Murska Sobota, 20. decembra 1990 • Leto XIII • Št. 49 • Cena 10 din
Želimo mirne in zadovoljne božične praznike!

Ne bojte se
Pred nami so božični in za njimi čez nekaj dni novoletni prazniki. Ob Jezusovem rojstvu so angeli in pastirji razgibati ljudi. Nas razgibljejo priprave na praznovanja. Mogoče bolj v zunanjih obrisih kot v poglobljeni duhovnosti. Pojavljajo se želje po dobrem, tepem in bogatem praznovanju, obenem pa tudi strah pred raznimi nemiri, nesrečami in pretnjami. Strah pred prihodnostjo, boleznijo in smrtjo. Ne vemo, kako se bodo iztekle osebne in skupne stiske. Želimo si te, da bi bito življenje lepo, mirno, srečno sedaj in v prihodnosti.
Ob vsej negotovosti pa nas pomirja stavek iz božičnega evangelija, katerega je izreke! angel prestrašenim pastirjem: »Ne bojte se, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Danes se vam je rodi! Zveličar, ki je Kristus Gospod.« (Lk. 2, 10. 11) Njegovo rojstvo — prisotnost po evangeliju in Duhu nas pomirja. Z zaupanjem in vero vanj bo kljub morebitnim nevšečnostim in trpljenju naše breme lažje, naša prihodnost bolj svetla, življenje bolj zadovoljno. Z njegovim mirom bolj mimo. Mirno tako, da njegov mir sprejemamo in ga v vsakodnevnem življenju uveljavljamo po njegovih besedah: Karkoli ste storili enemu izmed mojih najmanjših bratov, meni ste storili. Boga slavimo tako, da delamo za mir, kajti mir ne pomeni samo odsotnost vojne, temveč čas, v katerem so ljudje srečni in svobodni.
Vsem nam želim blagoslovljene božične in novoletne praznike, polne sreče, božje ljubezni, miru in zadovoljstva.
Naj nad našim praznovanjem in življenjem odsevajo besede evangelija: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem . . .«
Ludvik Novak
senior
EUPHORBIA PULCHERRIMA (pulcherrima pomeni najlepša). Zvezdnice so znane po vsem svetu kot božične zvezde zaradi živo rdečih listov, ki poganjajo vse leto. Rastlina je samorasla v Mehiki, kjer so jo odkrili 1834. leta; na svojem naravnem rastišču je grmovnica, ki lahko zraste do 5 metrov visoko.
Če vas zanimajo okrasne rastline, predvsem cvetlični nasadi, si preberite prispevek na 12. strani z naslovom Božična zvezda. Spoznali boste delo Marije Kofjač in njenih sodelavcev, ki skrbijo za podobo Radenec.
S PREKMURSKE RAVNINE NA HIMALAJO .
Razpoke v ledeniku himalajskega pogorja, v ozadju njegovo veličanstvo eden od himalajskih vrhov, na vrvi pa seveda prvo prekmursko dekle Marinka Jerič, ki je plezala P° Himalaji in za bralce Vestnika pripravila potopis. Prvo nadaljevanje je na 18. strani.
MEJA PO SREDI GRUNTA
Pod Razkriškim bregom je tudi nekaj nenavadnega. Ci-mermanova domačija stoji tako, da je hiša v Sloveniji, gospodarsko poslopje pa na Hrvaškem. Ampak tega pravzaprav niti ne občutijo; in če se bo Slovenija s plebiscitom odločila za samostojnost, težko verjamejo, da bi tam naenkrat nastala .prava, meja. Tega ne verjamejo tudi številni lastniki vinogradov, ki so skoraj vsi doma iz Prekmurja. Reportažni zapis z obiska na tej domačiji pa lahko preberete na str. 13
SKUPNA IZJAVA OB PLEBISCITU 23. DECEMBRA 1990
Vse pomurske politične stranke imamo zaupanje v naše ljudi in smo prepričane o svoji politični zrelosti. Zato vemo, da bomo po plebiscitu, katerega izid bo vreden velikega vprašanja, o katerem se na njem odloča, zmogli dovolj moči za življenje v samostojni državi.
Nameni slovenskega plebiscita 23. decembra 1990 so čisti in jasni. Zato vse pomurske politične stranke oznanjamo radostno vest, ko kličemo vse prebivalce naše dežele na glasovanje »za samostojnost«. Malo je danes ljudstev na svetu, katerih glasovalci bi imeli srečo, da za prejšnje in poznejše rodove sprejmejo pravice samostojnega naroda, pravice nacije.
Mi imamo to srečo in to pravico. To vemo iz mednarodnih dokumentov, ki nam to pravico dajejo. Dajejo nam to pravico, čeprav bi mi včasih želeli, da nam jo tudi ponujajo.
Nihče nam tega ne bo ponujal, zato si moramo to samostojnost vzeti, kajti to je tudi naša dolžnost. Zavedamo se, da čas naše zrelosti za samostojen narod prihaja v primerjavi z mnogimi drugimi narodi pozno, vendar je zato prišel kot zrel čas. Mi vemo, da to zrelost potrebujemo, če hočemo obstajati.
Obstajati pa hočemo in zato hočemo kot Pomurci sprejeti tudi dolžnosti samostojnega slovenskega naroda: zaradi okolja, ki nam je dano v varovanje in poseljevanje, zaradi pripadnikov drugih narodov, ki živijo z nami, zaradi sosednjih narodov, zaradi vseh ljudstev sveta in zaradi sebe.
Odločeni smo in postali bomo samostojni, ne pa tudi ločeni in odcepljeni. Zavedamo se, da smo bitja med bitji in kot pozorni ljudje bomo še naprej živeli s svojo naravo tako, kakor smo vedno živeli z ljudmi, ki so pripadniki drugih narodov in nacij.
Toda mi doslej nismo bili nacija. Po plebiscitu bomo.
Politične stranke Pomurja
ALI SMO PBMAVUESI ODPUSTITI ALI SE
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit je pričujočo, po njegovem najhujšo preizkušnjo za kristjane na Slovenskem umestil v okvir odgovora na vprašanje, kako iz našega slovarja izločiti besedo revanšizem. Sicer pa nas je rade volje sprejel v prostorih nadškofije v Ljubljani in obširno, v njemu lastnem spravljivem slogu pojasnjeval procese ekumenizma, sekularizacije (razkristjanjenja javnega in zasebnega življenja) in nove/druge evangelizacije, razločevanje verske vzgoje od verouka v šoli, novo vlogo oz. nov položaj Cerkve kot ustanove in cerkve kot verskega/cerkvenega občestva, vključevanje verskih/cerkvenih krogov v javno razpravo o novi slovenski ustavi in plebiscit, odnose med slovensko in hrvaško katoliško cerkvijo, dodobra razčlenil spravo kot skupni imenovalec Slovencev in slovenstva in se opredelil do več kočljivih problemov kot so: vračanje odvzetega cerkvenega premoženja, obnova povojnih procesov zoper duhovnike, t.i. politična emigracija in ponovna vključitev Teološke fakultete v Univerzo. Ob koncu je na bralce Vestnika naslovil še krajše osebno sporočilo.
NAPREJ MAŠČEVATI?
»Gre za ekumensko gibanje v ožjem pomenu besede (za zbliževanje krščanskih cerkva kot so katoliška, pravoslavna, evangeličanska, kalvin-ska, binkoštna) in za zbliževanje oz. ekumensko sodelovanje z nekrš-čanskimi cerkvami (sem sodijo židovska skupnost in v širšem pomenu muslimani ter neverni ali pripadniki večjih religij po svetu). Mislim, da je treba pri nas govoriti predvsem o ekumenizmu v ožjem pomenu besede. Nekateri sicer pravijo, da je po drugem vatikanskem cerkvenem zboru, ko je nastalo veliko navdušenje za ekumenizem, prišlo do marsikakšnih težav. To občutimo tudi v Jugoslaviji, zlasti v odnosih s pravoslavno srbsko cerkvijo, čeprav jih skušamo v zadnjem času spet nekoliko poglobiti. Z evangeličansko cerkvijo v Sloveniji so bili vselej zelo dobri ekumenski odnosi, prav tako z baptistično cerkvijo, medtem ko je jehovska verska skupnost nekoliko svojevrstna, ker velikokrat sama odklanja ekumensko sodelovanje s katoliško ali kakšno drugo cerkvijo. Tudi z adventistično cerkvijo smo imeli zelo lepe stike, saj je v Sloveniji t.i. slovenski ekumenski svet, ki povezuje in vključuje vse verske skupnosti. Skratka približujemo se in več je stičnih točk, na katerih zelo lepo sodelujemo.«
Kako je s procesom sekularizacije ali razkristjanjenja javnega in zasebnega življenja oz. kaj naj razumemo pod pojmom nova ali druga evangelizacija na Slovenskem?
To je proces, ki traja že stoletja, po Evropi in svetu, in pomeni, da je bila cerkev vedno‘bolj izrinjena iz javnega življenja oz. se je javno življenje vedno bolj usmerjevalo neodvisno od cerkve, po nekih drugih ideoloških, filozofskih ali humanih smernicah, ni pa se več upoštevalo razodetje evangelija, zapovedi in predvsem ne nauka cerkve. Pri nas se je sekularizacija močno razvijala, delno pod ideološkim pritiskom, čeprav so nekateri kristjani ravno zaradi tega pritiska ostali še bolj trdni in prepričani v svoji veri. Je pa vprašanje mlade generacije, kajti mladi, ki niso spoznali krščanstva v njegovi pristnosti ne cerkve v njeni pravi obliki, se vedno bolj oddaljujejo od cerkve. V Sloveniji je močno raz-kristjanjenje zasebnega in javnega življenja; zasebnega, ki se pokaže v osebnem odločanju za obiskovanje bogoslužja, prejemanje zakramentov. obhajanje praznikov; sploh sodelovanju v cerkvi, in javnega, kjer doslej cerkev sploh ni imela’možno-sti, da bi kakorkoli nastopala kot sogovornik pri reševanju različnih vprašanj. V času, ko doživljamo sekularizacijo povsod po svetu in gremo naproti koncu drugega tisočletja. se vedno bolj zavedamo, da je treba na nov način oznanjati evangelij. Druga ali nova evangelizacija pomeni oznanjanje istega evangelija kot doslej, le da na nov način in v novem jeziku, z novimi poudarki in novim, osebnim stikom s človekom; ne toliko na osnovi neke avtoritete, prepovedi in zapovedi, ampak na osnovi oznanjevanja, ponudbe, povabila, da bi ljudje odkrili vrednote, ki jih prinaša evangelij. To pa je izredno zahtevna naloga.«
Docela pragmatično vprašanje, ki se veže na razločevanje verske vzgoje od verouka v šoli. Kakšna je/bo pri tem vloga staršev, laikov, duhovnikov — od osnovnošolske (celo vrte-ške) do gimnazijske in visokošolske ravni?
»Prvo besedo imajo gotovo starši, čeprav so velikokrat v zadregi, ker sami nimajo za kaj takega prave podlage ne pravega prepričanja. Gre za pravo sodelovanje med starši. šolo in cerkvijo. Ko se zavzemamo za to, da bi tudi pouk o verstvih ali verski kulturi vnesli v šolske programe, nam gre najprej za to. da pridemo do pravega razumevanja celotne vzgoje. Trenutno si zelo prizadevamo, da ne bi verouka v šoli in verske vzgoje prenesli na politično področje in ne uporabljali gesel, ki ljudem samo škodujejo, zaostrujejo odnose, povzročajo medsebojna
obtoževanja. Potrebni sta izredna potrpežljivost in jasnost. Potrebno je sodelovanje vseh, ki so pri tem kakorkoli udeleženi: najprej starši, nato cerkev s svojimi strokovnjaki (teološko fakulteto ali raznimi sveti), pa ministrstvo za šolstvo in vzgojo, strokovne službe in seveda javnost.«"
Cerkev ne more živeti zunaj politike
Rojevata se strankarstvo in parlamentarna demokracija z vsemi raz-sežji in omejitvami. V tem okviru je kot spoznana nujnost potreba po novi presoji vloge/položaja Cerkve kot ustanove in cerkve kot verskega/cerkvenega občestva.
So pri tem mogoče kakršnekoli vzporednice s Švico, kjer ste bili kar 27 let?
»Nedvomno bi bile mogoče marsikakšne vzporednice z vlogo cerkve v Švici, kjer je več krščanskih cerkva in verskih skupnosti, več jezikov, več kultur. Navzočnost cerkve ni urejena s splošnim državnim zakonom — okvirno je določena v ustavi — ampak je to za vsak kanton posebej. Ponekod je bila cerkev, naj bo katoliška ali protestantska, državna cerkev, ponekog ločena od države, drugod spet je iskala neke posebne oblike. Bistveno razliko med nami in Švico vidim predvsem v tem. da smo pri iskanju vloge cerkve v novi družbi pri nas popolnoma na začetku. Moramo se učiti, kako ljudje v demokratični družbi sprejemajo cerkev, kristjane, ki so sogovorniki z drugimi, in jih ne obdolžujejo klerikalizma ali hlepenja po oblasti, ampak jih sprejemajo kot enakopravne sogovornike, ki utemeljeno povedo svoje mnenje, čeprav se razlikuje od drugega. Doslej to pri nas ni bilo mogoče, v Švici pa vedno. Cerkev je lahko v javnosti povedala svoje mnenje, ga utemeljila, bilo je spoštovano, lahko ga je objavila po radiu, televiziji, časopisih. V tem pogledu pri nas še iščemo prave oblike, dokler ni spremenjena zakonodaja.«
Kaj pa vključevanje duhovnikov v politični pluralizem oz. vaša kratka skica razumevanja razmerja vera:politika?
»To je zelo občutljivo vprašanje, kajti zloraba vere v politiki ali vmešavanje cerkve v politiko, je bilo tako-rekoč glavno geslo v preteklosti. Cerkev ne more živeti zunaj politike, če je politika res skrb za človeka, za skupno dobro. Cerkev kot občestvo je sestavni del družbe, zato se mora — z etičnega vidika, ko gre za človeka — zanimati za vsa politična vprašanja. Cerkev kot ustanova seveda nima nobene pristojnosti, da bi reševala čisto politična vprašanja: to je naloga strank, vlade, predsedstva, parlamenta in v te zadeve se cerkev ne mara vmešavati. Najbrž pa ima cerkev — kot kažejo izkušnje iz tujine, zlasti po evropskih deželah -v- zmeraj znova nalogo, da ljudi, javnost in tudi politike spominja na nekatere vrednote in nekatera pravila, mimo katerih ne smemo iti, če nočemo sebi in drugim ljudem povzročati velike škode. Predvsem so to načela pravičnosti, poštenosti, iskrenosti, dobrohotnosti in enakopravnosti.«
Kako bo s pravnim in siceršnjim položajem verskih skupnosti?
»Mi bi radi, da bi zakon o verskih skupnostih sploh odpravili. Je dovolj določb v ustavi. Za vprašanja, ki jih je treba konkretno urejevati s pristojnimi organi, bodisi na republiški bodisi na občinski ravni, ne potrebujemo posebnega zakona, kot da bi bili ne vem kakšna manjšina, ki jo je treba zavarovati s posebnim zakonom. Če so verni celo večina slovenskega naroda, je treba pripraviti tako ustavo in take zakone, da se bodo tudi verni počutili kot enakovredni v tej družbi. Podobno velja za
t.i. komisijo za odnose z verskimi skupnostmi. Doslej je bila in smo se obračali nanjo, trenutno — in že več mesecev — pa je brez predsednika in mnenja so bila, naj bi jo ukinili. Formalno še ni bila ukinjena, škofje pa smo sklenili, da ni več potrebna in se v nobenem primeru več ne
obračamo nanjo. Vprašanje je. kako bo s tem po občinah, ker se zdi, da bi ponekod vendarle radi imeli neke vrste versko komisijo, čeprav ne vedo, kaj brz njo počeli«
Cerkev popolnoma podpira plebiscit
Dr. Alojzija Šuštarja smo vprašali, kdo vse in na kakšen način se iz verskih/cerkvenih krogov vključuje v javno razpravljanje o novi slovenski ustavi. Kakšne so konkretne pripombe, predlogi, pobude? Njihova usoda?
»Nekatere pobude so bile objavljene v Družini, predvsem prof. Stresa z etičnega vidika, nekaj je izdala Teološka fakulteta in Društvo teoloških slušateljev in tudi Slovenska škofovska konferenca je poslala kratko vlogo. Tu so še mnenja raznih drugih skupnosti, našega stolnega kapitlja v Ljubljani in verjetno po drugih škofijah. Pomembno je, da pridemo do soglasja in da ne more nihče uveljaviti samo svojega prepričanja. Kristjani se zavzemamo predvsem za spoštovanje tistih etičnih vrednot, ki so bistvene. Najbrž je najbolj občutljiva točka zavarovanje človekovega življenja; pa če bo šlo za izraz svetost življenja ali za kakšen drug izraz. Predvsem je sporna res nerazumljiva formulacija, da ima vsakdo pravico razpolagati z življenjem otroka pred rojstvom. Tega — kot smo poudarili v vseh izjavah in javnih razpravah — doslej ne priznava nobena ustava. Gotovo imajo starši pravico, da se sami odločajo o številu otrok, da pa bi mogel imeti kdorkoli prej omenjeno pravico, pa se mi zdi popolnoma nesprejemljivo.
Upam, da bodo vsi uvideli, da je to res nekaj nemogočega in da nas spominja na najhujše totalitarne sisteme nacionalnega socializma v Nemčiji ali fašizma v Italiji; da skratka ta formulacija ne bo prišla v ustavo. Ta naj bi bila čim krajša s podajanjem tistih temeljnih osnov, ki nudijo izhodišče za vse druge odločitve. Gotovo si je treba prizadevati, da bi čim prej prišli do svoje slovenske ustave — kolikor toliko pametne,« nam je odgovoril najvišji katoliški cerkveni dostojanstvenik na Slovenskem.
Vaš pogled na plebiscit za samostojno Slovenijo?
»Ko je skupščina skoraj soglasno sprejela odločitev za plebiscit, so nastale zame popolnoma nove razmere, kajti odkrito priznam, da sem imel prej malo upanja, da do takega soglasja pride. Ko zdaj slišim, da je po raziskavah javnega mnenja vedno večja večina za plebiscit, sem tega zelo vesel, saj gre za zgodovinski dogodek, za odločanje izrednega pomena. Ljudje se tega ne zavedajo, ker doslej sploh niso bili navajeni o čem odločati in od tod tako malo zanimanja. To se je pokazalo tudi pri zadnjih volitvah, ker so nekateri še vedno dvomili, če bodo res svobod-
Predbožično srečanje z dr.
Alojzijem
Šuštarjem
ne. Cerkev popolnoma podpira plebiscit in glasovanje za samostojno slovensko državo, ne vmešava pa se kot cerkveno učiteljstvo, ker je to izrazito politično vprašanje. O tem se morajo pogovarjati stranke, morata odločati skupščina in predsedstvo. Podpirali bomo vsa tista prizadevanja. ki skušajo najti rešitev v soglasju, brez vsiljevanja in upam, da ne bo prišlo do kakšnega fizičnega ali moralnega nasilja. Pred nami je preizkušnja iskrenosti, poštenosti, medsebojnega zaupanja in iskrenega pametnega sodelovanja.« (Podrobnosti so sicer razvidne iz posebne izjave za javnost, ki so jo slovenski škofje oblikovali na svoji 69. redni seji 11. tega meseca v Ljubljani!)
Za mednarodno priznanje
SSK
Kakšni so ta čas odnosi s hrvaško katoliško cerkvijo?
»Najprej bi rad omenil, da pogovor Tudman—Kučan v Celju s Cerkvijo nima nobene zveze. S Hrvati smo ves čas sodelovali v Jugoslovanski škofovski konferenci (JŠK) in tudi z vsemi drugimi — odkrito, v popolnem razumevanju, brez izpodrivanja enega ali drugega. Začeli pa smo se zavzemati za mednarodno priznanje Slovenske škofovske konference (SŠK). Ustanovili smo jo lahko že pred leti po statutu JŠK, saj ima do tega pravico vsaka cerkvena pokrajina, Mi smo to pravico potrdili, jo še bolj izoblikovali in tako imamo redne seje SŠK. Odločamo samostojno in to nam JŠK popolnoma priznava. V JŠK sodelujemo pri skupnih vprašanjih za vso državo: oblikujemo razne skupne izjave in se opredeljujemo do etičnih in teoloških vprašanj. Tudi Hrvatje si prizadevajo, da bi še bolj uveljavili svo jo t. i. hrvaško škofovsko konferen co, ki doslej sploh ni obstajala. Bile je le splitska, ki pa ni imela posebne vloge. Ponavljam, da si v Sloveniji prizadevamo za mednarodno priznanje SŠK. Po načelu katoliške cerkve je namreč škofovska konferenca vezana na državo in zato je vprašanje, če lahko priznajo SŠK dokler ni Slovenija samostojna država Mogoče bi bilo napraviti tako izjemo. O tem
smo se pogovarjali tudi v Rimu z najvišjimi pristojnimi organi in samim papežem. Opozarjajo nas na Katalonce, Valonce, Flamce v Belgiji, Bavarce v Nemčiji, zadnji čas je akutno vprašanje Čehov in Slovakov, če naj ima vsak svojo škofovsko konferenco. Imamo primer, kjer sta dve škofovski konferenci, ki nista vezani na državno obliko, to je velikobritanska in škotska. Obe obstajata v okviru Velike Britanije, vendar ima škotska zaradi zgodovinskih izročil in zaradi svoje posebnosti popolnoma samostojno škofovsko konferenco. Doslej je imela Nemčija eno ŠK, vendar je imela Vzhodna Nemčija doslej t.i. svojo škofovsko konferenco ordinarijev. Sedaj so pa obe konferenci združili v eno ŠK.
Tako da doživljamo v Evropi dve tendenci: na eni strani, da bi se čim bolj med seboj povezali, na drugi strani pa da bi se tudi tiste manjše skupnosti ali narodi, dežele, države, enakopravno uveljavili, in mi spadamo v ta drugi krog, ker bi se radi — ko se zavedamo, da smo manjšina v Evropi — slovenski narod spada skoraj med najmanjše v Evropi — da bi se vendar radi uveljavili kot enakopraven narod. Odvisno je sedaj, kako bo šlo to na političnem področju in gotovo bo to tudi imelo posledice za cerkveno ureditev.
Vendar se mi zdi. da za praktično delo to vprašanje ni tako velikega pomena kakor včasih to prikazujejo, ker dejansko lahko vse odločamo samostojno, bodisi v Sloveniji pa tudi kar zadeva nastopanje v inozemstvu, ker je bilo že doslej veljavno načelo, če nastopa JŠK. potem je zmeraj en zastopnik Slovenije zraven«
Kaj pa
Odpirajo se nekatere dovolj občutljive in zahtevne teme, ki živo zadirajo v bistvo slovenskih državljanov; pravzaprav se vse začne in konča s spravo.
»Ko sem se leta 1977 vrnil v Slovenijo in sem nekoliko začel spoznavati naše razmere doma, me je najbolj bolelo, da stvari, ki bi jih morali začeti urejati takoj po vojni, ni bilo mogoče urejati; medsebojnih odnosov med različnimi skupinami, da je ostalo nasprotovanje, sovraštvo, da so bili nekateri popolnoma izrinjeni iz javnega življenja in zato sem že takrat razmišljal, kaj bi mogli storiti, da bi prišlo do prave oblike sožitja, spoštovanja, razumevanja in priznanja vseh Slovencev kot članov slovenskega naroda. Takrat sem že sam pod. teološkim vidikom začel razpravljati o spravi, pa so me takrat opozorili, da pri nas ta izraz ni zaželen. Sem dobil s političnih strani opozorilo na to. češ bodite previdni.
Vedel sem tudi za nekatere posebne primere in tako je trajalo precej časa, predno se je ta ideja pojavila, predvsem v zvezi s predlogom Spomenke Hribar' in potem vso to razpravljanje 'naprej in sam sem se za to z vsem prepričanjem zavzel, ker sem si zmeraj postavil vprašanje, kaj pa je nasprotje od tega, kaj pa je alternativa. Alternativa je potem sovraštvo, pobijanje, ali se bomo vračali k temu ali pa bomo našli tako obliko medsebojnega priznanja in spoštovanja, da bi lahko živeli skupaj. In tako smo pripravili izjavo, ki smo jo dali 13. marca v škofovski konferenci — sam sem dolgo delal na tej izjavi, da bi dobila neko obliko. o pogojih sprave. In smo razločevali spravo z mrtvimi, kar zahteva neko pieteto, človeško delovanje, ki se mi zdi, da je tako samo ob sebi umevno kulturno dejanje, da o tem sploh ne bi smelo biti razprave, in potem veliko težje vprašanje sprave med živimi. To pa je izredno težka stvar in bo trajala leta in leta in leta, na obeh straneh. Ker vidim, koliko ljudi je tu ranjenih, trpijo in niso pripravljeni za odpuščanje, ki je pogoj sprave ali pa vsaj za neko prenašanje tistih hudih stvari in za novo obliko pogovora, kakor je to za skupno življenje nujno potrebno. Šlo pa je potem tudi za neko javno dejanje in ko sp je bližala obletnica, so prišle razne pobude, da bi to opravili s simboličnim dejanjem, nekako ob obletnici, ko so vrnili domobrance s Koroškega. Prosili so me. da bi imel
takrat mašo zanje in prosili so, da bi to bilo v Kočevskem Rogu, ampak samo za tiste, ki so bili takrat vrnjeni in nihče ne sme biti, priti zraven. Sam sem si pa takrat takoj dejal: najbrž tega ne bo mogoče tako skriti in izločiti iz javnosti in moramo vendar to postaviti v celotni okvir slovenskega naroda. Potem so se pa začeli ti dolgotrajni, težki pa tudi zelo koristni pogovori bodisi s temi predstavniki, ki so želeli to obliko sprave bodisi s skupino okrog Spomenke Hribarjeve pa njenih sodelavcev potem še razne druge iniciativne skupine, predvsem pa potem s Predsedstvom vlade. Ker ko se je postavilo vprašanje, da bo to dejanje postalo javno, je bilo vprašanje, kako bo udeležena država. Hoteli so nekateri, da bi to preložili ali da bi šli na drugi kraj ali da bi iskali nekih oblik, ki bi bile manj izrazite, vendar sem po vsem preudarku, ko sem videl kako situacija je, se sam odločil, da bomo imeli — to je bil termin, za katerega sem se moral prvi odločiti — na vsak način 8. julija v Kočevskem Rogu spravno mašo za mrtve, se pravi simbolični pogreb vseh mrtvih in s tem povabilo k spravi med živimi. Niso bili vsi zelo za ta predlog, ampak jaz sem rekel, moramo nekaj skleniti in se odločiti. Sam sem se za to odločil in potem smo izhajali z vsemi pogovori s Predsedstvom ali z borci ali z raznimi komisijami iz tega stališča: 8. julija bo ta spravna maša, simboličen cerkveni pogreb in nagovori, ki so vam znani, ki sem ga pripravil sam. Predsednik Kučan me je prosil, da bi mu ga prej poslal in on mi je poslal svoj govor, tako da sva to nekoliko uskladila in zdi se mi, da je bilo, če sam povem svoje doživetje, ko sem do zadnjega trenutka bil v veliki negotovosti ali se bo to posrečilo, kako se bo to zgodilo, ker je bilo tudi veliko neugodnih okoliščin, izredno vesel, ko smo odhajali po zaključeni slovesnosti od tam, da je prišlo kakor do občutka neke sproščenosti. Nekaj se je zgodilo, kar nas je morilo in tlačilo 4b let.-
Vam gre zelo za to, da bi iz našega slovarja izločili besedo revanšizem?
»To bi pa res rad izločil. Tu smo kristjani pred najhujšo preizkušnjo: ali smo pripravljeni odpustiti ali se najprej maščevati. Nekateri pravijo: smo za spravo, ampak najprej bomo obračunali. Sam se zavzemam, da bi iz javnega občevanja, posebno iz javnih občil, nekatere besede čim bolj izločili, kot so: revanšizem, klerikalizem, zloraba vere in cerkve v politiki, politična emigracija. Naj se raje pove, kje je problem, kaj hočemo reševati, čeprav se zavedamo, da je to zelo boleč proces.«
Ugledni sobesednik je za tem obširneje pojasnil, kako gre/bo šlo z vračanjem odvzetega cerkvenega premoženja, kjer še ni nobenih zakonskih podlag, kaj je/bo z obnovo povojnih procesov zoper duhovnike — »v našem arhivu smo ustanovili poseben oddelek za zbiranje dokumentacije o duhovniških procesih« — kakšna je njegova sodba o t.i. politični emigraciji (»je iznajdba prejšnjega režima«), končno pa tudi podrobneje razčlenil prizadevanja, da bi Teološka fakulteta spet prišla pod okrilje Univerze, iz katere je bila izločena. Vse pove dejstvo, da doslej na tem področju ni bilo nič narejeno.
In še vaša poslanica bralcem Vestnika!
»Ko sem julija letos obiskal Pomurje, je bilo to zame pravo odkritje. Z g. Smejem in g. Zadravcem smo obiskali veliko krajev v Prekmurju in v Porabju na Madžarskem in bil sem izredno presenečen, koliko zavesti, človeške plemenitosti, gostoljubnosti, prijaznosti in koliko trdne vere je v teh ljudeh. Vsem bi izrazil svoje posebno priznanje in zahvalo za tako bogato izročilo — kulturno, versko, pri ohranjevanju jezika, v posebnih navadah in načinu življenja, v soseščini z Madžari, Hrvati in Slovenci. Naj vse spremlja božji blagoslov. Če so naši predniki preživeli tako hude čase ravno v veri in zaupanju v božjo pomoč, bomo tudi mi preživeli.«
Hvala, gospod nadškof in vse dobro ob vaši častitljivi 70-letni-ci!
BRANKO ŽUNEC
Dragi ljudje ob Muri,
Za svobodo rojeni
Plebiscit je in mora biti dejanje srca in razuma. Znova prihajamo v zgodovinski položaj, v podobnega, kot smo bili v tem stoletju že trikrat, ko smo mogli in morali odločati o obstoju slovenskega naroda. Tokrat se o tem usodnem vprašanju odločamo v razmerah, ki so drugačne, kot so bile pri prvem in drugem odločanju. Prvikrat, leta 1918, še nismo živeli oziroma še ni bilo Jugoslavije. Drugič, leta 1943, Jugoslavije ni bilo več. Zdaj se o tem odločamo, ko živimo v Jugoslaviji in ko mislimo, da taka. kot se nam kaže v praksi, ne ustreza več temeljnim interesom. zaradi katerih smo se Slovenci v preteklosti zanjo odločali, ko v njej niso več zavarovane možnosti za narodov obstoj, identiteto, uveljavljanje in razvoj.
Edina utemeljitev za plebiscit je razvoj slovenskega naroda. Vse drugo je odveč. Smisel odločanja s plebiscitom je v tem, da se potrdi volja naših ljudi, da želim, da preide končno vsa odgovornost za naše življenje, tudi gospodarsko, in za našo prihodnost na naša ramena, da nam ne bo treba moledovati pri organih federacije in da nam tudi ne bo mogoče zvra-čati odgovornosti nanje, na pritiske drugih republik in na represivne mehanizme zvezne države. Želimo, da bi bila naše življenje in naša prihodnost odvisna od nas samih, od naših sposobnosti, pameti, od naše strpnosti, od pripravljenosti, da drug drugega poslušamo, posebej takrat, ko gre za vprašanja in odločitve skupnega nacionalnega interesa. Želimo, da bi tudi gospodarski sistem in gospodarska ter razvojna politika ustrezala našim potrebam, interesom in možnostim in da bi lahko b tem odločali in imeli v rokah instrumente za uresničitev naših odločitev.
O tem, kar nameravamo po plebiscitu, je razumljivo in jasno povedano v izjavi o namerah Republike Slovenije. V tej izjavi smo med drugim tudi zapisali, da bo v republiki Sloveniji pripadnikom italijanske in madžarske narodnosti zagotovljen enak položaj in vsaj enake pravice, kot jih imajo sedaj, po sedaj ve
ZEMLJIN HLEBEC NA DLANI ALI
TUDI V MURSKI SOBOTI PODRUŽNICA SSK?
Baje so bili ravno Prekmurci — kot svetovno, razseljeno ljudstvo " tisti, ki so Vlada Habjana navdihnili, da vztraja pri udejanjenju za-misli o ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa. Zamisel oz. potreba »izhaja iz zgodovine, sedanjega položaja in perspektiv slovenskega "aroda. Vsi trije navedeni razlogi narekujejo daljnosežno avtonomno, narodnostno in politično dejanje: ustanovitev vsenarodne organizacije Slovencev, ki si ob razumevanju in spoštovanju medsebojnih razlik prizadevajo za ohranitev in razcvet slovenstva« — je bilo med drugim rečeno na nedavnem ustanovnem zboru konference SSK za Slovenijo v Lin-hartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Ker so nacionalni me-diji o tem zgodovinskem dogodku v malem že obširneje poročali, dodajamo zgolj željo predsednika iniciativnega odbora SSK za Slovenijo vlada Habjana, naj bi tudi v Murski Soboti — morda v navezi s kanadskim Torontom ali katerim drugim svetovnim središčem, kjer je veliko Prekmurcev — čimprej ustanovili podružnico Svetovnega slovenskega kongresa.
B. Žunec
ljavni slovenski ustavi. Odveč je kakršnakoli bojazen.
Razlogi in dolgoletne priprave na plebiscit so dovolj prepričljivi za večino naših državljanov. Velja pa toliko bolj pogled in napore usmeriti v uresničevanje plebiscitarne odločitve. To mora postati smisel in vsebina političnega življenja. S skupščinskim in javnim dialogom bo nujno iskati najboljše rešitve — tiste, ki nas bodo najzanesljiveje peljale k cilju, k življenju v sodobni, demokratično urejeni, uspešni, gospodarsko učinkoviti in socialno varni družbi, v kateri bodo ljudje živeli in delali približani merilom in razmeram, v kakršnih živijo v razvitih državah
Evrope, katere del smo in želimo biti. Ta izziv, izziv vstopa v razvit, a tudi odprt in povezan svet smo morali sprejeti.
Moramo pa vedeti, da s tem izzivom naš pogled nujno sega čez meje slovenske nacionalne države, ki zdaj nastaja kot zgodovinska zakonitost, a nikakor ne tudi kot naš končni cilj. More nam hiti predvsem tudi sredstvo in način za suvereno in enakopravno ter prostovoljno vstopanje v povezave z drugimi jugoslovanskimi republikami in drugimi državami Evrope in sveta. Naše odločitve in ravnanja mora določati spoznanje o tej temeljni značilnosti sveta, o povezanosti. V ta razmerja pa nam bo dano vstopati enakopravno le na podlagi našega dela, sposobnosti, razumnih odločitev in demokratičnih dejanj.
Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije
živite na skrajnem severovzhodnem robu slovenske dežele; v svoji na-
— — — — — — — — — — — — — — — —
1 RAZGLAS ;
■ DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE
VSEM VOLILCEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
I Udeležite se glasovanja na plebiscitu v nedeljo, 23. decembra I Z 1990
| Glasovali bomo o vprašanju:
IALI NAJ REPUBLIKA SLOVENIJA POSTANE SAMOSTOJNA IN NEODVISNA DRŽAVA?
■	DA	NE	■
| Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slo- I I venijo bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina vseh volilcev. •
Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slo- I ■ venijo ima naslednji pomen:
' 1. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država ne | bo več združena v zvezno državo — Socialistično federati- ■ vno republiko Jugoslavijo.
| 2. Postopna uresničitev statusa Republike Slovenije kot samo- ■ I stojne in neodvisne države se uredi z ustavnim aktom za iz- ।
vedbo odločitve, sprejete na plebiscitu, z novo ustavo Repu- I blike Slovenije in ustavnim zakonom za izvedbo ustave.
J 3. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država bo | lahko sklepala meddržavne pogodbe, vključno s konfede- ■ Iralno pogodbo z državami drugih jugoslovanskih narodov. I
Na plebiscitu sprejeta odločitev za samostojno in neodvisno ■ ■ državo Republiko Slovenijo bo zavezovala Skupščino Republi- •
ke Slovenije, da v šestih mesecih sprejme ustavne in druge akte I ■ ter ukrepe, ki so potrebni, da Republika Slovenija prevzame J ■ izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe | I SFRJ. Hkrati začne pogajanja z drugimi republikami v SFRJ o ■ Spravnem nasledstvu SFRJ in o prihodnji ureditvi medsebojnih I
odnosov po načelih mednarodnega prava, vključno s ponudbo ■ ■ konfederalne pogodbe.
Smo za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo.
I	SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE '
IZJAVA SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE 0 PLEBISCITU
Slovenska škofovska konferenca je na svoji 69. redni seji 1 L decembra 1990 v Ljubljani posvetila posebno pozornost odločitvi Skupščine Republike Slovenije za plebiscit 23. decembra 1990. Soglasno je sprejela izjavo:
Cerkev, tako njeno vodstvo kakor verni kristjani, se iz zvestobe svojemu zgodovinskemu poslanstvu zavzema za popolno enakopravnost, svobodo in samostojnost Republike Slovenije. Prizadeva si, da bi politično rešitev dosegli na miren način, v odprtem dialogu, brez pristranosti in kakršnega koli nasilja. Isto pravico, ki jo zakonito zahtevamo zase, priznavamo tudi vsem drugim narodom.
Za politično rešitev sicer Cerkev glede na svoje duhovno poslanstvo ni pristojna. To je naloga vlade, predsedstva, skupščine in političnih strank. Naša iskrena želja je, da bi vsi odgovorni politiki v javnosti nastopali enotno in edino v skrbi za prihodnost Republike Slovenije in slovenskega naroda brez vsakih sebičnih interesov.
rodni zavesti in zlasti po svojem prispevku k slovenski kulturi pa ste seveda bili vedno v njenem središču.
To svoje slovensko izročilo boste samo nadaljevali in dokončno potrdili s svojo udeležbo na plebiscitu, ko se boste odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo.
Skupaj v lepšo prihodnost z vami!
Vaš dr. France Bučar
Slovenska škofovska konferenca podpira parlamentarno odločitev za plebiscit, ker je popolnoma v skladu z moralnim načelom o pravici do samoodločbe in z načeli demokracije. Odločitev za samostojno Slovenijo, ki jo bomo s svojo udeležbo na plebiscitu in z glasovanjem potrdili, je izredno pomembno dejanje za prihodnost slovenskega naroda. Čeprav se zavedamo, da naša pot v prihodnost ne bo lahka in bo zahtevala velike napore za duhovno, družbeno in gospodasko prenovo, odločno zavračamo vsako širjenje malodušja, strahu ali obupanosti. Pošteno in iskreno delo in sodelovanje vseh prebivalcev Slovenije, zaupanje v lastne moči in v božjo pomoč je edina prava pot v prihodnost.
Naša dolžnost je, da se jasno zavedamo svoje odgovornosti in se zrelo, modro in pogumno odločamo in s svojim glasovanjem prispevamo k uresničenju samostojne Slovenije. Duhovnikom in vsem vernikom Slovenska škofovska konferenca priporoča, da v nedeljo, 23. decembra 1990, posebej molijo za domovino in za vse odgovorne v javnem življenju.
Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit, predsednik SŠK
Vestnikov koledar
20.	december, četrtek. EVGEN
21.	december, petek, SEVERIN
22.	december, sobota, DAN JLA
23.	december, nedelja, VIKTORIJA
24.	december, ponedeljek, ADAM, EVA
25.	december, torek, BOŽIČ
26.	december, sreda, ŠTEFAN
Dozorel je čas za skupno odločitev o nadaljnji usodi naše narodne skupnosti, o prihodnosti nas . vseh, predvsem pa naših otrok in vnukov.
Slabšanje socialnih in gospodarskih razmer v naši deželi, dolgovi, propadanje industrijskih podjetij, naraščanje brezposelnosti, draginje in revščine, vse te posledice revolucije in druge Jugoslavije nas silijo, da se nedvoumno ločimo od te težke dediščine.
Nova slovenska oblast je z velikimi napori preprečila splošni gospodarski propad, splošno pomanjkanje in grozečo lakoto, čemur smo danes priče na evropskem vzhodu in v nekaterih delih Jugoslavije. Uspelo nam je ohraniti mirno življenje in nemoteno preskrbo na ozemlju republike Slovenije. Izognili smo se razbijaškim, šovinističnim mitingom, oboroženim tolpam, oviram na cestah in železnicah, policijski in vojaški okupaciji, narodnostnemu ločevanju na javnih prostorih in trgovskim prepovedim, kar je danes že stvarnost širne Jugoslavije.
Vdor balkanskega nasilništva v naše kraje in vedno bolj nenasitno ropanje našega težko prisluženega denarja je slovenska oblast lahko ustavila le tako, da je začela ukrepati v skladu s koristmi Slovenije, samosvoje celote. In to je tudi edina prava pot do naše rešitve.
Nič ne kaže, da bo osrednja jugoslovanska oblast sposobna obvladati naraščajočo gospodarsko in politično zmedo v državi in preprečiti nasilno rešitev. In nič ne kaže, da bi se politične razmere v večinskem delu Jugoslavije — zlasti v Srbiji, v doglednem času toliko uredile, da bi lahko tam pričakovali razumevajoče sogovornike. Že kosovski razplet pomeni dolgoročno nevarnost za oborožen spopad v tem prostoru.
Dokler je torej Slovenija le podrejena sestavina jugoslovanske države, smo obsojeni na životarjenje, trajno negotovost in strah pred nasilnim poseganjem v naše zadeve.
Brez samostojnega razvoja ne moremo računati na človeka vredno prihodnost; vsiljevanje skupnega jezika in forsirano priseljevanje bi nas kmalu spremenilo v tujce na domači zemlji.
Vprašanje o osamosvojitvi je v svojem bistvu vprašanje
PO DVEH LETIH KD 7. ČLEN
DRUŠTVO KOT PROVOKACIJA
V kraju Wagna pri Leibnitzu/Lipnici na avstrijskem Štajerskem je bila minulo soboto volilno-programska skupščina dve leti starega dvojezičnega kulturnega društva 7. člen za Štajersko. Gre za organizacijo slovenske manjšine v okrajih Radgona/Radkersburg, Lipnica/Leibnitz in Deutschlandsberg, ki je bila sicer dolga leta zatajevana ali pozabljena tako z avstrijske kot s slovenske strani. Največji problem je financiranje, od vsebinskih nalog pa omenimo prizadevanje za uvedbo pouka slovenskega jezika v štajerske šole in ustanovitev kulturnega centra. Za predsednico so ponovno izvolili Andrejo Zemljič, ki je v pogovoru za našo hišo medijev med drugim dejala, da je društvo pravzaprav provokacija in da bo še naprej delovalo — kljub kroničnemu pomanjkanju denarja.
B. Ž.
V četrtek in petek se bo vreme poslabšalo. V notranjosti bo snežilo. Ob koncu tedna je pričakovati izboljšanje.
Pregovora
Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem.
O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.
o našem nadaljnjem obstoju in obstoju naše kulture. Prvi korak v željeno smer bomo napravili, ko bomo na plebiscitu na zastavljeno vprašanje odgovorili z odločnim DA.
Naš zgodovinski prestop iz tisočletne odvisnosti v stanje popolne samostojnosti ne bo lahek, zato je pošteno, da se predstavniki slovenske politike obrnejo za odgovor na ljudi, na volilno telo. Podpora volilcev — z večinskim ZA za samostojno slovensko državo — bo slovenskemu predstavništvu podelila tisto polnomočje in samozavest, ki je potrebna za zanesljivo in varno uresničitev naše drža
vne samostojnosti. Brez te podpore bi bila uresničitev te zgodovinske naloge veliko bolj tvegana in težavna.
Mogoče se bodo po prvih korakih naše samostojnosti razmere tudi poslabšale. Toda ne za dolgo. Zaupajmo v svoje sposobnosti! Ko bomo odločitve o naših zadevah sprejemali samostojno in neovirano, bomo sposobni sedanje razmere že v kratkem občutno izboljšati. Slovenija je sedaj edina dežela v Jugoslaviji, ki je zaradi svojega nadpovprečja, zaradi svoje lega in visoke homogenosti to pripravljena storiti.
Ob tem velikem preizkusu naše skupne volje in pripravljenosti sta v igri tudi naš ponos in naše dostojanstvo. Pokazati moramo, da nismo več zgolj za hlapce rojeni in za hlapce vzgojeni, kakor je v svojem srdu zapisal Ivan Cankar.
Ne pozabimo: na plebiscitu prvič skupno, prvič vprašani dajemo odgovor, kakšna naj bo prihodnost Slovenije in vseh nas, njenih hčera in sinov.
LOJZE PETERLE
VREME
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
Stran 3
aktualno po svetu
NA POTI V DEMOKRACIJO — Prizor je iz Tirane, lahko pa bi bil posnet tudi v kakem drugem večjem albanskem kraju, kjer je nezadovoljno prebivalstvo prišlo protestirat na ulice. (Telefoto: Reuter)
V Albaniji vre
Tiskovne agencije, ki se sklicujejo na albanski radio, poročajo, da so se v Skadru demonstrantje spopadli z vojsko in policijo. Demonstranti so namreč napadli poslopje komunistične partije in vlade. Albanski radio navaja, da so na ulice Skadra prišli delavci in komunisti, da bi se ubranili huliganov. Demonstracije so izbruhnile kljub pozivu partijskega in državnega voditelja Ramiza Alije ter odločitvi CK albanske partije dela, da dovoli ustanavljanje političnih strank. O neredih poročajo tudi iz Elbasana in drugih albanskih krajev.
SPOSOJENI KOMENTAR
Romunska pot na vzhodu
Jugoslavije
Vzhodni del Jugoslavije ostaja rdeč. V Srbiji in Črni gori je stara politična garnitura obdržala svoje položaje tudi po prvih svobodnih volitvah, na katerih so volili poslance v oba parlamenta in predsednika republik. Opozicija ostaja v opoziciji.
Srbi in Črnogorci so tako izbrali romunsko pot, ki je ustavila procese demokratizacije v Jugoslaviji. Nekdanji komunisti in sedaj socialisti so v Srbiji in Črni gori uspešno odigrali vlogo »rešiteljev nacionalne enotnosti« ter tako s pridom izkoristili površne ocene zahodnoevropskih predsednikov vlad in zunanjih ministrov, ki so se opredelili za enotno Jugoslavijo, ne glede na hege-monistične težnje Srbije.
Vse to pomeni, da se je razcepljenost Jugoslavije na vzhod in zahod še poglobila, mirno reševanje napetosti v večnacionalni državi je postalo še težje oziroma skoraj nemogoče. Kaj čaka Jugoslavijo, nam lahko ponazarja odgovor srbskega vodje Slobodana Miloševiča na vprašanje enega od zahodnoevropskih televizijskih novinarjev po nastopu na enem od volilnih shodov v Novem Sadu. Vprašali so ga, ali bo v primeru zmage navezal stike z voditelji Hrvaške in Slovenije, Miloševič pa je kameri pokazal hrbet. Opozicija je torej zgrešila svoj volilni cilj. Ni ji uspelo, da bi po štiridesetih letih vladanja zamenjala komuniste v Srbiji (kot zadnji trdnjavi boljševizma na Balkanu). Po zmagi le-teh pa je začel veljati zakon, ki ga je sprejela še stara skupščina in s katerim je ponovno uveden »verbalni delikt«. Za kritiziranje vodilnih politikov si v Srbiji in Črni gori lahko spet zaslužite kazen. Vse to pa kaže, kakšen je in bo politični položaj v teh dveh republikah.
Gustav Chalupa (Kleine Zeitung)
Sporazuma še ni
Ameriški državni sekretar James Baker je obtožil Irak, da doslej ni ponudil sprejemljivega datuma pogajanj z Washingto-nom. Irak pa je obtožil ameriško vlado, da zavlačevanje v zvezi z datumom pogajanj izrablja za zavajanje ameriškega javnega mnenja in kongresa, v resnici pa namerava napasti Irak. Bagdad vztraja pri 12. januarju, ta datum pa je za ZDA nesprejemljiv, zato ker je preblizu 15. januarju, to je roku, ki ga je Varnostni svet OZN postavil Iraku za umik njegovih vojaških enot iz Kuvajta.
Bush— Gorbačov februarja v Moskvi
Novi ameriško-sovjetski vrh Bush—Gorbačov bo od 11. do 13. februarja v Moskvi, je po pogovorih z vodjo sovjetske diplomacije Ševardnadzejem v Beli hiši izjavil ameriški predsednik George Bush. Bush je tudi povedal, da bodo ZDA dale SZ gospodarsko pomoč in da je razveljavil amandma o omejitvi trgovanja s SZ..
Pomoč za SZ
Grčija je Sovjetski zvezi odobrila sto milijonov dolarjev posojil, Bolgariji pa 50 milijonov. Ta odločitev je v skladu s splošnimi prizadevanji držav-članic Evropske skupnosti, da bi pomagale SZ in drugim vzhodnoevropskim državam. Le-te se v zadnjem času soočajo z velikimi gospodarskimi težavami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin.
Kmetijstvo — vroča tema
Na bruseljskem razstaviš-čnem prostoru Heysel je bil zadnji krog urugvajske runde za liberalizacijo svetovne trgovine, ki so jo v urugvajskem letovišču Punta del Este zastavili pred štirimi leti. Sklepna pogajanja, ki so trajala do konca minulega tedna in ki se jih na ministrski ravni udeležuje več kot stodeiegacij, so se sukala okrog petnajstih področij. Najbolj sporno pa ostaja vprašanje kmetijstva. Gre za stališče o nujnosti 75-od-stotnega znižanja kmetijskih podpor in 90-odstotno znižanje izvoznih spodbud. Že prvi dan zasedanja je prišlo pred Evropsko skupnost okrog 25 tisoč kmetovalcev, ki so protestirali zaradi znižanja subvencij.
Zasedanje 107 članic splošnega sporazuma o carinah in trgovini GATT so medtem že prekinili in ga bodo nadaljevali januarja prihodnje leto. Zasedanje so preložili zaradi dolgotrajnih zapletov oz. nestrinjanj med Evropsko gospodarsko skupnostjo in ZDA glede olajšav za kmetijske pridelke.
Krvavo nasilje
v Južni Afriki
V Transvaalu je policija odkrila več kot 50 trupel, žrtev nasilja, ki je izbruhnilo med pripadniki plemena Koza in Zulu. V tej južnoafriški pokrajini z največ prebivalci so nasilje izzvali bojeviti pripadniki plemena Zulu. Ogroženi naselji Tokoza in Katelong sta obiskala voditelj Afriškega nacionalnega kongresa Nelson Mandela in minister za zakonodajo Acirian Vlock, da bi preprečila nadaljnje prelivanje krvi. Po zadnjih podatkih so razmere še vedno napete. V zadnjih šestih mesecih je bilo po črnskih vaseh v okolici Johannesburga ubitih že več kot 800 ljudi.
TEŽAVNA BOLGARSKA »VRNITEV NA PLANET«
Bolgarska »vrnitev na planet«, torej normalizacija političnega življenja v državi, je že od junijskih volitev naprej polna preobratov in senzacij: za zadnjo je poskrbel ministrski predsednik Andrej Lukanov, ki je po štiridnevni splošni stavki skupaj s celotno vlado odstopil in tako dopolnil niz dejanj s podobno vsebino v preteklih mesecih. Najprej je namreč odstopila vlada tega premiera, ki je nato sestavil novo, še bolj »socialistično« vlado, zatem pa je odstopil še bolgarski človek prehodnega obdobja, predsednik Petar Mladenov.
Stvar je po svoje logična in razplet razumljiv. Bolgarske prve svobodne povojne parlamentarne volitve so bile še najmanj svobodne na celotnem vzhodu (če odštejemo Romunijo), saj je bilo za prave priprave premalo časa, predvsem pa ga ni bilo dovolj, da bi komunistični sistem povsem razpadel (kot denimo na Madžarskem, v ČSFR ali v NDR); saj je od odstopa zloglasnega Živkova do volitev minilo le nekaj več kot pol leta. Zaradi tega, ker se sistem — predvsem
Z izpustitvijo talcev mir?
Iraški parlament je sprejel predlog predsednika Sadama Huseina, da lahko vsi tuji talci zapustijo državo. Po poročilih zahodnih agencij iz Bagdada so prvi talci že zapustili Irak, do konca leta pa naj bi se domov vrnilo vseh 2600 državljanov zahodnih držav in Japinske. Nepričakovana odločitev Huseina, da dovoli oditi iz Iraka vsem talcem; je v Ankari povzročila bojazen pred morebitnim tajnim dogovorom med ZDA in Irakom. Novica je v turških političnih krogih povzročila veliko presenečenje in zdaj z zaskrbljenostjo čakajo na morebitne nove, presenetljive korake pri reševanju zalivske krize.
Jordanski kralj Husein pa je izrekel prepričanje, da se Irak ne bo umaknil iz Kuvajta vse dotlej, dokler ne bo rešeno palestinsko vprašanje. Hkrati pa visoki jordanski funkcionarji menijo, da se bo Irak z izpustitvijo talcev izognil vojni.
V prvem volilnem krogu je bila srbska opozicija rahlo razočarana. saj je Miloševičeva socialistična partija prepričljivo zmagala. zato so opozicijske stranke, kar jih v prvem volilnem krogu ni izpadlo, naredile koalicijo, da bi ustvarile primerno ravnotežo sil, če že ne zmagale vsaj s skupnimi močmi.
Tako naj bi pokazale, da niso samo dekoracija sedanji »vladajoči« stranki kot pravijo socialistični partiji Srbije, ki nič več ne govori o tehnološkem presežku delavcev, temveč na ves glas prisega da ne bo dovolila da bi katerikoli delavec ostal brez dela, saj gradi ceste, proge, svobodno carinsko zono in še marsikaj drugega v kar opozicija ne verjame in tudi marsikdo drugi tudi ne.
Predvolilna kampanja je bila tako bučna in neprizanesljiva, da so prepovedali blatenje predsednika, grba in zastave, kar so mnogi enačili z zdavnaj napadenim zakonom o zaščiti Titovega imena in zakonskimi členi o verbalnem deliktu, kar pa da nima nič skupnega z napadanim predpisom, ki da ga je opozicija napačno prečitala in zlonamerno prikazala.
Občanom nikdar doslej ni bilo javno rečenih toliko protislovnih resnic kot v zadnjem mesecu dni predstavljanja kandidatov okrog šestdesetih političnih strank, ki pa so mogle kaj malo reči o sebi v kaj kratkih časovnih razmakih na z volitvami prenatrpanih medijih obveščanja javnosti. To velja zlasti za dvaintrideset kandidatov za predsednika republike Srbije, ki pravzaprav ob Slobodanu Miloševiču niso imeli prav nikakršne šanse.
Neprimerno je ta čas analizirati karkoli v zvezi z volitvami, ki v Srbiji ta čas še niti končane niso in ko se hkrati tudi v Albaniji odločajo za večstrankarski sistem, v svetu pa nivelacija razmer
VOULNOST
še tudi ni dosežena, vendar se zdi, da je-poslej umirjanje neizbežno: v Srbiji pri dekorativni opoziciji zanesljivo ne bo ostalo in neomejene predsedniške moči tudi Slobodan Miloševič ne bo smel kar tako kot doslej uveljavljati, saj bi bilo tveganje preveliko.
Tisto kar se dogaja za orkanskimi političnimi prepiri je kot sidro za vse politično razbeljene glave, čeprav se o tem ne govori. V delovnih kolektivih namreč že dolgo tli nezadovoljstvo z gospodarskimi razmerami predvsem zaradi nizkih zaslužkov, nerednega izplačila plač, negotovosti glede nadaljnje zaposlitve, možnosti predčasnih upokojitev in sličnih skrbi delavskih družin. Preveč je namreč podjetij ki si medsebojno ne poravnavajo dolgov, banke komajda da karkoli pomenijo za gospodarske organizacije, nenehne reorganizacije pa so tudi že izčrpale organizatorje poslovanja . . .
Zmaga socialistične partije Srbije se torej zdi bolj Pirova zmaga kot pa kakšen veliki povod za bučno zmagoslavje. Mnogim Je le uteha pred tistim kar bi se utegnilo zgoditi po zmagi kakšne ekstremne politične stranke, kakršno so zaznamovali v svojih govorih tudi generali. Naj bo kakor bo, samo da slabše ne bo, pa tudi ni kdo ve kakšno geslo za prihodnost, ki naj bi jo prinašal kakšen takšen pluralizem.
Smo torej, vsi skupaj seveda, znova v nekakšnem prehodnem obdobju, kakršnega je kot takega predstavljal socializem v upanju na komunizem, le da zdaj kakšnih velikih upanj ni več. razen upanja da bomo vendarle nekako preživeli tudi to kar zdaj preživljamo.
Ob vsem je najbrž najteže to, da smo se navadili živeti iz rok v usta in da vse mlajše generacije vse manj mislijo na prihodnost in da tako vzgajajo tudi svoje otroke. Pri tem pa se opravičujejo: »Kaj pa nam preostane drugega?«
Gledano s tega ogla gledanja nam izgledajo vsake volitve tvegane, tvegane predvsem zaradi relativnosti zanesljivosti prepričanja o tem kar rezultati glasovanja dajejo. Mar ne bi bili ljudje že kakega jutri pripravljeni glasovati povsem drugače? Kakor so. bili in so pripravljeni glasovati za nove in nove ustave?!
Smo pač v času permanentne volilnosti, ki se od časa do časa spreminja v komedijo, kot je delovalo predstavljanje nekaterih med predsedniškimi kandidati kar zares klovnovsko, saj se je neki železokrivec prišel na televizijo predstavljat kot žrtev malih bogov namesto predstavitve kakršnega takšnega programa kandidata za predsednika.
Viktor Širec
na nižjih ravneh — ni dokončno zrušil, je bilo možnosti za predvolilne malverzacije zelo veliko: tako opozicija ni prišla do medijev, na lokalnih ravneh niti do enakopravnega predvolilnega statusa, in kar je najbolj pomembno, ni imela dostopa ne do priprave volilnega zakona ne do volilnih komisij. To pa je bistvena zadeva, saj v tem primeru volitve postanejo zgolj preštevanje, ker je pač pomembnejše, kdo šteje glasove, in ne tisto, kar na volilnih listkih piše. Tako so prejšnji komunisti, sedaj preimenovani v socialiste, v 400-članskem parlamentu zbrali 211 poslancev, opozicijska Zveza demokratičnih sil, za katero se je domnevalo, da bo prepričljiva zmagovalka, pa je ostala v manjšini.
Razočaranje nad preštevanjem glasov se je kmalu pokazalo z uličnimi demonstracijami, ki so končno vrgle komaj sestavljeno vlado komunističnega premiera Andreja Lukanova in za njim še predsednika države Petra Mladenova. Ta je z odstopom pokazal politično modrost, ki mu je opazovalci prej niti niso pripisovali. Mladenova je nato zamenjal
vodja opozicijske ZDS Željo Že-lev, najbolj znani disident iz časa Živkova, ki je na ta način postal svojevrstni bolgarski Vaclav Havel. Toda nova vlada premiera Lukanova je postala še bolj ko-munitična od prejšnje, saj v njej na vidnejših mestih ni bilo nobenega ministra, ki ne bi bil član
V žarišču dogodkov
socialistične partije. Ta vlada brez prave legitimnosti ni mogla dolgo vladati, ker so se obnjo obregnili vsi, najprej opozicija, potem pa še delavci in študentje.
Lukanov je sicer pripravil nekakšen vladni program, ki spominja na jugoslovanske vladne (protiinflacijske in dolžniške) programe z začetka osemdesetih let. Edini oprijemljiv dokaz za delovanje te vlade je reprogrami-
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Ali se generali, ki so si zamislili scenarij po metodi iskanja grešnega kozla za strnjevanje svojih vrat, ne zavedajo, da se orožje lahko obrne tudi proti njim ?
(Vjesnik — Zagreb)
Bodimo enkrat pametnejši in ločimo politično organiziranje države od njenega gospodarskega sožitja, gospodarskih odnosov, vezi in sodelovanja.
(Nedeljna Borba — Beograd)
Ko ho ustanovljena neodvisna suverena država Slovenija, bodo priznanja od zunaj hitro prihajala. Slovenija namreč ni otok sredi Pacifika, ampak je v srcu Evrope.
(Slobodna Dalmacija — Split)
globus
JERUZALEM - Ob tretji obletnici intifade sta področje Zahodnega brega in Gaze dobesedno odrezana od sveta. Izrael je v več mestih uvedel izredno stanje, medtem ko so Palestinci razglasili splošno stavko.
ŽENEVA — Švica bo razširila seznam držav, katerih državljanom v prihodnje ne bo več odobravala statusa političnih beguncev. Na seznamu bo tudi Jugoslavija.
PRAGA — Češkoslovaški predsednik Vaclav Havel je ocenil kot protiustavno grožnjo slovaških voditeljev, da bodo republiške zakone razglasili za »višje« od zveznih.
KAIRO — Na parlamentarnih volitvah v Egiptu je prepričljivo zmagala vladajoča stranka predsednika Hosnija Mubaraka. Nacionalna demokratska stranka si je pridobila večino sedežev v parlamentu.
VARŠAVA - Vodja Solidarnosti Lech Walensa je prepričljivo zmagal v drugem krogu predsedniških volitev na Poljskem. S tem je močno porazil tekmeca Stanislawa Tyminskega.
BAGDAD — Viri iz Nikozije in ameriška tiskovna agencija navajata, da so usmrtili načelnika iraškega generalštaba in skupino oficirjev, ki so hoteli ubiti predsednika države Sadama Huseina.
HOUSTON — Ameriški državni sekretar Baker in sovjetski zunanji minister Ševardnadze sta imela tridnevne pogovore o dvostranskih in trgovinskih odnosih med državama, krizi v Zalivu in nekaterih vprašanjih razorožitve.
BUKAREŠTA - Približno tisoč študentov je vzklikalo gesla proti predsedniku Iliescuju, ki so se jim pridružili tudi številni prebivalci glavnega mesta Romunije in zahtevali odstop Iliescuja.
RIM — Komisija Evropske skupnosti je predlagala, naj bi dvanajsterica v prihodnjih dveh letih SZ odobrila gospodarsko pomoč in pomoč v hrani v skupni vrednosti 2,4 milijarde dolarjev. Ta predlog so sprejeli na vrhunskem zasedanju.
globus
ranje 10,6 milijarde dolarjev zunanjega dolga, od katerega bi morali tretjino odplačati že to leto, milijardo in pol pa v letu 1991. Poleg tega Bolgarija upa, da bo dobila 500 milijonov dolarjev posojila od IMF, kar bo komajda pomagalo rešiti 15-od-stotno zmanjšanje proizvodnje v letošnjem letu, to pa pomeni skoraj 2 milijardi dolarjev izgube. Medtem je postal novi bolgarski premier Dimitre Popov, ki ni član nobene stranke.
Ob sestavi nove vlade pa je gotovo velikega pomena, da je predsednik Zelev za maj 1991 obljubil nove splošne parlamentarne volitve, ki naj bi dokončno razjasnile politična razmerja v državi. Do takrat pa bo treba rešiti še »drobno umazano malenkost«, ki se ji reče kronično pomanjkanje blaga in denarja v državi. Kot piše Economist, se je treba zjutraj ob štirih postaviti v vrsto za mleko, država pa nima deviznih rezerv niti za sedem minut uvoza ...
Stran 4
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
Stične točke socialistov in evangeličanov
MURSKA SOBOTA
Vodstvo Socialistične stranke Slovenije na pogovorih v Murski Soboti — Iskanje vezi med ljudmi različnih nazorskih prepričanj — Za enakopravnost vseh verskih skupnosti — Podpora plebiscitu
Na pobudo Socialistične stranke Slovenije je bil na sedežu slovenske Evangeličanske cerkve v Murski Soboti zanimiv pogovor. Najvišji cerkveni dostojanstveniki, ki jih je vodil senior Ludvik Novak, so se podrobneje seznanili s Programom Socialistične stranke in o aktualnem političnem dogajanju pri nas. O tem so jim govorili Predsednik slovenskih socialistov Viktor Žakelj, tajnik stranke Primož Hainz in član predsedstva SSS Geza Farkaš. Naj ob tem omenimo, da sta obe strani podprli izvedbo plebiscita o samostojni in suvereni Sloveniji, ki bo 23. decembra.
Kot je poudaril Viktor Žakelj, je to srečanje izraz želje, da s t. i. civilno družbo navežejo čimbolj neposredne stike. »Naša stranka se zavzema za odprtost in iskanje vezi z ljudmi različnih nazorskih prepričanj. Od vsega začetka se zavzemamo za malega človeka in pripravljamo zaokrožen socialni program, ki ga bomo skušali predstaviti že do novega teta. Zanj bomo iskali širšo koalicijo levih, delavsko in socialno tazmišljajočih ljudi, zato smo odprti do vseh treh sindikatov, kar pomeni, da so nam blizu dejanski družbeni problemi. Sicer Pa stranko razumem kot podjetje z dobrim programom, zato bomo v zimskem obdobju skušali pridobiti čimveč članstva in simpatizerjev za uresničitev svojih pobud.«
Ko je govoril o pogledih stranke na ključna družbena vprašanja, se ni mogel izogniti položaju cerkve na Slovenskem kot pomembnem elementu civilne družbe. Med drugim je Viktor Žakelj opozoril: »Tudi rimskokatoliški
So učenci le številke
3. seja komisije za izobraževanje PMNSS — Nova zakonodaja — Je racionalizacija, res dobro premišljena?
Člani komisije za izobraževanje, ki deluje pri Pomurski madžarski narodnostni samoupravni skupnosti, so se na zadnji seji lotili dveh tem. Skupaj z ravnatelji dvojezičnih šol so pretresali osnutek zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji ter spregovorili o racionalizaciji mreže šol v lendavski občini.
Slovenske šole bodo poslej samostojnejše, predvidene pa so tudi številne organizacijske spremembe. Narodnost jih podpira, obenem pa poudarja, da morajo tudi na izobraževalnem področju ostati vse tiste pravice, ki so jih imeli doslej. V omenjenem zakonu mora biti to vidno predvsem v členih, ki govorijo o ustanoviteljih in imenovanju ravnateljev, pa tudi v programu ki je označen kot nacionalni. Ustanoviteljice osnovnih šol naj bi bile občine, srednjih pa republike. Na narodnostno mešanem območju je potrebno kot soustanoviteljico dodati narodnostno skupnost, pri osnovnih šolah tudi republiko.
Beseda je tekla tudi o napovedani racionalizaciji in spremembah mreže šol v občini. Na seji so menili, da so nekateri predlogi občinske komisije, ki se ukvarja s temi problemi, premalo premišljeni. Pri načrtih o prešolanju Učencev je treba razmišljati o več stvareh, ne pa gledati na učence Zgolj kot številke. Vsaka šola, še Posebno na vasi, je pomemben dejavnik v življenju tega kraja, zato nima le izobraževalne funkcije. Kaj bi se zgodilo, če bi, recimo, učence višjih razredov s Kobilja Vozili v Turnišče ali iz Genetero-vec v Dobrovnik? Okrnjene šole bi izgubile svoj pomen in jih kmalu več sploh ne bi bilo.
Vsa ta vprašanja so še posebno občutljiva za narodnost, saj bi se Vasi še bolj izpraznile, asimilacija Pa bi se okrepila. Za mlade ljudi, M so se začeli vračati, je zelo pomembno, da imajo njihovi otroci možnost šolanja v domačem kraju. Seveda pa vsa ta razmišljanja oe pomenijo, da sami ne zagovarjajo varčevanja. Toda gotovo je Otožno najti tudi druge rešitve, Predvsem pri organizaciji in zmanjševanju števila režijskih de-lavcev na šolah.
S. E6ry
cerkvi smo povedali, da ne more biti v njenem interesu neposredna vključitev v politično življenje, ker bi to pomenilo vračanje v zgodovino in odprlo marsikatere probleme, ki so jo kompromitirali. Vsega tega se je v povojnem obdobju znebila in je postala pomembna moralna avtoriteta znotraj civilne družbe. V tej luči je treba gledati tudi poskuse po uvajanju verouka v šolo, čeprav je treba o religijah več govoriti in jih vplesti v druge učne predmete. Z novim zakonom pa je nujno zagotoviti enakopravnost vseh verskih skupnosti v Sloveniji in biti posebno pozoren do njihove avtohtonosti. Zato bomo v Socialistični
Milan Jerše
ZA ISTO MIZO O SKUPNIH ZADEVAH - Najvišji predstavniki Socialistične stranke Slovenije in evangeličanske cerkve na Slovenskem so s pogovori v Murski Soboti odpravili marsikatero nejasnost in dilemo ob ločevanju cerkve in države. Foto: N. Juhnov.
S SEJE IZVRŠNEGA SVETA SO LENDAVA
। Vedno več siromakov
V lendavski občini bi tačas potrebovali okrog 2 tisoč de-I lovnih mest, če bi hoteli zaposliti tiste, ki so kot iskalci dela prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, in one, ki so v skoraj Ivseh podjetjih »odveč«, ker zanje ni dela. Na seji izvršnega sveta so potemtakem lahko brez večjih umskih naporov ugoto-1 vili, da bo v prihodnje vedno več potreb za denarna nadome-■ stila in pomoči za čas brezposelnosti, potem zaradi subvencio-. J niranja stanarin, za otroške dodatke, začasne in enkratne skrb-| stvene pomoči za tiste, ki se trenutno ali prehodno znajdejo ■ brez sredstev za preživljanje . . . Seveda pa so izvršniki tudi dejali, da je treba spremeniti metodologijo ugotavljanja dejan-Iskih potreb. Idealno bi seveda bilo, ko bi se podjetja čimprej postavila na noge, da delavcem ne bi bilo treba iskati milošči-I ne; Po drugi strani pa je od (trdnega) gospodarstva tudi odvi-! sna možnost zagotavljanja denarja za tiste, ki začasno ne dela-I jo. Skratka: enega brez drugega ni, zato je morda upanje tistih, ■ ki se zanašajo na družbeno pomoč, sami pa kaj prida ne store, | velika iluzija.	$ $
ŠTRIGOVA
Nase opozorili z nepričakovano potezo
Povod, da smo te dni obiskali tudi Štrigovo v sosednji Republiki Hrvaški, je bil prispevek Hrvaške televizije, ki je precej razburkal hrvaško javnost in odmeval tudi v Sloveniji. V krajšem reportažnem zapisu iz tega kraja je občinski poslanec Rajko Cmrečnjak (iz Urbana) namreč izjavil, da so njihovi kraji med najbolj nerazvitimi v Medžimurju, ker jih občina Čakovec zapostavlja, zato ljudje razmišljajo tudi o tem, da bi se s plebiscitom odločili za priključitev k Sloveniji.
ALI RESNIČNA DEJSTVA TO POTRJUJEJO?
»Da, lahko trdimo, da so bili naši kraji v dosedanjem, razvoju občine Čakovec zapostavljeni. Od 5 policentrov v občini je bila Štrigova deležna najmanjše pomoči. To povzroča pri ljudeh nezadovoljstvo; v praksi pa se je kazalo tako, da so se mlade družine v minulih letih v precejšnjem številu odseljevale v razvitejše kraje. Okrog 200 ljudi pa se jih vozi na delo v Slovenijo. Vendar mislim, da ne gre za željo po plebiscitni odločitvi, da bi se priključili k Sloveniji oziroma da so to le razmišljanja nekaterih posameznikov, ki vidijo v tej potezi možnost, da bi bili deležni večje pomoči,« nam je med drugim povedal direktor štrigovske osemletke Zdravko Kolman. Menil je tudi, da meja na tem območju sploh ni pomembna, saj je ljudje skoraj ne čutijo. V času, ko. Evropa meje ukinja, pa je sploh nesmiselno govoriti o postavljanju novih.
stranki zastavili svoj ugled za pro-speriteto evangeličanske cerkve, njene moralne avtoritete in velike historičnosti.« Senior Ludvik Novak je izrazil zadovoljstvo ob takem stališču socialistov. »Ločitev države in cerkve je uveljavljena povsod po svetu, kar je dobro, pri čemer pa ena cerkev ne sme biti privilegirana glede na število vernikov. Prizadevamo si za popolno enakopravnost vseh verskih skupnosti, zato veliko pričakujemo od novega zakona. Glede verouka pa menim, da bi katehetski del ostal v župnijskih prostorih in ne v šoli. Tega dela pa po šolah sami duhovniki ne bi zmogli. In če bo v šolah povedano o različnih verah, predvsem tistih.
ki so na našem zadostovalo.«
območju, bo to
»»že leta 1972 smo ustanovili iniciativni odbor za iskanje možnosti hitrejšega razvoja štrigovskega območja, bil sem predsednik tega odbora. Iskali smo vse mogoče interesente, ki bi bili pripravljeni vlagati v naših krajih. Tudi s slovenskimi podjetji smo imeli razgovore. V občini Čakovec pa je bil ustanovljen sklad za pospeševanje skladnejšega mnogosrediš-čnega razvoja. Ponekod so zgradili toliko tovarn oziroma obratov, da ni bilo več delovne sile, pri nas pa je bila šele pred 5 leti zgrajena manjša tovarna >Čaraparija<, ki zaposluje večinoma žen-. ske. Pa še tega najbrž ne bi dobili, če ne bi imeli osebnih znancev. Zato smo naposled morali opozoriti nase tudi s takšno pobudo, kot je razmišljanje o plebiscitu,« pa je povedal tajnik KS Štrigova in dolgoletni družbenopolitični delavec, Branko Resman.
V nadaljevanju pogovora pa smo tudi ugotovili, da je
POPOLN BOJKOT PLAČEVANJA STANARIN
Občinski svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na dnevni red svoje zadnje seje uvrstil le eno točko, in sicer stanarine. Osnovnim organizacijam so poslali poziv k bojkotu plače-vanaj stanarin, s čimer naj bi prisilili soboško vlado k pogajanjem.
Že 22. novembra je občinski svet ZSSS izvršnemu svetu poslal pobudo za ponovno proučitev in uskladitev višine stanarin ter za skupen sestanek s predsedniki hišnih svetov. Odgovora sindikalisti niso dobili, občinska vlada je odgovorila le na dopis Murinega sindikata in dala vedeti, da stanarin ne namerava ponovno proučevati. Predsedstvo soboškega sveta ZSSS je še enkrat poudarilo, da bi 40-odstot-no decembrsko povišanje stanarin v občini pomenilo najdražji
Hočemo biti sam svoj gospodar
Ljutomerski tabor za neodvisno in samostojno državo Republiko Slovenijo je minil v znamenju snega in številnih pomembnih gostov. Zbrani minimnožici so spregovorili: ljutomerski župan Mirko Prelog, član IS SO Maribor Smiljan Pušenjak, republiška ministra Dimitrij Rupel in Rajko Pirnat, prvaki političnih strank: Jože Pučnik, Miran Potrč, Borut Šuklje, Drago Zartl ter oba pomurska republiška poslanca Jože Magdič in Ljubo Ja-kelj.
Vsi po vrsti so svoje nagovore usmerili v bližnji plebiscit, govorili so o razlogih zaradi katerih so vse stranke sprejele pobudo o uvedbi tega akta samoodločanja državljanov Slovenije o svoji prihodnosti, posledicah plebiscita in prihodnost države Republike Slovenije.
Dejstvo je, da v Jugoslaviji, takšni kot je in ki je tik pred razpadom, ne moremo več živeti, kajti ogrožena sta naša samobitnost in obstoj. Nočemo tujejezične vojske v Sloveniji in nočemo našega bogastva razprodajati in poklanjati drugim. Na naših me-
Ustava kot izraz demokratičnih teženj
Kaj so pokazale razprave v Pomurju — Odločno proti centralizaciji odločanja — Za dvodomni republiški parlament — Bodo manjše občine bolj učinkovite
Tudi v Pomurju potekajo pospešene razprave in pogovori o
razvoj Štrigove v zadnjih desetih letih sicer stagniral, vendar pa. so poleg nogavi-čarne nekaj vseeno uspeli postoriti. Tako so pred tremi leti s pomočjo samoupravne vodnogospodarske interesne skupnosti zgradili vodovodno omrežje (za okrog 400 domačij), leta 1984 so obnovili šolsko stavbo (2/3) sredstev je zagotovil SIS za šolstvo), prav tako so obnovili kinodvorano s pomočjo sredstev si-sa za kulturo in regulirali potok Jelšovnica. Dobili so tudi novo poštno centralo, sami pa so (s krajevnim samoprispevkom in prostovoljnimi nabiralnimi akcijami) zgradili novo poslopje za pošto in delo družbenih organizacij, asfaltirali so nekaj krajevnih cest, pravkar pa urejajo središče Štrigove, in sicer pločnike, zelenice in avtobusno postajališče.
Problemi, ki ostajajo nerešeni, pa so okrog 60 kilometrov slabih lokalnih cest, vodovod v Banfiju, Grabrovni-ku, Robadiju, Leskovcu in delu Jalšovca, stara občinska stavba, ki razpada, in tudi slabe možnosti za zaposlovanje. Upajo, da bo šlo na bobe* ko bo v Štrigovi po novi ustavi spet občina.
JOŽE GRAJ
kvadratni meter stanovanja v Sloveniji (21,86 din). Tega stanovalci vsekakor ne bi zmogli, zato niso potrebna posebna pod-žiganja za neplačevanje. Podjetje Mura ima med vsemi v Pomurju največji fond stanovanj (okoli 600), zato je, po mnenju občinskega sindikalnega sveta, tudi dobilo odgovor izvršnega sveta, s katerim pa ne soglašajo.
Stanovalci v družbenih stanovanjih niso bili primerno obveščeni o zadnjih povišanjih stanarin, saj so v poštnih nabiralnikih našli le »gole« položnice. Veliko (48 odstotkov) stanovalcev pa plačuje stanarine prek stalnika pri Ljubljanski banki. Tem seveda avtomatično odtegnejo znesek za stanarino. Sindikalisti so menili, da vsi tisti ne bodo mogli sodelovati v bojkotu, zato morajo osnovne organizacije delavce,
jah hočemo slišati slovensko govorico.
Prav Ljutomer je s svojim prvim slovenskim taborom pokazal, kako se moremo in zmoremo
boriti za suvereno in samostojno Slovenijo, kako moramo uveljavljati slovenski jezik in vsa druga znamenja slovenske samobitnosti.
To je le kratek povzetek vseh nagovorov, ki so jih Ljutomerča-
političnem položaju in težnjah Slovenije, zlasti s stališča njene osamosvojitve. Pri tem obravnavajo predlog nove ustave in vprašanja, ki zadevajo plebiscit o prihodnji ureditvi Slovenije. Ustava naj bo izraz demokratičnih teženj v Sloveniji in volje njenega prebivalstva, ne pa predvsem političnih programov in ciljev posameznih strank. Tako so razpravljale! govorili o temeljnem dokumentu naše republike, pri čemer dodajajo, da bi bila centralizacija odločanja in upravljanja škodljiva in neprimerna za naše sedanje in prihodnje potrebe.
Republiški parlament naj bi bil sestavljen iz dveh domov, torej iz državnega zbora in zbora regij. S tako ureditvijo in pristojnostmi bi v skupščini, ko mnogi zatrjujejo, lahko izražali in uveljavljali politiko posameznih večjih in zemljepisno enotnih območij, se pravi regij, med katerimi je tudi tista, ki obsega štiri pomurske občine. Nova slovenska ustava bi morala upoštevati realna razmerja v našem prostoru, pri
Sindikat po novem
Z novim letom drugačna organiziranost svobodnih sindikatov — T udi v Pomurju območni sindikat, sindikat v podjetjih in po dejavnostih.
S 1. januarjem prihodnjega leta bosta začela veljati predlog o organiziranosti in finančni pravilnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po njem bo Zveza svobodnih sindikatov organizirana v podjetjih, po dejavnostih in območno. Tako naj bi se delil tudi denar. Sindikat podjetja bo 55 odstotkov članarine odvajal sindikatom dejavnosti ki potem zbrana sredstva iz članarine odvajajo območnim organizacijam in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Članarine, o,6 odstotka od neto osebnega dohodka, pa naj bi bili oproščeni tisti začasno nezaposleni delavci, ki prejemajo nižje denarno nadomestilo od zajamčenega osebnega dohodka. Zveza svobodnih sindikatov bo v februarju organizirala konferenco, kjer bodo spreieli tudi nov statut. V zvezi s sindikalno dejavnostjo pa povejmo še da1 se je samostojni sindikat grafične dejavnosti, ki mu predseduje Dušan Rebolj m seje novembra odcepil od Ravnikovega sindikata preselil v nove prostore na Trgu OF 14 v Ljubljani.
stanovalce o tem obvestiti in jim svetovati, kaj lahko storijo. Seveda lahko tovrstno plačevanje prekinejo le tako, da se osebno oglasijo pri bančnem okencu.
Ob vseh teh ugotovitvah in nepripravljenosti vlade za pogovore je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sklenilo osnovnim organizacijam poslati poziv k bojkotu plačevanja stanarin za december. Zbor združenega dela naj na skupščinskem zasedanju spregovori o tej problematiki (seja bo 26. tega meseca), izvršni svet pa naj do 10. januarja 1991, dokler bo trajal bojkot, sede za pogajalsko mizo in skupaj s sindikalnimi predstavniki ter predstavniki hišnih svetov uskladi stanarine, ki bi sicer utegnile izzvati hujše socialne nemire.
Lidija Kosi
ni in drugi gostje lahko slišali v nedeljo na Glavnem trgu. Po prireditvi so gostje pripravili kratek pogovor z novinarji, na katerem so povedali še nekaj novosti o
novih slovenskih potnih listih, ki so menda že v izdelavi, o odnosu države Slovenije do nedržavlja-nov, nato pa so se sestali še z vodstvom občine Ljutomer.
Dušan Loparnik
čemer je pomembna tudi tako imenovana lokalna oziroma krajevna samouprava. V Sloveniji bi z novo ustavo sedanje večje občine razdelili v več manjših, to je temeljnih družbenopolitičnih skupnosti, pri čemer pa v Pomurju opozarjajo na možnost, da bi bilo odločanje preveč razdrobljeno in s tem premalo uspešno in učinkovito.
Razprave o predlogu nove slovenske ustave se v Pomurju sicer še nadaljujejo, toda po aktualnosti prednjačijo priprave na plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije. Prebivalci z zanimanjem pričakujejo izračune, razne ocene in druge dokumente, ki jih je medtem že pripravil slovenski izvršni svet. Predvsem pa jih je zanimalo, v kakšnem položaju oziroma v morebitnih težavah bi se naša republika lahko znašla po omenjenem ljudskem glasovanju. Kljub nekaterim pomislekom, pridržkom in dvomom, ki jih izražajo posamezniki ali skupine občanov, pa večina prebivalstva v Pomurju odločno podpira plebiscit o neodvisnosti in suverenosti Slovenije.
Milan Jerše
M. Jerše
^STNIK, 20. DECEMBER 1990
Stran 5
STEFAN SMEJ
Nebeško je z nami
Se kaj spreminja, se obrača na bolje ali ne? Je kaj višjega in pomembnejšega? Ce je kaj takšnega, je potem smiselno ozreti se po njem in ga pobarati, kako bo prišlo v prihodnje? Ali pa naj se posvetimo samo temu tukaj in se ravnamo po vzoru, češ da je tako ali tako vseeno, z letala se ne vidi.
Kako naj človek, razpet med temi velikimi in majhnimi, v primerjavi z velikimi, prav nevrednimi rečmi, živi v teh dneh. Na eni strani Božič in ta naša teflonska revolucija s plebiscitom (teflonska, ker se nas kaj preveč ne prijemlje), na drugi strani pa vsi tisti namigi o drobnih vsakdanjih sprijenostih, o katerih da naj kaj napišem, kakor mi nekateri pravijo. Navsezadnje pa, če takole pomislim, se v tej kolumni resda ne morem iti samo nekakšnega filozofiranja, ne da bi se oziral na vsakdanje reči. Ne morem samo modrovati, povsem odreči pa se temu prav tako nočem. Poskušajmo torej z obojim. Tukaj spodaj je zemeljsko, in to zemeljsko se spreminja. Tam zgoraj je tudi spreminjanje. Vendar pa je temu nad nami bolje reči nebeško kakor pa zgoraj, saj je včasih zgoraj, nato pa spet spodaj, ker se tole zemeljsko obrača. Spreminja pa se seveda tudi nebeško. Vrti se in kroži, izgoreva, seva, eksplodira, včasih se kaj zdruzne vase in zgrmi v črno luknjo, ki pa ni luknja, ker je ni, ker to ni nikakršna luknja, marveč se temu samo tako pravi. In tako dalje. — Oboje se torej spreminja, tole zemeljsko in ono nebeško. