponudbe z navedbo najemnine, ki b-' Jo bili pr pravljenl plačati.
u— Umrli r Ljubljani. Zadnja dva dnevi so bili prijavljeni sledeči smrtni $lu5ajl: Marija Stor, žena umirovlj. že'ezn. sire-vodnika, 80 let. — Ivan KoS č. shi tovarn, delavca. 5 dni. - Albin Schwdtzer. b'v« čevliar, 54 let. — Viljem Eberl, novorojen-ček trgovskega sotrudnika. — Neža Ora-žern. služkinja. 32 let. — Marija Rozmaa. dninarjeva žena, 40 let
u— Vlom v stanovrnle. Stenovanje ps. kove žene Antonije Popovič v R>žn1 dolini cesta II. It. 7, Je dne 27. aprila popoldne obiskal v njen! odsotnosti nepoznan uzmovlč. Odprl Je vrata s ponarejenim k>!« čem, nasilno odprl pleteno košaro ter vzol 'z delavske knjižice 1700 Din gotovine, nakar se Je neovirano odstranil. Popovlčevi je tatvino opazila šele naslednji dan in prijavila zadevo policiji, ki sedai išče tata
Iz Maribora
a— Majske proslave ▼ M.-rft^m bomo imeli letos kot lani tri. Soc'ia'istl Imaio najprej zjutraj ob 5. url b.idnico z godbo po mestu, ob 9. uri manifestacilski oblrd po ulicah na Gambrlnov vrt, kjer bo zbo-rovanie s slovenskim In nemSkim govorom «i popoldne veselico v okolici — Neodvisni še niso Javno razglasili, kje bodo slavili prvi maj. — Narodni železničarji združijo majsko proslavo s proslavo 15-letnice obstoja Zveze jugoslovenskih železničarjev a veliko narodno pr'reditvi|o v Narodnem domu. — Klerikalci Imajo za delavstvo dopoldne mašo v frančiškanski cerkvi In nate zborovanje v klerikalni banki, popoldne pa Izlet v Kamnlco.
a— Masarykova zahvala mariborski« druStvom. Konzulat češkoslovaške republ ke v Ljubljani Je prejel od prezidenčne pl same prezldenta CSR T. G. Masarvka pri srčno zahvalo gospoda prezldenta marlbor-sklm kulturnim druStvom za telegrafieno čestitko. Id so io poslala ta drultva s »vo-je Masarykove proslave dne 14. marca. Krasno uspela proslava se Je vršila pod vodstvom Jugoslov. - češkoslov. I ge In »o dobila posebno pismeno zahvalo za Izkazano pozornost poleg J.-C. lige tudi ostala sodelujoča društva: Slovanska čita nlca. Sokol, Klub dobrovoljcev in Klub luzosl. rezervnih oficirjev. Prezldentova zahvala Je izzvala v mariborski Javnoeti veliko zadoščenje.
a— Jugosl. - čelkoslov. (Iga »požaru na današnje predavanje Ljudske univerze moravskih in slovaških pokrajinah pml Gruntarja s številnimi skioptičnimi slikami a— Tragična smrt motocP Usta. Minu nedeljo le pridirlal po Koroški cesti z motornim kolesom na Glavni trg neki Antoa Strašnlk. Na vogalu v Stolno ulico Je za del ob irotoar In se prekucnil. Pri tem dobil tako težke poškodbe, da J m Je včeraj podlegel v mariborski bolnici.
a— Jih boli Včerajšnja .Straža, ponov no stoka nad prireditvijo dr. Plvkovegi shoda v klerikalnem St. Ilju v S'ovensl<ih goricah. Priznava pa že. da je b lo na »hodu 30 udeležencev.
a— Polici'a Je aretirala tatu. ki Je kradel električne žarnic* po hišah. Drusegi tatu, ki Je ukradel pri belem dnevu iz st novanja čez 1000 Din vredno suknjo, pa še lovijo. Aretirana Je bila neka tlhotapka, ki Je prodajala vtlhotapljene vžIgaMce. P» odsluženi kazni Jo pošljejo čez mejo.
a— Začetek pred tav s I. majem. Od 1. maia dalje bodo pričenjale predstave ni mariborskem odru ob 20. (8. uri) zvečer kot Je to običajno vsako leto v po'etnem čnsu a— Majn'š'<l pozdrav, v obliki od o ro* Vdelanega knjižnega znaka, pošlje p-door-no društvo za revne učence vsem širšem In mladinolubom z Iskreno prošnjo, da zail poklonijo za prvi maj dva dinarja. S tem pomladanskim darom hoče društvo našl-s revčkom oskrbeti perilo. Saj n^d ,r*l o'rrK nima najpotrebnejšega - čiste srajce. Odbor prosi In trna, da n kdo udane nujne prel nje ne bo odk'onll.
a— Tndi mariborski klerikald se bd> posrblll. Med direktivami rimskim romarjem sporoča tudi marborki vodja romarjev dr Jerovšek. da dobivalo Izletniki potne Iste pri .srezklh pog'avarstvlh.. Doslej Je .Straža, dosledno rabila Izraz okra:*« glavarstva.
Iz Celja
«_ fz demokratske stranke. Redni sr«t»-nek krajevne organizacije demokratske stranke za celjsko okolico danes, v četrtek odpade. Dan In kraj prihodnjega sestanka te bo pravočasno objavil.
a— Mestna Orinna v Celje razvile svoi prapor » nedeljo, dne 3. maja. Za to prireditev vd?da v vseh narodnih krogih veliko zanimanje. O podrobnostih razvitja »e poro-čamo.
e— Sokolske predavanje. Leon Stukelf. svetovni prvak v telovadbi, predava v soboto dne 9. mala ob 20 uri v mali dvorani Narodnega doma v Celju o svojem potovanju na Flnsko.
e— Slovensko planinsko dr«ltvo. Conske legitimacije za SPIl se dobe v droge-riii .Sanitas. v Celju. Kdor že imi legitimacijo naj si da na njej potrditi Clans vo za l 1925„ ostali pa naj prinesejo s »ehol fotografijo, da se ilm izstavijo legiimnci!«
a— V mestni klavnici Je bilo o-l 20. 26 .aprila zaklanih 83 komadov žlv:ne i« sicer 15 vo'ov, 16 krav. 4 telice. 19 telet-20 »vin! in 9 kozličkov. V istem času je bilo uvoženih 1020 kg govedine. 1M7 k* teletine. 450 kg svinj ne (med temi 31 M slanine) in 9 kg kozličjega mesa.

Pavel Hindenburg
Osebnost inonarh:st!čnega predsed-Rška demokratične republike.
Pavel Hindenburg. aH kakor ie sicer niegov rodbinski priimek von Becken-dorf urd Hindenburg. ie b?! roien. kot ie »Jutro» kratVo že ponižalo. 2. oktobra 1847. na Poznanskem. kjer ie bil niegov oče nadporočnik 18. pešpolka Beckendorfi so bili stara plemiška rodbina. ki ie v 18. stoletju stopila v sorodstvo z rodbino Hindenburg. L. 1859. ie bil mladi Hindenburg spreiet v kadetnico v šleskem VVahlstadtu, odkoder je bil oozneie premeščen v Berlin. Snomladi L 1866. je zapustil kadetnico, kier so sra vzga-all strogo v dnhu nemškega militarizma ln ie bil dodeljen kot «Sekondlieutnant» 3. gardnemu pešpol-ku. Za Hindenburga se je začelo življenje siromašnega pruskega častnika sredi Intenzivnega dela. ki ie kipeb v takratni pruski armadi, ker se ie pripravila v duhu Bismarckove politike na velika dela. Kmalu po vstopu v armado se ie Hindenburg seznanil z vo-iaško stroko. Njegov oolk je prekoračil pri Broumovu češko mejo ter se udeležil bitke pri Zdaru. Ta polk ie odločil tudi bitko Pri Kraljevem Gradcu. V bitki Pri Chlumu ie Hindenburg vodil pol čete in zaplenil avstrijsko bate-riio Ko so bile voine operacije konča ne. " le Hindenburg nosetil tudi Prago, kier se je podoisal kot 181etni poročnik v spominsko knjigo Dri Schwerino-vem spomeniku.
Po prusko - avstrijski volni ie odšel flindenburg s svojim polkom v Hanno-ver. kjer ie našel drugo domovino. Do vojne 1. 1870.71. ie služboval kot pol-kovni pobočnik. Bil je v Sedanu in je zastopal svoj polk pri proglasitvi nemškega cesarstva v zrcalni dvorani ver-sailleskega gradu, o povratku v garni-fciio se je začel pripravljati za vojaški-) akademijo, kamor je bil spreiet 1. 1873. Prvi letnik ga ni zadovoljil, ker ie mora! premlevati staro vojno zgodovino, pač pa mu je izredno ugalal praktični pouk v drugem ln tretjem letniku. Niegovi lova riši v vojni akademiii so bili oozneiši generali von BOiovv. Eich-horn. Bernhard in dr. Prijateljstvo s princem Aleksandrom Je omogočilo Hindenburgu stike z berlinskim znanstvenim in političnim svetom. Po kratkem službovanju v hannoverskem polku ie bil sprejet v glavni štab kot stotnik in dodeljen poveljstvu II. armad-nega kora v Stettinu. Njegova službena kariiera oa ni bila posebno labka. L. 1881. odide kot šef štaba 1. divizije v Kfinigstein. kier ie delj časa deloval pod novel istvom generala von Verdv du Vernois. znanega vojaškega stro-kovmaka. Po treh letih ie Prevzel poveljstvo čete v 58. pešnolku v Freu-stadtu na Poznanskem. toda že I. 1885. ga vidimo zopet v Berlinu, in sicer v g'avnem štabu. Hindenburg ki je kmalu avanziral do mai>rja. je deloval tu pri šefu glavnega štaba in avtorju ope-raciiskega načrta nroti Franciii. polkovniku grofu Schl'efenu. Načelnik g'avnega štaba Je bil takrat že stari Moltke. podnačelnik pa general Wal-dersee Ko je postal I. 1889. Verdy du Vernois voini minister ln je hotel reorganizirati svoi urad. je bil mai-vr Hindenburg imenovan za šefa odde'ka. V štirih letih se .ie tu seznanil z mehanizmom obsežnega vojaškega aparata. Nato mu ie bilo rovereno p^ve';stvn 19. pešnolka v Oldenburgu. Tu se je posvetil vzgoii rndre:°"'h rajnikov. Ostal pa ie na tem mestu samo dve leti. ker je bil že 1. 1896. imenovan za načelnika štaba VIII. armadnega kora (KoblencV ki mu je načeloval takrat general Vogel von Falckenstein. Ker ie bil do činu prestar, da bi prevzel no-ve1!stvo pehotne brigade, je nostal 1. 1900 novelinlk ?8. dlviziie v Karlsruhe in 1. I"03 mve1<nik IV. armadnega kora v Magdeburgu. S tem ie bila koi čana n'egova voiaška kariiera pred vono. L. 1911. stopi 641pfni general Hindenburg. v pokoi. Pri Viljemu II. ni bil nosebno dobro zapisan.
Svetovna vo;na ie poklicala vpoko-ienega generala iz zasebnega živlien;a ter ga Dostavila za nekai let v ospredje dnsr^Vov. za katere se 'e zanimal ves
JeansMich"' Renaitour:
Na zeopslina!
(Iz spominov francoskega bojnega letalca.)
Med vojno sem bil pri zračni obram. bi Pariza v Lc Bouraetu. Stan.iv,t'i smo v barakah. Po večerji smo piloti kvar« tali.
Enkrat smo igrali do tričctrt na dva» najst. Eden izmed nas se je dvignil in šel ven. da si ogleda nebo.
—	Oblačno, je dejal, ko se je vrnil v sobo. Močan veter brije in danes ne bo alarma. Spali bomo v miru.
Torej... gremo spat? ja predlagal nekdo.
—	Idimol
Tako smo se odločili in vsakdo je odšel v svojo sobo. Toda jedva sem bil po! ure v mrzli postelji in pričel snivati, ko me zbudi trkanje.
Bil je moj mehanik.
—	Alarm! Alarm! je kPcal.
In v resnici, dve sekundi pozneje je sirena letalnega polja ogluVijoč pre. trgala zrak.
Bil sem naglo pripravljen, kajti oni, ki smo imeli prvi nočno službo, smo spali skoraj ob!ečeni. Treba ie bilo sa< tno rlesti v kožuh, natakniti čelado in zaiahati letalo.
svet. Ko so Rusi pod vodstvom generala Rennenkampfa prodrli v vzhodi*> Prusijo. je prišlo nemško vrhovno poveljstvo do prepričanja, da ie to delo kot nalašč za Hindenburga. Situacija je bila skrajno kritična in cesar Viljem se ie moral hočeš t»">češ vkloniti splošni zahtevi, nai pokliče starega generala na čelo VIII. armade. Načelnik štaba te armade je bil takrat general Luden-dorff Siiaina zmaga nemškega orožja pri Tannenbergu in na Mazurskih ieze-rih ie pomagala obema generaloma do velike popularnosti v armadi in med ljudstvom. Hindenburgova zvezda se ie z neverietno brzina dvigala visoko nad obzorje nemških vojaških kapacitet. Ze v avgustu 1914 postane gene-raloberst. v novembru istega leta pa oolni maršal in poveljnik vseh nemških čet na vzhodnem bojišču. Začetkom 1. 1916.. ko je ruska armada t>od generalom Brusilovcm pošteno nabru-sila avstrijskim četam pete. dobi Hin denburg tudi delno poveljstvo na avstro - ogrski fronti. Toda Hindenburg ni ostal dolgo na vzhodnem boiišču. Neuspeh nemške politike v Rumuniii ie povzročil Fa!kenhaynov padec in dne 29. avgusta 1917 postane maršal Hin-denburg načelnik glavnega štaba. No-minelno je bil vrhovni poveljnik cesar Viljem, v resnici pa Hindenburg in načelnik njegovega štaba Ludendorff. Začetki novega -ežima Hindenburg Ludendorff so prinesli Nemcem ve!:ke uspehe. Centralne države so se utrdile v Rumuniii. zavezniška vzhodna fronta je prebita, zavezniška ofenziva na zaoadnem boHšču se konča z neuspehom in nemško - avstriisko sodelovanj prinravi Italijanom Canoretto. Nem ško vrhovno pove!;stvo pripravila glavni udarec na zapadu. Dogodki 1. 1918. so vsem še živo v spominu. Koncem tega leta sta Hindenburg in Ludendorff spoznala, da ie vojna za Nemčijo izgubljena. Velika Hindenburgova avtoriteta ie pomagala novi republikanski vladi spraviti poraženo armado domov, kakor je zahtevala zmagovita antanta.
V prvi polovici 1. 1919. je bil Hindenburg poveljnik nemških čet. določenih za obrambo vzhodnih rre'a. Sedež n!e-govega štaba ie bil v Kalbergu. 3. julija 1919 je zapustil aktivno vojaško službo ter se nastani! v Hannovru. Ko ga ie hote! Ludendorff pregovoriti, naj se še nadalie udeležile aktivnega noli-tičnega živlienia Nemčije v prid obnovitvi monarhife Hohenzollernov. se je Hindenburg odločno protivil in ni hotel sodelovati v tem pokretu. dasi ni tal!! svojega sovraštva do remiblil-anskega režima. L. 1920. je izda! v Lipskem kn;;go spominov nod naslovom «Aus meinem Leben». ki ima pred znanim Lu-dendorffovim delom to prednost, da je pisana trezno in vsai deloma objektivno. Kolo sreče ga ie znova postavilo ra čelo nemškega naroda. Ko Je vežba! svoie podrejene časnike in vodil nemško armado na boiiščih. gotovo ni sanjal. da postan* kdaj predsednik demokratična republike .
