OSREDNJA KNJIŽNICA E CELJE ■H- '• Sixviiyj ttiqovwb I, številka 11, 26. maj 2000 Cena 269,00 SIT N J E S A V I N J S K I ČASOPIS f n k«Of j1 v 25 LET OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE MOZI DOBRA BERA LETOŠNJIH MOZIRJANI NA OBISKU PRI PREDSEDNIKU MILAIsl KNAUF PROGRAM V zadružnih poslovalnicah rialom Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. * GRADBENI MATERIAL MODUL BLOK, STRAŠNA KRITINA'(BRAMAC, TONpÄCH KRITINA.,.)'' CEMENT 50/1.^/.789 SIT, \ / Af^NO SIT -VELIKA IZBIRA PRANIH BETONSKIH PLOŠČ RAZNl.H BARV - GRANITOGREZ PLOŠČICE 33 X 33...................1 ................1.690 SIT m2 - KOPALNIŠKE PLC VELIKA IZBIRA PREMAZOV IN ZAŠČITNIH SREDSTEV PROIZVAJALCEV JUPOL. BELINKA, SADOLIN, HELIOS, - NOVO BARVE IN LAZURE EVROPSKO PRIZNANEGA PROIZVAJALCA BONDEX *******************************************************************************1 :....................................... ..1.995 SIT m2 V ŽELEZNINI GORNJI GRAD tel. 843-016, IN BLAGOVNICA UUBNO tel.: 841-020 SE: VELIKA IZBVIRA TALNIH OBLOG (ITISON, PVOJALNE OBLOGE, TEKAČ IN PREPROGE...) PRIPOROČAMO: 1. IZLETE V JUNIJU 24.-25.6. VERONA - GARDSKI ŽIVALSKI VRT 18.600,00 SIT 23.6. tri dni Renski slapovi (ŠVICA) cvetlični otok Mainau (NEMČIJA) Innsbruck, Kitzbühl (AVSTRIJA) 31.000,00 IIV 2. VIKEND NA OTOČCU Program: graščakov sprejem z dobrodošlico in predstavitev Otočca * namestitev v 1/2 in 1/1 sobah (hotel, motel, bungalov)* 2x polpenzion * voden trekking izlet * neomejena uporaba savne, fitnessa in masažnega bazena * neomejeno kopanje v šmarjeških Toplicah * prost vstop v casino in discpteko 'Ifceng: od 9.000 SIT ?ČIJE;ZiS 69.000 SIT ^*CeJli^vl|^uč|iJ^ hotel CAnS, polpenzic letalski prevoz Odhodi: 11., 22., 29.6.2000 I ^ /liihk-k/rfiiiijAk! V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju kJ ¥ Ml/ Tel. 83-90-810, faks 83-90-811 POSLOVNA KARTICA LB Eurocard Zakaj poslovna kartica LB Eurocard? Ker omogoča preprostejši način plačevanja z denarjem podjetja. Ker lahko z njo plačujete in dvigujete gotovino doma in v tujini, na ustrezno označenih mestih - z nalepko EC/MC. Ker podjetje poravnava svoje obveznosti le enkrat na mesec. Ker se z njo včlanite v E.C.I. klub, ki vam ponuja različne ugodnosti in popuste. Za vse informacije smo Vam na voljo v Sektorju plačilnega prometa, telefon št. 8995 228 - Ivica Dolenc. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke OSREDNJA 'KNJIŽNICA TRETJA STRAN S ISSN 0351-8140 Leto XXXH, št. 11,26. maj 2000 Izhaja vsak drugi petek > v' Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje IzdqjateU: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/83-90790, telefon in faks: 063/83-90791, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik >X> Stalni sodelavci: Bdi Mavrič-Savihjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem j Benj amin Kaigir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka. Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja Kladnik, Franjo Pukart, Milena: Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove :■ . ■ Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tržete: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063 Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska česta 4,3331 Nazarje Telefon: 063/8390 790 Telefon in faks: 063/83 90-791 Tomaž Pajk savinjske.novice@siol.net Internet: ; http//:www.savii\j;novioe-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje , ' . ' , \ Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne Bičamo. idržujemo si prakipo krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ' \ Odpovedi sp: polletje. V tednu, ki se počasi bliža svojemu koncu, so bili najbolj praznično razpoloženi zgornjesavinjski obrtniki. Območna obrtna zbornica Mozirje v teh dneh namreč praznuje 25-letnico delovanja in to naj bi bil dovoljpomemben razlog, da bi se njeni člani ozrli nazaj vpreteklostterpretehtali, koliko so v tem času v okviru skupne organizacije uspeli postoriti. Marsikaj je bilo postorjenega, to nedvomno drži, drži pa tudi ugotovitev, da ima danes marsikateri izmed obrtnikov stanovsko organizacijo kot »nebodi-jotreba«, za katero je treba vsak mesec plačevati članarino. Situacija je bilapopolnoma drugačna pred 25 leti, koje skupina zanesenjakov iz vrst obrtnikov ustanavljala obrtno društvo oziroma združenje. Njim so se v kasnejših letihpridružili tudi ostali obrtniki. In ne brez razloga, kajti v osemdesetih letih so imeli obrtniki v izvršnem svetu takratne občine Mozirje svojegapredstavnika in so lahko neposredno sodelovalipri ključnih odločitvah na lokalnem nivoju. Nesmemopozabiti, da seje v tistem času na tem nivoju oblikovala tudi davčna politika! Danes so prekleto redki obrtniki, kise jim je uspelo na lokalnih volitvah uvrstiti v občinski svet. Njihov položaj je torej (gledano objektivno) slabši, kot je bil v prejšnjem političnem sistemu, čeprav drži, da so jih v socializmupolitični veljaki lahko zajebavali vsakokrat, ko so si vzeli čas. Pa so obrtniki vendarle preživeli tiste sive čase in dočakali leto 2000, ko država terja od njih ažurno plačevanje davščin, po drugi stranipa odklanja vzpostavitev finančne discipline. Pri tem se sklicuje napravno ureditev v državah Evropske unije, kar je mogoče razumeti, toda v prehodnem obdobju bi morali nekoliko drugače poskrbeti za majhne gospodarske subjekte, saj jih bo v nasprotnem primeru vzel hudič. Malo gospodarstvo in s tem tudi obrtništvo je v Zgornji Savinjski dolini v obdobju stagnacije. Ni povpraševanja po poslovnih prostorih, ni interesa za zaposlovanje novih delavcev, ni samozaposlovanja brezposlenih oseb, skratka -podjetniški zagon iz sredine devetdesetih let je uplahnil. Kaj storiti? Morda je kakšen odgovor na to vprašanje dala včerajšnja okrogla miza o problematiki in možnostih razvoja malega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini, kije bila v Nazarjah. A več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic... C"J‘ SXxX'X'-X Xxnx> \ AW\ 4 i/urtT N,V\ IZ VSEBINE: Območna obrtna zbornica Mozirje: Od združenja do zbornice....... Predstavitev ukrepov APZ v Nazarjah: Večina podjetnikov zaposluje samo sebe...6 Zgornja Savinjska dolina: Vladavina prava ali anarhije?..............7 Občina Mozirje: Na obisku pri predsedniku Milanu Kučanu..........8 Bočna: , \ * ' Vrtec in ena učenka...8 PD Ljubno: Spominski pohod na Travnik................9 TD Rečica ob Savinji: Najboljši želodec ima Obcir iz Podvolovljeka...... 10 POD Nazarje: Izobraževanje in strokovnost sta prva..... 11 Dom Nine Pokorn Grmovje: “Občudovanja vredno spoštovanje drugačnosti” ................ Ivan Ermenc iz Nove Štifte: 16 Kot “furman” z lesom do Nazarij.....;.........17 Zgodovina in narodopisje: Zadnji stotak .......20 Zavod za gozdove: Teden gozdov 22 Lokostrelstvo: Zemljakova in Osep na evropsko prvenstvo ...... 27 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Udeleženci pohoda na Travniku (foto: Pepi Marovt) Zgoraj desno: Otvoritev fotografij Matevža Lenarčiča (foto: Lojze Ojstršek) Zgoraj levo: Razvitje novega prapora PGD Nova Štifta (foto: Savinjčan) Spodaj desno: Dobitnika zlatega priznanja za zgornjesavinjski želodec (foto: BK) Območna obrtna zbornica Mozirje Od združenja do zbornice Območna obrtna zbornica Mozirje v teh dneh praznuje 25-letnico svojega obstoja. V ta namen so pripravili niz prireditev, ki so se pričele v torek s cehovskim večerom in predstavitvijo zbornika, nadaljevale v sredo s srečanjem upokojenih obrtnikov, osrednji del pa se je zgodil včeraj, ko je bila v Nazarjah najprej okrogla miza o problematiki in možnostih razvoja malega gospodarstva, nato pa še slavnostna akademija s podelitvijo priznanj in modna revija. Člani OOZ Mozirje bodo praznovanje sklenili jutri z obrtnim plesom v hotelu Štorman na Venišah. Pobude za formalno povezovanje obrtnikov v takratni občini Mozirje so se pojavile v letu 1974, vendar je bil njihov odziv zaradi nezaupanja precej skromen. Kljub temu je skupina obrtnikov 10. junija 1975 ustanovila obrtno združenje in nadaljevala s prepričevanjem stanovskih kolegov o potrebnosti skupne organizacije, ki bi predstavljala močnejši glas v lokalnem okolju. Prvi predsednik upravnega odbora je bil Vili Marovt. Še istega leta so oblikovali kreditni odbor, v združenju pa so konec leta našteli 76 novih članov, kar dokazuje, da so obrtniki vendarle začeli vstopati v stanovsko organizacijo, čeprav je le-ta delovala na prostovoljni osnovi. V okviru združenja so začeli tudi z družabnimi in športnimi aktivnostmi. Leta 1976 je združenje dobilo prvo poklicno tajnico, zaradi česar je lažje organizacijsko delovalo. Predsedniško funkcijo je še naprej opravljal Vili Marovt. Na predlog pripravljalnega odbora za ureditev Savinjskega gaja se je združenje obrtnikov odzvalo pozitivno in odkupilo staro vodno kovačnico v Ljubiji. V gaju so zgradili primeren objekt, v katerem so uredili staro kovačnico z vsem orodjem in izvirno opremo. V tistem obdobju je bil formiran sklad za izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih, ki je omenjenim delavcem omogočal dopolnilno izobraževanje za potrebe opravljanja svojega dela. Na Zvezi obrtnih združenj v Ljubljani je bil leta 1977 izdelan osnutek pravil za novo organiziranost obrtnikov v Sloveniji. Začele so se priprave na oblikovanje stanovske organizacije po zborničnih načelih, kar naj bi pomenilo tudi obvezno članstvo. Člani mozirskega obrtnega združenja so na območnih zborih po dolini tolmačili novo obliko povezovanja in vabili še nevčlanjene obrtnike k sodelovanju. Na seji skupščine združenja so 16. maja 1979 ustanovili avtoprevozniško in gostinsko sekcijo. Redno so se udeleževali raznih razstav, v širokem obsegu pa so sodelovali tudi na obrtnem sejmu v Celju. Na skupščini združenja so 9- aprila 1980 obravnavali probleme na knjigovodskem področju in sklenili pripraviti vse potrebno za ustanovitev knjigovodskega servisa. Formalno so ga ustanovili leto kasneje, njegovo vodenje pa je prevzel Franc Hren. Da je bila odločitev o ustanovitvi servisa pravilna, so dokazali uporabniki. V prvem letu delovanja jih je bilo 22, že leto kasneje pa 82. Sekcija avtoprevoznikov se je povezala z obrtno zadrugo Avtoprevoz Maribor in 15. julija 1982 je bila v Mozirju ustanovljena njena poslovna enota. V smislu promocije obrtne dejavnosti v dolini se je združenje odločilo pripraviti obrtno razstavo. Postavili so jo v dvorani Partizana v Mozirju, potekala pa je od 28. maja do 4. junija 1983. V času njenega trajanja so poleg otvoritvene svečanosti pripravili še dan kulinarike, komercialni dan, okroglo mizo o problemih obrtništva v občini, skupno sejo izvršilnega odbora združenj a in občinskega izvršnega sveta, regijski posvet zveze obrtnih združenj, sprejem in pogostitevup-okojenih obrtnikov, športne igre ter zaključek razstave v Savinjskem gaju. Kot je v katalogu obrtne razstave napovedal predsednik obrtnega združenja Vili Marovt, so v nadaljevanju stekla intenzivna prizadevanja za lastne poslovne prostore. Prostori v Trogarjevi hiši na mozirskem trgu so namreč postali pretesni, zato je izvršilni odbor imenoval gradbeni odbor. Sprva je bila aktualna zamisel o postavitvi brunarice gornjegrajske Smreke, vendar so se na skupščini leta 1986 odločili za klasično gradnjo. Predsednik izvršilnega odbora je postal Herman Remic. Po nakupu stavbne parcele se je gradnja doma obrtnikov nemudoma pričela. Združenje je kot soinvestitorja uspelo pridobiti Avtoprevoz Maribor, stroške gradnje pa so uspeli znižati tudi z izrednimi prizadevanji gradbenega odbora, ki je nadvse gospodarno ravnal z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Otvoritev novega doma je bila 3. septembra 1987 v sklopu praznika občine Mozirje. Tedaj je bilo v združenje včlanjenih 389 rednih in 88 popoldanskih obrtnikov. Poleg organov upravljanja so delovale avtoprevozniška, gostinska, lesarska in živilska sekcija ter knjigovodski servis. Število obratovalnic je v tistem času upadalo, kar je povzročalo zaskrbljenost za nadaljnji razvoj obrtništva v občini Mozirje. Leta 1988 je bila ustanovljena nabavno-proda-jna zadruga Gaj, ki je dobila svoje poslovne prostore v domu obrtnikov. Obrtniki so v tistem času začeli opozarjati na neustreznost usmerjenega izobraževanja, zaradi katerega je usihalo zanimanje za obrtniške poklice. Poudarjali so, da je izobraževanje preveč teoretično in brez sodelovanja stroke, kar povzroča odklone pri štipenditorjih, med mladimi pa povzroča malodušje, saj ob zaključku šolanja niso dovolj usposobljeni za praktično delo. Leto 1990 je bilo jubilejno. Obrtniki so praznovali 15-letnico obstoja organiziranega delovanja in ob tej priložnosti izdali publikacijo Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini, ki jo je napisal Aleksander Videčnik. Prvega novembra tega leta je Zgornjo Savinjsko dolino prizadela katastrofalna poplava. Močno so bile prizadete tudi številne obrtne obratovalnice. Ob tej naravni nesreči je bila organizirana akcija zbiranja pomoči za prizadete obrtnike, ki je dokazala, da v obrtniški organizaciji solidarnost vendarle ni povsem izumrla. V letu 1991 se je Obrtno združenje Mozirje reorganiziralo v obrtno zbornico. V tem letu sta začeli delovati tudi dve novi sekciji: sekcija frizerjev in sekcija tekstilcev. Leta 1992 je zbornica po pogodbi z odvetnikom Božidarjem Blagov- ičem uvedla brezplačne pravne nasvete za svoje člane, veliko energije pa je bilo usmerjene v prizadevanja za ustanovitev skupnega sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za Zgornjo Savinjsko dolino, ki pa žal ni nikoli zaživel v praksi. Leto 1993 je pomenilo eno od večjih prelomnic tako za obrtno zbornico kot za njene člane. Sprejem zakona o gospodarskih družbah je od vseh obrtnikov zahteval preregistriranje v eno od zakonsko opredeljenih oblik gospodarskih družb. Večina članov zbornice se je odločila za samostojne podjetnike. Sprejem omenjenega zakona je bil tudi razlog za preimenovanje obrtne zbornice v Zgornjesavinjsko obrtno podjetniško zbornico. Ob tem sprejete nove akte zbornice so že prilagodili zakonodaji o lokalni samoupravi, ki je bila v pripravi. Leto 1994 bi moralo biti po statutu zbornice volilno. Ker pa so bile aktivnosti za ustanovitev novih občin še v teku, je skupščina sprejela sklep o podaljšanju mandata takratnim organom do dokončnega oblikovanja novih občin. Veliko aktivnosti v tem obdobju je bilo povezanih s formiranjem obrtnega registra, saj je dal sprejem novega obrtnega zakona zbornici nova pooblastila -izdajo obrtnih dovoljenj. V tem letu je bila ustanovljena nova sekcija elektro kovinarjev. Z obrtnim zakonom, sprejetim leta 1995, so Dobitniki plaket in priznanj ob 25>letnici Območne obrtne zbornice Mozirje: Plakete in priznanja Obrtne zbornice Slovenije: Martin Aubreht - srebrna plaketa Franc Benda - priznanje Jakob Filač - priznanje Plakete in priznanje Območne obrtne zbornice Mozirje: Mirko Cigale - srebrna plaketa Miha Kovač - srebrna plaketa Zlatko Vitanc - srebrna plaketa Boža Jeraj - bronasta plaketa Sandi Klemše - bronasta plaketa Stanko Planovšek - bronasta plaketa Meta Finkšt- priznanje Anita Gole - priznanje Janez Kaker- priznanje Franci Kotnik - priznanje Nevenka Rojs - priznanje Posebna priznanja Območne obrtne zbornice Mozirje: Aleksander Videčnik Obrtna zbornica Slovenije Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Mozirje, Žalec, Šentjur, Šmarje, Velenje Upravna enota Mozirje Sekcija tekstilcev Sekcija frizerjev Športna sekcija obrtniki končno dočakali, da se za opravljanje obrtnih dejavnosti zahteva ustrezna strokovna izobrazba oziroma mojstrski izpit. Pogoji za izvedbo volitev novih organov zbornice so bili izpolnjeni maja tega leta. Zbornica je dobila novega predsednika Franca Bendo, novo vodstvo pa je že na začetku mandata ponovno oživilo športne aktivnosti. Konkurenčnost poslovanja slovenskih obrtnikov je že dalj časa oviralo delo posameznikov, ki dejavnosti niso imeli registrirane, zato je v letu 1996 Obrtna zbornica Slovenije pripravila predlog zakona o delu na črno in ga posredovala v obravnavo državnim organom. To leto je zaznamovala tudi uvedba dualnega sistema izobraževanja, ki so ga obrtniki težko pričakovali. Nov sistem naj bi ponovno uvedel vajence, ki bi s povečanim obsegom praktičnega dela v obratovalnicah pridobili več praktičnega znanja za delo. Prav uvajanje tega zakona in pričakovan sprejem novega zakona o davku na dodano vrednost, ki je bil obrtništvu v osnutku zelo nenaklonjen, sta bila glavna razloga, da je zgornjesavinjska obrtna zbornica na Venišah organizirala srečanje vodstva Obrtne zbornice Slovenije s takratnimi poslanci državnega zbora iz koroške in celjske regije. Leta 1997 je zbornica odigrala ključno vlogo pri ustanovitvi Zgornjesavinjskega podjetniškega centra in mu ponudila poslovne prostore v domu obrtnikov. Ustanovljeni sta bili še dve novi sekciji, in sicer sekcija gradbincev in sekcija upokojenih obrtnikov. Začetek leta 1998 je zaznamovala odmevna modna revija, ki jo je v hotelu Štorman na Venišah s pomočjo frizerjev in zlatarjev organizirala sekcija tekstilcev. V želji, da bi obrtniki končno prišli do sprejemljivih pogojev za pridobitev garancij za najem kreditov ter primernih kreditnih pogojev, je zbornica podpisala soustanoviteljstvo garancijskega sklada pri Regionalnem podjetniškem centru v Celju. Po večletnem premoru se je obrtna zbornica spet predstavila na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v skladu s prakso zadnjih let pa je sodelovala tudi na športnih igrah v sklopu omenjenega sejma. Po zmagah v posameznih športnih disciplinah in tretjem ter drugem mestu v skupnem seštevku je ekipi mozirske zbornice tokrat uspel veliki met, saj je osvojila skupno prvo mesto. Obrtni zakon je narekoval, da se je zbornica v lanskem letu preimenovala v Območno obrtno zbornico Mozirje in sprejela nov znak, ki je v skladu s celostno podobo Obrtne zbornice Slovenije inje poenoten za vse območne obrtne zbornice. Franci Kotnik Elkroj Mozirje Odslej tudi v Velenju Konfekcijsko podjetje Elkroj Mozirje je odslej s svojo prodajalno prisotno tudi v Velenju. To je njihova šesta lastna prodajalna v Sloveniji (v Celju so jo odprli pred dvema mesecema), s katero nadaljujejo začrtano poslovno usmeritev. Kot je na otvoritvi poudarila predsednica uprave Elkroja Marija Vrtačnik, je prodajni program njihovih prodajaln zasnovan tako, da se lahko tako moški kot ženska oblečeta od glave do peta. Na policah so namreč tudi izdelki drugih priznanih slovenskih konfekcionarjev. Dobrodošlico v Velenju je Elkroju izrekel tamkajšnji župan mestne občine Srečko Meh. Izrazil je prepričanje, daje bila odločitev za odprtje prodajalne v velenjskem nakupovalnem centru pravilna, kajti le-ta je iz dneva v dan bolj obiskan in nezasedenih lokalov v njem je vse manj. Ob tej priložnosti so opravili tudi žrebanje nagrad ob zaključku akcije, ki je tekla nekaj zadnjih mesecev. Kupci so ocenjevali Elkrojeve izdelke z ocenami od ena do pet, povprečna ocena pa je bila po besedah komercialnega direktorja Elkroja Leona Pe-košaka med štiri in pet. Nagrade so seveda pripadle le najsrečnejšim, zadovoljni pa so vsi, ki so se odločili za nakup Elkro-jevih izdelkov. Franci Kotnik Elkrojevi prodajalni v Velenju je nazdravil tudi župan Srečko Meh (foto: Lojze Ojsteršek) Predstavitev ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Nazarjah Večina podjetnikov zaposluje samo sebe Posveta o vzpodbudah aktivne politike zaposlovanja, pripravila sta ga Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje Ve- temu razveseljuje podatek, da je nezaposlenost v upadanju, saj se število iskalcev zaposlitve razen na Ljubnem povsod zmanjšuje. ga gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini v stagnaciji. Iz evidence velenjske službe zavoda za zaposlovanje jerazvidno, da jena območju Mozirja na borzi dela prijavljen 801 iskalec službe. V primerjavi z lanskim letom se je nezaposlenost zmanjšala za 8,8 odstotka. Med iskalci zaposlitve prevladujejo stečajniki, trajno presežni delavci in osebe nad 50 let starosti. Po besedah Srdana Arzenška, direktorja območne službe, imajo najvišjo stopnjo nezaposlenosti v Lučah (17,1 odstotka), sledi Solčava (16,9 odstotka) in Gornji Grad (14,6 odstotka). Skrbi predvsem podatek, da se za samozaposlovanje odloča vedno manj iskalcev zaposlitve. Leta 1996 se je na tak način zaposlilo 30 ljudi, lani samo šest. Vzroki so predvsem v končani tranziciji in premajhnih vzpodbudah zavoda za zaposlovanje, predvsem pa bank, je menil Arzenšek. Enakega mnenja je bil tudi Franc Benda, predsednik obrtne zbornice iz Mozirja. Vzpodbude so dobre, vendar je potrebna konkretna finančna pomoč. Zgornjesavinjski podjetniki se povezujejo s tujimi bankami, slovenske so menda za domače podjetnike nedosegljive. Brez poceni kapitala pa je razmišljanje o zaposlovanju, o samozaposlovanju pa še bolj, nerealno. Dejstvo je, je dejal Benda, da je po zagonu v preteklih letih področje drobne- Srdan Arzenšek: “Za samozaposlovanje se odloča vedno manj brezposelnih.” (foto: CS) Velenjska območna služba za zaposlovanje poskuša preko programov zaposlovanja, izobraževanja in informiranja vzpodbujati tako iskalce zaposlitve kot delodajalce; njim je bil posvet namenjen, kot je bilo slišati, jeza slabo udeležbo vzrok v neugodnem času, saj so podjetniki v zgodnjem popoldanskem času polno zaposleni. Na območju upravne enote Mozirje je po najnovejših podatkih 667 samostojnih podjetnikov, ki imajo zaposlenih samo 67 delavcev. Gre torej pretežno za samozaposlitve, velenjska služba pa poskuša poiskati delo določenim kadrom tudi preko štipendiranja. Mnenje Roberta Rajšterja, vodje oddelka za poklicno orientacijo in štipendiranje, je, da bi zavod lažje skrbel za financiranje kadrov med šolanjem s skupnim razpisom kadrovskih štipendij. Njihovo znižanje je namreč občutno; lani niso razpisali niti ene, v novem šolskem letu naj bi štipendirali šest učencev za poklic natakarja in enega za oblikovalca kovin. Gotovo je problem tudi v nezavidljivem položaju številnih podjetij - gotovo pa je, da se odnos do zaposlenih in delovnih mest spreminja. Tudi nezaposleni niso več tako zaščiteni kot so bili nekoč. Savinjčan Hypo Alpe Adria banka d.d. Poslovna enota sedaj tudi v Celju Hypo Alpe Adria banka d.d. je dobila dovoljenje za poslovanje s strani Banke Slovenije decembra 1998. Kot delniška družba je bila registrirana 31. marca lani. S tem je Hypo Alpe-Adria-Bank AG iz Celovca uresničila svojo poslovno strategijo, ki jo je začela izvajati že v letu 1992, ko je svoje delovanje z avstrijske Koroške razširila tudi na sosednje države. Najprej je ustanovila banko v Italiji, nato na Hrvaškem in nazadnje še v Sloveniji. Hypo Alpe Adria banka je začela s poslovanjem sredi lanskega junija in je do konca leta 1999 dose- Celjska poslovna enota Hypo Alpe Adria banke ima svoje poslovne prostore na Ljubljanski cesti (foto: KF) gla vse zastavljene cilje, nekatere kot na primer obseg depozitov pa je celo presegla. To kaže na veliko zaupanje strank, ki ga banka upravičuje z zanesljivimi storitvami in sposobnostjo hitrega odločanja. Poslovno leto 2000 bo v Hypo Alpe Adria banki zaznamovano z utrjevanjem položaja na trgu, konsolidacijo obstoječega poslovanja, povečanjem tržnih aktivnosti, razvojem elektronskega bančništva, uvajanjem novih bančnih storitev, opravljanjem plačilnega prometa za pravne osebe in odpiranjem novih poslovnih enot. Prva izmed slednjih je poslovna enota v Celju, ki ima svoje prostore v novi garažni hiši na Ljubljanski cesti. Njen direktor Robert Čehovin seje minuli teden mudil na obisku na sedežu Območne obrtne zbornice Mozirje, kjer je predstavil osnovna izhodišča za poslovno sodelovanje s subjekti malega gospodarstva iz Zgornje Savinjske doline. Čehovin je omenil pozitivne izkušnje z delovanjem Hypo Leasinga, ki je v Sloveniji prisoten že od leta 1993 in ima kar 3 5-odstotni tržni delež. Hypo Alpe Adria banka deluje seveda povsem samostojno in si bo v skladu z začrtano poslovno politiko prizadevala pokriti celoten spekter bančnih storitev za obrtnike in podjetnike. V sodelovanju z Zgornjesavinjskim podjetniškim centrom bo Hypo Alpe Adria banka jeseni v Zgornji Savinjski dolini pripravila predstavitev svoje ponudbe, vključno z elektronskim bančništvom, ki postaja vsak dan bolj aktualno tudi za male gospodarske subjekte. Franci Kotnik Zgornja Savinjska dolina Vladavina prava ali anarhije? Na področju Upravne enote Mozirje je registriranih 132 avtoprevoznikov, njihov vozni park pa obsega približno 1200 voz- il. Podatek, da ima gradbeno dovoljenje za parkirni prostor samo eden izmed njih, je dovolj zgovoren, še bolj pa, da morajo po pravilniku o parkiriščih, zakona o prevozih v cestnem prometu, do 11.6.2001, ko poteče petletni moratorij, dovoljenje oziroma pogodbo z lastnikom gradbenega dovoljenja imeti vsi imetniki licenc. Časa za pridobitev ustreznega parkirišča torej zmanjkuje - ta pa je temeljni pogoj za ohranitev oziroma pridobitev licence. Načelnik upravne enote Darko Re-penšek opozarja, da bi morale občine v tem času zagotoviti ustrezne prostorske plane, kar se, po Repenšku, kljub večkratnim urgencam na pristojne občinske organe ni zgodilo. Pred štirimi leti je mozirska upravna enota predlagala tri lokacije, s katerimi so soglašale tudi občine. Dejstvo je, ugotavlja Rezika Plaznik, vodja oddelka za okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti, da je z ekološkega in tehničnega stališča, nenazadnje tudi iz razvojnih perspektiv, smiselno razmišljati o skupnih parkiriščih. V občini Luče so bili pripravljeni sodelovati, na Ljubnem so o parkirišču tudi razmišljali, vendar kmetijsko ministrstvo ni odobrilo prekvalifikacije zemljišča. V Gornjem Gradu so iskali idejne rešitve parkirišča tovornjakov v obrtni coni... Kakorkoli že, prostorsko ureditvenih aktov nima usklajena nobena občina, ugotavlja načelnik Repenšek. Občine naj strogo opredelijo prostorske namene - večje površine s kompletno dokumentacijo. Odprta je bila tudi opcija ob mehaničnih delavnicah na Prihovi. Po mnenju Repenška gre za skoraj idealno rešitev, zagotovljene so namreč strokovne službe in vsa in- frastruktura, vendar vodstvo Gozdnega gospodarstva Nazarje ni kazalo poslovnega interesa. Z aktivnostmi upravne enote sta bila seznanjena tudi Boris Volk, vodja sekcije avtoprevoznikov pri obrtni zbornici Mozirje, in njen predsednik Franc Benda. Načelnik upravne enote se skupaj s sodelavci še kako zaveda, da časa zmanjkuje. Zaradi slabega pristopa ne bo mogoče izvesti postopkov, pritiski avtoprevoznikov pa se bodo gotovo stopnjevali. Kot smo uspeli izvedeti iz krogov blizu pristojnega ministrstva, bodo prevoznikom verjetno zagotovili še en odlog veljavnosti pravilnika. Toliko, kolikor je potrebno za ureditev lokacijske in gradbene dokumentacije. V kolikor se to ne bo zgodilo (verjetnost je majhna, avtoprevozniški lobije med močnejšimi v državi), bo prenekateri lastnik tovornjaka ostal brez licence. Upravna enota Mozirje bo pri spoštovanju zakonodaje dosledna, je kategoričen načelnik Repenšek. Pritiski lobijev torej ne pridejo v poštev, raztresenost tovornjakov po celi Zgornji Savinjski dolini menda tudi ni v prid razvoju turizma. Dejstvo pa je, da so sami avtoprevozniki storili občutno premalo za pospešitev postopkov, od katerih je odvisna eksistenca prenekaterega od njih. Morebitno razmišljanje o grožnjah s štrajkom in zaporami cest bi moralo biti preseženo, čeprav bo morebiti preko nepravnih načinov kompenziran izgubljeni čas Nazarje Seveda opravlja odvetniška pisarna svoje storitve tudi za ostale pravne in fizične osebe, kar torej ne pomeni učinkovitejše pravno varstvo in zavarovanje interesov le za petih let. V tem primeru, pravi načelnik Darko Repenšek, se morajo vsaj zgornjesavinjski avtoprevozniki zglasiti pri dejanskih zaviralcih omenjenih rešitev. Savinjčan omenjene pravne subjekte, ampak tudi za občane Nazarij in drugih krajev Zgornje Savinjske doline. KF ODVETNIK Stanislav ROZENSTEIN Lesarska 10, 3331 Nazarje - poslovna stavba Glin K&M, drugo nadstr., levo tel. 03/839-86-80, 5835-123, GSM 041-705 663 URADNE URE ZA STRANKE: vsak ponedeljek in sredo od 15-17 ure Nova odvetniška pisarna V okviru storitev, ki jih nudi podjetje Glin RIP, v Nazarjah od nedavnega deluje nova odvetniška pisarna, katere nosilec je diplomirani pravnik Stanislav Rozenstein. Pisarna opravlja svoje storitve zlasti za družbe v poslovnem sistemu Glina in delniško družbo KLS Ljubno ob Savinji. AVTOPREVOZNIKI BODO IZGUBILI LICENCO, ČE NE BODO IMELI USTREZNEGA PROSTORA KJER BODO PUŠČALI SVOJA VOZILA. ...IMAM OBČUTEK, DA SE BODO KMALU NA DOLGA POTOVANJA S TOVOROM ODPRAVLJALI NAŠI TRAKTORISTI. GLEDE NA TO, DA V NOBENI OD OBČIN NAŠE DOLINE PROBLEM PARKIRIŠČ NI REŠEN... Občina Mozirje Na obisku pri predsedniku Milanu Kučanu Tradicionalna akcija Turistične zveze Slovenije, v kateri vsako leto ocenjujejo urejenost slovenskih krajev, je predstavnikom Zgornje Savinjske doline tudi v lanskem letu prinesla veliko uspeha. Največ seveda Mozirju, ki je bilo že drugo leto zapored razglašeno za najlepši izletniški kraj v Sloveniji. Predsednik države Milan Kučan za predstavnike najbolj urejenih krajev v akciji Moja dežela, lepa in urejena, vsako leto pripravi sprejem v predsedniških prostorih v Ljubljani. Letos je bil ta sprejem, ki sta se ga udeležila tudi župan občine Mozirje Jože Kramer in predsednica Turističnega društva Mozirje Mojca Finkšt, desetega maja. Velja poudariti, da so bili Mozirjani na tem sprejemu že tretjič, saj so že trikrat dosegli laskavi naziv in se s tem uvrstili med najlepše urejene kraje. Na sprejemu sta zbranim poleg predsednika spregovorila tudi vršilec dolžnosti ministra za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in predsednik Turistične Ljubno ob Savinji zveze Slovenije Marjan Rožič. Pohvalila sta vse večjo urejenost krajev ter s tem celotne Slovenije, ki vztrajno postaja turistična dežela, lepa, urejena in gostoljubna. Prijaznega klepeta so se udeležili tudi predstavniki Logarske doline in Luč. Mozirje se je v akcijo turistične zveze vključilo tudi letos. Na domačinih leži odgovornost, ki so si jo pripeli v zadnjih dveh letih. Z odpravo črnih točk, ki jih ne manjka, bo imela komisija zveze lažje delo in ni izključeno, da se ne bodo Mozirjani tudi letos uvrstili v sam vrh najlepše urejenih slovenskih krajev. Benjamin Kanjir Ni heroja, ki bi napravil red Ljubenska občinska uprava se pri pregledu terjatev že lep čas sooča z vprašanjem, kako zagotoviti uspešno izterjavo zapadlih dolgov. Nekateri občani namreč iz takšnih ali drugačnih vzrokov ne izpolnjujejo obveznosti, predvsem iz naslova grobarin in vodarine. Znesek 700.000 tolarjev seveda ni številka, ki bi v proračunu pomenila bistveno postavko, gre pa, tako pravijo na občini, za načelo enakosti. Od evidentiranih dolžnikov (z imeni so bili seznanjeni vsi občinski svetniki) namreč nihče ne sodi v kategorijo socialno problematičnih, nekaterim je menda nespoštovanje plačilnega reda celo hvaležno izhodišče za samohvalo. Težava je predvsem ta, da sodna izterjava stane občino več kot predstavljajo zneski dolžnikov, da o dolgotrajnosti postopkov ne govorimo. Edina pot je, ugotavljajo na Ljubnem, odklop vode oziroma odvzem groba. Precej kategorično razmišljanje, ki je v končnem premisleku morebiti celo pravilno. Iz preprostega, principielnega razloga. Red mora veljati za vse enako, poleg tega imajo lahko slabi vzgledi kaj hitro posnemalce. Samo, pravijo ljubenski Občinarji, kje najti heroja, ki bo upal kršiteljem vzeti grob ali odklopiti vodo? Tega seveda ni, zato bodo najprej poskušali zadeve vendarle urediti z lepo besedo in pogovorom. Zdi se torej, da bodo psi lajali, karavana pa bo mimo nadaljevala pot. Savinjčan Bočna Vrtec in ena učenka Markantna stavba nekdanje šole v Bočni že nekaj časa nudi klavrno podobo. Razbite šipe, okenska krila potrgana, da nereda okoli zgradbe posebej ne omenjamo. Krajani so seveda upravičeno slabe volje, adaptacija se je menda ustavila zaradi denarja. Dejstvo je, da je samostojni podjetnik Božičnik, ki opravlja zidarska dela, z delavci vred zapustil precej neurejeno gradbišče. Nekdanja šolska stavba v Bočni nudi z razbitimi okni klavrno podobo (foto: Savinjčan) V lanskem glasilu občine Gornji Grad - občina nastopa kot investitor - je župan Toni Rifelj zapisal, da bodo gradnjo nadaljevali do prve faze. Če so betonske plošče in okresane stene prva faza, potem so županove besede za preteklo leto realizirane. Od ministrstva za šolstvo namreč ni bila zagotovljena predvidena višina sredstev. Obseg sredstev naj bi bil v letošnjem letu znan, gradnja naj bi se torej nadaljevala in tudi zaključila. Stvari pa so se očitno spremenile vtoliko, da gradnja letos vnobenem primeru nebo končana. Za potrebe vrtca naj bi usposobili prostore v spodnji etaži, je nedavno zagotovil župan Rifelj. Nezadovoljstvo krajanov se logično odraža tudi v razpoloženju občinskih svetnikov iz Bočne. Franc Miklavc pravi, da je vodstvo občine dolžno adaptacijo izpeljati do kraja. Koncept dogovarjanja in obligacij mi ni poznan, pravi Miklavc, vem pa, da je občinski svet dal izvajalcu bančno garancijo. Občina torej nima nobene bančne obveznosti, moralno pač, vprašanje pa je, se sprašuje Miklavc, ali je upravičenost šole usklajena z republiškimi organi. Znano je, da se Bočna prazni, znotraj kraja je kar nekaj hiš popolnoma zapuščenih. Povedano še bolj nazorno: letos se bo vpisala v prvi razred osnovne šole ena sama učenka. Predviden prehod na devetletno šolanje natalitetnega vprašanj a seveda ne rešuje, zato bi bilo mogoče pametno razmišljati o večnamenski rabi velike zgradbe nekdanje bočke šole. Vrtec je vendarle samo majhen, čeprav pomemben in potreben subjekt znotraj njene namembnosti. Adaptirane in kraju v ponos - poleg etažnih plošč bo namreč potrebno, tako Franc Miklavc, sanirati in učvrstiti tudi temelje. Savinjčan Kdor bolj spoštuje pomen krone od svinjske gorice, ni vreden prestola. Savinjčan Zgornja Savinjska dolina Se vedno nepodpisana delitvena bilanca V šestem letu življenja novih občin pristojni še vedno niso zmogli dogovora o delitvi premoženja bivše skupne občine Mozirje! Delitev skupnega premoženja torej ostaja še naprej odprta, ljubenski svetniki pa so na zadnji seji ocenili, da se stvari že predolgo vlečejo. Vzrok je pravzaprav znan - občine so si namreč različno predstavljale razplet okoli mozirskega komunalnega podjetja. Po zadnjih informacijah so se občine vendarle uspele zediniti, da likvidacija ni najbolj primerna oblika reševanja skupnega podjetja. Očitno je prevladalo mnenje, da podjetja, ki nekako uspeva reševati likvidnostne probleme, ni smiselno pahniti v likvidacijo. Z dogovorom naj bi razdelili kapitalske in upravljalske deleže, vseka-korpanajbise aktivnosti pospešile. Čistopis delitvene bilance naj bi OBČINA MOZIRJE Savinjska cesta 7, 3330 MOZIRJE Tel: (063) 833-255, faks: (063) 833-314 objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. PREDMET PRODAJE: a) Stanovanje v izmeri 63,95 m2, v mansardi stanovanjskega bloka na Rečici ob Savinji 107 a. b) Cena stanovanja znaša 7.974.025,00 SIT. 2. POGOJI PRODAJE Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB: - pisno ponudbo lahko pošljejo vse pravne in fizične osebe, - ponudbi mora ponudnik, ki je: -fizična oseba - priložiti potrdilo o državljanstvu RS, - pravna oseba - sklep o registraciji v RS ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe, - ponujena cena mora biti enaka izklicni ceni, - prednost pri prodaji ima ponudnik, ki je ponudil višjo ceno, pri čemer prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, - o izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 5-ih dneh po končanem zbiranju ponudb. 3. Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošto v 15-ih dneh po objavi na naslov: OBČINA MOZIRJE, Savinjska cesta 4 3330 Mozirje, z oznako “Ponudba za odkup -ne odpiraj!” 4. Ponudbe bomo komisijsko odpirali dne 15.06.2000, ob 13. uri v prostorih sejne sobe Občine Mozirje. 5. Sklenitev pogodbe: kupec mora skleniti pogodbo v 8-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri. 6. Kupnino plača kupec v 15-ih dneh po sklenitvi pogodbe. 7. Davek na promet nepremičnin, stroške prepisa in zemljiškoknjižno izvedbo plača kupec sam. 8. Prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine. 9. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru s predstavnikom prodajalca (g. Jeraj, tel. 063 833 255). Občina Mozirje, ta je namreč dolžna pripraviti dokument, izdelala do konca aprila, ob novih dejstvih pa naj bi se to zgodilo v kratkem. Po veljavni zakonodaji se namreč občine pred razdelitvijo skupnega premoženja ne morejo zadolževati. Ljubenci se tega dejstva zavedajo, še kako bi jim namreč prav prišel kredit za gradnjo šole. Zdi pa se, da so Ljubenci pri spoštovanju zakonodaje prej izjema kot pravilo. Vendar kjer ni tožnika, tudi sodnika ne more biti. Savinjčan Ljubno ob Savinji Ob jubilejnem flosarskem balu nobenih naključij Tako pravijo organizatorji 40. narodopisne in turistične prireditve, gotovo ene najstarejših v Sloveniji, zato so aktivnosti že nekaj časavpolnemzamahu. Organizacijski odbor, katerega vodi podžupan Stanko Zagožen, je že sprejel program prireditev, poleg društev pa sodeluje tudi Občina Ljubno. Letos bodo ponovno podelili tudi občinska priznanja in sploh pripravljajo kar nekaj novosti. Na temo flosa-rske tradicije in zgodovinskega izročila bodo pripravili kviz, pomerile pa naj bi se ekipe starih, izkušenih flosarjev in mladih, ki želijo tradicijo nadaljevati. Zaradi gradbenih del na osnovni šoli bodo likovno razstavo pripravili v Radmirju, v enem od narodopisnih običajev bodo predstavili “jajčnico”. Flosarsko dogajanje bodo poleg tradicionalnega udiranja flosa obogatili z igrami na vodi. V preužitkarski hiši bodo odprli muzejsko zbirko o flosariji, za to priložnost pa že pripravlj ajo brošuro o flosarski prireditvi na Ljubnem. Tokrat bodo v goste povabili flosa-rske kolege z Drave v Avstriji. Gre za nadaljevanje sodelovanja med evropskimi splavarskimi kraji, avstrijskim flosarjem pa naj bi se letos prvič pridružili tudi slovenski splavarji z Drave in Save. Savinjčan Planinsko društvo Ljubno Spominski pohod na Travnik Enaindvajsetič so se že ljubenski planinci in ostali udeleženci pohoda podali po poti do bolnice nad Mrzlimi vodami pod Komnom in od tod na planino Travnik. Pred osamosvojitvijo so udeleženci pohoda počastili spomin na dogodke med drugo svetovno vojno s priložnostnimi proslavami, teh sedaj ni več, je pa ostal hvaležen spomin in pohod po skritih poteh nad ljubenskim vsakdanom. Dve stotniji planincev, med njimi sta bila tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer in predsednik Savinjskega MDO Tinko Aubreht, se je lahko še enkrat več prepričalo, v kako nemogočih razmerah so partizanski ranjenci in bolniki skupaj z zdravniki in osebjem nihali med življenjem in smrtjo. Tako kot vselej doslej so ljubenski planinci poskrbeli za vedro razpoloženje, sneg, ki je zapadel preko noči, vzdušja ni zmotil. Bolj skrbi dejstvo, da nekdanje utečene planinske poti vse bolj postajajo gozdne vlake. Planinci se sicer zavedajo, da je vprašanje lastnine zavezujoče in spoštovanja vredno, nekoliko grenkobe pa vendarle ostaja. Savinjčan Zgornjesavinjski zdravstveni dom Moziije Savinjska cesta 6, Mozirje RAZPIS za prodajo reševalnega avtomobila Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje prodaja reševalni avtomobil, znamke Citroen 25 E - kombi, letnik 1992, prevoženih 235.000 km, najugodnejšemu ponudniku. V primeru večjega števila interesentov bo potrebno izvesti licitacijo. Avto je na ogled vsak dan pri ZP Mozirje, uradno pa na dan prodaje - 9.6.2000 ob 9. uri pri ZP Mozirje. Turistično društvo Rečica ob Savinji Najboljši želodec ima Obcir iz Podvolovljeka Člani TD Rečica ob Savinji so 20. maja izvedli že deseto tradicionalno ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev in z veseljem ugotovili, da ta prireditev iz leta v leto privablja izdelovalce, ki jih skrbi za kakovost izdelanih proizvodov. Seveda se v desetih letih kaže velik napredek, saj so želodci iz leta v leto boljši in izdelani z manj napakami. Napak, kot je izrazit vonj po ovitku, ki ga povzroči pomanjkanje skrbi pri obračanju med sušenjem, dodajanje prevelike količine začimb, govejega mesa, slanine in podobno je komisija med letošnjim ocenjevanjem odkrila zelo malo. Temu pričajo predvsem odlični rezultati, saj sta kar dva proizvajalca, Peter Resnik, Obcir iz Podvolovljeka in Srečko Škrubej, Prešter iz Raduhe, dosegla zlati plaketi. Tema dvema so s korakom zaostanka sledili trije proizvajalci z doseženimi srebrnimi plaketami in kar 14 proiz-vajalcev, ki so si pripeli bronaste plakete. Za dobro izdelane zgornje-savinjske želodce je naslednjih 16 proizvajalcev prejelo priznanja, ki pričajo o kakovosti. Brez priznanj so ostali le štirje prinešeni vzorci izmed 39- Dejstvo, ki govori samo zase, je tudi to, da nobeden izmed vzorcev ni bil izločen. Na neuradni podelitvi v prostorih rečiške osnovne šole je delo komisije in pomanjkljivosti proizvodov predstavil dolgoletni predsednik te komisije Stanko Renčelj. Izpostavil je pomembnost jubileja, ki v merilih zgodovine ne pomeni veliko, veliko pa lahko pomeni na majhnem slovenskem prostoru, ki premalo postori za zaščito svoje narodne identitete. Geografska zaščita porekla, ki jo ima trenutno le zgornjesavinjski želodec, za kar gre seveda vsa zahvala članom TD Rečica, mora postati temeljni cilj tudi ostalim slovenskim specialitetam. Prav z njimi bomo lahko v prihodnosti in morebitnem vstopu v EU zagovarjali svoje bogato kulinarično izročilo, ki ga znajo gostje vse bolj ceniti. Slovenija se prebuja počasi, kar jo lahko stane dragocenega časa, saj bo slovenski trg v bližnji prihodnosti preplavila masa tovrstnih proizvodov iz sosednjih držav. Izkušnje, ki so si jih v zadnjih letih pridobili Rečičani, so lahko ključnega pomena tudi za ostale, ki jim je interes doseči zaščito kakšnega avtohtonega kulinaričnega proizvoda. Člani komisije so bili nad letošnjo bero želodcev pozitivno presenečeni, saj je kvaliteta dosegla zavidljiv nivo. Skupnaocenavseh prinešenih vzorcev je znašala dobrih 16 in pol točk, kar je malenkost pod bronasto plaketo. Največ težav je proizvajalcem še vedno povzročalo sušenje izdelkov, odkoder izhaja največ napak. Topli spomladanski dnevi so marsikateri proizvod izsušili do te mere, da bi moral biti ocenjen že pred parimi tedni. Kot je poudaril Renčelj, se z dvigom kvalitete izraža velik korak naprej pri uspešni vzgoji proizvajalcev, nekateri izmed njih dosegajo konstantno dobre rezultate, kar je že svojevrstna umetnost. Slabši rezultati so predvsem odraz malomarnosti in pomanjkanja časa, saj želodci potrebujejo vsakodnevno skrb in nego. Ta napaka je človeškega izvora, kar pomeni, da jo je moč odpraviti. Zavoljo tega tudi slabše ocenjeni proizvodi niso slaba reklama, ampak prej vzpodbuda, da je potrebno določene stvari popraviti in rezultati bodo hitro vidni. Podelitev priznanj so popestrile članice kvarteta Pušeljc, ki so odpele venček narodnih in že sko- raj pozabljenih pesmi. Strokovna komisija je svoje delo tudi letos dobro opravila. Zadovoljstvo je bilo zato obojestransko, tako med tistimi, ki so svoje proizvode zaupali v ocenjevanje, kot tudi med člani komisije in turističnega društva ter njegove predsednice Vide Orlovič, ki je podelila zaslužena priznanja. Uradna podelitev plaket bo tudi letos 1. julija na Večeru pod trško lipo. Benjamin Kanjir Turistično društvo Rečica ob Savinji Rezultati ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev za leto 2000 Doseženo odličje Priimek in ime izdelovalca Domače ime izdelovalca Naslov izdelovalca zlata plaketa Resnik Peter Obcir Podvolovljek 18 zlata plaketa Škrubej Srečko Prešter Raduha 13 srebrna plaketa Atelšek Ivan Rženičnik Šmihel 3 srebrna plaketa Goličnik Franc Hribršek Šmihel 14 srebrna plaketa Hudej Franc Počinek Lepa Njiva 18 bronasta plaketa Benda Alojz Šimen Šentjanž 31 bronasta plaketa Detmar Alojz Klašte Poljane 37 bronasta plaketa Korenjak Stane Krone Poljane 32 bronasta plaketa Marolt Jože Brecel Brezje 17 bronasta plaketa Potočnik Alojz Dobrovc Poljane 13 bronasta plaketa Brglez Stanislav Brglez Radmirje 69 bronasta plaketa Jeraj Anton Kobale Zg. Pobrežje 13 bronasta plaketa Kumer Anton Sp. Jerovčnik Krnica 52 bronasta plaketa Lesjak Ivan Lesjak Šmihel 5 bronasta plaketa Matko Ivan Končnik Dobrovlje 11 bronasta plaketa Mikek Leopold Acman Lepa Njiva 28 bronasta plaketa Potočnik Ana Volovšek Tirosek 18 bronasta plaketa Štorgelj Jože Štorgelj Varpolje 40 bronasta plaketa Zajc Anton Jurjevec Rečica 45 priznanje Ermenc Angela Lumpi Ljubno, Janez, polje 37 priznanje Gnader Stanko Šman Brezje 38 priznanje Irman Franc Kori n Ljubija 37 priznanje Jeraj Miran Kobale Zg. Pobrežje 13 priznanje Krsnik Rudi Hrašan Sp. Pobrežje 1 priznanje Bezovnik Jožica Škof Luče 27 priznanje Kramer Franc Rastočnik Šmihel 19 priznanje Kramer Marija Rastočnik Šmihel 19 priznanje Podlesnik Ana Petovčnik Primož 41 priznanje Podlesnik Janko Podlesnik Ter 39 priznanje Tesovnik Jože Trbovšek Savina 1 priznanje Brezovnik Jožica Smrečnik Raduha 15 priznanje Drstvenšek Marija Breznik Raduha 64 priznanje Robnik Jožica Metulj Krnica 34 priznanje Šimenc Ivan Lekše Poljane 7 PGD Nazarje Izobraževanje in strokovnost sta prva Vodstvo in operativni člani osrednje gasilske enote občine Nazarje se dobro zavedajo, kaj pomeni strokovnost in s tem povezana učinkovitost pri opravljanju njihovih zahtevnih nalog, tako na področju gašenja kot tehničnega reševanja. Zato potrebujejo strokoven vodstveni kader, psihično in fizično sposobno operativno članstvo, pozabiti pa ne gre tudi na mobilnost in dobro medsebojno organizacijsko povezavo. In čeprav v Nazarjah tega ne primanjkuje, je izobraževanje in strokovnost pri njih še vedno na prvem mestu. Veliko učnih ur v zadnjem času posvečajo raznim taktičnim in tehničnim nastopom z novim kombiniranim vozilom, ki je za vse gasilce, krajane in širši okoliš, katerega pokriva PGD Nazarje, res velika pridobitev. Najbolj aktivna je vsekakor tehnično-reševal-na enota, ki ob rednem preizkusu tečaj za vodjo enote, katerega sta iz nazarskega društva uspešno opravila dva kandidata, prav tako uspešna pa sta bila dva upravljavca dihalnih aparatov na tečaju specialnosti v Premogovniku Velenje. Serviser servisne službe ročnih in prevoznih gasilnih aparatov, ki deluje v sklopu društva, je obnovil tečaj za servisiranje aparatov Total, štirje pripravniki pa so opravili osnovni tečaj za naziv gasilec, ki ga je občinsko poveljstvo Nazarje organiziralo v Šmartnem ob Dreti. Skratka - res pestro in razgibano j e bilo na področju izobraževanja v teh prvih mesecih leta 2000. Nova višja gasilska častnika iz Nazarij: Miran Krefl in Boštjan Cigale (foto: PF) mobilnosti izvaja tehnično zahtevne vaje, se seznanja z novostmi na področju tehničnih in drugih nesreč, opravlja razne analize in podobno. Sicer pa je to zanjo že vrsto let utečen program, saj ima za opravljanje svojega dela koncesijo s strani Republiške uprave za zaščito in reševanje in tu do napak ali nestrokovnega dela, predvsem pri reševanju človeških življenj, ne sme priti. Člani omenjene enote so sami izkušeni gasilci, ki morajo biti strokovno podkovani tako na področju tehničnega reševanja kot prve pomoči, zato se redno udeležujejo tečajev oziroma specialnosti, ki jih v ta namen organizira Gasilska zveza Slovenije. Na nivoju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline je bil organiziran Že v uvodu poudarjena potreba za vodenje enot, ki opravljajo zahtevne operativne naloge, pomeni ustrezen vodstveni kader. Čeprav tega v Nazarjah ne primanjkuje, stremijo k temu, da prizadevnim in sposobnim posameznikom omogočijo izobraževanje na najvišjih gasilskih nivojih. Tako sta poveljnik PGD Nazarjein vodja tehnično-reševalne enote Miran Krefl ter njegov namestnik Boštjan Cigale v teh dneh uspešno opravila zahteven tečaj za višja poveljstva v izobraževalnem centru na Igu pri Ljublj ani in si tako pridobila naziv višji gasilski častnik. Obema iskrene čestitke v prepričanju, da bosta pridobljeno znanje skušalakarnajboljepre-našati na svoje kolege in predvsem mlajše generacije. Franjo Pukart PGD Nova Štifta Razvili nov prapor Gasilci iz Nove Štifte so postali bogatejši za nov društveni prapor. S finančno pomočjo krajanov, občine Gornji Grad in podjetja Sintal so star simbol iz leta 1957 zamenjali z novim. Ob prisotnosti domačih ter gasil- spominske trakove pripela predsed-cev iz Gornjega Grada in Grušovelj nik Ivan Belaj in direktor Viktor Pis- je predsedniku društva Jožetu totnik, slovesnost pa je z bla-Bitencu prapor izročil Toni Rifelj, goslovom in mašo zaključil župnik gornjegrajski župan. V imenu kra- Alojz Ternar. jevne skupnosti in Sintala sta Savinjčan Iz roda v rod - Zlata harmonika 2000 Etno-glasbena prireditev IZ RODA V ROD in izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2000 bo potekalo v soboto, 24. junija 2000, s pričetkom ob 17. uri v prostorih Delavskega doma Nazarje. Turistično društvo Nazarje v sodelovanju z Območno izpostavo sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabita tudi letos starejše godce in mlajše harmonikarje z diatonično harmoniko, da se prijavite na srečanje v polnem številu. Letošnje tekmovanje za Zlato harmoniko je za Ljubečno jubilejno, saj bo to že 20. prireditev za nagrado Ljubečne. Pravila za izbirno, polfinalno in finalno srečanje so prilagojena glede na vrsto tekmovanja in jih prejme vsak prijavljeni na domači naslov. Da boste s pravili čimprej seznanjeni, vas prosimo, da se hitro prijavite na naš naslov, izključno na prijavnici, ki je priložena: SLKD 01 Mozirje Hribernikova 1 3330 Mozirje Vsi godci, ki so že tekmovali na naših izbirnih tekmovanjih, prejmejo prazno prijavnico tudi na domači naslov. K izpolnjeni prijavnici je treba priložiti in poslati na naš naslov tudi 1.000,00 sit (za godce iz Zgornje Savinjske doline) in 5.000,00 sit (za godce, ki niso iz Zgornje Savinjske doline). Kotizacija je potrebna za prispevek prijave za Ljubečno, za pogostitev, priznanje in darilo. Podrobnejše informacije prejmejo prijavljeni takoj ob prijavi na telefon 041/746-618, podrobnejši program srečanja pa bo objavljen v naslednjih številkah Savinjskih novic. PRIJAVNICA ZA IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 2000 - NAZARJE, 24. JUNIJ 2000 Ime in priimek_______________________________, rojen/a________ naslov:_______________________________________________________ telefon:______________________________________________________ 1. naslov skladbe, avtor in priredba__________________________ 2. naslov skladbe, avtor in priredba. Mentor: Datum in kraj prijave:_______________________Podpis: Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Izobraževalna delavnica Lani jeseni so zgornjesavinjski likovniki ustanovili društvo, v katerem se povezujejo zaradi boljšega medsebojnega poznavanja in lažjega izobraževanja. GAL, kot društvo imenujejo, v svojih vrstah združuje profesionalne in amaterske likovne ustvarjalce, sedem izmed njih pa se jih je pred dnevi udeležilo prvega vodenega skupnega izobraževanja. Likovno delavnico je vodil priznani likovni pedagog Robi Klančnik, ki je tečajnike uvedel v marsikatero skrivnostustvarjanja, uporabe barv in likovnih kompozicij, za kar so mu nadvse hvaležni. Z uporabo različnih tehnik so nastajala zanimiva in raznolika dela, ki so bilazanekatere izmed njih prvo resnejše spoznavanje tovrstne umetnosti. Na delavnici so sodelovali: Nives Kelemen, Biserka Krušlin, Simon Macuh, Konrad Marčinko, Anka Rakun, Branko Rupnik in Mojca Semprimožnik. Nastala dela so razstavili na pregledni razstavi, katere otvoritev je bila 12. maja. Uvodne pozdrave ustvarjalcem, njihovemu pedagogu in ostalim obiskovalcem je izrekla predsednica mozirske izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj. Slikarje in njihovo delo na delavnici je predstavil Robi Klančnik, ki je ustvarjalce spoznal skozi slikarska plama in njihovo dojemanje napotkov. Poudaril je smiselnost delavnice, na kateri so se ukvarjali predvsem z vprašanjem smiselnosti in praktičnosti del, ki so nastajala. Največja vrednost je prav v njihovi nepraktičnosti, ki omogoča širjenje mej onstran resnosti in realizma, kar povzroča neprestani boj proti stereotipnosti. Slikarji prevajajo realno v polje svoje vidnosti, zato je določen motiv, katerega slikanja so se lotili različni avtorji, tudi sam na plamu različen. V kulturnem programu so se predstavili učenci Glasbene šole Nazarje, otvoritev pa je vodila Vladka Planovšek. Benjamin Kanjir Udeleženci likovne delavnice na razstavi v mozirski galeriji (foto: Ciril Sem) Društvo za podporo Tibetu Dobrodelna prodajna razstava fotografij Matevža Lenarčiča Društvo za podporo Tibetu je humanitarna, neprofitna in nevladna organizacija, katere glavna dejavnost je predstavitev dragocene in ogrožene tibetanske kulture slovenski javnosti in organiziranje humanitarne pomoči za tibetanske begunce. V ta namen je društvo v sodelovanju s profesionalnim fotografom Matevžem Lenarčičem, ki je zadnji dve leti precej časa prebil v Tibetu, pripravilo dobrodelno prodajno razstavo njegovih fotografij. Le-ta se seli po Sloveniji in trenutno gostuje na velenjskem gradu. Matevž Lenarčič je v Tibetu iskal tisto najlepše, kar je lahko dojel s svojim pogledom na življenje. Posnel je tisto, kar je hotel videti, in nastale so fotografije, na katerih tudi gledalci vidijo tisto, o čemer vsi sanjamo oziroma želimo, da še obstaja. Na prodaj je kolekcija 30 fotografij formatov 20x30, 30x45,40x60 in 50x75 centimetrov, ki bodo reproducirane v 300 izvodih. Izkupiček od prodanih fotografij je v celoti namenjen pomoči tibetanskim otrokom v okviru projekta Tibetanska tradicionalna medicina na podeželju. Fotografije je mogoče naročiti na razstavi ali s pomočjo kataloga pismeno ali po telefonu v nazar-skem podjetju Epsi ter po elektronski pošti matevz@lenarcic.com. KF Osnovna šola Ljubno Zlato priznanje za mlade zgodovinarje Skupina mladih zgodovinarjev z Osnovne šole Ljubno se je pred dnevi skupaj s svojo mentorico Ireno Retko zadovoljna vrnila iz Celja, kjer je na državnem nivoju zagovarjala letošnjo raziskovalno nalogo z naslovom Kako so stanovali naši predniki. Komisija je nalogo izjemno ugodno ocenila in ji podelila zlato priznanje. V skupini je pod vodstvom mentorice Irene Retko skozi celo šolsko leto delovalo 11 učenk in učencev: Eva Budna, Klara Retko, Mojca Klinar, Sabina Kramer, Mateja Brunet, Maja Vrčkovnik, Blažka Orešnik, Grega Ermenc, Saša Pečnik, Ana Podkrižnik in Maruša Ermenc. Naloga je zajemala predstavitev bivalnih prostorov in nasploh pogojev za življenje v preteklosti. Učenci so zbrali zelo veliko podatkov, zbrali so dokumente, fotografije, tudi fotografije obstoječih starih objektov, popisali so najstarejše ohranjene stare hiše ter dali pobudo, da jih take ohranimo za zanamce. Že pred začetkom dela so pravilno predvideli, da so najstarejši objekti na kmetijah, zato so se odločili, da bodo podrobno raziskovali najstarejše kmetije z vsemi poslopji, kjer so živeli ljudje. Preden je raziskovalna naloga zagledala luč dneva, so morali mladi zgodovinarji obiskati številne kmetije in opraviti razgovore z mnogimi ljudmi, ki se še spominjajo nekdanjih bivalnih razmer. Povsod so jim nudili zvrhano mero pomoči. Tildi na ta način je bil poplačan trud, saj so vsa svoja pota opravili v svojem prostem času. Sicer pa je raziskovalna naloga zelo obširna, polna avtentičnih dokumentov in fotografij (tudi barvnih), narejena je po ustrezni metodologiji, na enem mestu pa lahko sedaj najdemo podatke, ki so bili do sedaj raztreseni po različni virih. Skratka - lep dosežek učencev, učenk in mentorice. IPP Opravičilo V zadnji številki Savinjskih novic je bila v prispevku Rojstni dan popestrili tudi z gosti v zadnjem odstavku pomotoma imenovana Marija Rihter kot zbirateljica starih pesmi. Pravilno se glasi: zbirateljica starih pesmi Marija Ročnik. Za napako se gospe Ročnik opravičujem. Marija Sukalo Kulturno umetniško društvo Ljubečna Zakaj bi veselo ne peli Prireditev Zlata harmonika je ponesla glas o Ljubečni po vsej Sloveniji in daleč preko njenih meja. V lanskem letu pa so se članice ženskega pevskega zbora kulturno umetniškega društva Ljubečna, pod vodstvom Vide Bukovac, odločile za organizacijo še ene odmevne glasbene prireditve. Z željo, da srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin z naslovom Zakaj bi veselo ne peli postane tradicionalno, so organizatorji lani maja pripravili prvo tovrstno srečanje. Zaradi dobrega odziva povabljenih pevcev so premagali začetne težave in srečanje pripravili tudi letos. V Ljubečni se je 7. maja tako zbralo sedem pevskih skupin, povezovalna nit srečanja pa je bil spomin na stoletnico rojstva skladatelja Matija Tomca. Vokalna skupina Savinjski rožmarin, ki jo vodi Tadeja Cigale, se je udeležila obeh dosedanjih pevskih srečanj. Letos je njihov nastop obogatil načelnik Upravne Savinjski Rožmarin na odru v Ljubečni (foto: BK) enote Mozirje Darko Repenšek, ki je pred njihovim nastopom predstavil Zgornjo Savinjsko dolino in njeno bogato pevsko dejavnost. Dejal je, da je ponosen, da je Zgornjesavinjčan, kajti pevci Savinjskega rožmarina izvrstno predstavljajo obe dolini tudi izven njenih meja. Prireditev so pozdravili tudi župani nekaterih drugih pevskih skupin. Pevci so po uradnem delu srečanja peli še dolgo v noč in si obljubili, da se drugo leto zopet snidejo. Benjamin Kanjir Narodni dom Celje Čarobni svet opere Vpetek, 12. maja, je bil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju letni koncert Kulturnega društva Anton Aškerc, ki so ga mladi kulturnikisLgimnazijevCelju poimenovali Čarobni svet opere. Na letnem koncertu so nastopili: pianista Simon Dvoršak in Mozirjan Gregor Deleja, violinistka Maša Mareš in Barbara Komadina, mariborska sopranistka Valerija Šoster, violinistka Martina Gajšek, flavtist Luka Železnik ter Mladinski orkester I. gimnazije Celje. Pobudnika koncertne dejavnosti nal. gimnaziji sta bivša gimnazijca Simon Dvoršak in Gregor Deleja, sedaj študenta glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Oba pianista že sedem let sodelujeta v klavirskem duu, pred tremi leti pa sta s pomočjo profesorja Antona Šep-etavca na I. gimnaziji ustanovila mladinski orkester, v katerem v letošnjem šolskem letu muzicira 30 glasbenikov. Na petkovem koncertu so se mladi virtuozi predstavili s pestrim izborom skladb, ki jih je povezovala rdeča nit - opera, ena najčudovitejših in izjemnih zvrsti, v kateri se glas povezuje z inštrumentom, vse skupaj pa tvori neprekosljivo celoto, v kateri se glasba odraža v vsej svoji veličini. Čarobno potovanje so glasbeniki pričarali z deli velikanov operne glasbe, kot so Mozart, Verdi, Wagner, Offenbach, Puccini, Massenet, Suppe... Tako pester koncert, kjer je ponovno blestel mladi virtuoz Gregor Deleja, panajsibo v klavirskem duu ali z igranjem na orgle, je bil svojevrsten zaključek iztekajoče se sezone. Marija Sukalo Nastop pianista Gregorja Deleje in flavtista Luke Železnika (foto: M. Šukalo) Glasbena šola Nazarje Generalka pred diplomo Glasbena šola Nazarje je v četrtek, 11. maja, pripravilakoncert kitaristke Suzane Hebar in harmonikarja Primoža Kranjca. Ravnateljica GŠ Nazarje Olga Klemše je Suzani Hebar in Primožu Krajncu zaželela uspešen diplomski nastop (foto: M. Šukalo) Glasbena virtuoza Suzana in Primož sta dijaka 4. letnika gimnazije v Velenju in Srednje glasbene šole Fran Korun Koželjski. Redno se udeležujeta različnih tekmovanj in poletnih taborov Glasbeni julij na obali v Kopru. Veliko nastopata kot solista in člana različnih komornih zasedb. Poleg tega Suzana že drugo leto poučuje mlajše kitariste na nazarski glasbeni šoli. Načetrtkovemkoncertuseje mlada glasbenica Suzana občinstvu predstavila z izredno prefinjenim igranjem skladb znanih avtorjev Bacha, Carcassija, Giulianija, Gregorca in Brouwerja. Primož je na koncertnem večeru briljantno odigral skladbe Bručija, Bacha, Holm-boeja, Fiala in Avseca. Nepozaben koncert, kakršnega sta pripravila Nazarčana, kitaristka Suzana in harmonikar Primož, je bila prava poslastica za glasbene sladokusce, za njiju pa generalka pred diplomskim nastopom. Marija Šukalo Osnovna šola Mozirje Članice planinskega krožka ponovno odlične V nedeljo, 14. maja, je na Mariborskem Pohorju potekalo državno tekmovanje v orientaciji. Udeležile so se ga tudi članice planinskega krožka OŠ Mozirje in osvojile odlično drugo mesto. S tem je bil poplačan njihov trud v času priprav, veselje ob dosežku pa je bilo nepopisno. Marca je bila v organizaciji Planinskega društva Rečica zadnja meddruštvena orientacijska tekma v ligi Smrekovec. Tekmovalke iz Mozirja so v skupni razvrstitvi zasedle drugo mesto in si tako izborile možnost nastopanja na državnem tekmovanju. V kategoriji B tekmujejo učenci sedmih in osmih razredov. Mozirsko ekipo je sestavljalo pet osmošolk: Nina Jelen, Janja Napast, Tjaša Mar-' inc, Petra Marinkovič in Nika Skok. Poleg znanjaiz orientacije v naravi je bilo za letošnje državno tekmovanje potrebno predelati kar precej literature, in sicer: planinsko šolo, osnove prve pomoči, vozle, alpinistično šolo, vaditi pa je bilo treba tudi streljanje z zračno puško in lokom. Tekma na Mariborskem Pohorju je potekala v lepem, sončnem, morda za spoznanje pretoplem vremenu, kar smo kmalu ugotovili vsi tekmovalci, saj so se na cilj vračali utrujeni in rdečih lic. V kategoriji B je tekmovalo trinajst ekip. Proga je bila dokaj zahtevna in skupine so potrebovale več kot dve uri, da so jo obhodile. Na razglasitev rezultatov so nato tekmovalci čakali štiri ure, tako da je bilo vzdušje proti koncu že dokaj napeto. Ob ugotovitvi, da so mlade članice Planinskega društva Mozirje osvojile drugo mesto, je bilo veselje nepopisno in ves trud poplačan. Lijana Blagovič, načelnica PD Mozirje Mozirske osmošolke so z drugim mestom na državnem tekmovanju dosegle odličen uspeh (foto: LB) Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje Kresovanje s starši Na predvečer delavskega praznika 1. maja so taborniki roda Sotočje pripravili kresovanje na tabornem prostoru na Lazah. Medse so povabili starše in vse ljubitelje narave ter jim na svojevrsten način pričarali predstavitveni večer. Pripravili so kratek kulturni program, ki se je odvijal spontano brez kakršnih predhodnih vaj in priprav. Najmlajši taborniki so pripravili značilnega taborniškega ognja, ki je nekaj recitacij in pesmic, mentorica zagorel v noč. Zvonka Zakrajšek pa je predstavila Po končanem programu so si star- delovanje Društva tabornikov rod ši in ostali obiskovalci ogledali Sotočje Nazarje. Starejši taborniki taborni prostor ter prisluhnili načr- so se potrudili s pripravo pagode, torn o nadaljnjem delu z medvedki Mladi taborniki so se predstavili s pomočjo mentorice Zvonke Zakrajšek (foto: M. Šukalo) in čebelicami kot najmlajšimi člani težavami, saj bi radi na tabornem roda Sotočje in taborniki in taborni- prostoru do konca šolskega leta cami. Idej in požrtvovalnosti jim ne postavili brunarico, manjka, soočajo pa se s finančnimi Marija Šukalo Planinsko društvo Rečica ob Savinji Orientacija - uspešno! Na Pohorju je prvi vikend v maju potekalo državno tekmovanje planinskih društev v orientaciji, ki so se na regijskih tekmovanjih najbolje uvrstile. Regijska tekmovanja so štela 4 orientacijske tekme. Planinsko društvo Rečica, ki j e bilo na regijskem tekmovanju najboljše, je na državno poslalo kar tri ekipe v različnih kategorijah: D - kategorija od 26 do 39 let, E - nad 39 let in F - družinska kategorija. Tekmovanje je obsegalo iskanje točk med Mariborsko in Rušno kočo s pomočjo karte in kompasa, nato je sledilo reševanje testov in nočno iskanje točk s pomočjo svetlobnih teles; v nedeljo pa je bila še zaključna tekma, ki je bila dolžinsko najbolj zahtevna. Vseskozi so na tekmovalce pazili pripadniki gorske reševalne službe, vendar resnejša akcija ni bila potrebna. V borbi s konkurenco je ekipa Rečice v kategoriji D v sestavi Robi Teržan, Jože Vrtačnik in Darko Glušič osvojila 2. mesto. Nepremagane so ostale Poljčane. Odlično 4. mesto je osvojila družinska ekipa, ki so jo ses-tavljaliBožaCajnershčerko Anjo in brata Rok in Jan Jurjevec, veterani v kategoriji E (Stanko Gašperič, Jože Lukač, Tatjana Mohorčič, Vida Pajk in Milan Leskovšek) pa so bili šesti. Ostali člani PD Rečica, ki niso tekmovali, so prvi majski vikend zaznamovali delovno, saj so v soboto pomagali pri obnovi pastirske koče na Gobčki Loki, v nedeljo pa so se udeležili pohoda po zavitih poteh Pohorja. Marija Šukalo Rečičani so v kategoriji D osvojili drugo mesto (foto: MŠ) II. tradicionalni pohod na Čreto Kjer so vsi krajani kot ena velika družina Krajevna skupnost Kokarje, Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti, Športno društvo Dreta Kokarje, Planinsko društvo Nazarje in taborniki roda Sotočje so prvega maja organizirali II. tradicionalni pohod na Čreto. Pohodniki smo se zbrali na Lazah že pred osmo uro zjutraj, nekateri še nekoliko utrujeni od kresovanja minulega dne. Drag dragemu smo vlivali korajžo, nabrali moči za nadaljevanje poti. poslušali čudovito petje ptic in občudovali vztrajnost sončnih žarkov, ki so neusmiljeno srkali jutranjo meglo. Prebujal se je čudovit pomladni dan. Taborniki so nekaj po osmi uri sestavili četo in vsi rekreacije željni udeleženci smo zagrizli v prvo vzpetino nad Lazami. Hitro smo opazili , da je bila pot povsem na novo markirana. Res moramo pohvaliti trud tistih, ki so označili in očistili pot. Eni prej, drugi malo kasneje smo prišli do prve postojanke - Kraplije, kjer so nas domači pogostili z »zdravilom« proti prehladu, kajti naši hrbti so bili povsem premočeni. Pot smo nato nadaljevali do Marijine cerkve Prijugovnikovi domačiji nas je gospodar že čakal s Šilcem žganega. Nekateri smo nadaljevali pohod naokoli po cesti, drugi pa po ozki stezici do Lomšeka, kjer je bila nova postaja. Ker otroška razposajenost nima meja, so otrokom nagnale strahu v kosti čebele, vendar se je vse srečno končalo. Osnovnošolci so z mentorico Zvonko spet pripravili prisrčen kulturni program. Pohodnike sta znova pozdravila župan in predsednik krajevne skupnosti, nakar sta Purnat in Kraple kot predstavnik domačinov na Čreti posadila lipo v spomin na prehod iz 20. v 21. stoletje. Lipo je pošteno zalil Jugovnik in kasneje po Nova lipa bo na Čreti rasla v spomin na prehod iz 20. v 21. stoletje (foto: JG) na Čreti, kjer smo ravno ujeli začetek svete maše, katere smo se nekateri z veseljem udeležili. Po maši smo nadaljevali pot do spomenika padlim borcem, kjer so učenci osnovne šole Nazarje s pomočjo mentorice Zvonke Zakrajšek pripravili kratek, a zanimiv kulturni program. Udeležence pohoda sta pozdravila župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsednik KS Kokarje Anton Blatnik. Nekaj besed je pohodnikom namenil tudi Anton Strožič, po domače Jugovnik. T\ikaj smo si tudi olajšali nahrbtnike in si svojih grlih še vsi pohodniki, za kar so poskrbeli prijazni Čretljani. Ivo Boršnak je izdelal lep smerokaz, da se ljudje, ki bodo v prihodnje prihajali na Čreto, ne bodo izgubili. Preživeli smo res lep dan, ki nam bo ostal še dolgo v spominu, in se organizatorjem pohoda zanj najlepše zahvaljujemo. Posebej hvala za gostoljubje in prisrčnost vsem Čretljanom. Zdi se, da so na Čreti vsi krajani kot ena velika družina in še ne poznajo besed nevoščljivost in privoščljivost, ki stav dolini tako pogoste. Zora Štrucl KD Zgornje Savinjske doline Zmaga v Celju Prvo soboto v maju je bila v organizaciji tamkajšnjega kluba ljubiteljev rotweilerjev prva letošnja tekma šolanih psov sav-injsko-celjske-zasavske regije. Nastopilo je 13 tekmovalcev po programu ISP A in pet po programu IPO I, med katerimi so bili tudi člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline. Dominik Hrovat je nastopil z nemško ovčarko Urssulo in si delil prvo mesto z Bernardo Zavec iz Kinološkega društva Slovenj Gradec. Drugo mesto sta si delila člana zgornjesavinjskega kinološkega društva Dejan Bastelj z zlatim prina- šalcem Lasom in Sebastjan Ter-bovšek z labradorcem Teranom. Po pravilih Kinološke zveze Slovenije v primeru enakega števila točkpripa-da pokal mlajšemu psu, zato sta ju prejela Urssula in Las. Duška Hrovat Tekmovalci KD Zgornje Savinjske doline po nastopu v Celju (foto: Ferdo Hrovat) Lovska družina Gornji Grad Gozd ni koš za smeti Prvi teden v aprilu je Lovska zveza Slovenije organizirala vseslovensko lovsko čistilno akcijo. K sodelovanju smo lovci povabili tudi prostovoljce. Tako se nas je osmega aprila ob deveti uri v Gornjem Gradu zbralo 42 lovcev in deset prostovoljcev, ki jim ni vseeno, kakšna je naša narava. Prevoz na smetišče smo opravili člani LD Gornji Grad sami. S tremi traktorji smo na smetišče zvozili 41 kubikov smeti, ki smo jih našli v gozdu, ob cestah in na črnih odlagališčih. Evidentirali smo tudi devet črnih odlagališč. Tam so ležali večji kosovni odpadki, tako da bo potrebna sanacija s strani občine oziroma komunale. S to akcijo, ki smo jo zaključili ob drugi uri, smo lovci in nekateri posamezniki dokazali, da nam ni vseeno, kakšna je naša narava in okolje, v katerem živimo. Ekološka zavest ljudi se prav počasi spreminja, a kot kaže, se stvari premikajo na bolje. Janko Podkrižnik, kulturni referent LD Gornji Grad OTVORITEV POLETNE SEZONE S PETROM GRASOM! Noti Vinodolski 16.6. 2 DNI ŽURA + KOPANJE + KONCERT + KOTEL = 7.500,00 SIT SVIT Mozirje tel: 83-90-810 Dom Nine Pokorn Grmovje “Občudovanja vredno spoštovanje drugačnosti” Sedeli so na klopcah, nekateri, tisti pač, ki jim korak ne dela pretiranih težav, so se sprehajali med cvetličnimi gredicami. Na njihovih obrazih ni bilo zaznati nič tistega čemur “normalni” pravimo drugačnost. Pač, stanovalci doma Nine Pokorn Grmovje so res drugačni od nas. Znajo pomahati z roko, se prijazno nasmejejo in pozdravijo. Kakor pač kdo zmore in more -iskreno in od srca. V tem velja občudovati in se učiti njihove drugačnosti. V “normalnem” svetu je občutek človečnosti mlačen, izgubljen med lovom na materialnega boga in iskanjem samega sebe. Med temi ljudmi je sonce, in njihove tegobe so zato znosnejše, vendar nič manjše. Pravzaprav bi bile neznosne, če... vedno je tako - nekakšna usoda, mogoče danost. Jožica Lukše, višji delavni terapevt , je tem osamelim samorastnikom kakor sonce. Pomirjajoči in razumevajoči žarki njenih besed in nežnost razumevanja globin človeka napolnijo z nevidno energijo stabilnosti. Za stanovalce je preprosto njihova. Delo delavnega terapevta zajema znanja psihologije, sociologije, kulture, vsega tistega kar je povezano z globinami človekove biti. Marija Debeljak iz Jesenic živi po raznih domovih že od svojega tretjega leta. Ko ji je umrla mamase je na njen svet zgrnila temna zavesa. Spomin na leta najresnejše mladosti ji orosi oči. Koliko njenih gobelinov krasi stene njenega sedanjega doma, tega Marija ne ve. Veliko, da zelo veliko - še vedno je ustvarjalna, čeprav ji misel in roka nekoliko kljubujeta. Koliko pristne prijaznosti je v njenih besedah - v govorici vseh njih. Jožica je njihova dobra vila, o temu pač ni nobenega dvoma. Koraki se ponavljajo, težko je vsako misel izraziti z besedami, zato je Jožici še kako pomemben stik z naravo. Iz Vitanja v Mozirje, bregače tam in bregače tu - zrak in zemlja - pomembna je pot in tudi cilj ni zanemarljiv. Rad ima “svojo” novo dolino. Nekoliko zaprta med zgornjesavinjske bregove rojevanajrazličnejše ljudi. Mendaimam te kraje raje kot avtohtoni prebivalci, razmišlja Jožica Lukše. Nekaj mistike je zaznati v njenem skrajno urejenem podajanju misli. Ljudje umirajo stari 90 in več let. Trden živelj je to, dar ali usoda, morebiti oboje. Njena službena izbira je enkratna. V porušenem človekovem ravnotežju mora iskati včasih nemogoče. Ponovna naučenost prižgati cigareto ali luč, skrajna preproščina za zdravega človeka. Varovanci Jožice Lukše pase ponovno rojevajo... Nikoli ne ustvarja vnaprejšnje ocene človeka. Globoko spoznanje ji je vcepila že mama. Ne sodi, ker nič ne veš - filozofija za premislek. Človek si mora cilj postaviti dovolj blizu, tako, da je dosegljiv. Na ta način se je mogoče izogniti frustracij, je prepričanajožica. Vedno se trudi delati samo tisto in tako, kar bi tudi sama pričakovala od drugih ljudi. Prizna, dase malo boji tega sveta: zato se dotakne samo neizogibnega. Telesno krhkaskrivav svojih globočinah izredne duševne razsežnosti. O “normalnosti” ima lastno mnenje -ves čas jo privlačijo stvari na katere okolje gleda z odklonom. Človek je vendar zanimiv v sleherni pori predvidljive nepredvidljivosti. Ljudje z skrivnostnostjo so ji izziv. Verjame v usodo, zato je sledila klicu poklica. Nihče ji ni nasprotoval, danes priznava, da je za poklic delovnega terapevta potreba določena doza poguma. Znanje porušenega človeka - poseg v drugačno individualnost vedno odpira vprašanje ali ravna prav. Pot do človeka pelje po isti stezi po kateri on prihaja do tebe. Upoštevanje različnosti je Jožici Lukše prirojeno. Zato se je znala prilagoditi tudi sodelavcem. Občutek je, da so ji tudi oni hvaležni za razumevanje. Kvaliteta življenja je postala nuja, zato ima rada sodelavce. Že davno je tega, odkar je opravila z vprašanjem normale. Kaj je normalno in sprejemljivo, kje so in kdo postavlja meje ter okvire nekakšne normale. Saj absolutne resnice ni, je prepričanajožica, takšne, ki bi služila za podlago vsej nadgradnji. Zaradi tegasprejema ljudi v vseh njihovih stiskah in drugačnosti. Mogoče, razmišlja sogovornica, so prav ti ljudje, katere imamo za drugačne, kažipot za sestop s prestola vsemogočnosti. Živimo vsvetu izobilj a-svetu brez vrednot. Tema za globok razmislek. Zato se skupaj veselijo okornega prtička z vsemi hibami - na koncu ko nastane se čutijo še bolj povezani med seboj. Sleherni pristop se vrne, celo nasilneži znajo krotiti svoja nagnjenja ob pozitivni reakciji. Vendar je med temi ljudmi čutiti nekakšno trpkost. Beseda dom jim pomeni veliko. Nekateri ga čutijo samo v podzavesti, spet drugi kot oddaljen spomin nasvet, ki je bil mogoče krutejši od sedanjega, pa vendar je bil njihov dom. Mlajše stanovalke, ki imajo nekje mladoletne otroke, ločena povezanost. Odpelješ se domov pane veš ali si prav storil. Pustiš človeka, mogoče je ravnokar otrl bridko solzo - da, tudi z vsem znanjem se ne da vsega storiti, je prepričan Jožica. Mnoge stiske teh ljudi ostanejo večno zagonetne in težko rešljive. Medsebojni odnosi, ljubezen in celo seks..., vsakdanjost je za te ljudi komaj dosegljiva. Če bi morala oditi s trebuhom za kruhom bi se najprej poslovila od stanovalcev. Potem, morda čez teden dni, še od sodelavcev. Vedno se je družila z starejšimi ljudmi, zato brez zadržkov sprejema za normalno vse kar se godi okoli nje. Mesto za primerjave je v njeni duši. Ljudem, ki se imajo za normalne, želi povedati, da je potrebno poskušati razumeti tudi drugi del. Z starejšimi jo obdaja občutek varnosti: mlad človek setev, star žetev. Zaradi modrosti in vsega kar starost prinaša, zato ni družine, če ni več generacij. Zato se rada druži z ljudmi, ki podobno razmišljajo. In verjame v usodo. Verjame v Boga, čeprav težko razume smisel trpljenja. Te danosti nima, ima pa vero podedovano od staršev in življenjsko skušnjo. Uidi zato bo vztrajala na tej poti, saj kot pravi Jožica Lukše, odnosi med ljudmi nadomeščajo prekomerne materialne potrebe. Savinjčan Jožica Lukše (skrajno desno) je “dobra vila” varovancev doma Nine Pokorn v Grmovju (foto: Ciril Sem) Ivan Ermenc iz Nove Štifte Kot »furman« z lesom do Nazarij Ivan Ermenc je luč sveta ugledal v maju natanko pred devetdesetimi leti v Šokatu. Otroštvo, ki ni bilo nič kaj rožnato, je preživljal v Florjanu. Živel je času in kraju primerno - tako je med drugim pasel ovce in koze na planini, včasih pa je tudi kakšno uščipil kot vsi navihani fantalini. Očeta se skoraj ne spomni, saj je bil majhen, ko se je ta podal za boljšim zaslužkom v Ameriko in tam kmalu tudi umrl. Mati se je ponovno poročila. Ivan Ermenc Ivan je odraščal pri starih starših. Osnovno šolo je obiskoval v Gornjem Gradu, vendar je ni preveč maral, saj so takrat učitelji poučevali in krotili otroke s šibo v roki. Pozneje se je hotel izučiti za čevljarja pri svojem stricu, a je zaradi pomanjkanja dela čevljarstvo opustil in se izučil za tesarja pri Matiji Štorglju. Vojaško suknjo je oblekel v času Kraljevine Jugoslavije in vojaški rok preživel v Kragujevcu. Po prihodu domov je kmalu spoznal mladenko Elizabeto, ki je tedaj služila pri Prislnovih na Rečici. Ljubezen ju je združila v zakon. Preselila sta se na kmetijo v Novo Štifto, ki jo je žena podedovala od strica. Skupaj sta obdelovala zemljo, sprva ročno ob pomoči dobrih sosedov, pozneje pa tudi strojno. Druga svetovna vojna tudi zakoncema Ermenc ni prizanašala. Ivan je odšel v partizane in se boril v takratni Tomšičevi brigadi, Nemci pa so jim odgnali živino, a k sreči domačije niso požgali. Po vojni se je začela obnova. Ivan in Elizabeta sta vsak po svoje delala na »gruntu«, ona je gospodinjila in pomagala možu kmetovati. Sam se je pogosto kot »furman« z lesom podal na dolgo pod do Nazarij. Ob večjih opravilih so jima na pomoč priskočili tudi sosedje, s katerimi sta se vedno dobro razumela. Včasih so ob »likofu« tudi zaplesali in se poveselili pri tem ali onem sosedu. Posebno mesto v Ivanovem življenju ima Gasilsko društvo Nova Štifta, v katerega se je vključil že davnega leta devetintrideset. Spominja se prvih dni in gašenja s takratno »motorko«. Ljubezen do gasilstva je bila tako močna, da je društvu podaril zemljo, na kateri danes stoji gasilni dom. »Ker sem živel v neposredni bližini gasilskega doma, sem bil vedno med prvimi, ki so se podajab gasiti požare. Le takrat nismo gasili, ko so Nemci požgali šolo in župnišče v Gornjem Gradu. O, pa smo gasili in gasili. Včasih smo prišli pravočasno, včasih prepozno. No, tudi vaje smo imeli, enkrat mokre, drugič suhe. Na veselicah smo gasili tudi grla in malo zaplesali,« se spominja Ivan časov aktivnega življenja in nadaljuje: »Tudi ko mi je pred dvajsetimi leti umrla žena, so jo gasilci pospremili na zadnjipoti, za kar sem jun neizmerno hvaležen.« Sedaj, v jeseni življenja, se na njegovem obrazu zrcalijo dogodki iz preteklosti, ki ni bila skoraj nikoli rožnata. Za nameček ga je bolezen prikovala na posteljo in mu odvzela veliko dragocenost - vid. A v tej kruti usodi ni sam, zanj skrbi nečak Ivko, ki ga je sprejel v svoj dom in prevzel tudi skrb za kmetijo v Novi Štifti. In kaj bi si človek, kot je Ivan, lahko zaželel za svoj 90. rojstni dan? »Ja, kaj bi si lahko še želel več kot zdravje in seveda kar je nemogoče - čudež, da bi lahko ponovno spregledal, vendar vem, da to ni mogoče. Sedaj sem slep, pa mi čas počasi mineva. Čehi videl, bi lahko kaj prebral, ali si s čim drugim krajšal dolgčas.« Marija Sukalo Vida Vrhovnik: Pozdravi iz Malezije (3) Minila sta že dobra dva meseca, odkar diham malezijski zrak. In ker je čas relativen pojem, ne vem, ali je to dolga ali kratka doba. Kakorkoli že, v teh dveh mesecih smo dobili približno sliko, kaj Malezija je. Vendar mi je ostalo še nekaj časa, da to sliko dopolnim... Šola je sedaj v polnem razmahu. Predavanja se počasi približujejo koncu in temu sledijo izpiti. Način dela v šoli je podoben našemu, pa vendar nekoliko drugačen. Med urami je več diskusije med profesorji in študenti kot pri nas. In to pomeni, da se počutiš bolj sproščeno. Tudi čas predavanj ni nikoli točno določen. Včasih se ura začne s polurno zamudo, včasih profesorja sploh ni. In potem se dogovorimo za naslednjo uro, ki bo ustrezala tako nam kot profesorjem. Na koncu moramo biti zadovoljni vsi! Podobno je tudi na tržnicah in celo v trgovinah. Povsod se je potrebno Spoznali smo malajsko podeželje, kjer je islam bolj razširjen in zato ljudje popolnoma drugačni od mestnih, preganjali smo pijavke po deževnih gozdovih (džunglah), ki imajo res ogromne razsežnosti, poležavali smo na “kičastih” plažah z belo mivko in turkiznim morjem, si ogledovali podvodni svet (korale, tropske ribice, želve, morske pse), malo pa smo pokukali tudi čez mejo. Ogledali smo si Singapur, nekateri tudi Tajsko. Singapur je mesto, otok, država, ki premore tri milijone prebivalcev, večina so Kitajci. Z Malezijo ga povezuje most v dolžini enega kilometra. Do leta 1965 je bil del Otroci v šoli v muslimanskem mestu Kota Bhar na severu Malezije morajo nositi uniforme (foto: V. Vrhovnik) dogovarjati za ceno in barantati, če želiš realno ceno. Tako se prav lahko zgodi, da kupiš artikel za četrtino tiste cene, ki ti je bila ponujena na začetku. In potem sta zadovoljna ti in trgovec. Ker tukaj živijo tri rase, pomeni, da živijo tudi tri kulture, vsaka s svojimi navadami in pravili. In ker so vse tri kulture uradno priznane, pomeni, da imajo tudi več praznikov. In mi praznujemo prav vse. Tako ta čas izkoristimo, da gremo malo ven iz Kuala Lumpurja in spoznamo še drugi obraz Malezije. Malezije, od takrat naprej paje to le še eden najbolj razvitih delov jugovzhodne Azije, ki se najhitreje razvija in to se pozna tudi pri cenah. Singapur je vsaj dvakrat dražja država od Malezije. Malezija je lepa dežela. Velika, raznolika, drugačna in samosvoja. In takšno jo imamo radi... Aha, pa še odgovor na vprašanje iz prejšnjega javljanja, zakaj so Malajci, Kitajci, Japonci... tako uspešni narodi. Preprosto - ker nimajo blondink... ha, ha! Selamat tinggal do prihodnjič! Vida SALON NEGE VAM SVETUJE: HUJŠAJTE Z NAMI! Na trgu 7, Mozirje v Grabnerjevi hiši Tel.: 833 - 207 MAOS Kako lahko veliko energije potrošimo z reševanjem problema, ki ni pravi problem.Ljudje se često leta in leta borijo z odvečnimi kilogrami, pa so še vedno debeli. Trdijo, da vse njihove težaveizhajajo iz tega, da so debeli. Odvečna teža je le zunanja posledica notranjega problema, zavrte presnove,(slabe prebave). Grajanje sebe zaradi debelosti, občutek krivde ob vsakem koščku hrane, ki ga damo v usta, vse mogoče stvari, ki jih počnemo, ko se zredimo, vse to je izguba ' časa. Čez dvajset let lahko še vedno počnemo isto, kajti z resničnim problemom se nismo niti začeli ukvarjati. Postali smo le še bolj prestrašeni in ogroženi in zato potrebujemo dodatne kilograme, ki haš bodo ščitili.Naredite prelomnico v vašem življenju, postanite vitke, ženstvene, samozavestne, naj se ozirajo za vami! Kaj storiti? > Odvrzite vse diete in odvajala ter postanite ena izmed članic LOČEVALNEGA PREHRANJEVANJA. Jeste lahko, kar hočete in kolikor hočete, le da se morate izogibati nekaterim kombinacijam živil ter si vzeti čas enkrat tedensko za obisk v našem salonu, kjer vam s pomočjo LIVIJA, aparata za dreniranje, in ročne limfne drenaže spodbudimo metabolizem in povečamo reprodukcijo celic. SE NADALJUJE OCkbe OKENSKI SISTEMI - PVC okna - vhodna vrata - žaluzije - rolete MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tei. & Faks: 03/ 58 31 848 Poleg naše stalne ugodne ponudbe notranjih in zunanjih vrat, podbojev, kljuk in laminatov vam do konca meseca JUNIJA nudimo do 25% znižanje vseh artiklov. Glasbena šola Nazarje VPIS učencev v glasbeno šolo v šol. letu 2000-2001 V MALO GLASBENO ŠOLO (starost 6 let) V PRIPRAVNICO (starost 7 let) Vpis je brez sprejemnega preizkusa od 1. junija dalje. V 1. RAZRED, brez pripravnice, s sprejemnim preizkusom, od 1. junija do zasedbe prostih mest. Prednost pri vpisu imajo nadarjeni učenci ter učenci orkestrskih instrumentov in petja. Prvič bomo letos vpisali učence za instrument VIOLONČELO. Kot nadstandardni program bomo vpisovali CITRE, ELEKTRIČNE KLAVIATURE in DIATONIČNO HARMONIKO. Redni vpis za učence, ki že obiskujejo glasbeno šolo, bo tekel od 21. do 24. junija 2000. Vse informacije lahko dobite osebno v Glasbeni šoli Nazarje ali na tel. Štev. 839-42-10. A/VU MIKLAVC liwniilf Tel. 835-5870 NIČISi I .z«» traktorske p* r~ ■ 1c 1 o p> n i IVI A TE EREISI IT 17. Junija 2000 24. Junija 2000 na območju občine na območju občine GORNJI GRAD LUČE GRABNERJEVA HIŠA MOZIRJE Telefon: □S3/B33-2D,7 VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL Vsi, ki letujete s Turistični agencijo Svit iz Mozirja, imate pri nakupu sončnih očal 10% popust. ŽBI DOBREGA VIDA Vozili smo: daewoo matiz Veliko v malem Za nakupe, vožnjo na delo, užitek in tudi za potovanja. Veliko v malem. Moderno in všečno! Zakaj pa ne? Daewoo matiz predstavlja generacijo malčkov, ki so se rodili ob renaultu twingu in ostali konkurenci. Na njih se lomijo nežna ženska srca in moške denarnice. V večini primerov predstavljajo drugi avto pri hiši in zasedajo parkirne prostore pred bloki. Še sreča, da so majhni in se z lahkoto stisnejo v male kotičke. In prav v tej miselnosti je zrasel matiz, ki predstavlja s svojo dolžino pod 3,5 metra dimenzijo kot... en dober skok! Res je, da matiz ni več novost na slovenskem tržišču, kljub temu pa še vedno predstavlja enega izmed bolj všečnih avtomobilskih malčkov. Na dolžini 3.495 mm so pri Daewooju uspeli vgraditi pet vrat in oblikovati uporabno vozilo. Prijetne sprednje luči s svojo obliko spominjajo na večje in dražje brate. Izgled elegantno dopolnjuje veliko položno vetrobransko steklo. Sprednji del spominja avtomobila spominja na pomanjšanega enopros-torca. Pri matizu najprej opazimo njegovo višino in dolžino. Na daleč deluje kar malce visoko in ozko, vendar na ta način ponuja dovolj prostora nad glavo. Tildi zadnji del je prijetnega videza; pregledna zadnja šipa omogoča tudi najbolj tesna parkiranja. V notranjosti deluje na prvi pogled utesnjeno, vendar je dovolj prostora za štiri odrasle osebe, četudi na sprednja sedeža sedeta dolgina. Žal je v prtljažnem prostoru potem gneča, saj v 104 litre prostornine pač ni mogoče stlačiti kdo ve kaj. Ob podrtih zadnjih sedežih je na razpolago solidnih 624 litrov prtljažnega prostora, vendar potem pozabite na sopotnike, če niste doplačali za deljivo zadnjo klop. Armaturna plošča je sodobne oblike, deluje prijetno in v skladu z zasnovo avtomobila. Vsa stikala so na dosegu roke, le sedeži niso preveč razkošno odmerjeni, čeprav ponujajo zadovoljivo oporo in oprijem v ovinkih. Glede na to, da se cena matiza prične že pri 1.149.000 tolarjev, ni pričakovati pretirane osnovne opreme. Vendar je za doplačilo na voljo skoraj vse. Od zračnih vreč do ABS sistema in klima naprave. Seveda potem cena tudi ni več tako nizka, vendar kdo pa potrebuje vso to “navlako” v majhnem mestnem avtomobilu, kjer šteje predvsem okretnost in poskočnost? Za zadovoljivo poskočnost skrbi tri-valjni motor prostornine 796 cm3, ki zmore 51 »konjičev«. Lepo se odziva na pedal za plin, pospešuje brez pretiranega napora, le malce glasen postane ob priganjanju. Se pa oddolži z nizko porabo, ki se giblje od 5,2 litra dalje. Pri vožnji se matiz izkaže za okreten avtomobilček, z relativno veliko mero udobja pri premagovanju grbin na savinjskih cestah. Lega na vozišču je zanesljiva, prav tako so dobre zavore, ki skrbijo za hitro ustavljanje. Skratka-matiz je nekakšno sladko presenečenje, ki več kot zadovolji potrebo po drugem avtomobilu pri hiši. Igor Pečnik Formula 1 Michael Schumacher - kralj dežja Šesta letošnja postaja formule 1 je bila minuli konec tedna na nemškem dirkališču Nürburgring. Velika nagrada Evrope je bila tokrat za razliko od prakse zadnjih let na sporedu spomladi in prav muhasto spomladansko vreme je v marsičem krojilo njen razplet. Na veliko veselje domačega občinstva je v močnem dežju zmagal Michael Schumacher (Ferrari), čeprav so nekateri menili, da bi bila še slajša zmaga njegovega brata Ralfa, saj bi v tem primeru zmagal Nemec s polnemškim avtomobilom (Williams uporablja motorje BMW). No, da je zmagal Nemec z italijanskim bolidom, se je izkazalo idealno pri podeljevanju pokalov, ki sta jih delila nemški kancler Gerhard Schroeder in predsednik evropske komisije Romano Prodi. Mika Häkkinen in David Coulthard na drugem in tretjem mestu po dirki razumljivo nista kazala znakov navdušenja, še posebej Škot ne, ki je po sobotni zmagi na kvalifikacijskem treningu na dirki zaostal za prvou-vrščenim Schumacherjem kar za cel krog. Zdi se, da sta v današnji formuli ena zares vrhunska voznika le oba dvakratna svetovna prvaka - Michael Schumacher in Mika Häkkinen. Slednji je s tretjega štartnega mesta najbolje začel dirko in povedel pred Nemcem v ferrariju in moštvenim kolegom Coulthardom. Toda že po nekaj krogih je začelo deževati in Schumacherje znova dokazal svoj izjemen občutek za vožnjo na meji. Prehitel je Finca ter si ustvaril lepo prednost, ki jo je obdržal tudi po postanku v boksih, ko sta oba vodilna, tako kot poprej večina ostalih, na avtomobila namestila gume za dež. Dirka je bila zaradi številnih prehitevanj in izletov s steze nadvse zanimiva tudi za tiste gledalce, ki sicer ob dolgočasni vožnji iz kroga v krog radi zadremajo pred televizijskimi ekrani. Ko se je Schumacher precej prej kot Häkkinen podal po tretji komplet koles, je Finec prevzel vodstvo, toda po drugem postanku je spet padel na drugo mesto. Kljub forsiranju v zadnjih krogih (Schumacherje zaradi bolj izrabljenih gum z manj profila vozil nekoliko počasneje) vodilnega ni mogel ujeti in to je bila 39- Nemčeva zmaga v karieri, četrta letos. Z njo je povečal svojo prednost v skupnem seštevku na 18 točk pred lanskoletnim prvakom z mclaren-mercedesom. Veliko zanimivih bojev je potekalo v ozadju, drugi junak dirke pa je bil Španec Pedro de la Rosa (Arrows Su-pertec), ki se je v izjemno težkih vremenskih pogojih izkazal s hitro in zanesljivo vožnjo. Z njim se je »namučil« celo drugi Ferrarijev mož Rubens Barrichello, ki zaradi zgrešene taktike treh postankov ni mogel višje od četrtega mesta. Peto mesto je osvojil Giancarlo Fishicella (Benetton Supertec), ki je srečno prestal vsa »srečanja bližnje vrste«. Čez dober teden dni sledi dirka po ulicah Monte Carla, kjer je Michael Schumacher tradicionalno uspešen, toda Häkkinen je najhitrejši prav takrat, ko je nad njim največji pritisk. Zato bo dirka vsekakor nadvse zanimiva, pole-position pa pomembnejši kot kjerkoli drugje. Franci Kotnik Zadnji sfofak Piše: Aleksander Videčnik Vsakdo bi mislil, da gre za denar (stotak). Pa temu ni tako. Lojze Plaznik je našel staro listino iz leta 1912, ki nosi naslov »Zadnji stotak.« Izdana je bila v Pulju (Pola) dne 24. maja 1912 in pomeni neke vrste vojaško listino. V stari Avstriji so vojaki služili redni rok tudi po več let. Nekateri celo dokler je bil mož za vojaško službo telesno sposoben. Pozneje je bil čas služenja vojaškega roka postavljen na sedem let in šele z novo uredbo na prelomnici dvajsetega stoletja so določili tri leta rednega služenja vo- jske. Kakorkoli že, dolga so bila leta, ko so morali naši predniki nositi vojaško obleko. Zato ni čudno, če so se veselili, ko je potekala vojaška služba svojemu koncu naproti. Ali je bil običaj, ki ga hočemo opisati, znan v vseh enotah cesarske armade ali le v mornarici, ne moremo pojasniti. Naša listina je bila izdana v tedaj glavnem vojnem pristanišču stare Avstrije in lahko domnevamo, da je šlo za mornariško enoto, ki je listino izdala. imenu vseh vojakov letnikh/^f^javJjamff Vam dragi stariši, sorodniki, strici, tete, botri, švogri, švogrinje, bratranci, sestre, sosedje, ljubice, kuharice, vsem pestunjam, znahcem i prijateljem preveselo vest, da je dne 24. maja ig./£. preminul po 971 dnevnim in mučnem našem hrepenenju, nam teško pričakujoči nad 'vse dragi ZADNJI STOTAK. Ob njegovem grobu, stoječi točimo solzen veselja, srce nam vriska radosti, saj iz njega vzhaja nam solnce boljše bodočnosti. • Ostanki dragega ranjkeka prenesli se bodo dne .... t. 1. ob 9 uri zvečer med turobnimi zvoki mačje godbe na vojaško »šetališče« Altura krvečhemu počitku. .Na to jg sedmina., ili. bratski sestpnekijjfifp^tiinLpri »Pijani muhi« -kjer se bode v kupicah • dalmatinca, ali čevljih piva potopilo prestale gorjpl.n žalost za umrlim, bode se prepevale narodne, kakor tudi umetne slovenske pesme, da se tako dostojno počesti ime našega nepozabnega, v naše veselje srečno umrlega. Maše zadušnice se bodo brale za ranjkega na »Plavi ponedeljek« po Nikolovem z groznim »Mačkom in glavobolom« ter praznim žepom. .1 19 POLA, dne .1. 9. ■. . maja Za zmepno sožalje, ozipopa veliko padost se pposi. Žalujoči ostali: Strozak Trdi, brat. Raport Vsakdanji, stric. Plins Britki in Konserva Smrdeča, stariši. - Kasernarest Predolgi, stari «če. Puška Bolirana, sestra. Spange so Minule, teta. Maršalnc Težek, Herštelt Navaden, Nlder Blaten, Laufšrlt Sledi, bratranci (| 3, kolenu). 3393-9. Fano • Pola. Pred 130 leti zapisano... Zanimivo dalje je, da je pisana v slovenščini. Ali so takšne izdajali tudi v jezikih drugih narodov, ki so služili pod avstrijsko zastavo, lahko le domnevamo. Torej zakaj gre. Ko se je vojaški rok nagibal h kraju, torej sto dni pred iztekom obveznosti, so v zadoščenje dobili vojaki takšne listine, ki so napovedovale, da bo določen letnik (v našem primeru) 1909 le še sto dni v vojski in to po »971 dnevnim in mučnem našem hrepenenju, nam teško pričakujoči nad vse dragi ZADNJI STOTAK.« Očitno so te listine slovesno razdelili med vojake, saj si ne moremo misliti, da bi si v tistih časih lahko vojaki privoščili drag tisk listine in jih delili samovoljno. Skratka, listina je naznanjala zadnjih sto dni v vojski in je pomenilaza vse prejemnike poseben položaj »starega« vojaka z vsemi prednostmi vred. Med te so spadale razne službene olajšave. Ti srečneži niso opravljali več straže in drugih izrazito vojaških obveznosti. Armada jim je teh zadnji sto dni gledala skozi prste obeh rok, bi dejali. Le temu se čudimo: listina je imela zunanji videz osmrtnice in tudi besedilo je bilo v tem smislu sestavljeno, čeprav so bili podpisani kot žalujoči ostali med drugimi tudi »konzerva smrdeča, puška bolirana, štrozak trdi, kaserenearest predolgi, špange so minule in raport vsakdanji. Kakorkoli že, zanimiv dokument nekega davnega časa je že taka osmrtnica. Zanimivo, kako so v času osveščanja naše narodne zavesti pisali o narodnosti. Matija Blagojevič je članek izbrskal iz Narodnega koledarja Matice slovenske za leto 1868. Zdi se, da bi morali podobne vsebine pisati tudi danes, saj marsikomu slovenstvo ne pomeni kaj dosti... Kaj je narodnost Narodnost je duševni pečat, kojega je Bog sam vsakemu narodu vtisnil, da se narod od naroda razloči. Narodnost je plamen svete ljubezni do svojega naroda in do vsega tistega, kar je narodovega. V širjem smislu pa pod narodnostjo razumevamo narodno nošnjo, narodne pesme, pripovedke, igre, pregovore itd. Koliko vsak človek te svete ljubez- ni do vsega, kar je narodovega v sebi čutiti mora, več se uvidi iz pojma besede »narodnost«. Narodnost od nas vsakega tirja sama po sebi, da sinovsko spoštovanje in ljubezen skazujemo tistemu narodu, čegar udje smo. Narodnost v nas zahvalnost probuja do tistega dela zemlje, ktera nas je v svojem naročju odredila in nas še preživlja. Po takem je narodnost tako z narodom zvezana, da ni pod milim nebom naroda brez narodnosti in tudi ni mogoče, da bi se narod brez nje vzdržal! Ako narod nimaljubezni do samegasebe, zazmi-rom je zapuščen v mlaki sužnosti, on se nikdar iz svojega spanja ne probudi in če to dolgo časa trpi, mora se z drugim narodom pokrviti in lastno svojo mater zatajiti. To nas žalostna povestnica mnozih narodov uči! Narodnost je pa vsakemu pojedine- mu narodu tako prirojena, da jo le težko zatajiti more, kajti pretežko je iz sebe iztreti to, kar je človek z materinim mlekom vsesal in čemur se je med svojimi privadil. Glejte, to je podoba tistega pečata, s kojim je Bog vsak narod zaznamoval, to je tisti notranji glas, ki je dar Stvarnikove volje. Ta glas pa, kteri kakor odmev narodne ljubezni iz srca izvira, ne miruje nikoli v nas, on nas vodi, da svoje bolj ljubimo od tujega. Sila tega glasu pa je veča ali manja in to poleg razmere večega ali manjega pozna-vanjasamegasebe, svojega narodain njegovih potreb. In kakor so vse navade narodove narodu svete, ker iz istega znamenja, s kojim je Bog narod zaznamoval, izvirajo, prav tako tudi to ljubezen do svojega naroda in do vsega, kar je narodovega, po vsej pravici sveto imenovati smemo. Od tod sledi, kako zelo tak greši, ki svojega naroda in kar je narodovega, ne objema se živo ljubeznijo. Tak ne zasluži imena narodovega sinu, ampak polutan je! In kaj čemo še reči o onem, kteri je svoji narodnosti protiv-en, njene običaje zasmehuje in narodni procvet in srečo podkopava? Tak je prava šiba svojemu narodu in svetu, kajti se svojimi deli zasmehuje samega Boga in se njegovemu premodremu sodu zoperstavlja, tak osrmatuje in omadežuje čistočo tistega duha, kojega mu je Bog sam v srce vlil tak Boga s prevzetno nogo gazi, tak je trula ali gnila veja, ktera je odpadla od slovenske lipe, in ni drugega vredna, nego da se vrže v ogenj. Iz tega se lehko dokazati, da odkod toliko prelivanja krvi v različnih deželah, odkod tolike žrtve za mili dom. Odkod neki, kakor iz ljubezni do svojega naroda in svoje narodnosti, da se zavaruje in pogube obvaruje to, kar je narodovega od strodavnih časov, če bi jih tudi tisoč in tisoč za to svetinjo mučeniško svojo krv prolilo. To o razumu tega, kaj je narod in narodnost. Ker pa tisti sveti plamen ljubezni do svojega naroda in vsega, kar je njegovega, brez zavesti narodne, njegove prihodnje sreče in zavestnega napredovanja v narodnem smislu za narod po sebi zadostiti ne more, zato mora vsakega izmed nas sveta dolžnost navdajati, da svoj delež na oltar domovine položi. Sveta dolžnost vsakemu izmed naših sinov je, da plamen narodne ljubezni ne le samo v sebi oživljuje, temveč tudi v drugih probuja. Ker pa prava ljubezen nikdar ne počiva, zato tudi vsak pošten sin matere Slovenije na njenem duševnem polju nikdar ne miruje, dela in dela neprenehoma za svoj narod, ne boji se znoj a na čelu in ne zasmehovanja protivnikov in vse to dela iz ljubezni do naroda svojega brez pohlepa po plači ali pohvali. In to je, kar imenujemo narodoljubje, domoljubje! Posebna dolžnost delati po tej poti pa je tistim, kterim je odgojevanje mladeži izročeno. Roditelji starši, posebno pa matere, ktere se največji del pri otrocih sučejo, naj svoje rodoljubje, misli in občutj a kakor iz vrelca po materinem mleku v otroke vlivajo in prelivajo držeč jih v svojih milih naročjih, naj jih vadijo od detinstvana pravo izgovarjanje milodonečih slovenskih glasov, pobožnih molitvic itd. v slovenskem jeziku. Starši polagajo prvi temelj prihodnjemu šolskemu nauku, učitelji to dalje vršijo in po svojih znanostih dokončavajo. Kamo neki bi jo brez take pomoči dognali? Mladež bi nam odrastla kakor zelišča na poljih ali živinčeta v hlevu, bila bi brez vsake barve, to kar je trava brez jutranje rose in cvet rastline brez sončnih žarkov, bila bi po takem brez narodnega čutja, brez plamena in ognja domorodnega. Domovina ne bi potem v njih imela zvestih sinov, narod bi svoje prave duševne čuvaje izgubil, narodna hranilnica bi svoje neutrudne bčelice, ki dan na dan donašajo med, izgubila in mesto njih dobila samo med žroče trote. Toraj je treba vam učiteljem v mlada in nepokvarjena srca kakor v ro-dovito zemljišče z vsem trudom seme prihodnosti sejati; seme napredovanja, seme osrečevanja domovine naše in to vse boste dosegli z narodnim izgojevanjem. Kajti če v tem času mlado srce prevzame kako drugo občutje, prekasno je pozneje. Ljubezen do milega doma in naroda je tisto dragoceno občutje, ktero moramo buditi precej v početku. Kjer tega občutja ni, propadel je narod. Povzemite toraj vi starši in vi učitelji iz tega poduk za gojenje plamteče ljubezni do domovine in do maternega slovenskega jezika in postavite z združeno močjo steber, da bodo naše šole dospele do prave narodske podlage, brez ktere praveganauka ni in ga nikdar ne bode. Pred davnim so zapisali... Spet pišemo o člankih, ki jih je objavil leta 1915 Ilustrirani glasnik. Čižmi iz platna in lesa »Usnje je silno drago, treba bo nositi cokle in platnene opanke. V Hellerau so poskusili in preizkusih umetniki v tej stroki, napraviti čižme brez usnja. Hoja v njih je lahka in prijetna, izpr-va je podplat bolj glasen, ko se oguli, ne šklepedra več. Kar se oklepa nog, je sešito iz sivega ah črnega platna (platno zajadra alihudičevo platno), ki ne prepušča mokrote, podplata In pete so iz lesa in sicer so nalepljene prav tenke plasti lesa križem druga vrhu druge, kar naredi podplat gibčen, lahek in močan. Od znotraj so čižmi prav tako izdelani in obšiti kakor usnjati in se nosijo ravno tako dobro, so tudi bolj topli in bolj poceni, ker stane par platnenih čižmov, komaj toliko kot stane zdaj par dobrih podplatov. Širi se tudi izdelovanje obuval iz slame, klobučevine in ličja. Sto in sto let so hodih naši pred-namci v opankih iz ličja, tak opanek je bil prožen in mehak in ni oviral noge v hoji in v rasti.« Pripomba. Seveda je tedaj, v vojnem času, že primanjkovalo usnja in je seveda članek razumeti kot neke vrste napotilo ljudem, da se oskrbijo z obuvalom lastne izdelave. Znano je, da so mirnski čevljarji, ki so leta 1915 pribežali iz domačega kraja, kjer je divjala vojna, vNazarje pričeli zaradi pomanjkanja usnja izdelovati leseno obuvalo. Kot navaja kronika, so svoje izdelke zelo dobro prodajah. Benediktinski urbar Am Hard Na berde - Orožen tolmači kot Brdo Andre an der teyn - po Orožnovem gre za kmetijo Tajnšek na Tajni, Nika drugaman. Laczendorf Lacznawess -Orožen meni, da gre za Lačno vas na Dreti (Lačjavas, op.: A.V.), Marin Wobonik (možno da gre za ime Vodovnik, op.: A.V.), Peter webers, Gnedecz Niclaw, Janes czokler, Friczl im pach - Orožen meni, da gre za Potok. Odenfeld, postopole - brez dvoma gre za Pusto Polje Martin Sywecz (Sivec, op.: A.V.), Martin Sywecz Hafner (zadnja beseda lahko pomeni, da je Sivec bil pečar ali lončar, op.: A.V.), Conradus Abbas. NiderBresach (Greschak) dolny po. - Orožen tolmači kot Spodnje Kraše Janes Nowahch, Michel chribecz, Janschecz podmezke, Resko, Juri Nowakch, Michel. OberKresach Gorny Krascham -po Orožnovem gre za Zgornje Kraše Symon - Orožen tolmači kot Žvipl, Hanse - po Orožnovem Tevž, Janes Bresnikch (brez dvoma gre za priimek Breznik, op. A.V.). 3sčemo state fotografije Sliko nekdanjega krojaškega mojstra in znanega fotografa v Teru, Ivana Brgleza - Kadunčevega, nam je poslal Jože Brglez - Kogovnik, ki meni, da je bila posneta okoli leta 1928. Teden gozdov ZAVOD ZA »Slo gozdove y£y\f SLOVENIJE Poslanstvo Zavoda za gozdove je varovanje in nega gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdne krajine tako, da sta zagotovljeni njihovi naravna pestrost in vsestranska stabilnost. Zavod skrbi za kakovost človekovega življenjskega okolja in ohran-itev poseljenosti podeželja tako, da krepi ekološke, socialne in proizvodne sposobnosti gozda, svetuje lastnikom gozdov in ozavešča javnost. Vse premalo se zavedamo pomena, ki ga imajo gozdovi za nas in našo prihodnost. Gozdovi, ter mnoge živalske in rastlinske vrste v njih, so ogroženi zaradi človekovega nespametnega ravnanja. Zato skušamo gozdarji gozdove še bolj predstaviti javnostim. Eden najpomembnejših dogodkov v zvezi s tem je teden gozdov. Teden gozdov je tradicionalna prireditev slovenskih gozdarjev, kjer gozdarji predstavimo javnostim posebno problematiko v gozdu. Os-rednja tema tedna gozdov v letu 2000 j e gozdar v službi narave in človeka. V ta namen bomo gozdarji nazar-ske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije organizirali dan odprtih vrat, ki bo na krajevnih enotah Luče, Ljubno, Gornji Grad in Šoštanj potekal v ponedeljek, 29. maja, ob 9- in 12. uri. V Nazarjah, kjer ima poleg Krajevne enote sedež tudi Območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, pa bo obširnejša predstavitev našegadelavpetek, 2. junija, ob 9- in 12. uri. Predstavitev je namenjena vsem, s katerimi pri vsakdanjem delu sodelujemo, pa tudi tistim, ki jih zanima. Na obisk vabimo lastnike gozdov, vse učiteljice mučitelje, posebej učitelje četrtih razredov, ki imajo gozd v učnem načrtu, ravnatelje osnovnih šol, predstavnike lokalnih skupnosti in državne uprave, lovce, predstavnike društev in vse tiste, ki jih tu nisem posebej omenil, pa jih naše delo kakorkoli zadeva in zato morda tudi zanima. Ob tednu gozdov bo potekala v galeriji Mozirje razstava fotografij Cirila Metoda Šema z naslovom Gozdar v službi narave in človeka, ki bo od 26.5. do 5.6., posebna prireditev ob otvoritvi razstave pa bo v petek, 26. maja, ob 19- uri. Vljudno vabljeni na obe prireditvi! Damjan Jevšnik V okviru tedna gozdov bo v ponedeljek, 29. maja, ob 9- in 12. uri potekal dan odprtih vrat po krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije v Lučah, na Ljubnem, v Gornjem Gradu in v Šoštanju. V Nazarjah, kjer je poleg krajevne enote ZGS tudi sedež območne enote, bo podrobnejša in bolj celovita predstavitev dejavnosti Zavoda za gozdove v petek, 2. junija, ob 9. in 12. uri. Pred gradom Vrbovec bo tudi stojnica z opremo za delo v gozdu. Na predstavitev vabimo vse, ki jih ta tematika zanima. Večje skupine obiskovalcev prosimo za predhodno najavo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje V Sloveniji se premalo zanimamo za okolje Prilagajanje Slovenije Evropi se dogaja tudi na področju ohranjanja okolja. Slovenija se po primerljivih kazalcih stanja uvršča med zmerno onesnažene evropske države, z nekaterimi specifičnimi okoljskimi problemi. Ti so zlasti: večplastno onesnaževanje ozkih dolin in kotlin, velika ekološka občutljivost kraške-ga sveta (ki obsega 44% ozemlja države) in potreba po varstvu povirnih voda. Specifični okoljski problemi zahtevajo prilagojeno reševanje. Zgolj prenos evropske okoljske zakonodaje za reševanje nekaterih specifično slovenskih problemov ni v celoti primeren, kar velja najbolj za dopustne mejne vrednosti obremenjevanja občutljivega kraškega sveta in kraških voda. Pozitivni koraki k ohranjanju našega okolja je sprejeti zakon o varstvu okolja iz leta 1993, uveljavljanje davka na emisijo ogljikovega dioksida in uvedba dajatev na odpadne vode. Zadnja dva pomenita prehod k ekonomskim ukrepom za zmanjševanje onesnaženja okolja. Pozitivno je tudi, da so na razpolago ugodnejša posojila za gospodinjstva in industrijo pri Ekološkem skladu RS. Vse druge spodbude za zmanjšanje onesnaženja v podjetjih in gospodinjstvih pa so zelo skromne. Osrednja slabost slovenske okoljske politike je prenizka finančna podpora udejanjanju že sprejetih okoljskih strategij in zakonskih obvez. Ponavlja se stara zgodba, sprejet je strog zakon o varstvu okolja, ni pa zadosti finančnih virov, da bi lahko podjetja in gospodinjstva investirala v te namene. V zadnjih letih se delež državnega proračuna, namenjen okoljskim investicijam, ni povečal. Ostaja zelo skromen in ne omogoča uresničevanja ciljev sprejetega nacionalnega programa varstva okolja. Za varstvo okolja naj bi v letih 1999 in 2000 porabili okoli 1,5 % BDP, v resnici so okoljske investicije približno za polovico manjše. Najbolj je ogroženo področje čiščenja odpadnih voda in odlaganje komunalnih odpadkov. Premalo spodbujamo ljudi k varčevanju z dragoceno pitno vodo in k zmanjševanju količine odpadkov. Javni mediji premalo pripravljajo ljudi na dejstvo, da mora prav vsakdo za izboljšanje okolja narediti nekaj sprememb v vsakdanjem življenju. Ker politika daje premajhen poudarek varstvu okolja, moramo na državo pritiskati s projekti, kjer rešujemo lokalne probleme na tem področju. Tli imajo glavno besedo občine, podjetja ter posamezniki. Poleg državnih sredstev je možno sredstva pridobiti iz mednarodnih skladov. Slovenija kot kandidatka za vstop v Evropsko unijo lahko pridobiva tudi sredstva za vlaganja v okolje. Tu je glavni sklad Phare, ki deluje na več področjih. V njegovem okviru je nacionalni program ter programi čezmejnega sodelovanja in večdržavni programi. Tako programi čezmejnega sodelovanja kot večdržavni programi imata tudi sklad za male projekte, kjer je denar namenjen za spodbujanje akcij manjšega obsega in za programe, ki niso prišli v nacionalni program. Prav podpori projektov na regionalnem oziroma lokalnem nivoju je namenjen sklad REAP (ki je del večdržav-nega programa). V letu 1999 je Evropska unija zagotovila še dva pomembna nova vira financiranja, to sta ISPA in SAP-ARD. ISPA je program za podporo velikih infrastrukturnih projektov na področju prometa in okolja (preskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadnimi vodami, ravnanje z odpadki in kakovost zraka). Cilj pro- grama SAPARD je podpreti kmetijstvo in razvoj podeželja pri usklajevanju z zahtevami evropske skupnosti. V okviru tega programa bodo lahko iskali podporo tudi zelo majhni projekti. Tu je mogoče prijaviti projekte iz zelo različnih področij npr. infrastrukturne projekte, izboljšanje procesiranja kmetijskih proizvodov, trženje kmetijskih proizvodov, združenja proizvajalcev, pomoč mladim kmetovalcem, večanje raznolikosti kmetijske dejavnosti, kmetijsko-okoljski projekti, gozdarstvo,... Zdaj je obdobje, ko so možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev ali ugodnih kreditov velike. Od nas, od naših občin, podjetij in posameznikov je odvisno, kako bomo izkoristili ta čas in denar, ki se ga da pridobiti. Dejstvo je, da je vlaganj v izboljšanje okolja premalo in da je za okolje treba več narediti. Zeleni Franček Vir: 1. Dr. Dušan Plut: V Sloveniji za okolje ni niti dovolj interesa, niti dovolj denarja 2. Marjana Dremelj: Kam in kako po evropsko finančno pomoč za projekte s področja okolja? Zgornja članka sta izšla v 10. številki Umanotere, informativnega glasila za okolje in trajnostni razvoj, ki ga lahko dobite na naslovu Metelkova 6/11, p.p. 4440, 1000 Ljubljana. Osnovno zdravstvo - kako deluje (3) 6. zdravljeni ste lahko na način, za katerega vi in vaši izbrani zdravnik mislita, da je najboljši za vas. To npr. pomeni, da dobite določeno zdravilo predpisano na recept ali pa ste napoteni drugam - v bolnišnico, k specialistu. Včasih sta nasvet oz. spodbuda (ohrabritev) najboljše zdravilo. Naj vas ne bo strah povedati vašemu zdravniku, kaj pričakujete, kaj si želite. Seveda je zdravnikov nasvet zelo pomemben, vendar vi veste zase najbolje, kaj je pomembno za vas kot osebnost. Vedeti morate, da neko zdravstveno težavo lahko rešimo na več različnih načinov. In vi imate vedno možnost izbire. 7. imate pravico vpogleda v vašo zdravstveno dokumentacijo. 8. kot bolnik ste lahko prepričani, da so vaši osebni in zdravstveni podatki tajni in varovani. Za zdravnika in drugo osebje je zaupnost zelo pomembna. Vedno morate povedati, če želite, da kaj ni zapisano v vašem zdravstvenem kartonu. 9. pravico imate vprašati še enega zdravnika za mnenje (second opinion). Če želite še eno mnenje, se morate pogovoriti z vašim izbranim zdravnikom. Vsekakor pa dodatnih mnenj in pregledov ne bo mogoče zaračunati v breme ZZZS. 10. kot bolnik lahko odklonite navzočnost študenta med vašim obiskom pri zdravniku. Nekateri splošni oz. družinski zdravniki so mentorji študentom medicine oz. zdravnikom, ki so končali fakulteto in si tako pridobivajo izkušnje za svoje delo. Če ne želite, da je študent ali mlad zdravnik navzoč pri vašem pregledu oz. razgovoru, to povejte! 11. odklonite lahko sodelovanje v raziskavah. Raziskave pomagajo izboljšati zdravstveno varstvo dolgoročno. Seveda pa vam, če ne želite, ni treba sodelovati. 12. kot bolnik lahko zamenjate izbranega zdravnika, če z njim niste zadovoljni. Po preteku enega leta registracije pri izbranem zdravniku, lahko zamenjate zdravnika, ne da bi vam bilo treba navesti razlog. Če pa sta oba z zdravnikom sporazumna, da bi že prej prenehala s sodelovanjem, lahko to storita tudi že pred pretekom enega leta. Prav je, da zdravniku poveste, da prekinjate izbiro pri njem, da lahko vašemu novemu zdravniku pošljejo vašo medicinsko dokumentacijo, ni pa to obvezno. 13. tudi zdravnik lahko zaprosi zdravniško komisijo pri ZZZS za prekinitev opredelitve določenega bolnika pri njem s tem, da navede razloge. Kaj lahko naredite, da pomagate sebi in vaši delovni skupini v primarnem zdravstvenem varstvu: -razumeti morate, da vaš izbrani zdravnik ni edini, ki lahko zagotavlja zdravstveno varstvo. Medicinske sestre, patronažne sestre in fizioterapevti so včasih bolj primerni za izvajanje določenih storitev kot vaš zdravnik. Pozanimajte se, kaj vsi ti strokovnjaki znajo delati. - upoštevajte, da vaš izbrani zdravnik in drugi člani delovne skupine trdo delajo in da je njihovo delo stresno - poskušajte biti strpni, če pride do zastojev pri delu ali občasnih težav. Zdravnik in medicinske sestre delajo po svojih najboljših močeh, da bi bolniki čim manj čakali, vendar se zamudam ne da vedno izogniti, ker nekateri bolniki potrebujejo več časa kot drugi. Povprečni splošni oz. družinski zdravnik se sreča s približno 150 - 250 bolniki na teden. Nujna stanja imajo prednost pri kateremkoli zdravniku. - bodite obziren bolnik. Na pregled se prijavite pravočasno. Sporočite, če vas na pregled ne bo. Prosite za hišni obisk zdravnika le takrat, ko obisk res potrebujete. Pozanimajte se, kako je s hišnimi obiski, ko vašega zdravnika ni, pa tudi, kako je z dežurno službo. - hranite kopije pomembnih pregledov in zdravljenj. S tem imate več nadzora nad svojim zdravstvenim stanjem. Obenem se lahko vedno prepričate, katera zdravila morate jemati, kam se morate še prijaviti na pregled, kdaj morate spet po zdravila... Izvidi so lahko v pomoč tudi zdravniku, ki vas sicer ne pozna in se srečate z njim ponoči ali med praznikom. - naučite se več o svojem zdravju in o tem, kako skrbeti zanj. Številni bolniki so »sami svoj zdravnik«. Če veste več o vsakdanjih težavah in kako jih premagovati, si lahko prihranite čas in skrb, svoji družini pa prav tako pomagate, da ostane zdrava in se dobro počuti. T\idi farmacevta v lekarni lahko vprašate za nasvet. Vprašajte na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, vašega zdravnika ali farmacevta po različnih zloženkah, kjer so opisane lažje zdravstvene težave in kako si lahko sami pomagate. - prevzemite pobudo. Vse več ambulant ima organizirane skupine bolnikov (klube), ki pomagajo drugim bolnikom in ambulanti (predlogi za izboljšanje dela, praktična pomoč drugim bolnikom, informacije). Predlagajte izboljšave pri delu v ambulanti pri zdravljenju in negi bolnikov na domu. Sodelujete dejavno tudi sami. Bolniki se imajo pravico pritožiti, če z obravnavo pri izbranem zdravniku niso zadovoljni. Če pride do kakršnekoli težave v vaši ambulanti, jo poskusite rešiti najprej tam - z zdravnikom, z medicinsko sestro, z vodjo službe ali direktorjem zdravstvenega doma. Če težave res ne morete rešiti, se obrnite na Zavod za zdravstveno zavarovanje -vaša pritožba mora biti pismena. Vprašajte na Zavodu za zdravstveno zavarovanje ali pa v ambulanti vašega izbranega zdravnika, kam in kako se lahko pritožite, če ste nezadovoljni. Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Zakaj bi moral otrok nositi kolesarsko čelado Strokovnjaki so ugotovili, da nošenje čelade zmanjša kolesarjevo tveganje za hujše poškodbe glave do 85 odstotkov. Nošenje čelade ob nezgodah prav tako zmanjša tveganje za izgubo zavesti do 88 odstotkov. Čelada ublaži in porazdeli udarec ob trčenju ali padcu po površini čelade in ne po glavi. Možgani so zelo ranljivi, njihove poškodbe pa pogosto trajne. V državah, kjer so dosegli, da ve- kolesarjev poškodbe glave. Prav liko otrok pri kolesarjenju nosi čelado, se je občutno zmanjšalo število umrlih kolesarjev in kolesarjev s hudimi poškodbami glave. Kolesarska čelada je ceneno zaščitno sredstvo glede na možne hude posledice poškodbe glave. Vsako leto pri nas v bolnišnicah sprejmemo približno 700 oseb, ki so se poškodovale med kolesarjenjem. Med njimi je skoraj 40 odstotkov otrok mlajših od 14 let. V več kot 60 odstotkih primerov so vzrok smrti tako so poškodbe glave poglavitni razlog za sprejem v bolnišnico pri približno 40 odstotkih poškodovanih kolesarjev. Kolesar si lahko v nezgodi usodno poškoduje glavo že pri hitrosti 30 kilometrov na uro. Zato: pametno glavo varuje čelada! Milena Grudnik, VMS, referent za zdravstveno vzgojo Vir: zloženka Preprečitve poškodbe glave pri kolesarjenju -IVZ 4.-B.6. KÖPER-HVAR-VIS-KORCULA Križarjenje s katamaranom PRINCE OF VENICE 5 DNI ■ POLPENZION <35.000,00SIT SVIT Mozirje tel: 83-90-810 Pa poglejmo, kako se imajo na eni od srednjih šol. Bolj kot ne mladi programi, vsestransko izobraževanje in vse to v bližini naših krajev. Mogoče je to prava odločitev tudi zate. Pa poglejva! ŠOLSKI CENTER VELENJE Programi: POMOČNIK GOSPODINJE OSKRBNICE OSKRBNIK TRGOVEC TEHNIK GOSPODINJSKIH STORITEV EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK “POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI je ena od treh šol v Sloveniji, kjer izobražujejo dijake nižjega, srednjega in poklicno tehniškega izobraževanja gospodinjskih storitev. Prednost vsebin vseh treh programov je v širini področij posameznih predmetov. Znanja, ki jih dijaki pridobivajo, so povezana z gostinsko in tekstilno dejavnostjo, ekonomiko in organizacijo, podjetništvom, računovodstvom, oskrbo in vzdrževanjem na domu. Letos je 621 dijakov v enaindvajsetih oddelkih. Prihajajo z vseh koncev Slovenije: s Koroške, Zgornje Savinjske, Celja, Žalca in Prebolda. Nekaj naših dijakov je z Jesenic in Primorske, ki bivajo v dijaškem domu in se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli. Vsebine so razpredene skozi vsa leta izobraževanja, najbolj poglobljena znanja so v poklicno tehniškem nadaljevalnem programu, v katerem se dijaki pripravljajo tudi za nadaljnji študij. Mislim, da so vsebine programov sveže, aktualne in naravnane tako, da omogočajo hitro prilagajanje potrebam trga, kar bo v prihodnosti tudi način našega zaposlovanja. Še posebej ponosni smo na rezultate, ki izstopajo. Dijaki programa gospodinjskih storitev lahko že v času šolanja, pomagajo pri raznih dejavnostih in tako pridobivajo pomembne izkušnje za življenje. Pomagajo pri strežbi na velikih prireditvah, pripravljajo široke ponudbe (gostinstvo, animacije) za manjše skupine in posebne priložnosti. Veliko dijakov se prostovoljno vključuje v delo doma za ostarele, kjer so v dobrodošlo oporo vsem, ki potrebujejo pomoč. Pod vodstvom mentorjev učiteljev dijaki vsako leto izdelajo kvalitetne naloge iz podjetništva in jih predstavljajo na državnem prvenstvu. Vsako leto je tudi več mladih raziskovalcev, ki se odločajo za raziskave različnih trgov. V letošnjem letu bo izdelanih kar dvaindvajset raziskovalnih nalog. Zelo radi imamo vse, ki s športno zavestjo živijo zdravo in se odločijo za organizirane treninge v panogah, ki jih na šolskem centru negujemo. Vsako leto ob zaključku šole pripravimo modno revijo z manekenkami, dijakinjami in modnimi kreacijami, ki jih dekleta sešijejo pri praktičnem pouku. Vsako revijo zaključimo v specializirani učilnici za pripravo in postrežbo jedi. Letošnji meni je še skrivnost.” Pogovarjali smo se z ravnateljico Matejo Klemenčič. Kaj pa pravijo učenci 5. gb razreda, tehnika gospodinjskih storitev? BERNARDA PODLESNIK, 20 let, doma iz Ljubnega: Za šolo sem se odločila zaradi tega, ker je najbližje domu in ni tako zelo težka. Sicer pa nekam pač moraš hoditi. Če mi bo šlo vse po načrtu, bom šolanje nadaljevala v Ljubljani na Biotehniški fakulteti ali v Celju na Visoki poslovni šoli. Šola je čisto v redu in program mije všeč. Kakega učitelja bi zamenjala, sicer so pa večinoma v redu. Niso mi všeč učitelji, katerih razlage so nerazumljive in niso pripravljeni pomagati ob nerazumevanju snovi. Od klasike mi je najbolj pri srcu slovenščina (tudi zaradi profesorice), od strokovnosti pa poslovna informatika. Lani mi je bil zelo všeč praktični pouk. Na šoli se mi dopade polurni odmor za malico in učitelji. Eden od vratarjev se mi ne dopade. MATJAŽ ROBNIK, 20 let, doma iz Okonine: V ta razred sem prišel zaradi stopnje tehnične izobrazbe in želenega nadaljevanja šolanja. Ta smer mi to ponuja, pred tem sem bil na gostinski. Na šoli se počutim dobro, samo Velenje pa mi ni najbolj všeč. Program mi je tudi všeč. Če bom sedaj dobro pisal matematiko, nameravam jeseni v Kranj študirat organizacijo in management. Od klasičnih predmetov mije najboljša zgodovina, od strokovnih pa prehrana. Na šoli se mi dopadejo nekatere učiteljice, ker so v redu in prijazne. V osmem razredu nisem imela kake odločitve, zanimala pa sta me tekstil in gostinstvo. Zato sem pristala tukaj. Moje počutje na tej šoli je odvisno od dneva. Ponavadi je kar v redu, včasih pa zaradi kakega profesorja zgubim vso voljo. Program mije všeč, ker se veliko naučim. Od klasi-čnih predmetov je zame najboljša nemščina, od stroke pa ekonomika. Nadaljevala bi rada na visoki šoli in postala socialna delavka. Upam, da bom sprejeta. Najboljša stvar na šoli je odmor. Pa še nekaj. KAKŠNI BI MORALI BITI UČITELJI? - prijazni - pošteni - objektivni - imeti posluh za dijake - mlad ali star, če je faca-je v redu - priporočljiva je simpatičnost NAUČILA SEM SE KUHATI KAVO Moram priznati, da še ne znam prav dobro kuhati. Znam pogreti mleko, speči jajca, skuhati čaj in kavo. Letos, pozimi je imela mama gripo. Bolela jo je glava, zato ni bila preveč vesela, ko sta jo prišli obiskat prijateljici. Ponudila sem se, da jim postrežem. Narezala sem pecivo in prinesla sok. Zaželeli pa sta si še kavo. In že je bil tu problem. Vedela sem, da moram najprej zavreti vodo. Mamica mi je iz sosednje sobe zaklicala, naj dam v vodo dve žlički sladkorja in dve žlički kave. Toda joj! Kava je prekipela. Ostalo sem nalila v skodelici in ju nesla na mizo. Ko sta jo mamini prijateljici pokusili, sem ju s strahom opazovala. Vendar sta me pohvalili, da je zelo dobra. Kakšna je bila v resnici, ne vem, saj je sama nisem poskusila. Kavo od takrat dalje rada kuham, pa tudi prekipi mi nič več. Eva Kanduti, 3.a OŠ Mozirje BERMARDA PREPROTNIK, 21 let, doma iz Solčave: • a Te dni se bo na našem tržišču pojavil peti album romske p i "1 I skupine SARR-E-ROMA z naslovom »Kameno srce«, na «J * katerem je deset povsem novih skladb v stilu urbanega folk zvoka. Na njem so zastopana najbolj znana imena BIH in hrvaške estrade fSEVERINAJ. SARR-E-ROMA so v svoji prvotni sestavi nastali v začetku osemdesetih let in so poleg bratov Pavlovič medse vključili tudi baletni ansambel Gordane Magas, kasneje še Miroslava Vuletiča kot prvi vokal in Harisa Djinoviča kot zadnji vokal skupine. Skupina SARR-E-ROMA je nastala kot produkt tedanjega trenda svetovne promocije Romske glasbe, ki je zajela tudi naš prostor. V času svojega desetletnega obstajanja je skupina izdala tri albume in dosegla veliko popularnost tako v domovini kot v tujini. Hiti, ki so bili v tem času zelo aktualni so: **0 gila”, “Rangac”, "Ciganski pljaski”, “Kiko kiko”, “Tu balval” “Pilern pilem” itd. Novi album angleških rock veteranov PINK ELOyD je že pred objavo zbudil velik interes občinstva, pa tudi medüi so mu namenili veliko pozornosti. Gre za posnetke, ki so nastali na njihovih The Wall koncertih v letih 1980 in 1981 in jih lahko slišimo na novem albumu »Is there anybody out there?« Dvajset let po premierni predstavitvi albuma v londonskem EarTs Courtu imamo zdaj pred sabo zvočni zapis, ki nas spominja, kakšno vzdušje je bilo na enem od najbolj spektakularnih rock teatrov. Na koncertnih posnetkih pride še bolj do izraza kitarska senzibilnost Davea Gilmouria, vidno vlogo pa je odigral tudi producent James Guthrie. Slednji ima velike zasluge, da prav nihče ne bo izdelka »Is There Anybody Out There ? The Wall 1980-81« proglasil za kloniranega dvojčka studijskega albuma The Wall. Bojazni ni tudi zato. ker sta na album uvrščeni dve doslej še neobjavljeni skladbi »What Shali We Do Now« in »Last Few Bricks«. Po izredno uspešnem in odmevnem Projektu »Naj angeli te čuvajo«, je pri založbi Zlati zvoki 12.5.2000 izšel novi projekt NATALIJE VERBOTEN z naslovom »Sonce iz srca«. Da bodo skladbe zagotovo našle pot do src poslušalcev, je poskrbel priznani slovenski avtor glasbe Matjaž Vlašič. ki zatrjuje, da se bo o projektu še veliko govorilo. Na njegov uspeh že nakazuje prvi sin-gel, skladba »Moje srce«, sicer v slovenščino prevedena uspešnica »Cambio dolor« iz TV serije »Divji angel«. Poleg tega. da gredo njene skladbe zelo hitro v uho, je nanje mogoče tudi zaplesati, kar bo Natalija dokazala na svojih nastopih v živo s spremljevalno skupino »Zmaji«. Na hrvaški glasbeni sceni se je ponovno pojavila skupina LET 3 in sicer s popolnoma novo zbirko pesmi. Nastale so iz glav temelja skupine Damira Martinoviča Mileta in Zorana Prodanoviča Prije. Album »Jedina« je bil realiziran v studiu Garaža fRUekaJ in Metro füubüanaJ tokom preteklih mesecev s snemalci Nenom Belanom. Vedranom Križanom in Janezom Križajem, ki je tudi producent. To pa že skoraj avtomatično pomeni visok kvalitetni novo na našem in sosednjem prostoru. ALENKA Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Razborje blizu drugemu naslovu Tri kola pred koncem so si Razborčani praktično že zagotovili drugi zaporedni naslov prvaka Zgornje Savinjske doline v malem nogometu. Za drugo mesto je boj še vedno odprt, saj se Wyatt z odličnimi predstavami nevarno bliža Poldasu, ki nikakor ne najde igre, s katero je tako suvereno premagoval nasprotnike v jesenskem delu prvenstva. Rezultati 14. kola, 15. maja: Solčava: Zadruga 2:3, Poldas-West blue Jeans: Wyatt 1:3, Dolman: Razborje 0:5, ŠD Lipa-BAG: Policija 3:0 bb, Telcom: Kozorogi 2:5. Solčavani še vedno ne najdejo poti iz krize kljub temu, da na momente zaigrajo zelo dobro. Tokrat so si po boljšem začetku priigrali prednost dveh zadetkov, katero pa so »zadružniki« že v prvem polčasu Kozorogi so z borbeno in nepopustljivo igro zabeležili svojo drugo zmago in se ob prej omenjenem razpletu otresli zadnjega mesta. Pri tem so jim v veliki meri pomagali »telcomovci« iz Nazarij, ki še naprej igrajo raztrgan, nepovezan in predvsem nekolektiven nogomet, kljub precej močni igralski zasedbi. Je že tako, da tudi kvalitetni igralci ekipi vedno ne zagotovijo uspeha. delu prvenstva zgodilo že večkrat. Vodeča ekipa Razborja si je z zmago proti mladim Šmarčanom praktično že zagotovila naslov v sezoni 1999/2000. Kolektivno in tehnično dovršeno igro so Radmirci kronali s petimi zadetki, kar jim omogoča mirno nadaljevanje v končnici, Šmarčani pa bodo morali vložiti še mnogo truda, da obdržijo sedanjo pozicijo oziroma uvrstitev med prvo šesterico. Ekipa Policije je po dolgem času spet zaigrala tako kot zna in le majhen padec koncentracije v zaključku tekme jih je stal zmage. Poldasi na drugi strani še vedno ne najdejo izhoda iz krize in ob takšnem nadaljevanju je lahko ogroženo tudi njihovo drugo mesto. Lestvica po 15. kolih: izničili in z boljšo igro v nadaljevan- Rezultati 15. kola, 19- maja: 1. Razborje 15 13 1 1 53:19(34) 40 ju dosegli pomembno zmago v boju Telcom: Zadruga 4:1, Wyatt: Kozo- 2. Poldas-West blue Jeans 15 10 2 3 61:32 (29) 32 za tretje mesto. rogi 5:1 j Dolman: Solčava 3:3, ŠD 3. Wyatt 15 8 2 5 37:26 (11) 26 Poldas-West blue Jeans je še vedno Lipa-BAG : Razborje 1:5, Poldas- 4. Zadruga 15 6 2 7 37:37 (0) 20 bleda senca ekipe iz jesenskega dela West blue jeans: Policija 2:2. 5. ŠD Lipa-BAG 15 7 0 8 32:47 (-15) 19 -2 in veliko negativno presenečenje Telcomovci so tokrat povsem de- 6. Telcom 15 5 3 7 40:47 (-7) 18 nadaljevanja prvenstva. Bledo igro mantirali kritiko na račun njihove 7. Solčava 15 3 6 6 29:38 (-9) 15 so pokazali tudi proti igralcem Wy- igre v prejšnjem kolu in visoko pre- 8. Dolman 15 5 2 8 25:40 (-15) 15 -2 atta, ki za razliko od svojih nasprot- magali letos odlične »zadružnike«. 9. Policija 15 4 2 9 30:45 (-15) 12 -2 nikov z odličnimi predstavami v Njihov najboljši igralec na igrišču je 10. Kozorogi 15 2 4 9 26:39 (-13) 10 spomladanskem delu prav navdušuje. Razborje v spomladanskem delu ne pozna poraza in tudi tekma z Dolmanom je bila zanj le lažji trening. Ob slabi formi ekipe Poldas-West blue Jeans ostajajo Radmirci tako najresnejši kandidati za osvojitev prvenstva in le težko jim lahko kdo še prekriža račune. Policija si kaj takšnega ne bi smela privoščiti, saj že vseskozi sodeluje v zgomjesavinjski ligi in gotovo dobro pozna sankcije odvzema točk, če ekipa ni prisotna ali je prišla na tekmo s premajhnim številom igralcev. Vzroke za težave v ekipi morajo »policaji« čim prej razčistiti, saj jim v nasprotnem grozi izpad iz lige. bil vratar Toni Čeplak, ki je praktično zaklenil gol in vsi napori Zadruge za znižanje rezultata so bili neuspešni. Ekipa Wyatta preseneča iz kola v kolo z vse boljšo igro, kar ji zagotavlja visoko tretje mesto, ob takšnem nadaljevanju in slabi formi Poldas-West blue Jeansa pa je lahko na koncu dosegljivo tudi drugo mesto. Ljubenski Kozorogi se s tem porazom spet selijo na zadnje mesto. Ne samo da niso v najboljši formi, tudi športna sreča Solčavanom v spomladanskem delu nikakor ni naklonjena. Tokrat so proti neposrednemu konkurentu Dolmanu vso tekmo vodili, zmago pa zapravili v zadnjih sekundah, kar se jim je v tem Pari današnjega l6.kola: 17.00 Poldas-West blue Jeans: Razborje, 17.50 Dolman: Telcom, 18.40 Policija Wyatt, 19-30 Kozorogi: Zadruga, 20.20 ŠD Lipa-BAG: Solčava. Franjo Pukart Pokal Slovenije v malem nogometu Pokal Lesni industriji Litija Celjskim Pelikanom tokrat ni uspel veliki met, da bi v sezoni 1999/2000 poleg državnega prvenstva osvojili še pokal Nogometne zveze Slovenije. Le ta je tako drugič zapored pripadel ekipi Lesne industrije Litija. Kljub temu so lahko Celjani kot novinci v ligi s svojimi igrami in celotnim potekom prvenstva izredno zadovoljni. INPUT d.o.o. Nazarje Na Zadrečki cesti 8 v Nazarjah oddamo v najem neopremljen gostinski lokal v velikosti 70 m2 in neopremljen poslovni prostor v velikosti 25 m2 za storitveno dejavnost. Informacije na tel. št. 833-706 od 7. do 15. ure. Po prvi tekmi in porazu Pelikanov v domači dvorani so bile možnosti, da presenetijo v Litiji, majhne. Ekipa Lesne na domačem terenu ne prepušča točk in tako je bilo tudi na zadnji tekmi sezone oziroma drugi tekmi finala pokala NZS, ko so domači gladko zmagali in se tako Celjanom delno oddolžili za izgubo državnega prvenstva. Sicer pa je bila igra na nivoju trenutno najboljših ekip malega nogometa v Sloveniji, kjer je pri Pelikanih spet blestel Mozirjan Denis Delameja. Denisu je po osvojitvi naslova najboljšega igralca končnice državnega prvenstva pripadel še naslov najučinkovite- jšega strelca 5. pokala Nogometne zveze Slovenije v sezoni 1999/ 2000, kar je zanj zagotovo najlepše plačilo za trdo delo in vsa odrekanja, ki jih je narekovala naporna sezona. Sedaj so igralci na zasluženih počitnicah, ki jih bodo nekaj dni preživeli skupaj, saj mora sponzor izpolniti dano obljubo, da jih ob uspehu v državnem prvenstvu popelje na morje. Potem pa zopet priprave, sodelovanje na raznih turnirjih in naporna sezona, ki bo za Pelikane težja kot letošnja, saj bodo branili naslov državnega prvaka in motiv nasprotnih ekip bo še toliko večji. Franjo Pukart Lokostrelski klub Mozirje Zemljakova in Ošep na evropskem prvenstvu PrvegamajajebilvRadencihmednarodnilokostrelski turnir v olimpijski disciplini FITA, na katerem so nastopili tudi člani LK Mozirje. Pri članicah je zmagala Bernarda Zemljak Perhač, člani pašo doseglinaslednjeuvrstitve: 2. Štefan Ošep, 5. Marko Satler, 8. Dušan Perhač, 16. Miran Borštner, 17. Ivan Šket. Prvi majski konec tedna pa je bil podoben turnir tudi v Poreču. Bernarda Zemljak Perhač in Štefan Ošep sta si s prvim oziroma drugim mestom zagotovila mesto v državni reprezentanci naevropskem prvenstvu, ki bo konec junija v Tbrčiji. Na omenjenem turnirju je pri članih Dušan Pethač zasedel osmo, Ivan Šket pa dvanajsto mesto. Pri kadetih je bil Aleksander Ošep tretji. V soboto, 14. maja, je bil v Mostah mednarodni turnir v disciplini FITA 2x70 metrov. Pri članicah je s 664 krogi zmagalaBemarda Zemljak Perhač, pri veteranih pa s petimi krogi manj Dušan Perhač. Družinski uspeh je s 594 krogi in zmago v kategoriji mlajših dečkov dopolnil Primož Perhač. Štefan Ošep je pri članih s 686 krogi osvojil drugo, Aleksander Ošep pa pri kadetih s 598 krogi tretje mesto. Dan kasneje je bil v Mariboru turnir za slovenski pokal v disciplini FITA. Bernarda Zemljak Perhač je slavilapri članicah, hkrati pa postavila tudi nov državni rekord 1357 krogov. Pri članih je zmagal Štefan Ošep (1374 krogov), Marko Satler je bil enajsti (1299), Ivan Šket pa štirinajsti (1275). Pri veteranih je prvo mesto pripadlo Dušanu Perhaču (1321 krogov), Miran Borštner je bil drugi (1224), Janez Pelko pa četrti (1160). Pri dečkih je zmagal Aleksander Ošep (1356), pri mlajših deklicah Janja Perhač (458), pri mlajših dečkih pa je bil Primož Perhač s 566 krogi tretji. Franci Kotnik PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Bliža se čas zahtevnih tur v visokogorju, zato PD Nazarje želi predstaviti vsem zainteresiranim program izletov, ki so predvideni v poletnem času. Glavni cilj je obisk našega najvišjega vrha Triglava. Zato vabimo vse, ki jim je cilj vzpon na našega očaka, da se udeležijo predhodnih tur zaradi poznavanja gibanja v visokogorju, vrsti opreme in navsezadnje boljše kondicijske pripravljenosti. Obvezna preizkusna tura za Triglav je vzpon na Ojstrico. Za vse izlete, ki so našteti, bi želeli, da se zaradi prevoza in lažje organizacije izleta vsi udeleženci prijavijo na odzivnik PD Nazarje tel. št. 839-25-16. 1. Kdaj: 28.5.2000 Kam: Pohod na Menino - Šavnice, izhodišče Nazarje, Šmartno, Račnek Čas pohoda: 1. varianta 7 ur Račnek - Volog - Korte - Šavnice - Slopi - Lipa - Račnek 2. varianta 3 ure Strojnik - Goli vrh - Slopi - Lipa (prevoz) Zborno mesto: Bohač Nazarje 7.00 in Račnek Šmartno 7.20. Pohod naj bi bil tradicionalen, zato lahko pričakujete postrežbo, pijačo in glasbo po vrnitvi v Račnek. 2. Kdaj: 4.6.2000 Kam: Pohod na Matkov Škaf Čas pohoda: 6 ur Zborno mesto: Bohač Nazarje ob 6.30 uri. Na željo nadaljevanje na Mrzlo goro po predhodni prijavi (zelo zahtevna tura), obvezna primerna oprema, priporočamo tistim, ki imajo željo za Triglav, čas ture 9 ur. 3. Kdaj: 10.6.2000 Kam: Dobrovlje - bivak Urban pri cerkvi v okviru praznika KS Nazarje Kdo: - pohodniki - kolesarji - orientacija Čas pohoda: 3 ure Zborno mesto: Gasilski dom Nazarje Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 13- kola, 24. aprila: Ljubija: Lepa njiva 4:4, Policija: Loke-mla-di 10:6, Podvrh: Žabe 7:4, Trg: Poldas - West blue Jeans 1:2, Hmeljar: Dolman 3:2. Rezultati 14. kola, 6. maja: Trg: Žabe 3:2, Lepa njiva: Dolman 5:7, Policija : Podvrh 0:15, Ljubija: Loke-mladi 1:5, Hmeljar: Poldas-West blue Jeans 1:2. Rezultati 15. kola, 13. maja: Hmeljar: Žabe 6:5, Dolman: Poldas-West blue Jeans 4:2, Policija: Trg 2:8, Ljubija: Podvrh 2:10, Lepa njiva: Loke-mla-di 9:3- Lestvica po 15 kolih: 1. Poldas-West blue Jeans 35,2. Podvrh 32,3- Dolman 30,4. Trg 28,5. Žabe 26,6. Policija 20,7. Hmeljar 19,8. Lepa njiva 12, 9. Ljubija 5,10. Loke-mladi 5. Krajevna liga malega nogometa Radmirje Rezultati 10. kola: Juvanje: Derby 1:1, Turisti: Gmajna 2:0, Pekarna Kramer : Razborje 0:5, Ni hud’ga: Veseljaki 0:3- Rezultati 11. kola: Gmajna :Juvanje 0:1, Derby: Grušovlje 1:4, Razborje: Ni hud’ga 5:1, Tbristi: Veseljaki 2:2. Rezultati 12. kola: Thristi: Juvanje 3:1, Gmajna : Derby 0:3, Grušovlje : Pekarna Kramer 3:1, Razborje: Veseljaki 1:0. Rezultati 13. kola: Pekarna Kramer: Ni hud’ga 2:5, Juvanje: Grušovlje 3:0, Gmajna: Veseljaki 1:7, Tbristi: Derby 8:2. Lestvica po 13. kolih: 1. Razborje 31,2. Turisti 28,3. Veseljaki 25,4. Derby 23,5. Juvanje 20,6. Gmajna 17,7. Grušovlje 17,8. Pekarna Kramer 6,9-Ni hud’ga 6. Veteranska liga malega nogometa Rezultati 12. kola, 9- maja: Mladost: Veterani Lipa 7:1, Turistična agencija Svit: Trnava 1:7, Ljubno: Mizarstvo Potočnik 0:2, Odpisani: MVM Trg 3:3, Hmeljar Loke- prost. Rezultati 13. kola, 16. maja: Odpisani Trnava 1:2, Turistična agencija Svit : Ljubno 2:1, Hmeljar Loke: Mizarstvo Potočnik 1:2, Veterani Lipa: MVM Trg 1:1, Mladost - prosta. Lestvica po 13 kolih: 1. Trnava 31, 2. MVM Trg 25,3. Turistična agencija Svit 25,4. Mladost 19, 5. Mizarstvo Potočnik 14,6. Ljubno 13,7. Veterani Lipa 9,8. Hmeljar Loke 8,9- Odpisani 4. Liga malega nogometa GLIN-ovih podjetij Rezultati 1. kola, 4. maja: Stavbeno: Žaga 1:7, IPP: K&M (2) 3:2, Pohištvo : K&M (1) 4:6. Rezultati 2. kola, 11. maja: K&M (1): Žaga 2:2, Pohištvo : K&M (2) 3:8, Stavbeno: IPP 1:2. Rezultati 3- kola, 18. maja: IPP: Žaga 3:2, Pohištvo: Stavbeno 3:2, K&M (1): K&M (2) 5:4. Lestvica po 3- kolih: 1. IPP 9, 2. K&M (1) 7, 3- Žaga 4,4. K&M (2) 3, 5. Pohištvo 3,6. Stavbeno 0. Krajevna liga malega nogometa Nazarje Rezultati 16. kola, 13- maja: Pobrežje : KMN Derby-KG Cigale 0:4, Okrepčevalnica Bohač: ŠD Gmajna 0:3 bb, Kokarje: LM Mizarstvo Lukač 10:2, Joples: Prodajni center Nazarje 11:2, Zg. Nazarje: Wyatt 2:8, Odpisani: KMN Emil 4:3. Rezultati 17. kola, 20 maja: ŠD Gmajna: Zg. Nazarje 1:4, KMN Emil Copies 4:4, Wyatt: Odpisani 3:3, Prodajni center Nazarje: Pobrežje 1:5, KMN Derby-KG Cigale: LM Mizarstvo Lukač 9:1, Kokarje: Okrepčevalnica Bohač -preloženo. Lestvica po 17 kolih: 1. Joples 41,2. KMN Emil 34,3- Kokarje 33,4. Zgornje Nazarje 27,5. ŠD Gmajna 26,6. KMN Derby-KG Cigale 25,7. Wyatt 20,8. Prodajni center Nazarje 17,9- Pobrežje 16,10. Okrepčevalnica Bohač 15,11. Odpisani 14,12. LM Mizarstvo Lukač 11. Franjo Pukart DAVIDOV HRAM Prihova 21, Nazarje PE GOLDING: Heroja Vednika 22,4270 Jesenice Tel.: 832-753 PE ŠEMPETER: Šempeter 21/a, 3311 Šempeter 833-135 PE LJUBLJANA: Celovška 492,1210 Ljubljana Faks: 833-035 >AACC/J>A V' MESECU MAJU /N UUNIUU! Bibita ORANŽ LIGHT 1,51 FRUCTAL..............Ä,........................................... 85,00 sit Breskev brik 1/1 FRUCTAL....................(....1........................................ 199,00 sit V___/ Ledeni čaj breskev 1,5 FRUCTAL............................................................110,00 sit Ledeni caj 1,51 hruška ■ breskev TEATANIC..............................................................129,90 sit ) / \ ( ) . Pivo 0,5 st. LAŠKO.....................................................................................121,90 sit / \ V V../ Pivo 0,5 ploč. LAŠKO.....................................................................116,00 sit Pivo 0,5 ploč. NIKŠIČKO................................................................... 103,00 sit Pivo 0,5 st. PUNTIGAMER.. Pivo 0,5 ploč. PUNTIGAMER 105,00 sit ■ •iiiiiiiiiMiiaiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiaiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiii i .......114,90 sit Pivo 0,33 st. Celjski GROF............................................................................................. 95,00 sit Pivo 0,5 st. Celjski GRÖ Pivo 0,5 ploč. UNION. Radia........;...................................\.............../................ 85,00 sit ............. 119,90 sit 159,90 sit /1 VINAG.. 250,00 sit 179,90 sit Vino PRLEK 1/1 ORMOŽ. Vino Jeruzalemčan 1/1 ORMOŽ............................................................... 290,00 sit Vino Vipavec 1/1 VIPAVA... Vino Grajsko DEŽELNO' Vino DAR JESEN11/1 bele Vino BUTELJČNO Šipon I Vino BUTELJČNO VITEZ O,] Vino BUTELJČNO KRALJE o PTUJ.... 0,75 PTUJ.... ,75 PTUJ. J EVC 0,75 VMAKRAS.........»...............................J............. 240,00 sit 155,00 sit . 250,00 sit . 225,00 sit Sirup MALINA • POMARANČA 1,5 FRUP Vodka Slovenska ■ JAGODA 11. . laoaaiaaaaaaaaaiaa a aaaaaiaaa >.•>><< 395.00 sit . 699,00 sit 999.00 sit MINISTER GREGOR 11 FRUCTAL. DOMAČI BRANDY 11 FRUCTAL............................................1».......... 760,00 sit ZELIŠČNI UKElfTOSK^0jf4^^.^.^=5.l............................................... 799,00 sit WHISKI Royal scotch 0,75....................................................... 1.355,00 sit Cene veljajo za takojšnje plačilo. V cenah je vračunan DDV. Akcija velja v mesecu MAJU in JUNIJU, oziroma do razprodaje zalog! m DU SETI d. o. o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/700-11-70 STIHL - JONSERED - HUSQVARNA Odprto: od 7. do 18. ure, sobota od 7, do 12, ure. NA ZALOGI ZE VRTNE KOSILNICE: različne širine noža, s košem ali brez, s pogonom ali brez, različne moči motorjev... MOTORNE KOSE: nahrbtne ali stranske, z različnimi priključki, različne moči, za vse namene... MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE REZERVNI DELI - ZA MOTORJE MAG, ACME, LOMBARDINI - ZA KOSILNICE SIP, BCS, GORENJE MUTA... Vsak pri nas kupljeni stroj vam sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVUENI! VABLJENI AKCIJA AKCIJA AKCIJA BRAVO - BRAVA -150.000 SIT MARE A -180.000 SIT PALIO -100.000 SIT Plačilni pogoji: POL zdaj, POL čez 1 leto, kredit na položnice kredit ali leasing brez pologa AVTO ŽUNTER anno lancia tel (063) 839-16-30 MOZIRJE d.d. SAVINJA BLAGOVNICA MOZIRJE poslovna enota Mann faktura in poslovna enota Pohištvo oddelek šport V mesecu maju izjemno ugodna ponudba tekstilnih izdelkov za otroke in odrasle, copat NIKE, trenirk in oblačil za prosti čas. PAPIRNICA MOZIRJE V času od 39.5. Do 10.6.3000 vam nudimo brezplačno razvijanje filmov. Za nagrado pa vam podarimo še PVC album. Osnovna šola Blaža Arniča Luče Luče 77,3334 Luče tel.: 03/839-00-20,5844 001 razpisuje VPIS OTROK V VRTEC LUČE IN VRTEC SOLČAVA za šolsko leto 2000/2001 Vse potrebne informacije in obrazce dobite v tajništvu šole. Izpolnjene obrazce pošljite do 15.6.2000 na OŠ Luče. Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad Enota vrtec Gornji Grad Enota vrtec Bočna razpisuje VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD IN VRTEC BOČNA za šolsko leto 2000/2001 Prošnje pošljite na naslov: OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK GORNJI GRAD, Kocbekova cesta 21,3342 GORNJI GRAD, najkasneje do 30.6.2000. Vpisnice in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Gornji Grad (tel. št. 839-0440 ali 843-012), v vrtcu Gornji Grad (tel. št. 843-115) in v vrtcu Bočna (tel. št. 845-045) OPEL.©- AVTOCENTER CELEIA, Celje, tel. 063 425 460 • AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, tel. 063 864 380 Mična in dinamična! Srce mi je začelo hitreje biti, ko sem jo zagledal! Ima vse, kar mora imeti, njeno gibanje je hitro in odločno, njen slog prefinjen ... Opel Corsa Champion Servo volan, zračna blazina za voznika, avtoradio-kasetofon, po višini nastavljiv voznikov sedež, merilnik vrtljajev, stranski ogledali in odbijača v barvi vozila, zadnji spojler v barvi vozila pri različici s tremi vrati, elektronska zaščita motorja proti kraji, ... Streljanje psov? Na to, kar piše Edi Mavrič v Savinjskih novicah o streljanju psov in o tem, kako lovski psi nekontrolirano pohajajo po naravi in celo po urbanem naselju, bi skušal odgovoriti njemu in drugim, saj ni vse tako, kot je on napisal v svojem članku. Že dolgo let je minilo, odkar nismo lovci našli ali opazili divjad, ki bi jo pokončali lovski psi. Izjemoma ranjeno divjad, ki pa jo iščemo z zato izšolanimi psi. Pa še pri tem jo praviloma pes izsledi, vodnik psa pa na ranjeno divjad odda milostni strel. Vsi psi imajo skupnega prednika, to je volk. In v sebi imajo še prastari nagon - lov. Če psa od malega ne naučimo, da pusti divjad pri miru, bomo imeli s takim psom probleme, saj se bo lotil tudi domače drobnice, zajcev, kokoši in drugih živali. Lovski psi divjad glasno gonijo, tako da lovec ve, kje je pes, ravno obratno pa je z drugimi psi. Ti lovijo praviloma v tropih, dva ali trije, lahko pa tudi posamezno. Tem psom pa divjad tako rekoč ne uide. Kar to zimo so psi v lovišču LD Gornji Grad pokončali devet brejih srn. Kako srne še pri živem telesu trgajo psi, očitno ne zanima drugega kot samo nas lovce. Ni pošteno od nekaterih lastnikov psov, da pse spuščajo zvečer ali ponoči in da ti psi nekontrolirano hodijo oko- li. S tem jim hote ali nehote dajejo možnost za preganjanje divjadi. Gospod Edi očitno nima psa in zato tudi ne ve, da včasih psa zanese tudi ljubezen. Takrat naredi pasji nagon svoje, zadrži ga le močna obora, ali pa da psa privežemo na verigo. Dotaknil bi se tudi mučenja psov. Velikokrat jih vidimo privezane na kratkih verigah brez vode in hrane, nikoli počesane, nikoli spuščene, niti pospravljeno nimajo okoli bivališča. Imajo jih pač zato, ker je nekaterih miselnost taka, da mora biti pes pač pri hiši; ni važno, v kakšnem stanju je pes ali okoliščine, samo da je pes pri hiši. Kaj je s psi, ki jih lastniki enostavno zavržejo, ko jim le-ti postanejo v nadlego ali ko njihovim otrokom niso več všeč in postanejo breme v družini? Kje je odgovornost tistih lastnikov psov, katerih psi se klatijo okoli hiš, vrtov, po kmetijah, in ne samo po naseljih, tudi po več dni ali tednov in se ne potrudijo, da bi jih poiskali, saj so se v veliko primerih le izgubili? Vsak pes namreč rabi dom, prijazne ljudi in toplino, saj jo kot živo bitje potrebuje. Glede kačona in neumnega risanja trofej psov v Novicah vam povem, da nismo lovci nikakršni lovci na pasje trofeje, čeprav nam država to dovoljuje. Z lovskim kodeksom, ki smo ga lovci sprejeli lansko leto, smo sprejeli tudi, da pokončevanje klateških in za lastnika odvečnih in bolnih domačih živali ni naloga nas lovcev in ne lovskih organizacij, temveč nekoga drugega, ki je postavljen s strani države. S tem mora lovec tudi odkloniti prošnje za pokončevanje domačih živali, tudi če je to želja lastnika. Janko Podkrižnik, Radmirje 55, kulturni referent LD Gornji Grad Zatajena lastnina Pred 1991- letom je nekdo lahko postal imetnik stanovanjske pravice, če je vplačal lastni delež v novo družbeno stanovanje. Višina lastne investicije je znašala od 4% do 10% tržne vrednosti stanovanja. Takratna upravljalka družbenih stanovanj - stanovanjska skupnost se je v posebni pogodbi zavezala, da bo vložena sredstva po preteku 10 let sovlagateljem vrnila. Mineva 10 let odkar so zadnji vlagatelji z lastno udeležbo vplačali prispevek za pridobitev stanovanjske pravice. Elementi pogodbe so bili za vse sovlagatelje enaki. Realizacija pogodb pa je zelo različna. Pred zakonom smo vsi ljudje enaki. Uresničevanje omejenih pogodb pa dokazuje, da temu ni tako. Pravice sovlagateljev se uresničujejo na tri različne načine. V prvi skupini so tisti, ki so stanovanja odkupili po pogojih novega stanovanjskega zakona. Višina lastne udeležbe je postala odbitna postavka v odkupni ceni stanovanja. Taka rešitev je zakonita in pravična. V drugi skupini so sovlagatelji, ki se za odkup stanovanja niso odločili. Uradni lastnik teh stanovanj je še vedno bivša skupna občina Mozirje, ker njeno premoženje še ni razdeljeno med nove občine. Prejšnje občine pa ni več, saj je bila z zakonom ukinjena skupaj z upravljalko stanovanj - stanovanjsko skupnostjo. Ta pravna praznina je v praksi zapolnjena tako, da s temi stanovanji začasno upravljajo nove občine na svojem območju. Pravilno je, da bi s celotnim stanovanjskim premoženjem upravljale občine skupno, saj ni jasno, koliko stanovanj posamezni občini pripada. Družinam v obravnavanih stanovanjih se je spremenil tudi status. Iz nosilcev stanovanjske pravice so postali najemniki. Temu pa dejansko ni tako. Njihov vložek v stanovanje jim po slovenskih računovodskih standardih dokazuje, da so solastniki stanovanja. Do tega statusa imajo vso pravico. Pravica je enako velika za večinskega kot za manjšinskega lastnika. Občine ravnajo s stanovanji kot z urejeno lastnino: prodajajo jih, zamenjujejo jih, dodeljujejo najemne pogodbe novim najemnikom, če so se sovla- gatelji morebiti izselili itd. Vse to je v resnici nedopustno, saj dejansko obstajajo konkretni idealni solastniki. Brez njihovega soglasja ne bi smela biti narejena nobena transakcija, dokler tem ljudem ni izplačan njihov delež od sedanje prave tržne vrednosti stanovanja. Če se to dogaja brez njihovega soglasja, so jim kršene temeljne človekove pravice. V tretjo skupino spadajo družine, ki so z lastno udeležbo investirale v nova stanovanja v hišah, ki so po denacionalizaciji bile vrnjene upravičencem. Praviloma gre za preureditev podstrešij v nova stanovanja. 1\i gre za podobno situacijo kot pri družbenih neodku-pljenih stanovanjih, le da je stvar še mnogo bolj zameštrana. Novi lastniki trdijo, da jim je bila vrnjena celotna hiša, vključno z novim stanovanjem in zato niso nikomur nič dolžni. Občine trdijo, da s tem nimajo nič, ker s hišo ne upravljajo več. Dejstvo pa je, da ni upravičenja do nečesa, kar ti nikoli ni bilo odvzeto in dejstvo je, da nečesa česar nisi bil lastnik, ne moreš vrniti. Jasno pa je, da so sovlagatelji oškodovani in zato škodo lahko izterjajo. Novi lastni- ki so z vrnitvijo nepremičnine dolžni prevzeti tudi dolgove. V nekem deležu je bil pač vrnjen tudi negativni kapital. Zakaj oškodovancu na občini ali upravni enoti ne pokažejo smeri iz začaranega kroga? Pravijo, da je kriva površna stanovanjska in denacionalizacijska zakonodaja. To sicer drži, vendar opravičilo to ni. Če v zakonu, ki opredeljuje neko področje, nekatere zadeve niso jasno precizirane, lahko uporabimo druge zakone, ki podobne stvari opredeljujejo. Pravniki to imenujejo teleološki princip iskanja pravne rešitev. Razlog, da se ti problemi ne rešujejo je tudi v tem, ker ljudje ne poznajo zakonodaje in ker niso organizirani. Posameznik navadno ne predstavlja javnega problema. Ta miselnost je napačna, saj govorimo o krivični družbi, kadar se dogajajo krivice posamezniku. Velja tudi širše: samo takrat, kadar lahko napreduje posameznik, bo lahko napredovala tudi družba. Karol Kopušar Aškerčeva 26, Mozirje Uredništvu Savinjskih novic V dvorani Gasilskega doma Nazarje smo se na letnem občnem zboru, dne 6. maja 2000, zbrali člani društva - izgnanci iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Krajevna organizacija DIS Mozirje šteje še 133 članov in sicer iz Mozirja, Nazarij, Bočne, G. Grada, Ljubnega, Luč, Solčave in Rečice. Največ 34 članov je iz Solčave, od koder so bili ob požigu Solčave oktobra 1944 množično izseljeni prebivalci tega kraja. Tako organizirani izgnanci delujemo že sedem let in se lahko pohvalimo s kar nekaj uspehi. Po sprejetem Zakonu o žrtvah vojnega nasilja smo si v letih 19 97,1998 uredili status ŽVN, kar je bil pogoj za priznanje mesečne rente in oprostitve plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Od oktobra 1998 dalje poteka zbiranje podatkov o internirancih, ki so v času izgnanstva tudi prisilno delali v raznih vojaških tovarnah v Nemčiji ali so bili razporejeni na dela na kmetijah. Krajevna organizacija je do prvega roka dostavila podatke za 41 članov in 6 umrlih internirancev. Aprila 1999 je bil vložen tožbeni zahtevek pred nemškim sodiščem. Nemčija mora plačati tujim prisilnim delavcem vsaj toliko, kolikor je bilo v istem času plačano nemškim delavcem za enako delo. Zadnje obdobje pa Društvo izgnancev Slovenije vlaga veliko truda, da bi v Državnem zboru bil sprejet še en pomemben zakon in sicer Zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Zakon je tik pred tretjo obravnavo v Državnem zboru, zato smo na zbor povabili poslance DZ z našega območja. Z veseljem se je vabilu odzval poslanec SLS gospod Jakob Presečnik in navzoče pozdravil še v imenu Franca Zagožna, ki na zbor ni mogel priti. Poslanec SDS gospod Mirko Zamernik se vabilu ni odzval, niti ni odsotnosti opravičil. Gospod Jakob Presečnik nam je lepo razložil potek sprejemanja takšnega zakona v Državnem zboru. Bil je zadovoljen, da smo ga povabili in da je bolj podrobno spoznal problematiko ter zahteve izgnancev. Ob zaključku zbora je povedal še nekaj o gradnji in obnovi cest na našem območju, saj on sodeluje največ v teh komisijah Državnega zbora. Ves trud in prizadevanja Društva izgnancev Slovenije v zvezi s pripravo besedila Zakona o skladu za povračilo vojne škode za tretjo obravnavo je obširno razložil član Izvršnega odbora društva gospod Franci Vidmar. Njegove temeljite razlage vedno vzbudijo pozornost navzočih. Člane je pozdravil tudi predsednik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok gospod Janez Štiglic. Poudaril je, da država zaradi naših zahtev ne bo bolj siromašna, saj so naše zahteve minimalne in tudi vsako leto nas je manj. Po končanem občnem zboru smo v prijetni dvorani Gasilskega doma Nazarje še malo posedeli in obujali spomine. Veseli smo bili, ker je bil zbor uspešen in da smo se zbrali v tako velikem številu. Jožica Pečovnik, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 Krajevna organizacija Mozirje OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. 24 ur malega nogometa v Nazarjah Naslov zelo natančno opisuje namen in želje organizatorjev prireditve, ki jo na športnem igrišču v Nazarjah izvajamo neprekinjeno že od leta 1979. Tradicija 24-ume tekme med ekipama Stari in Mladi (starostna meja se je vrtela od 25 do 27 let) se je obdržala do leta 1993. Posebej v prvih letih je športno prireditev, ki je dobila popularen vzdevek »maraton«, krasila velika vnema aktivno vključenih in pa priljubljenost v samih Nazarjah, upam pa si trditi, da tudi v celi Zgornji Savinjski dolini. Sčasoma je pri nogometaših prišlo do zasičenja. Morda je bil vzrok temu tudi v načinu organizacije, v celodnevnem angažiranju ob praznikih 27. april in 1. maj in večdnevnih posledicah fizičnih naporov med maratonom. Vedno več nogometašev je postopoma iskalo privilegije in so bili prisotni le po 12 ur, včasih nekateri celo manj, iz bolj ali manj opravičljivih razlogov, nekateri pa so spakirali svoje stvari takoj po tem, ko so odigrali svojo predvideno kvoto ur na maratonu (za posameznika je to pomenilo v povprečju 8 ur). Tako se je izgubljala tista privlačnost iz prvega maratona 1979- Takrat smo morali udeleženci biti prisotni ob ali na igrišču vseh 24 ur. Harmonija in vzdušje prijateljstva med udeleženci je bila še toliko večja, ker je bil prostor za počitek kar v malih taborniških šotorih in ob ognju, ki smo ga kurili, da smo lahko v mrzli noči ogreli svoje telo in posušili opremo, ki smo jo na tekmi še potrebovali. Skratka, z leti tekma med Starimi in Mladimi ni bila več tisto, kakor na začetku. Zmanjkovalo je vneme med nogometaši in prizadevnosti med nosilci organizacije in leta 1993 je maraton trajal le še 12 ur. Marca 1994 je bilo izvoljeno novo vodstvo društva. Naša prva pomembna odločitev je bila, da je treba nadaljevati tradicijo maratona oz. z neprekinjenim igranjem malega nogometa 24 ur. Odločili smo se za novo obliko: turnir z nagradami, ki bo trajal 24 ur. Seveda gre tu za čisto drugačen način organiziranja, zlasti s finančnega vidika. Gre za tveganje, ki ob malomarni organizaciji in spletu kakih neugodnih okoliščin lahko prinese tudi izgubo, lahko pa tudi zaslužek, ki ga društva, ki delujejo na povsem prostovoljni osnovi, še kako potrebujejo. Še posebej kot v primeru ŠD Vrbovec, ki si stalno želi izboljšati pogoje za svoje delovanje in nuditi čim boljše pogoje vsem uporabnikom igrišča. Odleta 1994 naj naštejem samo nekatere najopaznejše izboljšave: nova asfaltna prevleka na igriščih, tribune za sedenje, novi reflektorji, izgradnja novih garderob in sanitarij, takojšnja sanacija objektov po poplavah novembra 1998. Tukaj pa se želim ozreti na članek, ki so ga SN objavile 12. maja 2000 pod naslovom »22. nogometni maraton v Nazarjah«. Podpisani Franjo Pukart je v drugem delu teksta vsaj zelo nekorekten do društva, če že ne zavajajoč ali kaj hujšega. Ko me je kar nekaj naših članov povprašalo, kako bo društvo odreagira-lo, sem se odločil, da se oglasim v vašem kotičku Pisma bralcev. Vodila me je želja, da bralcem Savinjskih novic temeljito opišem zgodovino maratona, na tej osnovi pa si bo lahko vsak bralec sam ustvaril mnenje o poduku, ki ga je napisal avtor članka. Zapleti med igralci, do katerih je po mnenju Pukarta prišlo po napaki organizatorja, to sploh niso bili. Šlo je le za to, da nekateri predstavniki ekip niso dovolj pozorno prebrali »tekmovalnih pravil«, s katerimi so bili seznanjeni že dva dni pred začetkom turnirja na žrebanju. O kakšni »neusklajenosti s strani organizatorja« tu torej sploh ne more biti govora. Kaj pomeni trditev »bleda senca maratonov izpred nekaj let, naj si bo to v tekmovalnem ali organizacijske m smislu«, mi včlanku ni jasno, saj ni nikjer utemeljena. Če avtor vidi to v majhnem številu ekip (10), mu odgovorim, da je bilo v šestih takih turnirjih do zdaj števi- lo vedno od 12 -16, letos pač torej najmanjše. V društvu smo kot vzrok temu našli strnjenost praznikov konec aprila. V enem tednu Velika noč, 27. april in Praznik dela. Veliko ljudi je to izkoristilo za dopuste in tukaj vidimo tudi vzrok za slabši (ne pa tudi slab!) obisk prireditve. Na koncu želim bralce obvestiti, da je to edini turnir v malem nogometu v Sloveniji in najbrž še kje, ki neprekinjeno traja 24 ur in ki ima tradicijo že od leta 1994 oz. celo od leta 1979- Tisti, ki delamo na organizaciji tega turnirja, dobro vemo, koliko prostega časa, tudi lastnih sredstev, volje, požrtvovalnosti, odrekanj in včasih tudi plodnih prepirov je potrebno vložiti vuspeh te prireditve. Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi se tudi preko vašega časopisa iskreno zahvaljujem in ne dvomim, da se bomo tudi v prihodnje potrudili, da bomo maraton ohranili vsaj na takšnem nivoju, kot je bil do sedaj. Avtorju članka pa priporočam, da se takrat, ko piše o kaki športni prireditvi, o njej pogovori tudi s katerim od organizatorjev, pa čeprav ga je očitno v tem primeru mučila tudi nostalgija po maratonih v prejšnji obliki. Ker smo v društvu imeli v zvezi s Pukartom in vašim časopisom slabo izkušnjo že izpred dveh let (selitev Zgornjesavin-jske lige v malem nogometu v Mozirje) in takrat nismo javno reagirali, tokrat nisem mogel ostati miren in sem hotel bralce Savinjskih novic seznaniti s pogledom z drugega zornega kota. Mislim, da prostovoljno, neplačano delo zasluži tudi kakšno pohvalo, ne pa samo kritiko na krhkih temeljih. Predsednik ŠD Vrbovec Nazarje Tomaž Križnik POŽAR NA SILOSU 7. maja okoli 14.20 ure je izbruhnil požar na ostrešju silosa poleg gospodarskega poslopja v Šmiklavžu, last Andreje U. Domači so v silos spravljali silažo, požar pa je najverjetneje zanetil odvržen cigaretni ogorek. Nastalo je za okoli 100.000 tolarjev materialne škode. VLOMI V VIKENDE 7. maja sta bili s strani Marije Ž. in Ane K. prijavljeni dve kršitvi nedotakljivosti stanovanjskih prostorov v Ljubiji. Dva dni kasneje pa je vlom v vikend v Ljubiji prijavila še Marija M. Vanj je bilo vlomljeno v času od 2. do 8. maja, odnešeno pa je bilo nekaj hrane, baterijska svetilka in slušalke za poslušanje radijskega sprejemnika. Vse tri zadeve policisti povezujejo s Fadilom Bajrektarevičem, morilcem iz Belih Vod, ki se je v tistih dneh gibal na tem območju. VLOM V SKLADIŠČE 12. maja ob 12.40 uri je odgovorna oseba trgovine M ZKZ Gornji Grad dežurnega policis- Požar v Šmiklavžu je najverjetneje zanetil cigaretni ogorek (foto: Savinjčan) ta obvestila o vlomu v skladišče trgovine. Neznanec je iz skladišča odtujil bencinski agregat. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL 13- maja zjutraj je Matjaž R. iz Gornjega Grada dežurnega policista obvestil, da mu je neznani storilec preko noči vlomil v neregistrirani osebni avtomobil, ki ga je imel parkiranega na parkirnem prostoru v Gornjem Gradu. Iz avtomobila mu je neznanec odtujil avto radio in zvočnike. KRAJA V LOGARSKI DOLINI 13. maja ob 10.30 uri je Mojmir H. dežurnega policista obvestil, da mu je 5. maja neznanec v gostinskem lokalu v Logarski dolini z obešalnika v točilnici odtujil vetrovko, v kateri je imel mobilni telefon in osebne dokumente. Ker je mislil, da je neznanec vetrovko po pomoti zamenjal in mu jo bo zato vrnil, kraje ni prijavil prej. OGLASI IN ZAHVALE 33 Ko v ranem jutru ptički so zapeli, nihče takrat še slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak in ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA Na predvečer najlepšega meseca v letu nas je zapustil dragi mož, oče in ate Jože RAKUN 5.4.1930-30.4.2000 iz Spodnje Rečice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se patru Krizostomu Komarju ter domačemu župniku Ferdinandu Luknarju za opravljen pogrebni obred. Zahvala vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi žalujoči njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Marka ZAGRADIŠNIKA iz Nazarij 15.11.1964-7.5.2000 Mnogim, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa bili v pomoč in uteho, iskrena hvala. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, krajanom in planincem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebej hvala kolektivu IPP-ja in alpinističnemu društvu Planika in njegovim zvestim prijateljem iz mladinske veroučne skupine. Hvala patrom za opravljen pogrebni obred, pogrebcem, pevcem, govornikom za tople poslovilne besede in Damjanu za odigrano Tišino. Mama in sorodniki Dom je ostal brez gospodarja, travniki bujni kličejo že, mladi rod naj zaviha rokave, življenje nikoli ne umre. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, moža, brata Jerneja ŽEROVNIKA 18.8.1934-7.5.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Gornji Grad, gospodu župniku, pevcem, gospodu Antonu Strnadu in Gasilskemu društvu Nova Štifta. Hvala vsem za izrečena sožalja in darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena Minka, sinova, sestra in brata V življenju le delo in skrb si poznala, sedaj od vsega si trdno zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame Angele RIHTER iz Homec 10.5.1931 -10.5.2000 Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nama v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku, gasilcem in praporščakom. Hvala tudi pogrebni službi Usar. Žalujoča sinova Franc in Anton POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 572-00-03, 572-06-60. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 22.05. do 28.05. Steiner Bojan, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-641-589, 29.05. do 04.06. Podmeninšek Jože, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/724-971, 05.06. do 11.06. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/633-417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418, 839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od l6. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013- •••••••••••••••••••••••••••••a DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE: 1. LEPOSLOVJE: Lezana Lima: Paradisio * Zrakič: Vsi me imajo radi, le oče ne * Visoka pesem * Mušič: Zlati valovi * Clark: Moja si * Lebert: Krejzi * Pelevin: Omon Ra * Poltzer: Mož po imenu Dave * Ravbar: Študent na poti okoli sveta * Podlogar: Nuna in funkcionar * Maririna: Posmrtna podoba * Montero: Kanibalova hči * Matvejevič: Mediteranski brevir * Rebula: Ko proti jugu gre 2. STROKOVNA LITERATURA: Seidman: Izviri vitalnega življenja * Covey: Načela uspešnega življenja * Carsten: Lepota skozi letne čase * Kochavs: Izrael * Ranke: Ne in amen * Železnikar: Planet strahu * Politični biciklisti pišejo anonimna pisma * 3. MLADINSKA LITERATURA: Omahen: Življenje kot vfilmu * Rogelj: Savit-ri * Lucian: Skrita kamera * Fine: Dojenčki iz moke * Kopietz: Skrivnostna žoga * Brezina: Govoreči grob * Fine: Spretna Tulip 4. VIDEOKASETE: Čaj z Mussolinijem * K-911 * Zrcalo ljubezni * Univerzalni vojaki: nazaj na bojnem polju * Vojna zvezd: Grozeča prikazen * Instinkt * Tista druga sestra * Globoka modrina SIT/? A Na trgu 7, 3330 Moziije Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. KINO MOZIRJE 27», 28.5.2000 NEPOPISAN LIST - mladinski film Režija: Jane Kavčič Vloge: Jan Grilanc, Tanja Ribič, Iva Štefančič Luka je fantič, ki med počitnicami ne ve, kaj bi počel. Na ulici sreča prijatelje, ki počnejo samo lumparije. Zato mu mama priskrbi varuško, babico. Kmalu pa spozna prijateljico Neli, ki ima tudi prepovedan izhod iz stanovanja... 3., 4.6.2000 NEMIRNA SRCA - melodrama Režija: Random Hearts Vloge: Harrison Ford, Kristin Scott Thomas Glavna junak filma, zrelih let, izgubita v letalski nesreči svoja zakonska partnerja. Ne utegneta pa se predati žalovanju, ker ugotovita, da sta bila pokojnika že dalj časa ljubimca. Kaj ostane prevaranima žalovalcema? Zaljubita se... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 27., 28.5.2000 NEPOPISAN LIST 3., 4.5.2000 Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda filmov za junij. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO IJIIBNO 27., 28.5.2000 POBEGLA NEVESTA - romantična komedija Režija: Gary Marchall Vloge: Julia Roberts, Richard Gere Ekipa filma ČEDNO DEKLE spet skupaj! Maggie je dekle, ki je v svojem kraju poznana po tem, da je že na treh svojih porokah zbežala izpred oltarja. Na to postane pozoren novinar Ike, ki ravnokar ostane brez službe. Zato obišče Maggie v malem podeželskem mestecu, čakajoč na nov pobeg izpred oltarja... 3.. 4.6.2000 VSE IN ŠE VEČ - 007 - akcijski spektakel Režija: Michael Apted Vloge: Pierce Brosnan, Robert Carlyle, Spohie Marceau James Bond se tokrat bori z ruskim kriminalcem, ki ugrabi hčerko pomembnega poslovneža in grozi, da bo uničil naftovode ter prevzel svetovno oblast... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 18. URI.VSTOPNINA 500 SIT. a| ZAVAROVALNICA MARIBOR Irt H 1 predstavništvo mozirje U.U. ■ 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 ZAVAROVANJE ŽIVALI • zavarovanje živali za primer zdravljenja ■ zavarovanje živali za primer pogina ekonomskega zakola in zakola v sili • zavarovanje živali za primer izgube teleta ali žrebeta ■ zavarovanje govedi ■ konj na planinski paši ■ zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnega cepljenja) Cvetke in koprive MOJ JE NAJBOLJŠI! Se je razveselil Peter Resnik iz Podvolovljeka, ko je strokovna komisija na Rečici razglasila rezultate ocenjevanja letošnjih zgornjesavinjskih želodcev. Njegov izdelek je namreč prejel najvišje število točk. Prav tako vesela je bila tudi predsednica rečiške-ga turističnega društva Vida Orlovič, ko je podeljevala zaslužena odličja, saj je akcija tudi letos zelo dobro uspela. Zdaj je samo še vprašanje, kdaj in kdo bo stopil na rep mesnopredelovalni tovarni, ki se preko medijev hvali, da izdeluje »domač« savinjski želodec. (MESNINE PRESS) WOMAN IN RED Kdorkoli od Zgornjesavinjčanov, kije minulo nedeljo spremljal večerni program na Kanalu A (ta privilegij imajo lastniki priključkov na kabelsko televizijo), ni mogel ostati ravnodušen. V oddaji Stilski izziv se je namreč frizerjem, kozmetičarkam in modnim svetovalkam predala ljubenska županja Anka Rakun. Družbo ji je delal polzelski župan Ljubo Žnidar, oba pa sta bila na koncu oddaje kot prenovljena in z napeto kožico, kot se je nazorno izrazila županja. Škoda, ker Ljubenci svoje prve dame niso mogli videti (ker pač še nimajo kabelske televizije), ne glede na to pa si gospa Rakun zasluži priznanje za pogum, da se je prepustila stilski preobrazbi. (EDEN OD NAŠIH ŽUPANOV SE JE MENDA IZ ZAVISTI ŽE PRIJAVIL NA KVIZ »LEPO JE BITI MILIJONAR« PRESS) Z VIŠINE SE DALEČ VIDI... (ČE SE TI NE ZVRTI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Ker boste zoupoli vose, boste v tem obdobju veliko dosegli. Noj vom uspeb ne zomoje tol pod nogami, sicet utegnete prišteti precej nizko. Noj vom ne bo nič umevno somo po sebi. Ljubezen: Mesec ljubezni bo za vos še posebno vzburljiv in poln sprememb. Polni boste energije in nobiti s čustvi. Zlohka se boste zoljubili, če po to oseba ne bo po vaših metilih, jo boste tudi zlahka pozabili. Obstoja pa velika verjetnost, do boste začeli neko vezo, ki bo trojolo. Tisti po, ki ste vezoni, boste postali v tem obdobju zelo romantični. Delo: Čistih in jasnih misli boste delali. Ob novih možnostih, ki se vam odpirajo, se vom bo porodila idejo, kako jo dejansko uresničiti. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Do stvori, ki jih ne morete spremeniti oziramo jib čitoti iz svojega življenje, boste morali zavzeti drugačen odnos, sicer boste nenehno trpeli. Prepričate se lohko, do pozitiven oziramo negativen ptedznok stvarem pripisujete vi somi. Ljubezen: Dolgočasili se vtem obdobju ne boste. Na čustvenem področju boste zelo zahtevni in zato hitro prizadeti. Obdobja harmonije in zaljubljenosti se bodo hitro menjavala z občutki osamljenosti in otožnosti. Ker boste nognjeni k pretiravonju no tem področju, svoje občutke nikor ne jemljite preresno. Lahko se zgodi, do na dan pride čustvo iz preteklosti. Delo: Nekateie možnosti, stvaii in ljudje, vam bodo kar sami prihajali nasproti, le videti jih motate. Če boste potrebovali pomoč, se ne branite stika z ljudmi. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: V tem času boste zelo trmasti in neprilagodljivi, zato boste imeli težave tako z okolico kot sami s sabo. Cilji, ki jih boste postavili, bodo pogosto nerealni, kat bo sprožilo razočaranje in obup. ljubezen: Čeprav ste po naravi usmerjeni v nenehno aktivnost, boste v drugi polovici maja, lenobni, pasivni in apatični. Pričakovali boste, da se bo samo partner trudil okoli vas, sami pa ne boste pripravljeni storiti ničesar. Nikat ne merite partnerja s težavami za katere ni odgovoren. Zelo bo piizadet in oddaljil se bo od vos. Prikličite nazaj svoj optimizem. Delo: Somi s svojimi rokami pokažite, kako se tem rečem streže. Vsako upravljanje s sodobnimi stroji utegne biti nevarno. Upoštevajte tudi omejitve hitrosti. Rak od 22. 6. do 22. 7. Počutje: V tem obdobju ne boste ravno tipičen rak. Dom, ki je zs> sicer glavno področje vašega delovanja, se bo moral umakniti javnemu življenju. Aktivni boste, tempo življenja bo hiter in komaj boste utegnili premišljevati. Ljubezen: Vaši nojbližji se bodo morali sprijazniti s tem, da so v tem obdobju na dtugem mestu. Pri tem pa se ne boste počutili dobro, saj boste prazni, ker ne boste sposobni take čustvene vznesenosti, kot ste jo sicet. Zamikal vas bo flirt, a vam vaši nadzoii uresničitve ne bodo dovolili. Delo: Najbolj zadovoljni boste pri delu tiste dni, ko boste lahko delali in ustvorjali sami. Gneča vas bo nervirala, zato boste skušali fimveč ustvarjati sami. Finančnih težav v tem obdobju ne bo. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Dobro se boste počutili in tudi z zdravjem ne boste imeli težav, ker pa zna biti to obdobje precej naporno, vas bo mikalo, da bi opustili rekreacijo. Morebitni glavoboli, bodo kazali psihično napetost. Ljubezen: O sebi imate visoko mnenje, kat bo prišlo v tem obdobju še posebno do izraza. Od diugih, predvsem pa od partnerja, boste pričakovali spoštovanje in občudovanje. Ker se boste izkazali na številnih področjih, boste tega tudi deležni, partner vas bo bogato poplačal, saj ne boste skoparili s komplimenti, pozornostjo in ljubeznivostjo. Človeku, ki ga imate radi, boste to znali pokazati na tisoč načinov in tudi povedati. Delo: Dobili boste izvistno priložnost, da pokažete svojo diplomatsko in obenem voditeljsko sposobnost. Ko bo šlo za ljudi, se ne boste ušteli. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Mesec ljubezni bo za vas v številnih pogledih prava poživitev. Čustveni boste in živahni. Občutek za dolžnosti bo za nekaj fosa popolnoma izginil, posvetili se boste stvarem v katerih uživate, zato se boste izredno dobro počutili, ljubezen: Do partnerja boste odkriti, zlohka mu boste pokazali svoja čustva, nemalo ga boste presenetili s svojo čustvenostjo. Domiselni boste in romantični, znali boste uživati v vsaki situaciji in se tudi smejati no svoj račun. Dovzetni boste za sladke besede, če jih od partnerja ne boste deležni, se boste pustili očarati nekomu dragemu. O posledicah ne boste razmišljali. Delo: Izkoristite vsako priložnost, da postavite svojo osebno kot tudi širšo perspektivo na prvo mesto, da prične z novimi dejavnostmi, po mičnosti obdani s prijaznimi in uglednimi ljudmi tet na ta način stopate svojemu novemu poletju nasproti. Si TO Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Pted vami je ugodno obdobje in ptav je, do ga ™ skušate najbolj izkoristiti. Zaupajte vose, izogibajte pa se temu, do bi bili vzvišeni in cinični do drugih. Ljubezen: Harmonično obdobje je pred vami. S partnerjem se boste razumeli kot že dolgo ne. Večjih sprememb sicer ne bo, prav tako pa ne bo nihanj in občutkov, ki bi vas nosili enkrat v nebesa, drugič v pekel. Umirjeni boste in po dolgem času se boste počutili zares srečne. Vračajte občutke v okolje. Delo: Veliko vam bo do tega, da bi bili na tem področju uspešni, zato boste pripravljeni potrpeti in delati tudi takrat, ko se bodo vaši prijatelji zabavali. Zavedali se boste, da je pred vami pomembno obdobje in potrudili se boste, da ga maksimalno izkoristite. Škorpijon od 24. 10. do 22. Počutje: Občutek, da morate nič koliko stvari, dogodkov in misli še pretehtati, je pravzaprav varljiv. Skušajte umiiiti levo in desno polovico in ostati mirni in vzravnani na sredinski osi. Na tak način se bodo stvari same razporedile tja kamor je 11 . ni Ljubezen: V partnerstvu lahko pride do nekaj težav, saj partner ne bo pristal na pogoje, ki mu jih boste vsiljevali. Ker boste prepričani v svoj prav in si boste no tihem želeli malo svobode, boste vztrajali na svojem, ne glede na partnerjeve opomine in grožnje. Delo: Posvetili se boste stvarem, ki vos bodo trenutno pritegnile, pti tem po svoje interesno področje spreminjali vsakih nekaj dni. Ostanite načelni. Strelec od 23. 11 . do 21. 12 . Počutje: V svoje življenje morate vnesti več reda, da ne boste ■ prenapeti in nezadovoljni. Bolj boste morali načrtovati in čas pravilno razporediti. V tem obdobju vam ga bo kritično primanjkovalo. Naredite si tedenski urnik. Ljubezen: Veliko boste v središču pozornosti, kar vam bo zelo ugajalo. Ni skrbi, da ne bi znali izkoristiti prednosti, ki vam jih prinaša priljubljenost. Čustveno boste vznemirjeni in željni dogodivščin. Mesec ljubezni tudi vas ne bo obšel, zato lahko lafunote na vznemirljive večere v dvoje. Čimprej se odločite in planirajte dopust. Nekdo od domačih ge bo še posebej vesel. Delo: S sodelavci se boste lepo razumeli, soj se boste z njimi pogovarjali več kot navadno. Lahko računate na njihovo pomoč in podporo, soj se bodo želeli odkupiti za nekatere grebe iz preteklosti. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: V tem obdobju se izogibajte stresnim situacijam, saj so posebno sedaj za vas izredno škodljive. Pomembno je, da ste mirni in sproščeni, saj boste le tako kos obveznostim, ki vas vtem obdobju še čakajo. Ljubezen: Mesec ljubezni ne bo šel neopazno mimo vos. Čeprav imate čustva pod strogim nadzorom, ga boste vendarle za nekaj časa izgubili. Ne verjamete v ljubezen no pivi pogled, sedaj pa se boste sami prepričali o nasprotnem. Marsikdo bo odkril, da se v vas skriva tudi razposajenost in lahkomiselnost. Če ne boste izgubili nadzora nad sobo, je pted vami prav prijetno obdobje. Delo: V delo ne boste vlagali posebno veliko moči, pa boste kljub temu uspešni, ket ste se v preteklosti izkazali, se vam bo v tem obdobju lepo vračalo. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Čas, ki je pred vami, ne bo prinesel posebnih presenečenj. Dokončno boste opustili iluzije, ki ste jih dlje časa gojili. Zato se boste tudi umirili. Čeprav ste po naravi optimist in dobre volje, boste tokrat iskali samo mit. Ljubezen: Ljubezen pa vam bo dajala predvsem občutek varnosti. Ket boste veliko časa preživeli s partnerjem, si bosta tudi veliko zaupala. Za nove stike ne boste dovzetni, do sebe boste pustili le ljudem, ki jih dobro poznate. Delo: Na tem področju boste samozavestni, vztrajni in temu primemo uspešni. Ne bo vam težko prekoračiti ur za neko delo, ki ga boste radi upravljali. Lotili se boste tudi nekaterih stvaii, ki ste jih v preteklosti zanemarjali. Nekdo vas bo prosil za pomoč, nikat mu je ne odrecite. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Nekaj manjših težav boste imeli z zdravjem, ki pa lahko hitra minejo, če boste le znali poskrbeti za svoje telo. Izogibajte se pretiranim fizičnim in psihičnim naporom. Čas za večje spremembe na področju hrane je primeren. Ljubezen: Sonce bo v vaše ljubezensko življenje posijalo prati koncu maja. Obetate si lahko določene spremembe, ki sicer ne bodo prav velike, bodo pa ugodne. Odnos s partnerjem se bo izboljšal, predvsem zato, ker se bosta več pogovarjala. Ni tes, da so ljubezni deležni ljudje, ki so skrivnostni. Tudi če opazujete sebe, boste spoznali, da imamo raje to, kat je domače in poznano. Delo: Nekaj težav znate imeti s sodelavcem, ki jim ne boste kos. Poskušali boste stvori urediti z nadrejenimi, vendat boste stvar samo še poslabšali. Zaupajte bolj vase in bodite s sodelavci manj intimni. Ljudi je treba pobliže spoznati, da lahko do njih vzamete pravo distanco. Nepopolna navodila Novinar Zadrečkih novic kliče urednika, da mu pove važno novico. "Šef! Tale novica je pa 'urgentna'! Policaji so na sledi morilcu. Spet se je vrnil v naše kraje. Takoj daj nadaljnja navodila, kaj mi je početi!" ves vshičen meče besede v mikrofon mobitela. 'Takoj pojdi na mesto dogajanja! Če boš izsledil zločinca pred specialci, bomo imeli senzacijo! Poskušaj narediti intervju, če ne bo zgovoren, ga pa vsaj slikaj!" šef Zadrečkih novic navdušeno deli napotke reporterju. Mine nekaj ur, kar šefu spet zavibrira telefon. "Halo, šef!" reče slušalka. "Javljam se s prizorišča..." Urednik prepozna glas svojega novinarja. "Žal je novica uničena..." ta pove. "Policija je kriminalca ustrelila do smrti, tako s člankom ne bo nič. Čudna reč - bližje ko so volitve, vse manj je v vladi od ljudstva izvoljenih predstavnikov... Lokalni fiasko Mladi povzpetnež je na lokalnih volitvah dobil samo en glas. Obrne se k domačim in reče: "Mama, dobro, da imam vsaj tebe na svoji strani..." Tedaj pride mimo pijanček in reče: "Mi lahko vrnete volilni listek? Mislim, da sem obkrožil napačnega kandidata..." Mi lahko posodite kabino za teden dni? V hotelu ni več prostih sob... Občinski tat Na policijsko postajo privedejo tatu, ki je preko noči vlomil v prostore občinske zgradbe. "Vi ste sinoči vlomili v občino! Dajte mi osebno!" je policist strog do tatu. "Ali to pomeni, da lahko ostalo obdržim?" se zmede tatin. ER Kaj me sprašuješ? Če še nikdar nisem slišala za brezžične telefone? Polovica oddiha Upokojenec Polde nagovori upokojenko Karlo: "Gresta z možem letos kam na oddih?" "Seveda! Privoščila si bova mesec dni na Kanarskih otokih!" "Res? Kako bosta pa to zmogla?" Polde se ne more načuditi, od kod jima denar. "Kaj sta zadela glavni dobitek na lotu?" "Ah, kje pa! Kaj ne bereš turističnih prospektov? Oba prejemava pokojnini, v prospektu pa piše, da vse skupaj stane samo pol penziona!" Linija za nakladanje Gela dela za tekočim trakom. Tekoči trak je tak, da ni vedno tekoč. Dokaj redno jev okvari. Ko je trak v okvari, pride delovodja in se dere na Gelo. Gela ga posluša. Mora ga, ker je njen nadrejeni, ki vpije nanjo. Mora, ker je za to plačan. Nekega dne pa Gela reče: "Čuj, stari! Postavi se za trak. Prav gotovo si bolj pameten kot jaz, pa ga boš spravil v tek. Če pa že nekdo mora, se lahko jaz ta čas derem nate!" Višek podna! "Sramota! Kakšna počasna postrežba!" se huduje gost v restavraciji. Petnajst minut že sedim tu, natakarja pa še blizu ni bilo!!" Tedaj se razgleda okoli in reče gostu zraven sebe: "Poglejte, pri sosednji mizi je gost celo zaspal!" In pokaže na spečega. "Ne bo držalo," reče možak, "to ni gost, to je natakar!" Nerazumljen "Mami, popravil sem oceno iz kemije!" pove Mihec doma. "To je pa lepo, sine," ga pohvali mama, Mihec pa ji izroči v roke papir in pove: "Mami na tem listku piše, da moraš jutri priti v šolo..." "Zakaj?" "Učiteljica je jezna, ker sem pisal po redovalnici..." Kaj dela opozicija v vladi? - Pat pozicije... Dandanes je težko kam daleč prilezli, bencin je iz torka v torek dražji... Nasveti Z ženo obupujeva nad situacijo. Soseda prihaja k nama vsak popoldan na čaj. V napoto nama je, saj govoriči do večera, pa še takrat se je težko znebiva. Kaj priporočate, da naj storiva? Ponudita ji odvajalni čaj! Pri obračunavanju prejete plače sem ugotovil, da so se v računstvu zmotili meni v korist. Kaj naj storim? Počakaj na plačo, ko se bodo zmotili tebi v škodo, pa se pojdi takrat žalit! Nič novega, Toni? Pri meni tudi nič... Vsa velika odkritja so nastala po naključju. Krištof Kolumb do smrti ne vedel, da je odkril Ameriko. Tja je plul štirikrat, a je do konca življenja mislil, da je našel novo pot do Azije. Glede na združevanje zgornjesavinj-skih turističnih subjektov kaže, da bodo tudi turisti Zgornjo Savinjsko dolino lahko odkrivali le po naključju... Napovedali so izboljšanje za vso državo - žal le vremenarji! Frajkimavci Frajkimavci so domačo kmetijo preuredili za kmečki turizem. Sredi pomladi je prišel tudi prvi obisk. Gostom je mama Frajkimavc stregla od spredaj in od zadaj. K večerji so posedli gosti in domači. Turisti kar niso mogli prehvaliti pripravljenih jedi: 'Tako dobro pa res že dolgo nismo jedli!" so rekli. Ob tem pa oglasi Frajkimavc najmlajši: "Pa mi tudi ne!" SESTAVIL: METOD ROSC BOSANSKO MESTO SAVINJSKE NOVICE KRAJ PRI TRSTU TROJANSKI JUNAK ŽENSKO IME JANA NOVOTNA KNJIGA ZEMLJEVIDOV PRAVO IME PISATELJA VORANCA AM. ZVEZNA DRŽAVA LJUDSTVO V LAOSU OZKA DESKA LADIJSKA KABINA ALBERT EINSTEIN LUŽA SLEPILO, PRAZEN UP POPRAVLJALEC JEZIKOVNIH NAPAK V TEKSTU DANSKI OTOK V MALEM BELTU VZHOD (angl.) KRAJ V POSOČJU NOETOVA BARKA SREDIŠČE VRTENJA IZRAELSKI POLITIK PERES NOVO IZRAELSKO MESTO ENA OD MOLITEV MAJHEN TEKMOVALNI AVTO GRANIT IZ LIPARSKIH OTOKOV SLOVENSKA OPERNA PEVKA (ANITA) KRAJ PRI SARAJEVU GRŠKI MO-DROSLOVEC S SAMOSA NAJVIŠJA GORA TURČIJE BLAŽ TRUPEJ VEDA O LASTNOSTIH IN SPREMEMBAH SNOVI DEL TEDNA TOP ČAS BREZ VOJN ČETRTI RIMSKI PAPEŽ SRBSKI PESNIK (VAŠKO) TESNOBEN OBČUTEK MED SPANJEM RAZKOŠNA HIŠA KIT. POLITIK (Zl YANG) GORA V JULIJCIH GRADBENI ELEMENT UPRAVA JAVNE VARNOSTI DNEVNI PRIMORSKI VETER DESNI PRITOK RENA CLAUDIA SCHIFFER KONRAD ADENAUER MONGOLSKI VLADAR RANO- CELNIŠTVO OČE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): am amvm ATENOR: Trojanski junak DANIK: Dnevni primorski veter GOKART: Majhen tekmovalni avtomobil ILIJAŠ: Železarski kraj pri Sarajevu RUHR: Desni plovni pritok Rena________ Rešitev prejšnje križanke: akademija, navigator, arena, Ike, Na, Knosos, Rajko, noht, pasar, Danaa, opis, nalog, mn, Dante, telepat, Ast, trevira, tamburin, voh, Dornik, čamara, Er, Anapa, Enez, kavč, Čerin, Ga, olika, Ekvador, radon, Raymond. OBVESTILO REŠEVALCEMMed pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 10. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Igor Vodovnik, Zadrečka cesta 17, Nazarje, 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Vanja Slapnik, Varpolje 46, Rečica ob Savinji, 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Ksenja Hren, Kokarje 16a, Nazarje, 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Peter Meh, Cesta žalskega tabora 5a, Žalec. Čestitamo! Rešeno križanko iz 11. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 2. junija 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri reklamne majice turistične agencije Svit Mozirje. CAFFE-TROPIC^ PRAŽARMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to I KMETJE, GOZDARJI I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s i strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. ANTENE IN RTV SERVIS J Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-J erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-I 194. I RTV SERVIS PERNAT I Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. I GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ I Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, i skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-j oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione, j Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE ■ Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi ne-I premičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/44-77-I 66. I BALIRANJE “KOVAČ” I Baliranje okroglih bal 120, šestplastno ovijanje zaradi kvalitetnejše krme. i Cena za kos 2.000,00 SIT. Žmavc Gorazd, Loke 1, Mozirje, tel. 832-223, GSM 041/454-601. KOMBI PREVOZI OSEB IN TOVORA J Za kakršnekoli priložnosti in potrebe nudim prevoze s kombijem 8+1. MKombi prevozi Skitnač s.p., tel. 041/531-286. Bl GERDS Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 833-323 PE OKONINA Tel, št.: 841-441 NAJVECJA IZBIRA: - KAPRI HLAČ za otroke in odrasle - POLETNIH KOSTIMOV - MODNIH POLETNIH OBLEK - NES programa - KRATEK ROKAV IN SE VELIKO MODNIH OBLAČIL ZATO POLETJE'. 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si Prodam telico čb, staro dve leti, breja 7 mesecev. Tel. 843-589. Kupim kmetijo v Zgornji Savinjski Elektromotor, rabljen, 11 kW, 1440 obratov na minuto, cena 35.000 sit. Tel. 041/696-330. dolini (Zadrečka odpade). Inf. na tel: 041-756-791- Nemške ovčarje, stare osem tednov od odličnih rodovniških staršev, Oddam rabljeno strešno opeko. Tel. 832-190. prodam. Tel. 833-448. Kupim telička starega 1 teden. Tel. Prodam jugo koral 55,80.000 km, 1. 01/832-5400. 88, cena po dogovoru. Tel. 832-466 po 20. uri. Prodam ribiške hlače št. 42. Tel. 839-47-11. Prodam R 5,1. 92, 5 vrat, temno modre barve, 1. lastnica, cena po dogovoru. Tel. 832-609. Absolventka nemščine in angleščine nudi inštrukcije med vikendi. Tel. 841-16. Ugodno prodam novo spalnico. Tel. 833-561. Prodam hišo v Gornjem Gradu, cca 160 m2. Tel. 01/5422-330. Ugodno prodam kop. elemente kolpa san bige barva. Tel. 843-384. Prodam otroško posteljico. Tel. 846-106. Kupim rabljen električni pastir manjše moči. Tel. 833-238. Telička 7 dni starega prodam. Tel. 841-785. Prodam kobilo z žrebetom ali dvoletno kobilo. Tel. 846-094, zvečer. V okolici Mozirja oddam 1 ha košnje. Tel. 833-117, zvečer. Prodam nerabljen pomivalni stroj in štiri sončne kolektorje. Tel. 832-376. Kupim rabljeno kosilnico. Tel. 03/ Bikca črno belega, starega 14 dni prodam. Tel. 041/942-169-Kupim telička starega 1 teden, sivega ali simentalca. Tel. 841-071. Prodam nemško ovčarko, staro 7 mesecev, zelo lepo. Tel. 041/724-867. 5844-4013. Najamem manjše stanovanje ali gar- Kajak huriccane prodam, cena po dogovoru. Tel. 041/793-659. Oddam vikend v najem. Tel. 831-658. sonjero! Tel. 041/593-538. Inštruiram matematiko in angleščino za osnovno in poklicne šole. Tel. 041/547-702. Elektromotor, rabljen, 7,5 kW, 2880 obratov/minuto, cena 35.000 sit. Tel. 041/696-330. Inštruiram angleščino za OŠ in SŠ, Janja. tel. 041/358-832. Trgovine KRZNAR GORNJI GRAD, tel. 843262 POBREŽJE, tel. 06 09 6 1 6 469 KOKARJE tel. 833966 Takoj zaposlim trgovko ali soroden poklic za delo v trgovini informacije na 041/616-469. NOVO V CELJU! Praktična banka za drzne Hypoteze! HYPO ALPE ADRIA BANK d.d. PE Celje Ljubljanska cesta 20 3000 CELJE HYPO ALPE-ADRIA-BANK Slovenija TEL. 03/ 425 73 30 FAX. 03/ 425 73 31 e-mail: hvpo-banka-ce@hypo.si INFORMACIJE: -za občane na TEL: 03/ 425 73 33 in 03/ 425 73 34 -za podjetja na TEL: 03/ 425 73 38 in 03/ 425 73 37 radiqMcelje TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO Loke pr! Mozirju 24 Tel. 063/832-740 GSM: 041/798-587 IZKORISTITE RAZPRODAJO SUR FINI J, FUKSIJ in OBEŠANK PO POLOVIČNIH CENAH Vabljeni vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 18.00 ure, v soboto od 8.00 do 15.00 ure. LJUBLJANA dd TRGOVSKO PODJETJE ® CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA JE CENTER Ljubljana d.d., poslovalnica NAZARJE, ZARADI NOTRANJIH ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB V POSLOVANJU PODJETJA ZAPRLA TRGOVINO V NAZARJAH V POSLOVNEM CENTRU IZOLES, Savinjska cesta 1 ZA IZKAZANO ZAUPANJE SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO. KOLEKTIV TRGOVINE apartmaji! 2.800 SIT na dan! Promocijski popust za letovanje na otoku Vitu v Dalmaciji! Najem apartmaja od 35.400 SIT dalje TURISTIČNA AGENCIJA iJ ¥M1/ V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel. 83-90-810, faks 83-90-811 PODJETJE S TRGOVINI INSTALACIJE IN STORITV, Celje - skladišče D-Per 7/2000 5000007983,11 COBISS s PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - teatralno ogrevanje - vodo vod - opremo kopalni« - keramiine pio šiite - plin KŽHHN5H armar KORADO votli t n o o T joannes ~o (0 C > aklimat n v» ^ o gorenj eKopalnice EUROFIRE ferrous Buderus NOVO SALON KERAMIKE j o E Parižlje 72, Braslovče ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje v križišču za Polzelo - kopalniška oprema KOLPA Novo Mesto, Gorenje in različni proizvajalci iz uvoza - keramične ploščice Gorenje in več tujih proizvajalcev UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET Super izbira poletnega programa po super cenah! _ ZANUSSI Kosilnica CRAFTSMAN art. 38725 - motor: 4,0 KIVI Tecumseh -širina reza: 51 cm enostavna ročna nastavitev košenja - koš za travo: 72 litrov -olje za motor priloženo TV Mariner 55TTX •diagonala 55 cm 90 program, mest TTX;Mono; Hyperband Prenosna klima naprava HAIER HM-07C03 -moč2,2W -moč hlajenja 2,1 W - mere (š/v/g) 326x788x430 mm Hladilnik ZANUSSI ZT 162 R brez freona; skupna prostornina 1571; zamrzovalni del 201; (š/v/g) 55 x 85 x 55 cm nemogoče je mogoče S Kartico Kovinotehna, KOVINOTEHNA za gotovino do 5 % ceneje! r Prodajni center v Nakupovalnem centru v Velenju, tel.: 03/58 63-413