Praška telefonska centrafa
Na povabilo poštnega ministra so si praški novinarji v torek ogledali nra-ško telefonsko centralo, ki bo v kratkem zameniana z avtomatično centralo. Glavna centrala, ki lo danes oskrbuiejo vse telefonistke. ima 13.500 nrik'iučkov. Zvezo oskrbuie podnevi okrog 120, ponoči 16 telefonistk. Centrala ie danes že tako preobremeniena. da ne more dovoliti nobene nove telefonske stanice. čeprav je gori navedeno število za moderno, velemestno Prago že davno mnogo premoihno. Zlo bo odpravljeno šele 7. uvedbo avtomatične telefonske centrale, ki Je že skoraj dogotovliena in bo vsekakor stopila v funkcijo še tekom letošnjega leta.
Interurbana telefonska centrala, ki Je Imela ored voino -16 vodov, razpolaga danes s 120 vodi. na katerih se vrši vsak dan okrog 1000 razgovorov. Službo oskrbuje podnevi okrog 50 uradnikov in uradnic, ponoči na .seveda mani. Dohodki te medkraievne centrale so tako veliki, da kriieio izdatke za vse praške telefonske naprave in dobi vrhu
Letala, ki so bila prva določena za od!et, so stala že popolnoma priprav, ljena pred lopami. Tanki so bil' r o'ni bencina in olja. Treba je bi!o samo za« vrteti propeler. Imeli smo vse urei :no kot ognjegasci ki v par trenutkih ie iahko odrinejo.
Moie letalo je bil velik diokrovnik tipa Voisin, ves črno pob-irvnn, tako da ga ni bilo mogoče izslediti po noči. Oborožen je bil s tonom 47 mm. kajti spadal sem k jati letal, kate-c »pecial. ni namen je bil lov na zenpe'me.
Ko je sirena prenehala tuliti, sem že sedel na svojem sedežu in čakal samo še spremljevalca, ki se je malo zakas« nil. Slednjič jo je le primahal, te napol zaspan in mencaje si oči.
_ Kar hitro dra<?i moj. sem mu de«
jal. Zgoraj boš lahko spal naprej.
Propeler se je že vrtil. Tovn.->š jc hi. tro vstopil. Snustil sem poln plin in od. drčala sva. Trenutek pozneje sva bila žc v zraku.
Noč je bila temna kot v rjgu. Videl sem samo za seboj bliske tcflektorjcv na letališču.
Alarm je bil to pot resen in ne samo preizkušnja paznosti, kot se je bi!o zgodilo že večkrat. To pot so prišla te. lefonska poročila s fronte, da so za» pazili več zeppelinov. ki so hiteli v sme
tega Se država približno 100.000 Kč čistega dobička od nje. Medkrajevna centrala se bo v kratkem preselila v novo. nalašč za njo zgrajeno poslopje v Žižkovu.
Nova avtomatična telefonska centrala bo imela kapaciteto do 100 000 priključkov. Seveda pa bo to število doseženo šele po mnogih letih. Za enkrat je predvideno samo 20.000 priključkov.
Zločinec iz lenobe c
Pariški policiji Je orišel v roke neobičajen zločinec. Piše se Avgust Frou. Rojen Je bil leta 1875. v Chatelleraultu na Francoskem. Temil možu očita policija. da je postal zločinec samo lz lenobe.
Froujevo načelo Je vedno bilo. da sme človek delati samo do 35. leta. Ko ore-korači to dobo. mora počivati, dobro jesti, piti in se zabavati. To enikureisko gesto si je dal Frou natisniti na posebno tablico, katero ie obesil okolu vratu ter Jo Je nosil spredai na prsih in zadaj na hrbtu, da so Jo lahko videli vsi ljudje.
Od svoje teoriie Je prešel Avgust Frou v prakso, katero izvršuje že 15 let In ki obstoji v tem. da ne dela nič. temveč neprestano misli na to. kako bi ubil čas z lenobo.
Od časa do časa. kadar mu ie postalo živlienje predolgočasno. se Je Frou podal na policiiski komisariiat s prošnio, naj ga za nekaj časa zapro. Toda policija ga seveda ni mogla vtakniti v luknjo brez povoda. Frou pa jo je kmalu orisilil k temu. Povzročil Je na ulici škandal, razbil kako šipo ali razžalil kogarkoli. Tako je vedno oriše! v ječo. za katero ie poprej prosil brez uspeha.
Avgust Frou Je torej mož. ki je postal zločinec radi svojega čudaštva. — Francoski časonisji gredo v analizi tega človeka še dalie in ga imenujejo državnega rentijerja. Obenem predlagajo, naj bi se zanj uvedla posebna kazen, ki bi obstoiala v tem. da se ga ne kaznuje za noben orestopek. Potem menijo. bi čudak nemara ozdravil in se lotil dela.
X Zadnja prošnja do nezveste ljubice. Strašen samomor je Izvršil te dni 23Ietnl kmet Haloum lz Chrtnie na Češkem, ker ga je zap-istila ljubic«. V usta si Je vtaknil dmamitno patrono ln Jo zižgtl. Eksplozij« te raznesla nesrečneža n« kose. Stmomori« !ee je zapustil pismo, naslovljeno na bivšo ljubico, v katerem jo prosi, naj gre pri po. grcbu tik za njegovo krsto.
X Požar v južni Italiji. Iz Rcggia Emllle v južni Italiji prihaja vest. da je vas Coria. no popolnoma pogorela. Coriano je pred petimi leti potres popolnoma porušil. Na razvalinah vas? so zgradil! lesene barake, ki so sedaj zgorele. Pri požaru je bilo več lju« di ranjenih. Prebivalci »o zopet brez strehe.
X 20.000 kilometrov daleč na vrvi. Pri. hližno pred enim letom se je ponesrečil v bližini Ad-'alde v Avstraliji ang;e«kt pi-n'k «City of S!ng«r>ore». ki st« ga eksp!ori;a in požar hrdo pokvarila. Ladijsko razbitino ja sedaj kupil kanltan Rustel, ki kupuje take ladje. Parnlk da prepeijaH t Jvema nizo. zemsklmi v'afHcema iz AvstralUe v Rot. terdam. Vso rardaMo, r>riMI*no 13000 mor» skih milj al! okrrglo 20 000 km. upalo na. nravIH v štirih mesec'h. Potem pride Se r*b liiva razbitina v ladirdelnfco na Tlolaod« skem, k!e- jo bodo popravili, tako da bo «Citv of S'ngapore» zor»et porahen. Jcprav seveda ne bo več tsV. kot ie Ml n-ej nrare« lo. Na razbitem pazniku se pelie pet mor« nariev. ki pazlfo. ds se ne utrea vrv, s ka. tero je privezana ladia n« vN."1ea
X Polet *Lo» Anpelesa» na Brrmtide. Ze. nelin «T.os Ane?1es» Je napravil, kakor smo že lav!!!, te dni svoi driij;! r''iet n» otočje Bermnde, kakih 1000 t-m t?«'eč V nfrtek se (e povrnil na letalife L»Ve^"rst Z-akoplov je r«f»il za vso vožnjo n« R-rmude In na. zal 20 ur ln 43 minut. Ti-di tokrat je b!1a vožnia zelo neugodna In se le m^ral «Lo« Angelcs« ves cas boriti t močnimi rasp-ot«
Uam očesni vse želie
!n kai Vam le ukreniti, predno kuoil- blago za ob'eke, obleko, ali druga oblačila. Vsak moment se lahko Informirate o cenah in ki i ie ni zilogl.
DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA
nlml vetrovi Ko je zrakoplov pristal na 1e> tališče v Lakehurstu, je divjal hud vihar, a kljub temu aa je posrečilo balon spraviti irečno ▼ hingar.
X Negalantnl učitelji. Zveza angleSkih učiteljev je imela pred kratkim ▼ Notting« hamu svoj redni letni občni zbor. Sprejela je resolucijo, po kateri ne smejo priznava« ti učitelji nobene telovadne nadzornice. Ako bi prišel učitelj ob službo, ker ie je upiral nadzorovinju po ženskah, ae obve« zuje zvezi učiteljev, di gi bo finančno podpiral«. Sprejeta je bili še eni resoluci« ja, ki izjavlja, da učiteljic* ne smejo po« učevatf dečkov. Id so stari nad aedc-m let.
X Astronomska številka. Ako bi hoteli Iti na nam najbližjo zvezdo»ita!nico, bi prej umrli, predno bi prišli nanjo Vendar bi bi. lo zanimivo vedeti, kako dolgo bi trajalo potovanje. Tekač bi rabil 120 milijonov let. da bi prišel do najbližje itilnicc, mviden pešec pa. ki hodi z vojaškim korakom, ctlo skoraj 700 milijonov. Vso to neizmerno raz. diljo pa napravi ivetloba » štirih letih Če pomislimo, di mpnvi svetlobi v eni se« kundi 300.000 km, si lahko iznčun.imo, ki. ko daleč je do najbližje ivezde.stalnhe, namreč okrog 37 bilijonov kilometrov.
X Težek sodnik. Pod sodnikom Cnw. fordom, velikinom, visokim skorsj 1 meter 90 cm. se je. kikor pišejo ingleški listi, zidnjič zlomil uridnl stol, ko je sedel mož na njem pri rizprivi m sodišču v Edmond« tonu. Sicer pa je bil ti stol že 40 let v ribi.
Ker visoko centi s
Ira M
(Črtna Siaion)
ni nobenega 4y»sm, da bi nt posta e te £<egt h gijertktga vrroki udi
MILO SIMON
čisto In nevtralno Više milo. — "N odgovarja liti tkrbi popolnega vzdrževmia kote, je ne drtžl, temveč Jo bo'iječ c tvo.o milino in parlumom le fceti.
ProdaJt se povsod: v« krema, puder In mil« Slmtn
Piteritnatu, H, Fg. H. Iirtia, m
Sodišče je dalo stol popraviti, tU težki tod« nik mu nI hotel več itupati tvojegt teltts. Ztto je šel itn k lordu.kineeltrju (vrhov« nemu sodniku) in ga prosil, ■■! mu dtj« trden ttol, kakor te spodobi tadniku, NJ®= govega Veličanstva. To je taVaj pomagalo, 24 ur kasneje je mizar i« oddal ra sodalka Cravrforda lep itol. okrašen s kraljevma jf» bom. Zraven je bilo pismo, kjer mu spe* ročtjo, di so sto' po »rej preizkusili n« ajo govo moč ln ugotovili, da lahko vzdrži sedmih normalnih mož.
Difaško življcn|e
Ferija!ni Savez
Takoj v nrvem početku povojne dobe se ie naše organizato^lčno živlienje usmerilo na sknnno delovanje med Srbi. Hrvati in Slovenci in to na vseh poljih javnega življenia. Vse kulturne in gospodarske organizacije, ki so doslej životarile le na teritoriju svojega plemena, so razširile svoi program na ozemlje nove države. Počelo je novo vsestransko organizatorlčno življenje, kajti celo širše mase so prišle do prepričanja. da so vsa tri plemena tesno vezana v eno ekonomsko, socijalno in kulturno celino.
Vsekakor dilaštvo n! zaostalo v tem delu. Izvolilo si ie —a kakor sploh opažamo pri mladini vseh dob — predvsem kulturno delo. Ze od leta 1919. datirajo prvi poizkusi, da se formira nepolitični dijaški centrum. Naslednjega leta ie na slovenskih tleh vzklila ideja Feriialnega Saveza. ki se ie mahoma oklenila vsega jugoslovenskega diiaštva. Po vzgledu drugih narodov je kopica slovenskih dijakov (na čelu jim dr. Janže Novak in Kavčnik) osnovala nadstrankarsko počitniško dilaško organizacijo, ki je danes brezdvomno naivečia in najmočnejša iugoslovenska dijaška organizacija. F. S. si je stavil nalogo, da agitira med akademsko in srednješolsko omla-dino. da orenotuje In se seznani z vso našo domovino. .Iugoslovenska Javnost je uvidela, kal teži vedoželino mladino in je z gostoljubnostjo, ki je Slovanom res prirojena, sprejemala potuioče dijake pod svoio streho in jim dajala priliko, da vidijo živlienje delavca, kmeta In meščana. Zakaj ra tudi ne bi! Sal se ravno pri teh — če smem tako imenovati — posetih izmenjavaio misli In besede o življenjskih prilikah pri nas in drugod in iz vseh teh pogovorov se zrcali bratska ljubezen, ki krepi mladino za delo za narod. Potovanja ostanejo odraslemu feriialcu gotovo v trajnem snominu. kaiti v spoznaniu svoje domovine ni samo nasitil svoje radovednosti in vedoželinosti. ampak ie nrl-šel do snoznania. da ie narod, ki živi na ozemlju od Triglava oa do Vardara. zrel za skunno ekonomsko, sociialno in kulturno delo.
V dosego svojega cilja je F. S. "se-kakor navezan na zunanio nomoč. Država ie upoštevajoč važnost te organizacije. dala F. S ugodnosti na železnicah in narobrodih. Pa tudi iavnost ni zaostala v tem. Vsi sloii brez razlike na politično prepričanje so podpirali to orgamzaciio v nienem razvoju in često smo čuli laskava priznania. da Je F. S. s svoiim programom ena naibolj priljubljenih jugoslovenskih dijaških organizacij. Naša Javnost pa tudi ve. da ie vso pažnio nolagati vzgoii mladine in je tudi upravičeno prepričana, da bo v takih organizacijah vzgoiena mladina — kot bodoči voditeli naroda — znala
(čuvati narodne svetinie, df» bo mala
trezno presoiati stanovske težkoče ia znala usmeriti življenje naše države aa : pravo pot.
Ruska periW:čn* fakulteta v Pragi
Ob koncu preteklega študijskega le!*
je dekanat ruske juridične fakultete v Pragi objavil obširno poročilo o uspehih dveletnega obstoja te fakultete v Pragi. Fakulteta, ki je bila ustanovljena z velikimi žrtvami, ie kmalu utrpela težko Izgubo s smrtjo svoiega ustanovitelja in prvega dekana prof. dr. P. I. Novgorodceva.
Pobuda za ustanovitev te fakultete je izšla iz zveze ruskih akademikov ki bivajo v tuiini. Za sedež fakultete je bila izbrana Praga, kar je povsem utn-Ijivo. saj ie češkoslovaški narod sprejel rusko inteligenčno emigracijo s prave slovansko ljubeznijo in jo v vsakem oziru podpiral. Globoko nacilonalne vsebino ruskega pravoslovja. njegove-i ga zgodovinskega razvoja, njegovega j ogromnega izkustva na praktičnem po-; lju ni mogla podajati ruskemu študenta I nobena evropska fakulteta. To se je moralo vršiti po ruskih učnih močeh in po tradicijah prejšnjih ruskih fakultet Zato dolgujejo ruski akademiki veliko hvaležnost napram Karlovi praški univerzi, da Je sprejela rusko fakulteto v svojo akademično zaščito. Nove rar-mere pa so naložile fakulteti novih nalog in obogatile njen program za več novih disciplin.
Fakulteta posveča veliko pažnjo zlasti ustavo-pravnemu študiju zapadno* evropskih držav in kritično pažnjo zakonodaji in razvoju pravosodnega o> stopka v sovjetski Rusiji. Razen tega ]• tudi študij češkoslovaške ustave in ta-mošnjega pravosodja predmet živahnega zanimanja.
V preteklem študilsiuin !cia ie imela fakulteta 19 profesor'*2 docenta. 7 privatnih docentov in 5 lektorjev. Slušateljev pa je imela iakultcta 49$.
rl proti Parizu. Ze po očeh oficirjev, ki so stali noleg hangarjev, sem tskoj spoznal, da gre to pot za res.
Moj Voisin se je neprestano dvigal; r temi žareči višinomer mi je končno pokazal, da sem dosegel 2000 metrov. V tej višini sem ostal.
Bilo je silno mraz. Roke, ki so dr« ža'e krmilo, so prezebale v težkih ko« žuhastih rokavicah.
Tovariš je sede! sključen pred me« noj v svoji luknji. Ali ie spal? Gotovo ni verjel na resnost alarma.
En in pol ure sem se tako sprehaia! od Versaillest do Chantillvja v višini 2000 metrov v popolni temi. Od sovraž« nika ne duha ne sluha. Tu in tam sem srečava' svoje tovariše, ki so za trenu« tek prižigali sprednje luči, seleno in rdečo, da se prepreči trčenje.
Naglo rro se križali v silnem gro« menju naših motorjev. Brezdvomno se je drugi pilot ravnotako trese! od mraza na praznem nebu kot jaz. Večkrat sem pog'edal na 1eta'išče, ali nam žaromet potom Morsejevih znakov ne javlja, nai se vrnemo. A Ieta'išče je le« žalo v temi. Tudi Pariz |e pogisil ve« čiro svoiih luči. vkljub temu sem ga dobro razlikoval.
Na nebu ni bilo ie vedno ničesar vi* detL
Nenadoma pa, ko sem okrenil proti severu, sem opazil med dvema ob'ako» ma v svitu žarometa ogromno, podol« gasto maso.
«Zeppe'in!» sem zakričal divje. Pri« je! sem za mikrofon in zatulil tovarišu:
—	Zeppclin! Zepnelinl
Zravnal se ie in oba dva sva gleda'« ogromno zračno ladjo. Pogled nanjo je bil tako mogočen, da sva skoraj po« zabila, da je to sovražnik.
Toda po prvih trenutkih preseneče« nja sem ttkoi snet priiel za telefon in zakričal svoiemu topničariu:
—	Streliaj. na takoj! Naiprej ržigal« no flranato. Pa meri dobro!
Videl sem, kako je nameri! top na velikana. Potem se je sklonil, da vza« me granato.
Kakšna izredna prilika! Sestre'i'a bo. va velikana in skoraj brez vsake ne« ▼srnosti! Kakšna čast in slava!
Toda moj topnifar ie obunno dvignil roke in še danes čuiem besede, ki mi jih je povedal skozi telefon:
—	Pozabil »em vzeti granate seboj.
(Prevel P. V. B.)
Kupujte srečke
za sokolski Tabor!
Ukrajinske visoke iole v CeiVoslovaStt.
Na Češkoslovaškem obstojajo tedaj šttrl ukrajinske visoke šole: ukrajinska univerza v Pragi, ki Ima 700 slušateljev, vitoka pedagoška šo!a v Pragi t 150 m ukrajlntlia poljedelski akademija v Podčbradu s 1400 slušatelji ter spomladi lanskega leta »tve^ jena umetnostna akademija r Pragi.
Slovenci na univerzi v Ptdovl. Leto« je vpisanih na univerzi v Padovl 23 Sloves-cev In nekaj Dilmttincev. jugotVoventkSi državljanov. JugosJovensk! akademiki imife svoj klub .Nanos«, ki je v prijateljskih stikih z vsemi itaKjanskimi klubi razen z on*-m! h Julijske Krajine. Na »naverzi Hrt dija-štvo različne organizacije, od gtrečih fašistov, preko klerikalcev In aoclJtHstov, tla do ekstrernnfli komunistov I« anarhistom. Skupni akademski reorezentiHCt »osi nisi o v »Astoslazloae Oellaidkt«. Palet Ita^ Janov In Slovencev Je nt tej univerzi tudi precej Rusov. Poljakov, Čehov Nemcev, Madžarov in Jtponcev.
frekvenca na ljubljanski univerzi V zimskem serreetrn !924 tS. je Wk> vpisanih na ljublja*«ki univerzi 1242 rednlfa Ui 3* i*-rtdfilh slušateljev, razen Mti pa Se 61 rednih m 3S Izrednih tlušateljic, torej skupne 1376. Mtd temi je Mntlt fflosofeki fakulteta 270 slušateljev In sletr 22» redrtfh hi »3 la-rednih, jurkJična 383 ia tice-r 37* rtdnih in 1 Izrednih, medicinski 86. »»hniisi iJO ir sicer 519 rednih in 11 Urednik teološka ftkui-ttti pa 102 redna ki S U.-idnih tltšatelje*. Število slušateljev Je »aprin« Ittota« semestru 1924. naraslo za 216.
Koaranlitl In dijaftt organizacije. Dijaško glasilo »Vldovdtn« »oroči. da to v zadnjem času komun'«! la njim podobsi elementi posvečali dljišk ra ergamzacijam veliko pažnjo na ta načl«, de vMholtpljajo V dijaške vrste svojt igltatorje, med katerimi »e slttM otflkitje ziertzeni komunst-akide-mik Dušan Kermtuner. Dijaštvo tkušt park rati to postopanje komunfttov In je odkrile le nekij važnih dokumentov, ki osvetljuje jo prave namene komun!st!;nlh atllatorjet Polagamo na srce tudi ua»'m trtdnješolsklm profesorjem, da se nekoilkn bolj zanimajo za dijaško Izven šolsko iivljenje. Vte komunistične huiskačt pa naj diiaštva brezpogojno naznani pristojnemu obUttvu.
Konp^s trgovcev v Zagrebu
O I. kongresu trgovskih korporacij te cele Jugoslavije, ki se je vršil v nedeljo in pondeljek v Zagrebu, srno že poročali. Danes prinašamo v glavnih petezah vsebino na kongresu sprejetih resolucii. ki so jih izdelale štiri sekcije kongresa:
Csr-rala trgovskik udruženj. Prva sekcija kongresa trgovskih kor-peracij ie na svojem zasedanju sklenila. da se osmre Centrala trgovskih udruženi s sedežem v Beogradu.
Preddela za pravila o delovanju tega centralnega udruženja se prepuščaj Zvezi trgovcev Hrvatske in Slavonije v Zagrebu kot započetnici tega pokre-ta Zveza nai v smislu razprav v sekciji izdela in dostavi vsem udruženjem pravila Ra presojo.
Prisilno udruženja trgovcev v trgovska udruženja. Kongres trgovcev, ra katerem so zastopani jso svoiih strokovnih organi-aaci:ah trgovci iz cele kralievine SfiS. srosi krali. vlado, da vnese v obrtni zskon odredbo, po kateri mora vsaka oseaa aii družba, ki se namerava ba-viti s trgovino. postati član pristojnega trgnvsk-ga udrtiženia. in šele, ko ta oseba ali družba dokaže, da ie tei aahtevi zadostila, se ji sme izdati obrt-n<-> dovolienie.
Dsg*vor s^e edVstvenpga nastopa
na gospodarskem kongresa. Pa kcčmni debati o tem vprašanju je
kten^res snrelel resoluciio. da brez ome «tve usvsra mčs'o or's1ne poravnave feven konki-rza in zahteva, da se do_-s»se nov zokon o prisilni poravnavi ki bi »^nolnoma izMuičeval vsako zlorabo.' Po iz;avi ministra trgovine in industrije, kot zastopnika kr. vlade na kongresu. da '9 r®*^ zakona o *"»s«>o-jisr«ksffl sr»4u. izdelan na konferenci 25. t. ra. v Beogradu, usvoien od vla-ds. in pe tem naMu'noben zakon, ki tanr'ra gospodarstvo, ne more priti pred NaWno skupščino orei. dokier ni bi! odobren od gospodarskega sveta in da ie gospodarstvo v tem svetu zadostno zastopano, je kongres preše! »reko tega vprašanj kot gotovega de'stva. K^r-g-es	da so se
prometne priFke v r?ši kraljevini ne koliko nonravile. PrlčaVuie se zniža me postavk za potniški in b'agovnt promet. Poudara se potreba čimprei-šmega donošema bla^ovn^ga imenika In o nove prometne tarife, ki naj bo so-ei;alneiša in ki nai onng"?* razvi'anie gospodarskih in trgovinskih centrov. Brezppgo:no se zahteva, da se tarifna komisiia skl:če čim prej Končno se zahteva izenačenje tarif glavnih in vici-nainih železnic.
Kongres trgovk* organizacij v Prag'.
Kongres trgovski komoracii SHS v Zagrebu je sklenil: 1.) Gospodarska ttdruženia v naši državi imaio biti zastopana ra kongresu trgovskih naniza cii celega sveta v Pragi 1. 1925. po svo1'! reprezentacif. v katero se ima-o po raš:h ookra;inah d»!"g'rati po triie člani. 2.) Reorez®ntaci!a se mora ude-le-V-ati vsega dela na tem kongresu.
Preddela in pos^-tovama z orgoni-zar^rii kongresa v Pragi se prepuščajo Zvezi trgovc-v v Zagrebu. 4.) Zveza trgovce v Zagrebu «e pnrva, da v sodelovantn z ost^ml gospodarskimi organizacij*™! nstše države še pred sestankom praškega kongresa podvza-tre ra pristomem mestu korake v vpra šan:u reforme koledarja in določenja praznikov.
UpfeVh predmetov v!. 1924
Po končnovel'avni monopolski statistiki rfržavne monopn'sk<» nora^e se ie v prošlem letu prodalo 5 561.435 kg rezanega tobaka: od tega največ savskega	kg), pot'm donavskega <f,Q7 333 kr"). neretvanskeg* '2^ 021 kg) (697 333 kg), zetske-a (547.121 kg), ne-retvant-kega (238 921 kilogramov), moravskega tobaka 229.232 kg). Ta številka predstavlja tret.rno žetve in polovico celokupne potrošpie. V celem se je prodalo 2..6T531.6S9 komadov c'ga-ret. To se pravi, da ie prišlo na vsak mesec leta nad 200 milijonov in na vsak dan okrog 7 milijonov cigaret. Uocraba cifsr ki v Jugo^aviii še ni zelo udomačena. ie dosegla 43.683.812 komadov in ie bila torei okroglo 50 krat manjša kakor potrošnia cigaret. Žvečilnega ;n nihalnega tobaka se je prodalo 143.651 kilogramov in tobačnega ekstratkta 15nl kg. Vse te predmete je prodala monopolVka uprava za 1,.593.717.139
dinarjev.	. - .
7an'miv! so tudi podatki potrošnje vžirabc. Monooolska uprava ie nroda!a za polovico mani kakor privatne tvor-mce. Za 56.817.517 škatlic je monooolska uprava od prodajalcev, ki p'ačajo 70 škatlico 95 par. dobila 54.149.336 Din. Produkciia ene škatlice vžigalic stane v privatnih tvorn:cah samo 18 par, monopola unrava pa še izterja od vsake škatlice 6 oar. Na ta način .ie mo-nmolska uprava pobrala od skupno 126 2°9.900 škatlic vžigalic 84,432.084 dinarjev.
Prvovrstnega cigaretnega papirja se <e proda'o 25 milijonov • zavojčkov in drugovrstnega cigaretnega napirja 60 milijonov zavoičkov. Dohodki so znašali 97.184^55 Din. Razen tega ie mo-
nopolska uprava za 33.9(51.450 zavojčkov. ki so se proizvedli v privatnih tvornicah, prejela kot davek 30.934.390 dinarjev. Za vsak zavojček ie treba plačati 90 par. Produkcija vsakega zavojčka stane 30 par.
H »m bap^a jugoslov^V^ hranilnic v Ljubljani
Občni zbor Hipotekame banke Jugoslov. hranilnic v Ljubljani se je vršil dne 23. t. m. v posvetovalnici banke ob udeležbi 22 delničarjev, ki so zastopali 34.184 delnic od-nosno 6833 glasov.
Predsednik dr. Oton Fettich Je v svojem poročilu povdarjal zvišanje delniške glavnice od Din 2.500 000 na Din 5 000.000. Pre-membo pravi! nanašajočo se zlasti na to zvišanje delniške glavnice in spremembo dosedaz na ime se glasečih delnic v delnice na prir.osca je ministrstvo trgovine bi industrije odobrilo.
Ravnatelj Ivan MIkuž Je poročal o povolj-nih uspehih za leto 1924. pričakovati je, da bo banka vsled pooblastila za trgovino z devizami in valutami razširila krog svoje klijentele.
Iz poročila oziroma predloženega letnega z&ključka posnemamo, da bilanca z dne 31. decembra 1924. izkazuje sledeče večje postavke. aktiva: račun blagajne: 295.432.12 Din, račun elektov: 500.327.75 Din, račun eskompta: 125.000 Din račun naložb rezervnih zakladov: 296.843.81, račun dolžnikov: 24,939.674.46 Din. Pasiva: račun komu-niške glavnice Din 5,000.000, račun komunalnih zadoižnic in zastavnih listov Din 920.925, račun denarnih vlog: 19,298 252 45 Din. Cisti dobiček poslovnega leta 1924. znaša Din 446.136.83. Celokupni premet vseh računov v letu 1924. je znašal Din 329,675.296.04.
Na predlog upravnega sveta se je sklenilo Izplačati za poslovno leto 1924. 10/<>tao dlvidendo.
Imenom nadzorstva Je višji knjigovodja Fran Pretnar je predlagal upravnemu svetu absolutorij, predsedstvu in vodstvu zavoda pa je izrekel zahvalo za uspešno delovanje Poročila predesdnfka, ravnatelja In nadzorstva so bila z odobravanjem sprejeta ter sta se predložena bilanca In zaključni račun zgube In dobička soglasno odobrila, upravnemu svetu in nadzorstvu pa se je podelil absolutorij.
Pri dopolnilnih volitvah v upravni ln nadzorstveni svet so bili po večini ponovno izvoljeni dosedanji člani.
Tržna coročila
Novosad ka blagovna b*>rz3 (29. t. m.) Pšenica: baška, 2 vagona 474. Turščica: baška, 5 vagonov 177; baška. ladja, 5 vagonov 185; za maj. 5 vagonov 185; sremska, 2 vagona 182 5. Moka: «0s», 1.5 vagona 660; c6», 2 vagona 510. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (29 t. m.) Se Jem je bil slab. Cene stacijonarne. Za inozemstvo se ni prodalo nič. Za kg žive teže so notirali: bik" 7 — 10, krave I. 10 do 11, II. 7 — 9, III. 3.50 — 6, mlada živina I. 10 — 11.50, H. 9 — 10, teleta 9 — 12.50 svinje nepitane 12.50 — 14, prasci do 1 leta 12 — 13.50, nad 1 letom 12 — 14 Din. Ko nji 4000 — 9000 Din par po kakovosl. Kr ma: navadna detelja 150 — 165, lucerna 125 - 150, seno I. 100 — 133. II. 75 - 100 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (28. t. m.) Dogon 14 717 komadov. Od tega Iz Jugoslavije 477. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 2.10 — 2.20 (izjemno 2 25 — 2 30), srednjetežke 2 — 2.10, kmečke 2 — 2 20, stare 1.90 — 2.05 in mesne 1.75 — 2.20 (2 25) šilinga. Cene debelim svinjam čvrste. mesnm pa so nazadovale za 10 gro-šev pri kg.
Dunajska borza za kmefij-ke prodnate (28. t. m.) Rad: nižjih tečajev na ameriških žitnih tržiščih Je bilo dunajsko tržišče brez posla. Ameriška pšenica se Je pocenila. Notirajo vključno blagovnoprometnl davek brez carine: pšenica: domača 52 — 53, madžarska s Potisja 54.50 — 55, Jugcslo-i venska 54 — 55, Rrsaič 51.50 - 52; t u r-j j č' c a: 27.50 — 28 50; rž: domača 50 do 51 šilingov za 100 kg.
= Stanje Narodne banke 22. t. m. V tretjem tednu t. m. se Je novčanična podloga znatno povečala, in sicer za 12 706.368 na 440.636.695 Din v zlatu in neznane vrednosti po predvojnih paritetah. Obtok novčanic je v istem času nazadoval za 18.7 milijona na S..563 338.050 Din.
= Zagrebški veliki sejem. Kakor poročajo Iz Zagreba, so potekli prvi štirje dnevi seima v normalnem trgovinskem poslovaa' i Kupci prihajao Iz vseh pokrajin države. Včeraj ie bilo zlasti mnogo posetoikov iz Srbije, VoJvod:ne in Bosne. V torek Je bilo vseh posetnikov, kakor se račtma, okrog 20.000. Zanimanje kupcev je priiično enakomerno za vse stroke. Včeraj je beležila precejšnje zaključke tekstilna, perllna in modna stroka. Zanimanje je vladalo tudi za lesne Izdelke In za avtomobile ter avtomobilske pritikline.
= Dohodki glavnih carinarnic v prvi dekadi aprila t L so znašali 59,244.016 Dfn. Največje dohodke beleži Zagreb južni kolodvor, ln sicer 10,111.328 Din; potem slede Beograd - Sava 9,024.860, Beograd -železniška postaja 6,283 108 Din. Ljubljana 4 360.044, Novi Sad 2,897.206 Din, Maribor 2,825.451, Subotica 2,687.883 Din, Skoplje 2,139.383, Sarajevo 2,129.340 Din, Zagreb 1.557.322. Velika Kikinda 1,407.157, Som-bor - Bezdan 1,368.538, Veliki Bečkerek 1,265.293, Pančevo 1,112.188 Din ln ostale z manjšimi zneski. Od teh om:njamo še Jesenice 552.037 in Rakek 508.777 D'n. Skupni dohodki v istem času lanskega leta so znašali 53.932.801 Din.
= Naš vozni park. Skupno število lokomotiv, ki so v prometu, znaša 1626; od te-ea 1197 normalnotirnih in 429 ozkot:rnih Pokvarjenih ln izven prometa Je 810 normalnotirnih lokomotiv ter 314 ozkotirnih. Splošno stanje vagonov je naslednje: v prometu Je 27.911 normalnotirnih In 3928 ozkot'rnih vagonov. Pokvarjenih Je 16412 nonnalnotirnih in 1079 ozkotirnih vagonov.
= Za novo posojilo v Inozemstvo. Iz Beograda poročajo: Finančni minister namerava v sporazumu z ministrom zn kmetijstvo in vode ter po odobrenju min str-skega sveta uvesti pogaianja za sklenitev hipetekarnega posojila v Inozemstvu ki bi služilo za ustanovitev Državne kmetijske banke.
= Snovanje centralnega denarnega zavoda. Iz Beograda poročajo, da pripravlja finančno ministrstvo načrt o ustanovitvi centralnega denarnega zavoda, katerega naloga bi bila. urediti celokupni denarn! promet v državi
= Prenos iloške podrržn!ce PraStedlo-ne v Palanko. Pred kakimi 10 leti Je ustanovila Prva hrvatska štedionica v Iloku (Srem) podružnico s tem. da Je prevzela neko tamošnjo hranilnico. Ker je večina klijentele te podružnice v bližnj: Palankl. ie banka sedaj sklenila prenesti svoio iloško podružnico v Palanko.
= Graditev proge Podgerlca - Plavn'ca se prične te dni. V kra kem se b:> začelo tudi s trasiranjem nove proge Treb'nje-Nik-
šič. .
= Posojilo vojvodinskih mest. Zrpan mesta Pančevo Je poslal vsem okrožnim načelnikom v Vojvodini okrožnico, v kater' prosi, da ga podpirajo pri akciji za sklenitev večjega posojila v znesku 5 do 10 mfijonov do'arjev, ki b: se porazdelilo med večja vojvodinska mesta. Ta predlog J; naletel na veiiko zanimanje v Novem Sadu. Subotici in Somboru. Pogajanja za to posojilo so se že pričela.
= Rekordna letina pese v Češkoslovaški. Centralno društvo češkoslovaške sladkorne industrije je priobč"!o natančnejše podatke o množini sladkorne pese, ki se je predelala v tej kampamiji. Znašala Je količina predelne pese 8.2 milijona ton, to je za okroglo 250.000 ton več, kakor v zadnji predvojni kampanji. Kolik* bo letos s peso posejana površina v Češkoslovaški, se bo vedelo šele v početku prihodnjega meseca. Cen« se da ne bo posebnih sprememb napram lani.
= Ustanovitev češkoslovaške pomorske parobrodarske družbe. V Pragi se glede na svobodno cono v Hamburgu in Stetmu snu-ie parobrodarska družba za pomorsko plovbo. Prijavljeni odbor se je že osnoval.
= Kartel madžarskih tekstilnih tvornlc Madžarske tekstUne tvormce snujejo organizacijo, ki bi enotno uredila prodajne pogoje m ustanovila kontro'o nad zamudnimi p'ačm'rf. Pristop je prijavilo že okrog 50 tvornlc. Za morebitne izgube pri kreditiranju se osnuje poseben fond. Akcija ima predvsem namen, da obvaruje člane pred neorič-krrva-vmJ -z-vbarri pri insolvencah.
= Porovna uvedba žitnih carin v Mad-žarsk'. Iz Budimpešte poročajo, da stopijo sistirane žitne carine v Madžarski zopet v veljavo s 1. majem t. 1.
= Znižane cene clnkov? pločevini v Nem-č'?. Zveza rensko-vestfalsklh trgovcev s cinkovo pločevino je znižala temeljno ceno za clnkove pločevine z veljavo od 23. t. m. na 91 mark za 100 leg (doslej 95 mark). Znižanje se je izvršilo te konkurenčnih ozlrov na svetovnem trgu.
= Povoljno stan'e posevkov v Rusiji. Po ruskih uradnih podatkih je stanje posevkov v Rusiji v splošnem zelo povoljno. Samo v delu pokrajine ob Volgi je zima posevkom škodovala. Pomladanska dela povsod ugodno potekajo.
= Ukinitev Izvozna carine m le§ v Poljski. Poljska vlada je v svrho pospeševanja izvoza lesa ukinila izvozno car no na Jamski les, na les za papir in nekatere druge vrste lesa.
= Ameriški kapital v Inozemstvu. Iz Newyorka poročajo: Po poročilu trgovinskega urada je sedaj naloženi v Inozem stvu 10 mili.iard dolarjev. Pred vojno je znašala svota v inozemstvu naloženege ameriškega kapitala samo 2 milijardi dolarjev. Ta verikl odtok denarja v inozemstvo se v ameriških bančnih in trgovinskih krogih zasleduje z naraščajočo vnemirjenostjo. ker se ti boje, da bi to sčasoma rroglo neugodno vplivat; na trgovinsko bilanc^
= Svetovna produkc'!a premoga v pro šlem letu ie znašala P" ameriški statistiki (Geologlcal Survev) 1350 milijonov ton napram 1359 milijonov ton v letu 1923., 122.1.2 miliiona ton v 1922. in 1366 milijonom ton v 1. 1913. Od celokupne produkcije je prišlo na Zedbrene države v letu 1"24 39/», v letu 1923. 44% ln v letu 1922.
= Zunanja trgovina bolgarske za prvih 11 meseccv prošlega leta je bPa po uradnih podatkih naslednja: Izvažali so se izključno produkti poljedelstva ln živinoreje Na prvem mestu je tobak, ki se Izvaža v listih in katerega izvoz Je dosegel vrednost 1575 milijonov levov. Pote:r slede: U-rSčlca v vrednosti 927 milijonov levov, jajca v vrednosti 566 mlljonov, fižol v vrednosti 373 milijonov, pšenična moka v vredn isti 105 milijonov, svileni kokoni v vrednosti 92 milijonov, rožna esenca v vrednosti 88 rrtlljo nov, pšenica in fine moke v vrednosti 82 milijonov, ječmen 78 milijonov, goveda 68 milijonov, jagndečje kože 64 trilijonov, drob niča 58 miJijonov levov. Pri uvozu so r? prvem mestu tekstilije v vrednosti 1947 mili jonov levov. Potem slede: kovine in industrijski kovinski izdelki 871 milijonov, stroji, inštrumenti in podobno 40« milijonov, les "m lesni proizvodi 260 milijonov, usnje in usnja ti izdelki 206 milijonov, olja, masti ln po-
„B1ešče?e be?o oerilo"
brez treda la % ,tZ aiorog" milo«. Zahteva le vedno liaircg milo!
Bor^©
29. aprila
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 60 —61.5, Vojna škoda 161.5-162 (162), Celjska posojilnica 210—213, Ljubljanska kreditna 217—0, Merkantilna 110—124, Praštedio-na 800—805. Kred tni zavod 193—200, Stroi-ne 0—134, Trbovlje 385—390, Vevče 110— 118, Stavbna 265—280. — Blago: les: hrastovi hlodi. I. in n, od 25 cm premera naprej, ico nakl. postaja 20 vag. (550); smrekovi ali jelovi hlodi, 25 cm, i do 8 dolžine, fco nakl. post. 250—0; hrastovi plohi, fco meja 1400—0; bukova drva. 1 m dolžine, suha, polena fco meja 23—0; poljski pridelki: pšenica: Rosalč rinfusa, par. Ljubljana 0—460, avstralska, jutne vreče, par. Ljublj. 0_465; otrobi pšenični- debeli par. Ljubljana 210—223, drobni par. Ljubljana 0—190, turščica promptna, par. Ljubljana 210—220, oves makedonski orig., par. Ljubljana 0— 315; fižol ribnlčan, fco kolodvor Ljubljana 300—0
ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. — Vdevlzahie bila v početku sestanka tendenca nespren-er.jena, proti koncu pa se je nekoliko učvrstila, kar je izzvalo majhen skok tečajev v posameznih devizah. Blasa ie bilo drugače prccej in tudi Narodna banka Je pokrivala povpraševanje v posamezn-ih čekih. Promet je bil v splošnem maihen. Notirale so devize: Dunaj 833-883, Berlin 1462.5-1477.5. Budimpešta 0.0865—0.0685, Bukarešta 0—28.5, Italija izplačilo 252.67-255.67. London Izplačilo 298.4-301.4, ček 298.4—301.4. New-york ček 61.38-62.38. Pariz 322 25—327.25, Praga 182.5—185 5, ček 182.375—185.375, Švica 1195-1205, ček 1195-1205, efekti: bančni: Litorale 60—61. Trgo 15—16, Es-komotna 105—106, Kreditna Zagreb 105— 106, Hipo 59-60. Jugo 95-98, Obrtna 66— 68, Praštediona 800-802.5, Srpska 130—132 Narodna 0—3600; industrijski: Eksploata-cija 42—43, Drava 190-192. Dubrovačka 560—565, Sečerana 580—590. Nihag 49-51, Gutmann 365-380, Slavonija 55-56, Trbovlje 380-387.5. Vevče 110-120; državni" 7% posojilo 62—63, Vojna škoda per kasa 161—162, obračun 161—161.5.
BEOGRAD. Tendenca v devizah čvrstej-ša Narodna banka je intervenirala v devizah na ŠWco, Newyork in Prago. Promet je bil rraihen Notirale so devize: Berlin 1470—1480 D una" 875—877, Budimpešta 0 C86—0.87. Bukarešta 285—28.75, Italija 254-254.75, London 299.75—300, Newyork 61 9-61.975. Pariz 323-324, Praga 183— 184 Švica 1200-1202.
ČI RIH: Beograd 8.375, Nevvork 516.25, London 24.93, Pariz 27.05. Milan 21.17, Pra. ga 15.30. B-dimpešta 0.007225, Bukarešta 2.30. Sofija 3.775. Dunaj 72.70.
TRST: Beograd 39.30 — 39.50. Dunaj 0 0M2 — 0.0348, Praga 72.20 — 72.50, New. vork 24.35 — 24.45. Curih 473 — 474.50, dinarji 39.10 — 39.40, 20 zlatih frankov
93.50 — 95.
DUNAI: Beog-ad 11.4575 — 11.4975. Ber lin 168 75 — 169.35. Budimpešta 9938 — 09.70, Bukarešta 31575 — 3.1775. London 34.34.— 34.44, Mi'an 29.04 — 29.16. New. vork 709.35 — 711.85. Pariz 37.08 — 37.24. Praga 21.01 — 21.09, Varšava 136.13 — 136.63. Sofiia 5.1475 — 5.1875. Curih 137.43 — 137.93. dinar 11.43 — 11 40.
PRAGA: Beograd 54.70. Dunaj 476.25, Rim 13".50, Curih 655 25.
BERLIN: B:og-ad 6.78. Dunaj 59.07, Mi. lan 17.20. Pra^a 12.43. Curih 81.265.
LONDON: B-ograd 2^75, Italija 118. Newvork 4«4 06, 5vira 2*.96.
NFAVYORK: Beograd 1.61, Italila 4.10, London 4.83 in pet osmink. Švica 19.39
Šport
dobno 193 milijonov, gurrl. mineralna olja in podobno 154 milijonov, kamenje, prst. steklo in nlhovi proizvodi 131 milijonov, papir karton in izdelki 198 milijonov levov, dalje kemijski Izdelki, kolonijalno blago ia drugo.
Avstrija : Madžarska
Ena najvažnejših mednarodnih tekem kontinenta, tekma med avstrijsko in ma. džarsko reprezentanco se vrši prihodnjo nedeljo na Dunaju. Da sta obe moštvi v izredni kondiciji in da vsled tega obstoji ve iikansko zanimanje za nedeljski boj. nam kažejo zadnji rezultati, ki sta jih dosegli imenovani moštvi. Mad/larska je premaga* 1« Švico s 5 : 0. doCim je Avstrija porazil« isto moštvo z 2 : 0. a pred 14 dnevi po kasni igri premagala francosko reprezen. tanco »4:0.
Madžarsko moštvo je sestavljeno nastop, no: Zsa';, Vogl II, Vogl HI, F-hrmann. NVeber, Bl.im. Krutzner, Tanacs. Orth, Ko. hut, Jennv.
Avstrija bo postavila isto moštvo kakor proti francoski reprezentanci. Ie mesto srednjega naoadalca bo igral mah Horvath od Simmerir.ga. Avstrijsko moštvo bo to. rej to.Ie: Aigner (Simmering). Rainer, Blum (oba Vienna), Kurz (Simmering). Resch (\Vacker). Nietich (Rapid). Cutti (Ama. teure), Gschsreidl CVienna\ Horvath (Sim. mering). NVieser (Amateure), Wessely (Ra.
P's' kako nestrpnostjo «o budimpeštanski športni krogi pričakovali objavo avstr.j. s':ega moštva, se vidi iz tega, da »o bu. dimpeitanski športni listi priredili takoj posebne izdaje * sestavo trga moštva.
Tekmo bo s^dil eden najboljših anglc ških sodnikov Howcroft
Službene objave LLAP. (Hazenska sek. cija). V nedeljo 3. maja ob 11. uri se vrši na igrišču T. K. D. Atena p-vcnstvcr.a ha. zena tekma Lask : Ilirija. Sedi savezni sou. nik iz Zagreba. Oba kluba imata postaviti po tri reditelje, ki se imaio javiti pri s! ž. bu jočem podsa veznem odborniku Sancinu S. ob 10.45. Ob 9.45. morata postaviti klu. ba Atena in Hermes po eno kompletno ha» žensko moštvo ra igrišče T. K Atena. Pri tej tekmi polaga praktičen hazenski sodni, ški izpit g S. Sancin. Oba imenovana 11 :ba imata za to tekmo postaviti po tri reditelje. Podsavezni službujoči odbornik predsednik Slamič. Blagajno vodi ga. Pajničeva Bla. gajna se otvori ob 9.45. Cene: sedeži 12 Din stojišča 8 Din. dijaška 5, mladinske 3 Dia Tajnik.
Pr\-enstvena hazenska tekma Ilirija : Lask. V nedeljo 3. maja sc vrši na igrišču T. K. D. Atena jb 11. prvenstvena haren. ska tekma Ilirija : Lask. Ilirija, kot naj. močnejša družina Slovenije odnese sigurno zmago, vendar pričakuje vsa športna jav. nost prvi nastop družine Laska z veliko radovednostjo in zanimanjem, ker so člani, ce imenovanega k!':ba do'go časa marljivo trenirale in po':azale v treningih zelo velik napredek. Sodi savezni sodnik iz Zagreba. Ob 10. se vrši na istem igrišču po podsa. vezu določena prijateljska tekma Atena : Hermes. pri kateri se bodo vršili sodniški izpiti. Tudi ta tekma obeta biti zanimiva, ker sta obe družini v dohri formi in je i'id tekme negotov. Vstopnice (sedeži 12 Din. stojišča 8 Din, dijaška 5 Din, mladinske 3 Din) veljajo za obe tekmi
O prepovedi medmestne tekme LI vb* liana : Celovec piše dunaiski .Spori^Tag. Hatt»: Prošlo nedeljo bi se morala vršiti v Celovcu medmestna tekma med reprezen. tancama Celovca in Ljubljane. Koroška de= žel na vlada pa je to tekmo prepovedala, ne da bi navedla vzroke. Koroški športni kro« gi so bili vsled tega koraka vlade zelo pre. senečeni. Koroška deželna vlada bi se bils lahko irformimla, kako prisrčno so bila celovška nogometna moštva sprejeta v Ljubljani od tamošnjih oblasti in tudi pre. bivalstva.
Sporazum med Češkoslovaško In Ma= džarsko. Pogajanja, ki so se vodil« med češkoslovaškim in madžarskim nogometom savezom so naposled ugodno končala Do« segel se je sporazum v vprašanju profesio. nalizma. nadalje sta oba savez« sklenila kartel glede prestopitve igračev. Igrač, ki se preseli iz Madžarske na Češkoslovaško ali obratno more takoj igrati, ako mu nrvi savez izda odpustnico. Sicer velja zanj iest mesečna prepoved igranja. Igrač, ki je ka« rnovan o<d enega obeh savezov, ne more igrati preje, preden mu ne poteče kazen.
Hoff suspendiran. Znani norveški lah. koatlet In vetovni rekorder v skoku ob pa. lici je od svojcg« saveza suspendiran, ker je kot kritik v listih ostro kritiziral delo« vanje svojega vrhovnega foruma. Hoff je kaznovan s šestmeeečno prepovedjo star-tanj«.
Baron Couberttn, dolgoletni predse«' nik Mednarodnega olimpijskega odbor« je oficijelno s poročil, da bo praški olinrmijski kongres zadnji, kateremu bo predsedoval, ker iz zdravstvenih razlogov ne more več spreieti zopetne izvolitve.
Zamorec leče na 220 Jardov v rekordj nem času. Iz Nairobi Kenva (Vzhodna Afri ka) javljajo, da je pri lahkoatietskih pr. venstvenih tekmovanjih, ki jih ie v tei ko. lonlji priredila afrikanska A*h1etic Asso. eiation. za-norec Ov.ino v finalu na 220 i*r. dov (201.25 m) z 20.8 dosege' ?*s svetov, nega rekorda, ki ga je le*a 1921. postavil Paddock. Poročilo pravi, da je Ovrino te« kel na zelo slabem tckališču. da ni ni* tre. ni ral in da nima niti najmanjšega tehnične« ga znanja o teku.
Antit"^^^
Ce pregledamo statistiko zdravstvenih razmer v naši državi, na žo'ost opazimo, da je jetika tista boW»n. ki ugonablia največ mlad:h živlieni. Žrtve, katere pokosi smrt nod 20. ali oko!u^20. leta. zapadejo običajno zavratni sušici. Statistični podatki praviio. da pobere sušica polovico prebivalstva v Jugoslaviji. Ni čudo. če se v teh razmerah država čuti primorana uvesti akcijo naj- -širšega obsega, da prenreči š'ricpie te opasne ljudske epidemije: Jetiki je težko priti v okom. oosebno radi te<ra. k»r se mnogi sami ne zavedajo, da j'h ta bole-ren gloie in polaga v rani grob. K~r se bolezen širi na razne načine, je bol zoper tvberkrlozo zelo težaven.
Naša država, ki se mora na vse načine in z vsakovrstnimi sredstvi boriti roper enidemične bolezni, je sklenila letos prirediti štiri dneve, ki bodo posvečeni izkliučno boiu zoper jetiko. To bodo 25.. 29. in 30. junii ter 1. julij. Ti dnevi bodo uradno proglašeni za mti-tuberkulozne dneve. Zdravniki, p-ofe-sorji. učitelji in vsi iavni delavci bodo pozvani, da v teh dneh predavaio l;u-dem o ooasnosti sušice in nienih posledicah. Vsi ljudje moraio notačno spoznati nevarnosti te epidemije, da se bodo lažje branili proti mej. DeTi'e se bodo brošure in pr*dvai3'i se bodo poučni filmi. Rdeči križ in Podmladek Pdečega križa, ki bos»i inHa v boiu zoper tuberkulozo vodilno vlo bosta orramzira'* ?kciio proti sušici, o kateri ie le želeti, da se čim bolie obnese v korist našemu narodnemu zdraviu.
Izjava
Izjavljam, d« bom z vs»kim. ki je ali bo
posredno ali nepceredno r«7n«ial podlo, lažnjive govorice o moji odsotnosti dne 23. t. m. ter vezal tragično »mrt mojega očeta z mojo osebo, temeljito obr«čuna' pri sediiču.
8S6	Eanorec Amošt
Izdajatelj in lastnik: «Konzorcij »Jutra». Odgovorni uredni';: Fran Bruzovič Tisk Narodne tiskarna v Ljubljani
Slovan<?ki gostje v Dubrovniku
V aprilu 1925.
Rusov v Dubrovniku prav r- prav ne moremo šteti med zoste. Kakor v vseh večjih in prometnih mestih naše države, tako je tudi v Dubrovniku večia kolonija Rusov. ki sta'no živijo tukaj in si na razne načine služilo kruh. Ti spadajo že k stalnemu prebivalstvu. Nekateri životarijo prav siromašno, priborili so si kakšno stomico v scružki luki in sc preživliaio s skromnim zaslužkom. Drugi so imeli več sreče, priborili so si avto. kar daie v Dubrovniku prav dobro eksistenco. Tujci radi delajo z avtom izlete ob obali in v zaledje, a tudi promet od kolodvora in luke je dobičkano-sen. posebno ako električna centrala z ustavitvijo toka za tramvaj stvori kon-junVtuno za druga vozi'a
Naislavne:ši Rus tukaj je pač slikar fianscn. Prišel je v Dubrovnik brez premožen >a. iedva ie ime! sredstev za nekai dni. Toda niesrovo srečno oko vidi naravne 'enote celo tam. kier jih ml filistri ne vidimo; tem bolj jih je moralo videti v Dubrovniku, ki ie tako b> jrat na slikovitih pogledih. Njegova spretna roka '"h ie pričarala na platno, niemu pa priborila ne le sredstva za živlienie. temveč tudi lepo vilo na La padu. v srružk! !«ki nasproti kolodvoru. V zimi ie pod zaščito »Jadranske Straže* Priredi! razstavo svojih primorskih slik v Beogradu, kar ie Izzvalo protest «aš:h domačih umetnikov. Sedaj se pripravila. da s!edi našemu Meštroviču v Ameriko.
Drugo močno slovansko koloniio tvorijo Čehi. Deloma živijo stalno tukaj v raznih poklicih, največ menda v hotelski industriji, deloma so gosti, ki priha-iaio na zdravljenje ali potuieio v svoio zabavo. Prva leta Po prevratu Je čedalje več Čehov prlbaialo na našo morsko obalo. Lani iih !e bilo manj vsled gonje, ki ni izhajala iz našega primorskega prebivalstva, ampak iz notranjosti. V Dubrovniku Imajo Čehi svojo narodno organizacijo »Češka Beseda,* ki je v marcu priredila dobro uspelo akademijo na čast prezidentu Masarvku.
Po veliki moči je v tukaišnjl vojni bolnici umrl čehoslovaški kapetan Jaro-slav Kolarsky. Prišel je na jug iskat zdravia. a ni ga našel. Za močno razvite pljučne bolezni Dubrovnik ni prikladen. ker se ob menjaniu burie in iu-ga temperatura preveč Izoremlnja. Mladega oficlria smo pokopali na vojaškem pokopališču z vo'aškhnl častmi ob veliki udeležbi volaških in civilnih oblasti ln vseh narodnih društev. Češki otroci, ki se zdravijo v tukajšnjem češkem zdravilišču, so zapeli na frrobu otožno mi!o pesem »Ode domov muj.»
Na pravoslavni veliki petek srno pozdravili brez hrupa, a prisrčno brate Po!'ake ali pravilneje izraženo sestre Poliakinie. ker one so bile v pretežni večini. Bile so to učenke lvovske žen-
ske gimnazije s svojim ravnateljem.
profesoricami in profesorji, vseh skupaj 66. Po precej burni morski vožnji izkrcale so se v petek zjutrai iz parobroda «Petka» «Dubrovačke Plovitbe» ter se nastanile v hotelu »Petka* v Oružu. V spremstvu goienk tukajšnjega ženskega učiteljišča, nekaterih profesorjev in pod vodstvom dubrovniškega cicerona don Nika Gjivanoviča ogledale so si glavne znamenitosti. C-ostie niso mogli prehva-liti Dubrovnika, kako je vse «sliczno». Prišli so iz Italije, primerjali Dubrovnik z Benetkami, toda povdarjali. da je mnogo boli čist. Po napornem pregledovanju mesta smo preživeli len večer slovanskega posestrimstva poljskih ln naših dijakinj. Bilo ie pravo tekmovanle slovanske pesmi Ko se ie končala poljska pesem, so domačinke živahno ploskale. takoj nato Pa zanele jugoslovensko pesem, čemur ie sledilo odobravanje Po!;akini ln nova pollska pesem. Tudi slovenska nesem (*Po jezeru«, »Luna siie») je prišla do veliave.
Poljak! so zelo obžalovali, da niso mogli ostati deli časa, ker so že na'a-vili svoi prihod v Saraievo in Beograd. Pes ie škoda, ako kdo pride v Dubrovnik samo na en dan. Na;mani triie dnevi so potrebni, da si človek površno ogleda dubrovmške znamenitosti in vsa! malo u?iva orirodne lepite. Tega niti naši domači ?o!<=ki izletniki ne vpošte-vaio vedno. Potem drvi'0 skoz Dubrovnik. da bi čim več videli. Namesto užitka iih muči utruie.iost.
Otvoritev proge Užice—Vardište je odprla notranii Srbiii pot na Jadran. Med prvimi izletniki so bi!i dijaki iz Užic. Toda njihovo vodstvo ie pozabilo odlok, ki ga ie pred dvemi let! izdalo ministrstvo prosvete. da si vsaka šnla. ki namerava izlet na ladran. mora vnaprej zasig'irati prenočišče in se potem točno držati določenega termina. Llžl-čanl so prišli nenapovedani, neka! časa so tavali po mestu, končno se je profesor og'asi! pri ravnateljstvu tukaišmega učiteljišča, toda Predno se le moglo kaj aranžirati, ie Užičane zopet vzela noč.
Sicer pa se tuka!šnje šole resno trudijo in po možnosti greio dijaškim izletom na roko. V učiteljišču ie rrcnnč'šče Feritalnega Saveza. Če le izletnikov preveč ali le prenočišče že zasedeno, na domači difaki vzamejo on enr»ga a'i dva diiaka na stanovame. Tako sta tud! mo'a dva sinova orlneliala k nam dva diiaka iz Zaiečara. kjer sta moja sinova pred dvemi leti bila na obisku. Domači dijaki vodijo goste ro mestu: kar štor« tem raie. ker so v ta namen prosti šolskega obiska. Tako se mladina spozna in spri-atelii. Gimnazijci so sr>7eml;a!« gimnazijce iz Zaiečara In Iz Čačka. trgovski akademiki pa svoie strokovne tovariše i i Subotice. Zadnje smo vidril več dni v Dubrovniku. Spoznali smo *ih po čepicah, na katerih so Imeli snrednt p0 \J-A kratke trake, menda znak razreda. Tudi poliske dHakinje so imjle uniformne modre kučmice. na njih p* medalion z napisom »Zakladv naukovy.»
Vobče ie Dubrovnik poln gostov. Govori se. da jih ie 3000 tukaj. Hoteli so polni in večkrat se vidi. kako se avtomobili nakrcani s notniki in prtl ajro vrača'o iz hotela in Iščejo stanovanj po vilah na Lapadu.. Največ lih priha'a s> parobrodi. Poleg elegantnih posstnikov svetovnih letovišč sem nedavno videl dve Brtlnhildi, ki sta v turistovski obleki z nabasanimi nahrbtniki moško stopale no mostovžu s parnika.
Od naših domač'h velikašev sta počastila Dubrovnik minister vojske in mornarice general Dušan Trifunovič m komandant mornarice viceadmiral Dra-gutin Priča, da inspicirata vojaške in mornariške zavode.
Minister ie mlad general orjaške postave. liubezniiv in zgovoren, praviio na. da zna biti tudi strog. Hvalilo ga. da ie silno delaven: od soarei in prireditev, h katerim po svoiem položaiu mora hoditi. izgine v svoi urad In tam dela. po polnoči pa se vrne v družbo, da se poslovi.
Naš belobradl premier Pa je praznoval Uskrs pri svojem zetu dr. Račiču v Cavtatu. Posetil ie tudi Boko Kotorsko. kier so mu priredili sliaien spretem. Cavtat. stari Epidaurtts. ie po tradiciji matica Dubrovnika. Ko je ob Dreselle-vanjtt narodov bil razd'an. so baie njegovi prebivalci roh~gli na skalnati otok in ustanovili Dubrovnik. Ako torej govorimo o slovanskih gostih Dubrovnika, smemo k njim prišteti tudi goste Cav-tata._F. V.
Dopisi
URSNA SELA. V nedeljo se |e vrSil pri nas občni zbor organizacije JDS, ka eretra sta se udeležla tudi delegata Iz Ljub'jane gg. Oimerman In dr. Rape, ki sta temeljito podučila tukajšnje zborovalce o davkih In taksah in organizacijskem delu. Na predlog g. Rustja se le Izvolil sledeči odbor: predsednik Ivan JakSe, podpredsednik Alojz Strice, tajnik Franc Mežnar, blagalnik Franc Dolinar, čuvarja Skrinjice Ivan Rustja in Franc Čellč. Odborniki: Lovrenc Pov-Se, Ivan SkedlJ. Janez Klobučar In Ludvik Smrokar, kot delegati: Rustja Ivan In Franc Dolinar. Novo izvoljeni odbor Jamči, da bo šlo delo 'zvrstro od rok.
MEDVODE. Sokolsko druitvo v .Medvodah Je imelo minulo nedcl|o lepo kulturno slavnost: otvoritev gledališkega odra v novem Sokolskem domu. Načelnik prosvetnega odseka br. Vrtačnlk nam Je uvodoma px3al nekaj lepih misli o namenu In pomenu sokolske prosvete za narod. Nato go nam dali — prav po »gorenjsko« — Plnž-garlevega »Divjega lovca«. Da bi navedli kritiko o vsakem posamezniku, zato Imamo odmerjenega premalo prostora. Malenkostne hibe in n^dostatkl — tako osebni kot tehnični — bodo počasi Se vsi odpadli; o tem smo prepričani. Lepo je povedal načelni prosvetnega odseka: »Začetniki smo, aH Imamo Jekleno voljo in v srcih nam žari sveta Ideja sokolska. To dvoje nas bo s časom bolj In bolj Izpopolnjevalo«. V sploi-
£okaU
Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In »ociaJne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Na) m a n | (i znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I —. Najmanjši znesek Din 10-—k
m »Uro In noro perilo, M priporoča za delo na dom. Ponudbe na upravo »Jutra* pori »Perilo..	9678
(dobe)
ČevHar. pomočnik
prvovrsten. »e »prejme. — Haslov HO., »pr. .Jutra.
9620
Natakarica na rač"n
M spreimo takoj v večjo tri:nv°ko hiso. ki je .njena tudi snalenja perila. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod »Zanesljiva.. 9598
Oskrbnik
«a nsanjle posestvo sa Dolenjskem. s« iiče. Ohvez-nost: delo na posestvo in 6lrokovno oskrtovanje. — Mi-«-čna plača. prosto sta aovan-e in nekai zemlje — Ponudbe i zahtevo plače ■a npr .Jutra, pod iitro •»000».	9589
Šofer z izpitom
kateri hi tnll kot strojni mojster deloval ia I a g a r
va polnojarmi-nll:. .e iičeta «a takojšen na«tor. Oskrb-liitvo gralčin« JurkloSt-r 9490
Moška moč
prvovrstna. a« sprejme za d-mako ni o d ii o trgovino. V po?tev pride samo poi»>l-aema iivelhan v modni stroki. a»ilen. predv-em doher tirodajalee, v starosti od ?! let naprej. Ponudb« s prepisi spriteval na postni K »dal itev. 88, Ljubi jana_ 9403
Prodajalca
«a trrovlno t meianim Malem v lepem triu na Kranjskem. se sprejme. Ponudili
t dokazili n«posohljeno«ti
H npr .Jutra, pod iitro .Strokovna*.	9327
Učenec aH učenka
a dobro iolsfco liobraibo. i* pod 14 let star. ae takoj sprejme v ve^jo trgovino mri blaga na deieli — Naslov pri podrntnirl .Jutra* v Uariboru pod .PntMaoaU.	0747
Služkinja
katera jo tanesljiva in redna. se pod dobrimi poboji l«te k družini v Milini Maribora. — Javiti se jo v Mariboru. Tattenbahova ul. it. 24, (. oadstr., vrata S 9745
Išče se postrežn'c!»
*a rospravljanle sob, med 8.-2. uro. — Naslov p°"
uprava <Jutra*.
9G79
Gospodinjo
event. • nad t leti starim otrokom, aprejmem na majbno no«e=lvo. Ponudbe t navedbo plafe na upravo .Jutra, pod Šifro »Samec* 9718
Dve pletlljkl
na itroj ra nosa vire, sprejme Martin Mahkota, Sp. SiSka, Ljubljana.	9732
(Kčeio)
Železostrugar
(Eisendreher), Si let star, teli mesta takoj ali pozneje Naslov pove upr. .Jutra* 0367
Knjfeovodklnja
in koresnoudentlnja — želi prcmenitl me^to. Vajena je tudi lesno trgovine. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Dobra moč 4237».
9514
Dekle
trgovsko iiobraSeno, vajeno prodaje ter vse»a gospodinjstva in olrok. ieli mt-sla Ponudb« pod značko • Kjerkoli, karkoli, u upr. .Jutra.,	D75S
Dve pošteni dekleti
ielita stalne sluibe v Ljubljani. Najraje pri rakonrih hree otrok. Ena je stara 25 let ki ina tuli kuhati — druga stara 19 let, bi ila event. kot sobarira ali kaj |io<lobncga. — Ponudbe na ujiravo .Jutra«.	9750
Kot gospodinja
iSSo mesta kjerkoli, vdova bre« otrok. Naslov .Jutra, pod natika
UMKliaJ* IMS«.
» npr. i «Oo-
Študent prava
bi sprejel inttrukrijo la latinščine, grščine in drugih predmetov aa ni£je razrede gimnazije. Ponudbe na upravo .Jutra, pod tnafko • Repeticije«.	9729
Pozor šivilje, krojači ln nešlvllje!
Najnovejši sistem 1925 — lahak, preizkusen, da ve ga lahko tudi lirilje t delele, ali dame ta uvojo oporabo priučijo. 1. maja nov tečaj! — Specialni pouk ta bluze, nlaSCne obleke (llantelkleM) katake — Pouk v »ivanju. Učenkam in učencem z dežele »e preskrbi oskrba! — Informacije in vpisovanja do l. maja. Ob zaključku ae dobi gvedočba! Od minintr-?tva za trgovino in obrt koncesijonirana
KROJNA ŠOLA
Ljubljana, Židovska ul. S.
Izdelovanje in razpošiljanje [loljubuih krojev. 9784
P* telo nizki eeni prodan okoli 1000 komadov
krampov
Dan jih tu li na posodo po dogovoru. R.. 'olt Ravnikar, Radeče pri Zidanem mo*tu 9647
Spalnica
dobro ohranjena, •e radi
siditve po nizki ceni proda Naslov nove upr. .Jutra*.
P6.M5
Kompl. postelja
boljša, dobro ohranjena, se proda. Naslov pove uprava .Jutra*.	9618
Gumljevec
(Otmmiradler) za 2 osebi, malo rabljen in brek za 6 oseb, se po smerni eeni proda Kaslov pove »prava .Jutra*.	9592
Javna dražba
eetotne v konkurmo maso Ernesta StSckl, Kongresni trg 2 spadaioOe zaloge blaga modistpvske stroke in opreme, se vrii v soboto dne 2. maja t. L. na kar vljudno opozarja vse inte-raaoat« kookuriul upravitelj 9674
Starinska kredenca
in vetrina. t skupni vred nosti 18 000 Din, se proda za 7500 Din v RoJnl dolini pri Ljubljani St. SS. cesta V 9167
Lokomobilo
50—S4 nr, sistema Wol(. v najholjiem stanju, se po zmerni reni proda. Naslov pove upr. .Jutra*. 9468
100 vrtnih miz
in druge malenkosti, ee proda na Mestnem trgu 25, L nadstr.	9321
Dva pletilna stroja
it. 67. skoraj nova, c vsemi pripadajeiiini predmeti, s«* po ugodni ceni prodasta. Naslov pove npr. .Jutra.
9508
Prodam dr. Leo Orlti
«Elektrizlt2t»
najnovejše izdaje (t»dt radio). Dopise pod .Knjiga* na upravo .Jutra.. 9786
Film prodam
Dopise na upravo .Jutra* po<i .Film*.	9735
Parnj kotel
pritisk 0.5 atin ,	kompleten,
nov, se proda.	Vprašanja
pod .Industrija*	u npravo
.Jutra*.	»748
Moško kolo
predvojni malerijat. ie prav dobro ohranjeno, ae poceni pri . — Naalor pove upr. .Jutra*.	97U8
Proda se:
lep« eobna kredenca 1500 D
»Silberkasteu. za 800 Din knjitnična omara za 1000 D Ogleda in kupi s« I. maja n g.—li »re v Medvodah
Urbautera vila.
9700
Dvnamo
(Otelrh.troml — popolnoma nov (ra. OanziCo ). »40 Volt 48 Amper, 10*8 K iT (ea. 14 k. I5.V1 obratov, z jermeniec. temeljno garnituro in regul. uporom, ter Wheit9tonsche Messbrlcke (5 Dekaden), eestojeia Iz: i Vergleichs- 1 Normalwi-derstd. ter galvanometrom, ee po telo »godni ceni pro-da — Naalov pov« »prava Uutra*.	»JU1
«OdoU Prazne stelt 'enlce
k » p » J • drogerlja Anton Kane, sinov*. Židovska ul It. 1	17»
Ribnico
kompletno, za lor malih rib kopira po »godni eeni. Ponu dbe na npravo .Jutra, pod .Trnek«.	»75«
Pozor!
Stare obleke plačujem najbolje. Dopl-nlea zadostnje. da pridem na dom. Drame, Ljubljana, Gallusovo na-breije 29.	972«
Išče se družabn'k
za efektuiranje večjega Inozemskega |K>-lnpl ja — Garancija zasignrana. Naslov nri podruinlel .Jutra« v Maribora pod »Amerika..
9748
Parni stroj
20—80 HP, ki mora biti I« popolnoma dobro ohranjeo in na več kot 10 let (Ul, se kupi Ponudbe pod ilfro .tn.lu-trija« »a »pravnlštvo .Jutra«.	9737
Gostilna
dobro vpeljana, »e vtame na rai«n ali » ««J«m v In-dustrlj-kem kraja. Naslov p«.ve »prava .Jutra*. 9594
Opremljena soba
z električno razsvetljav« — event. c sonnorabo kuhinj«, se tako) «dda bolllem« za-kon«kemn par« brez otrok Poljanska cesta 19/11, levo (med 12.—14. »roV »OSO
Soba s kuh'n'o
la vsemi pritiklinaml. ae takoj odda v LluMjani. _ Plačilo po dogovoru. — Naalov pove »jtr. .Jntra* 9608
Soba se odda
dvema solidnima gospodi!-nama ali enemu gospoda v sredini mesta, event. t vso oskrbo. Naslov p«v« uprav« •Jutra«.	9756
Dve opremljeni sohl
►olofni, t souporabo kuhinje. oddam • 1 majem v Sp. fliikl, Kauiko.a cesta It. 158.	974»
Lepa soba
elegantna, sotnčna, « elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda nasproti kavarne .Evropa*. Naslov pov« »prav« .Jutra*. »7X4
Dva akademika
iičeta opremi leno ns*sčno .obo a posebnim vhodom, v iretinl mesta. Ptrm.ne |ion»'lbe t navedbo eene na »pravo .Jutra, pod ilfro .cista Hi natna 85*. 9621
8000—MOD kf prvovrstnega
sena
se po zmerni ceni prod«. Na-' pov« »pr. .Jutra«.
»72»
rm
Posestvo z gostilno
in mesarijo, proda Korenčan, Vrhnika.	VM
Hiša
s trgovin« ia rortilna, v lepem kraj« na Gorenjskem s« ugodno proda. Pon«db« pod .llgodno 4881« »a upr •Jutra«.
Kupim trg. hišo
ali vzamem v najem prometno trgovino c melanim blagom, nairaje na Gorenj-»kem. — Dopis* r'1«-® " uprav« .Jutra, pad m'10
.Oonbl«««	«J»
1000 Din nagrade
dobi. kdor pre*krW zakoncema 1—S sobi In kuhinjo Ponudh« »a npravo .Jntra. pod .Najemnina 700 We».
»718
Orremlieno sobo
s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo. T blifl-nl kavarn« .Evrapa«. Ilčeu I akademika. Pismene ponudbe na upravo .Jutra« pod .Tribana«.	»81»
Akademik
m sprejme kot sostanovalec Naslov pov« »nr. »Jutrs • »788
nem smo bili zadovoljni. Ce pa upoštevamo težkoče, ki nam Jih je pojasnil br. režiser, moramo reči, da so nas diletantje ra-četnikJ presenetili. Odmr>rl med dejanji so se nam zdeli malo predolgi ali upoJ:evaJoč bogato spremembo v sceneriii, smo to spregledali. Sicer pa so nam v nedeljo nudil med odmori užitek vrli Ljubljančanle t lepim petjem. Sprednji zastor z draparljaml Je lep. Lepa so ozadja, kulise ln sploh vse spremembe. Predstavi je siedil prisrčen družabni večer.
RADOVLJICA. Radovljiška podružnica Slov. planinskega druStva v Radovljici ima svoi redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 4. mala ob 7. uri zvečer v prostorih Sokolskega doma v Radovljici.
DOL LOGATEC. V nedeljo dne 3. maja priredi S. S. D. U. ob 2. v gostiln' Doljak predavanje. Predavanle Je namenjeno Izrecno le delavstvu. Govoril bo g. dr. Bohinjec Iz Ljubljane. Po predavanju se bo vr-Sila veseVca. združena s plesom. Obeta se vam veliko zabave, pridite torej vsi!
VAČE. Podružnica Jugoslovenske Mstl-ce v Moravčah vabi na prireditev, ki se bo vrSila v nedeljo ob pol 3. ur! pof>.-!dne v sokolski telovadnic! na Vačah. Igrala se bo opereta »Čudežne gosli«, pri kater! bo so-de'ovaIa moravSka go.Iba Po Igri prosta zabava.
NOVO MESTO. Ženska podru*n'ca CMO priredi v soboto dne 2. maja ob 20 uri In ponovi v nedeljo dne 10 maja ob 17 uri v prostorih Narodnega doma, obakrat z gostovanjem člana ljubljanskega narodnega gledališča g. Ivana Cesarja v vlorl Rožma-novega Janeza. Cvetko Golarjevo komedijo »Vdova RoSMnka«.
STRUGE PR! DOBREPOLJ Na« t enim — lastnim — glasom večne Izvoljeni župan In občinsko svetovalstvo predvsem pa župan Pogorele, preseda že vsem občanom. Za neklerlkalne volllce «1 uradnih ur, pač pa neprestane Pogorelčeve grožnje onim. ki ga niso volili. Položaj postala nevzdržen; aH Je obč na tu radi Pogore'ca ali Pogorele radi občine? Ta odgovor hI rado zvedelo od naSih upravnih oblasti — več naprednih občanov In davkoplačevalcev
STRUGE PRI DOBREPOLJAR. Velece-njenf gospod urednik! Te dni grm čltall v dopsu Iz Ootenlce, da so klerikalci od tako obsovrpžene vlade Narodnega bloka Izmoledovall gostilniško koncesijo zi svo-|ega agitatorja, |n sicer kot izrazito konkurenco in nagajanje naprednim gostilničarjem. Tak bič !i dobrohotnosti naSe vlade pletejo klerikalci tudi pri na«. NI Jim d> volj da le njih konzumno druStvo »Pri Cerkvi« toči alkoholne pijače — seveda samo »zadružnikom«! — ampak »o podžga'1 ie neko svojo somiSl|en'co po imenu Marijo KraSovec, da na! ie ona prosi za gostilniško koncesijo ter naoravl tako konkurenco obema gostilničarjema o ksteiih sodilo, da sta vo!i'a t NacIJonalnim b'okom. Dasi nima znkon'to predpisane oddaljenosti od cerkve in šole, se klerikalci že hvalijo, da bosta Sla »neposluSna« gostilničarja rakom žvIJgat, čeS da Je Krašovki koncesija v Kočevju že obliub'iena. Pravijo, da Ima fajmoiter In posl. SkulJ pri gotovih gospo-
tHi na slavantr« ▼ Kočevju sicer zakiil!* no, ali baje vendarle precej odločilno besedo. Toda Kočevje ie ni vse. Mislimo pa. da utegne ie bridko zaboleti glava one naivneže. ki mislilo, da ae »uregledamo aii* -diplomacije« aH boljie, mučne dvorčno»R In da na tel napačni predpostavki »kuialo s pomočjo nai« vlad« ple«tl biče, t katerinai naj bi bili tep««ii njeni lastn' volilci. videli kam bo pad«l. Zaenkrat gledamo in — registriram«. — Volile! Nacijonalae«« bloka.
JESENICE. Po dolgem Htn ie prir«d5T»
Delavsko pevsko druStvo »Sava« v nedeljo dne 26 .anrila koncert z izbranim «9»>r»-dom. Te nad vse marljivo pevsko druitv«, ki sc I« morslo zlasti zadnle čase b^rltV da t* Je otreslo različnih Intrlsantov. ki M na vaafc n*č:n hoteli potegniti drultvo v politične ia strankarske drmagolke valove b! pač zaslužilo več)« pozornosti. Daslrav-no Je bilo na sporedu rti strogo del»v«kfll pesmi, je bila dvorana sramotno pran«*, kar pač nI v čast aaSim delavcem. Gledo ocene koncerta Je treba primati, da so ie vse pe»m; predasial« lw-thlbno ln * ol>-čutkom In da J« moralni uspeh dosežen. Ako ni «n*k tudi gmoten nai 8« drultvo ne straSL Le kr;«ko naprej!
GROBE! NO. Ciril in M«t. podr. ca belno In okolico !ma svoj občni zbor dno 3 mala oh 16. url pri g. Vuga na Grohsl-nrm. Kdor se ranima za prekorlstno sko družbo in za delovanje naie podružnice posebci, tega vabimo, da pohiti ta da« na Grobelno.
SV. PETER NA MEDVEDJEM SELU. V nedeljo Je priredila Ciril - Metodova podružnica iz Pristave veselico s predstavama »Raztresenca« i* »Trlle snubci«. Vloge so bile v dobrih rokah. Mnogo smeha st« vzbudila g. Hodnik s svojim zdravim Humorjem In Špela. Ud«ležba pri predstavi ie bila bolj skromna, povoljna p» pri prosi zsbavi. Podružnica ima od prireditve okofi 300 Dim čiste« dobička. M«d paveo Je igral tamburaSkl zbor iz Sv. Petra, ki |« pokazal kras«« nspred«k.
DORNAVA PRI PTUJU. Kmeti?«*« bralno druStvo v Domavt j« nprhiorll« Jal«n»-vo dramo »Dom« v proslavo novih tvonov na belo nede!Jo 1925. Pred«tava Je v vsa>-kem oziru nad vse pričakovani« I«po uspela in dala druStvu lep u»peh. Tega pri nas Se n! bilo. Odbor si itel« v pr'|ttno nost, da se lavno zahvali voditelju naSe vrle mladine, ki »e iti plaSMa nobenOi ovir la 1« s svojo neprimerno vatrajn^stjo dosegla ts>ko lep uspeh. Po«eboo cahvalo pa mora ^dbor izreči eeni. goatosn le Ptuja, okolioe !n iz d-->m«č« vasi, ki »o aat poča»tlll ▼ teko nepričakovano ob lnzm Številu. Ne «m». mo pozabiti da nas )* »o^sgtil hidl veleo. g. »v«tn!k dr. Vončin« « »opro«o r dru«*i v«leugl«dne rodbine g. pl. Pongr«tza. Za čart, ki st« nam io Izkasali, sprelmit« nale najgbbljo zahvalo In zagotovilo, da dnr» navska m1ad>ta nikdar ne pozabi se Izka* zatl vredno te časti tudi v raprel z vttraj-rim In neumornim delom. Vsem torej, k! ste kakorkoli pripomogli k lepemu usoeht^ ie enkrat: Hvala Vam in na »videnje, -f Odbor.
Poletno stanovanje
•a dobo t m««ee*v. » Ljubljani. za 4 odrasle 0»ch«. po motnosti « g sobami. • kopalnico In knhinjo. • e 111 e. Prednost ima stanovanje t porabo vrta. — Ponudbe j« poslati pod ilfro •St. 10. aa oprav« »Jutra.
Stanovanje
v novozidani vili, obstoje*« ii t sok, event. s knhinjo, se takoj odda. Kje, pov« uprava .Jutra*.	9710
Sobo
a separatnim vhodom — a t so oskrbo — išče gospod » dobri eoeialai poziciji. Ponudb« na uprav« .Jutra* p«ti .Čistoča.,	»714
Lep travnik
« malim gozdičkom v Milini nekega mesta na Gorenjskem. s« po ngodri eeni proda. ZrmljiM« je — ker je oh reki 1» cesti ter blizu kolodvora — primerno tudi za Industr. podjetje — Travnik meri 2 ba. 8» a, m«, gozdiček pa 47 a Is N m». - CenJ ponudb« ■ navedbo cen« j« staviti na upravo .Jutra* pol ZE.^ko .Travnik«.	»717
Kot sostrmovnlka
s« »prejme takoj gospodična. Naalov pove uprava .Jutra.,	9718
Kdo Ima 5000 Din
na razpolago, da bi Jih po-fodll za dobo enega leta proti dobrim obrestim. Garancija dobro vpeljan« obrt Dopis« na upravo .Jutra, pod .Posojilo*.	9384

Lepša bodočnost Fr.
Dvignit« slino v »pravi »Jutra*.	9758
V upr. »Jutra« naj se dvignejo pisma
pod »astopnlmi Šiframi-Amaronka. Boginja spomladi. Brez llubavi »I ar«č«. Častna dUkrecij«. D»l«vn« rnantlvo, rilozofija. Fan-danro. Id«ati-t. O««pod|»ja 432*. Jadranska. Karikatura. tlealnl sporazum. Kupil" CMO. Maj 15. Resno 41"2. 8«mo-t«J;na prodajalka. Velika no« III. Srečen dom K. Sreča. Zoleni vrti.
>1*
Harmonika
tri vrst na, kromatlčna, sko-raj nova. aa la tooo Dia proda Ogleda e« lahke v trg«vinl H Kenda. Ljnb-ijana. Mestni trg Itev. 17.
9148
II. brač
dobr« »hranjen, kupim. — Ponudi^ na upravo .Jutr.* pod .Brač*.	»730
«Drawer»
l.-S. maj« bivam » tjub-
Ijanl. — Sporočit« aoatan.k.
gt. poltn« letečo. »711
Koliko Je stal
VaS klobuk?
Mnogo denarja, kai »et Za U denar tu »leletili učnega tečaja v modnem salonu A. Vlved - Mozetič, Pred Ikofijo tt/n. ki prične 8. maja. in nikdar več ne bost. Imeli takih l»> •laikov, poč na vedno kraa-n« »o v« kloUk« ali
i I
I
i

Pozor! Lovci!
Prodam ptic« «Ladj» kelt--ke pa*m« bele barve, trmnoslvik iu. resast« dlake. _ p.ica j« čl-tekrvnik -tarScv 'oče znameniti «na-rin Podporrki.), Hiri leta »ara. izvrstna za «ajra, lisico ia sreo. — Cena 1500 Dia. — Poleg t-ga pro 'im 4 mladlglte t« p»ic« po čt-tokrvnem očetu. Bodal po 8 me-eee stari. Iv redno lepi. Cena: p«- 400. psica 800 Din. Za navedke lamčim Janez Krte. lovce. Gora. p. Sodralica. 9650
Doberman
7 mesecev star, črne barve, »«Io dober čuvaj, »e proda Naslov pove »jirav. »Jutra*.	9611
Angleška hrta
S.trokrvcn samec ia samica. samec liče ligubljeno. zasleduj« tatove Hd., proda T»rk. trgovoo, TUnja gora »751
Frizerk«
iprelme dame ta frlriranje, masira r. I« (uagevanje lica) In maniklra — Abonma na domu Cenjen« na-lor« J« oddati v opr. Uatra. pod Ilfro .Prid« aa dom«. 1
Vsakovrstne vožnje
alaati prevoz pohiltva ob priliki selitev, nrevot premoga, lesa in drv s kolo-dvora ali od drogod in vsakovrstne drag« votnj«, oakrti točno, najhitrej«, v aajlepiem reda in po n'« solidnih cenah KdMAR A., Krakovska »lica It. 18 Tam s« tndi .prejemaj« naročila I« dajejo vae ne irebn« informacij«. 301
Bukovo oglje!
Dobro vp-ljai.i trgovci, M imajo velika eLIadišča v Trst« in veliko odjemalcev » Italiji ter zlasti v Ju'ij-skl Benečiji, prevzamejo za-atO|»tvo. Primerna dnevna provizija. — Ponudbe od le reenih tvrdk na: G Javi-eoli. Trmto, Piaaaa Ta l Uri 1.	vnt
Za vodstva več;ega rudokopa so išče
ravnatelj
Reflektanti naj izvolijo poslati ponudbe, v katerih je navesti d sedanje službovanje Srbskemu akcionarskemu rudarskemu topiliiemu industriiSKemu društvu, Beograd, Velikega Miloša ulica 58 a. n«.,
Predtiskanje
ročnih del na imo-lcrucjlih vzorcev — po izvanredni •izkt c«ei Prod Škofijo 1/1 188
Fcsek
bel, delomltni, »ji posipanje vrto* in dvorišč, ilobile najcencje pri K. Vodnik, Podutik 25. Ljubljana 7 — Dostavita 1. tndi na dom.
»441
Apno
V teku enega tedna ee bo •kuhalo 8 vagone apna — "ena franko vagon Trebnje kg po k no. Dopi-c pod .Apno* aa nprav« .Jutra*.
»712
Baraka
t« trdega l«sa. »taleča aa •uhem, samo » leti -tam, cene proda. — Kaslov pove »pr. «Jutra. M*
Na domačo hrano
dobr«, se aprejm« po ao-'idnl ceni več goepoliče« ■II gospo.lov. Naalov pov« »prava »Jntra*.	HTI
Ročna dela
garniture sa kuhinje 1» .palnlee, rastoče, blazin«, prtlčke. miljeje. na solidnem blag« predtiskane — razpošilja M. Zorč-St»kar, J««enic«, Gorenjsko. Sjire-lerea s« tudi Mago v pred-iUkaaj«.	X*
Vinska trgovina
■a debel« ia droba«. J«koo vpel aaa. v zel« prametae* kralu S'«venije, M roJ5 ilrutiatkik razmer pod z«1« «g«d«imi p«gojl preda. — Tak«j|e» prevzem St.fcO-vauje v kiti. Naalcv uprav« »Jntra«.
NU
ii
vsUSD v ml M
ToiH Jssci-ke 1*3,8 crM lig t
«trl>
rt
PRODA SE
takoj skoro nova
Supa
12 metrov do'g« In 5
metr v iboka. zunaj
enostavno oblta, popol noma rsz'ožljiva za zo-netno voo«tavltev. — Ogleda se na Emonskl crst' 8 Pisarna stavbenega vodstva Vonf kc tuvarne Fraa Dete-ds.
MU-«
UJJJJJU. .1 B I I II'I« «Jutrov> remn
LUCiFER
katerega ak«zln.ko> , . j vs.hiaa. prapletena « Im* taetlčelmi aapiKlj.ll «4 ao-»etka d« kt>.T U «ri«m. lajo aavd«l«aem» čltateljT t lM*r-«aal«im razmatn v««j«m r««k kit le«ja. k m« I« *l«<ti očaruj« i« Kiastarua.ija I zor"! pc«»ene4c«j. tak«, t so Čit.telji nertrpti« pnlifc ko.ali vsak« nadaij-vaolg rumsua. ju iztel 1» hi d% biva pr< npravi »Jutra, v Ljubljani
Vsi ki so jra čitaH in oni. ki niso imel te prilike, naj si s« takoj n a r o č e u domače knjižnica tali zabavati Vas M nore nobena knjisa!
Vezana stan. ... m BI« B rotirana pa . . 48 Mt
Jo** Keršmanc:
Žerntev di^karja Luke
i.
Tisti večer sva sedela sama v kremi, moj prijatelj dimnikar Luka Civha in jaz.
»Zagrni okno, Marta!« je rekel Luka debeli natakarici in udaril s prazno ste« kienic* po mizi. «Pa še en liter ga boš prinesla, tistega cekinastega, ki se tako lepo sveti!»
Potem se je nagnil k meni:
«Veš, ®b zagrnjenem oknu in tistem eekinastem vinu mi je duh tako nekako prožen in čil, čudovito spočit in lahek is tako lepo se da pripovedovati... Bič se ni treba truditi... jezik se kar sam vrti v čeljustih... In, brate — ne« ■kaj imenitnega ti moram nocoj še po« vedati! Ali uganeš, kaj se mi je danes pripetilo?«
Debelo sem ga pogledal in se mu za« emeial v obraz.
ffPa ne da bi bi! pri svojem dimnikar« skem poslu podrl kakšen dimnik, pri« jatelj dimnikar?®
Še bolj debelo me je pogledal Luka Civha sam in se ni mogel načuditi.
«Ampak, človek krščanski — ti si čarovnik, če ne celo prerok!« je besno zasopihal proti meni. «Kdaj si mi po« gleda! tako globoko v dušo, da si videl ■v njej stvari, ki so skrite tujim očem? Res ie, dimnik sem podrl, toda dimnik posebne vrste, in na poseben način sem ga podrl...»
«No, kaj?«
«Oženil se bom!»
Planil sem pokonci in stresel Luko za ramo.
d.uka, ti se šališ?...«
Niegov pogled pa je ostal miren m
«Nič se ne šalim .. res se bom oženil, fe ta mesec bo poroka! Zaljubljen sem tako. da bi niej na čast pisal pesmi, če bi iih znal. Ti, ki si preživel že toliko ljubezni, veš, kaj se pravi ljubiti. Lju« biti se nravi noreti...»
«In če nihče druf? na svetu, ti, Luka Civha, ti sedai noriš!«
Natočil si ie kozarec in izpil do dna.
«Da boš odrešen od hudega pože'je* nja in različnih izkušnjav, ti povem, kie imam nevesto. Tam ^v predmestju živi naiačeva'ec Jernej Šemoajs, vdo« vec s svojo hčerko Kunigundo, ki je prav za'a punca. Ne niega, nagačevalca, in ne nje, lepe Kunigunde, nisem po> znal do Jd."nes. Slučajno pa sem bil da= res dimnikarskim potom (kakor urad« nik: službenim potom) v predmestju. Mnoao dimnikov sem bil že osnažil, marsikateremu dekletu sem bistro po« gledal v oči, črn in saiast kakor sem bil, ko se mi ustavi pog^d na nizki, a
lični hišici z velikim napisom nad vež« nimi vrati: «Jernej Šempajs. nagačeva« lec.» Da je na svetu ta pokiic — nagas čevalstvo — tudi tega nisem vedel vse do današnjega dne. Iz radovednosti stopim v hišo; potrkam, čakam ... zo« pe: potrkam ... No vendar! Vrata se odpro in ljubek dekliški obrazek se mi t nasmehi ja v pozdrav: «Kaj bi pa radi?«
Jaz pa, kakor od svetega duha razsvet« i Ijen: «1, koga drugega če ne tebe, ti srček moj!« Požugala mi je s prstom: «Od kdaj se pa imava midva rada, grdavž ti črna?« Jaz pa: «Od danes in od vekomaj!« A ona: «Hajd brž v dim« : nik, mrcina sajasta!« In res sem počasi lezel s svojo črno ropotijo v dimnik in ga čistil tako temeljito, da so frčale saje i n3 vse strani. Ona je bežala iz kuhinje. ' Klical sem ji iz dimnika: «Nikar tako bežati, golobčekl« Odgovorila mi je smehljaje: «Saj moram, ko pa tako raz« saja v dimniku hudiček mo.i črni!« — j Tistikrat so zahreščala sosednja vrata. «Kunigundal Pojdi pogledat, kako je lepo! Tistega divjega petelina sem pravkar nagačil!« Bil ie njen oče, naga«
čevalec Jernej Šempajs.--Ko sem
se nekai trenotkov pozneje izkobacal iz dimnika, je bila kuhinja prazna. To ugodno priliko sem urno izrabil: poto« pil sem svojo sajasto glavo v škaf vode in se hitel umivati. Čez tri minute je bil moj obraz bel kakor sneg. Takrat so zašumeli v veži koraki, nagli, skočni, plešoči dekliški koraki; tako hodijo, skakljajo samo device. Bila je ona, Kunigunda: polna in gibka, prsi visoke in napete, boke močne in široke... ah, brate, ni ga peresa na tem širnem svetu, ni ga, ki bi bilo zmožno popisati vse zapeljivosti, vse sladke čare moje lepe Kunigundšcc, angelčka mojega, moje mehke golobičice... ni ga takega pere« sa na tej zemeljski obli, rečem ti še enkrat, da mi boš rajši verjel. . Tako sva si stala naenkrat nasproti, telo ob telesu, cbraz do obraza. Njena lica so bila zardel, vroča, omamen vonj se je širil iz g'obelice nienih ponosnih polnih prsi, od" njenih golih rok, od vsega nje« nega zapeljivolepega dekliškega te.esa. Gledala me je z razprtimi, jasnimi, iz« prašujočimi očmi... a tudi iaz sem njo gledal, g'edsl, 'n kolikor dali sem jo g'edai tem lepša se mi je zdela, tem zapeljivejša, tem vabljiveiša... Rek'a mi je: «A'i ste že končali?... Pa je res to moj črni hudiček?« — A jaz: <rGosnodična Kunigunda...» In sam ne vem, kako se je vse to tako hitro iz« vrši'o; ko sem odnrl oči, sem videl nje« ne gole roke ovite okrog mojega vratu, moie ustne so počiva'e na nienih ust. nah njene vroče erudi so drhtete na moiih prsih... in biižina njenega telesa me je docela opijanila... Šele v sobi sem se zavedel; sedel sem za mizo. nred menoj ie stala steklenica črnega da'ma«
tinskega vina, na krožniku narezana gnjat in kos dišečega belega kruha, ob moji strani pa je slonela na moji rami ona, Kunigunda; oče Jernej Šempajs pa je nagačeval na sredi sobe lepobleščečo šojo in med delom nekaj sam zase momljal. Pil sem m jedel, potem sem pa šel; spremila me je do praga in še dalje; šla je z menoj celo do konca tiste ulice, tam sva dolgo časa stala in se poslavljala, obema nama je bilo hu« do... gledala sva se zopet in zopet in si stiskala roke... In tako«le sva se po« slavila: Ona: cSamo tebe ali pa nobe« nega!« Jaz: »tSamo tebe ali pa nobene!«
—	Za jutri zvečer sva se pa zmenila, da greva skupaj na sprehod; majnik je zdaj, najlepši čas. vse hiti ven v naravo
—	zakaj bi se še midva nekoliko ne sprehodila po cvetočih lokah in svežih gajih?!... Poj brate, zdaj, ko tudi me« ni sije zvezda ljubezni, se počutim mla« dega in čilega, kakor sam solnčni bog! Ni, trči z menoj, na moje zdravje in na zdravje moje neveste Kunigunde!«
Visoko je dvignil kozarec in trčil z menoj, v očeh pa se mu je vlažno za« svetilo.
«Samo da se mi ne pričneš navsezad« nje še jokati, trubadur Luka!« sem mu požugal s prstom.
Nasmehnil se ie trudno.
»tLiubezen, ljubezen... to je huda stvar... Kdo me bo ozdravil?«
«Ona,» sem se pošalil.
aKunigunda, tvoja nevesta!«
Hinoma se mu je obraz razjasnil.
«Da, dž, ona me bo ozdravi'a... sa« mo ona... prav si povedal... Ker ona je ljubezen sama in nič drurtega ...»
Opolnoči, ko sva se sladkoginjena vračala iz krčme, sva se posivila in se razšla vsak proti svojemu domu. II.
Mesec dni in še več je preteklo, da nisem vide! svoiega prijatelja dimni« karja Luke Civhe; imel je svoje o-irav« ke, jaz pa svoja pota. ki so me večkrat za več dni zadrževala zunaj mesta, zdaj na deželi, zdaj globoko doli ob sinjem Jadranskem morju. Zato sem bil to'iko bolj vesel, ko sva se milo« toplega poletnega večera zopet sešla v krčmi.
Prva beseda, ki mi je sama od sebe, kakor zrel sad z drevesa, padla z jezi« ka, ie bila:
«Kaj je ra s tvojo nevesto? Ah sta se že vze'a?»
Luka Civha pa mi ni odgovoril na vprašanje, kakor b: se bilo spodnbi'o, fimnak je samo svoj sto! primaknil bli« že k meni in mi šepnil na uho:
«Pst! Psssst!...»
Potem je široko zamahnil z roko m se lokavo namuznil:
cAmnak veš, denarja nima, to je!« Pomc^čal je, nato pa je zabobnal s prsti po mizi:
1 «In prav nič ga nima ... nič in nič... reva jc taka, da se bogu usmili... Da bi ga imela samo nekaj, ampak... nič in nič ...»
Izpil je v hlastnem požirku kozarec vina, si prižgal cigareto in si segel z razkrečenimi prsti v svoje bujne lase. ki so mu v širokih kodrih lili na čelo. Sijaj njegovih, vame uprtih oči je po« stal skrivnostno zelenkast; košati brki so se mu gibali, kakor da so oživeli, obrvi so se mu namršile.
«Vidiš, tako je!« je lopnil s pestjo po mizi. «In tista hišica z napisom .Jernej Šempais, nagačevalec' ni last njenega očeta, kakor sem misli! od začetka. Kaj šel Samo stanujeta tamkaj... Stari pri tistem svojem znamenitem opravilu se« veda ne zas'uži kdovekaj (samo tupa« tam nagači kakšneoa smešnega spaka, da ni nikomur podobno, še najmanj pa tisti živali, katero je nagačil) — ona pa, Kunigunda, cinca semintja po veži in razbija z lonci po ognjišču v kuhinji, da ji ni preveč dolgčas ...»
Srd in zloba sta govorila iz njega. Nisem mogel drugače, da sem ga pre« kinil.
«To mi povej, Luka. kar sem te vpra« šal: ali sta se vzela ali se nista?«
Dimnikar Luka Civha je pa, kakor da me ni s'išal, pripovedova! dalje, o čemer se je bil namenil, da mi mora po« vedati in se pred menoj docela razgalitj.
«Rad jo pa Ic imam, in še prav moč« no jo imam rad!« je zamahnil z obema rokama nad mizo, da so se muhe pre« strašene razkropile križem sobe in da se je polnoboka naksrica Marta nebo« te zganila ob bližnii mizi. kjer je pi« sala svojemu Ijubčku dolgo in vseh s'adkosti polno pismo: kdaj da naj pri« de k njei. ko bo čisto sama gori v pod« strešni izbi, kod da naj sc v copatah priplazi, da ga ne bosta slišala gospo« dar in gospodinja, in kako da naj milo zamijavka, namesto da bi io poklical po imenu, po čimer bo spoznala, da mijavka zares on in ne mačka in da bo hitela brž odpirat kamrico, hitela mu brž v naročje, vsa vroča in njegove lju« bežni željna...
«Rad jo imam. Kunigundo, kakor ni« kogar na svetu!« je ponovil še enkrat Luka Civha in mlasknil z jezikom. «Še tisti večer, ko sem se prvič napotil ž njo na snrehod, sem užival vso srečo mlade ljubezni. Ah. brate, kako znajo nekatere ženske liubiti!... Šla sva iz testa skozi tisti široki park, potem po drevoredu navzgor h nato po stezi v senčnati gaj. Saj poznaš tisti gaj! Pro« stran je in lep, nalašč k*kor za mlade zaliub'jence ustvarjen .. Kunigunda je imela s seboj take buWicc. " katerih so tiskane zaljubljene pesmice, bukvicc z zlato obrezo in rdečim trakom, kate« rega je nategnila, kadarkoli je hoteia brati v bukvicah... Tiste bukvice je
tiščala pod pazduho, v levi roki pa je
nosiia veliko, bingljajočo pompaduro, iz kater je kukal vrat debelušne stekle, niče, napolnjene z žlahtnim dalrnstin« cem; razen vina pa jc bila v pompaduri tudi še precejšnja množina piškotov, par kosov torte in tistega priljubljene* ga ženskega drobiža: bonbonov, ro2i» "čev, dateljnov. sladkih fig in tistega miečnatega sladkorja, po katerem bi mi bilo postalo kmalu slabo, ko mi ga je vsu'.a celo pest v u;ta. Sedela sva na klopici, tesnoobjeta, šepetajoča, lice ob licu, ustnice na ustnicah, srce ob srcu.. Vroče mi jc postajalo, znoj mi je stopil na čelo... Pomisli: polne, vroče dekli« ške grudi so sopie na mojih prsih, ka« kor dvoje gorečih golobov ... Strastno sem jo pričel poljubljati: na vrat, na tilnik, na ušesa, na grudi, na gole lakti. Hipoma je odskočiia in sc rezko za« smejala, popravljaje si zmečkano krilo. Pomirii sem jo; sedla je nazaj k meni in moral sem se lotiti dalmatinca in piškotov. Pii sem in jedel in še bolj vroče mi je postalo. Pa tudi ona je bila vsa 'rdeča in razpaljena v obraz; mo» rala mi je nastaviti usta, da sem ji izlil v grlo nekaj sladkega vinčka... prej nisem odnehal. Ko je posiial mesec, je potegnila za tisti rdeči trak in bukvice so se odprle, kakor da bi jih bil podolž preseka' s sekiro. «Zdaj bom pa bra'a — poslušaj, Lukec!« mi je rekla in pri« čela brati iz bukvic prav močno lepo in zaljubljeno pesmico, kakor da jo je bil kdo nalašč zame spisal. ^Kunigunda, Kunigundica moja sladka!« sem šenetat in jo strastno poljubljal na ustnice. Dolgo je sijal mesec, dolgo je brata Ku« nigunda. Ko so vijoličaste sence legic na naju in se je mesec skril za hribom, sem vztrepetai kakor omamljen; Kuni« gunda je drhtela ob meni z napolzaprti« mi očmi, vsa sladka in topla ... Samo šepet njenih ustnic sem čul: <rLuka, moj Lukec!...« In jaz sem ji oddovarja!, tudi šepetaje, ves trepetajoč: «Kunigun« da, Kunigundica moja!...» Sam ne ve:n. kako in kaj sva zapustila klopico in se nanotila v notranjost gaja. tja kjer gostoli slavec; tam je bilo goščavje, tla mehka, mahovita, z visoko praprotjo porastla; in tudi ne vem, kdaj sva se vrnila iz gaja proti domu. Danilo se je že menda in zeio sem bil truden! tudi Kunigunda se je v ©potekajočimi ko« reki zibala ob meni... Rečem ti, brate, tisto noč sem prvič okusil vso slast, ki jo zamore dati ljubeča ženska moške« mu, in pijan sem bil od samega razko*« ja... Kakor ona, Kunigunda, — tako ne zna ljubiti nobena druga ženska na svetu! Strastna in sladka je njena lju« bežen, kakor da bi se človek potopil v paradiž . . .»	(Dalie sledi.)
po najnižllh cenah
v vseh barvah D14-— svileni flor D 19. 24'-„ ia D 32. 33. 44 svilene	D 36*-
Ogfefte si Reko-vosi blaga!
A. 3inkowec nas!. IC. Soss
205>a in
218?-«
išče samostojen samski trgovec, za takoj ali najkasneje do mescca septembra v prometnem kraju na Štajerskem ali Kraniskrm. Ponudbe na uoravo .Jutra" pod „Zmožen-396".

rvsi
—' ■»»«' ..-V v,.
Zahvala.
Vsem, ki so se nas spomnili fn spremili k večnemu počitku našega očeta,
se iz srca zahvaljujem.
Dr. Iran L ah.
Ljubljana, 28. aprila 1925.
2447-«
n
Brej poMbttga obveatlla
i
i
Zapustil nas je naš preljubljeni sin in brat
Prokop Vuga
dijak III. letnika Srednie tehnifke šole v Ljubljani.
Pogreb repozabiera pokojnika se vrši v četrtek, dne 30 t. m. ob 18. url iz hiše žalosti. Spodnja Hruška 40 na pokopa-l.šče k Božjemu groba v Šiepanji vasi pri L|ubljaaL Piosimu tihega sočutja.
H ušlo i, dne 29. aprila 1925. Žalujoči i Raf-el in Justina Vuga, starši, Odon in Valerija brat in sestra.
V soboto, dne ""ia se bode na javni dražbi razprrda-j*!o vse v mod stovsko stroko soada!o?e b'?e" korknrrne ma e Ernst Stflc*l, Kongresni tg 2, n sicer: razrv klobuki, slamniki, nakit in oprema.
Konkurzni upravitelj.
243-2-a
Mi«orKns
M Itn! hote! Rolisn
l. epo, čisto uredjene sobe. I. razredna obskrba 1
' Perivoi-restauran; - Terasa. Pen^lon sa sfa:;or, 80 Din dnevn« Do zadn>ega m-ja piimalu se gosti 1 bez naručbe! Preroruča se A. Beranek, vias'nik
199-1
2014-1
K^nESPBmmEMT
s jjerfektnim znanjem slovenščine in erbohrvasfiine se sprejme t^iioj. — Ponudbe z navedbo o!a5a na Rudolf Kcmauep, SJra*ograd«Meža
D® 3. orseia 192S
prodajamo Crepe c!e ch:ne
dosedanja cena Din 125"-
dosedsn s cena Din 175"- " u It3 ~ €repe georgoSte za n
dosed.mi' cena Din 1"0"— J iJJ
H- KENSa, Igrana. t!3 17.
Dobro
upeSfana
s krasnim senčra'im vrtom, ke?-1 iščem, vrtom za zelenjavo, primernim gospodarskim poslopjem in gostilniško opravo s tako šnjim stanovaniem na prometnem prostoru v bi žini vojašnice v večjem mestu Sloveniie, se prodi pod ugodno ceno. Ponudbe na unrav.
Jutra pod „Gostilna St. 100"
Nova knjiga!
Hona knjiga!
ttzmm DR. IVAN LAH: mmm
Knjiga spominov
Ječe — jifoja pot — Baa 1914
Brošira nizvod stane Din 35-— vezan v celo platno „ 45-— po pošti D;n 2-— več. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubliana, Prešernova ul. 54, nasproti glavne pošte.
Nova knjiga I n
Nova knjiga:
HPBB1'" ■■■■BSMaBKHKžBBSESKSSai
SUpsiekarssa banka
iugoslnvansklh hranilnic
Ertol«rt Olpelckcrn.
u L:ub!|2ni
(prej Kranjska deželna banka)
letalo
na
izvršuje vse bančne posie tn transakcije
Sprejema vloge na hranilne knjiilce in tekači račun proti na]« ugodnejšemu obrestovariju
ter daje esaltourstne kredite In predujme. Bakup In prociaia vaiut in deviz.
P.
LJUBLJANA. Rimska t. II
ST0EWER
ftivclni t.rcjl
n iivilje, krojač« r. .evljarje ter za vsak tem.' 1' eden »i nab.v »ite uroj, oglejte ti io Izredno«! pri tvrdki
Lut«. Baraga
Ljubljane
šelsnbursata ulice
Brezplačen pou!;
15-letna garancija
___ ___15- al
....................................

bdrfrcnnncrr.
Ff
Potrtim srcem l*vl;amo vsem »"rodn kem, rrja-tel|fm in znancem pretufno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče. stric in tast, gospod
Anton Kosmat
delovodja v psko n
danes ob pol 7. url d op. po kratki mučni bolezni, previden i tolažili sv. vere, preminul.
Pjereh predragrg«, nepozabn' ga bo v četrtek, 30. apiila 1925 ob 17. (5.) uri iz hiše alovanja.
Koroška Bcia, dne 28. april« 1925-
Žalnloč! ostali.
ucaaoannrimi i juuuui-i!:
Kdor rad clta lepo navesti, naj naroči priljubljene
romane Jutra"
Do srdai so l?šli sledeči: Romsn po uttnlh, pUanih In tltkuiih virih
Pater Ka:eian
C*n« braL Din 3»- v«. Din 40- po poitl 2 Din vei
Tigrov! jebje
Cen« broi Din 30.-. v«. O n 40-po poiU 2-— DI« več.
J t AN D t LA HlRh.
ILucifen
Fantastičen roman v VI. de lh. Ce-i V.ro§. D'n 45•-veziine Din M.-, p« p.iti Din 2-— ved.
FERbAL CUENDAS.
Valiki SnkvIzttoT*
rrnJo<HnsVI ro-nan lir	S-an-^Ve l-kvirlcl!e
Cera DI«S9'—, vez B> 40—, po »eftt Din 2"—več.
HARRV SHEfF.
Hči pa seža
7-ndovlniVi inn, kl e.riiuie t!-voljeno,t In rrnravno Jirllen e oa««^ Ale*«anitri VI, »'fr1-ve-« • "« Tezari. In hf«rk« Lukr-ci;e B rude ■•oilra.e Di« 30-—, vezan« D.« 4pe peiti Dia 2 — reč.
CLAUDE FARRERE:
G u s a r i i
7rn4ovin»VI r>!.«n I« fl*1'»ni« -o vlilh rop.H-v v xvn «to'et'H. Cena br»i. I !. -'>—. iczana Din Xr—. p« po^t! »in
FR HELLER. Biafs^a va!ike»»a volvoda
Roman. Broi. Din 15.-. ver. »i« 25--. po po«i Di« 2"— veC
FR HELLER.
Pr god* gospoda Collina
Šaljiv .etekt vtki roma« ii velikega rtu. Cen« Din 10-. te pMti Din 7 vec.
Knii^ se r.«ro;a:o pri vtsvpMM-a
Pr.Ssrsicvi Uilca C4.
^ v^Lja&IJac:.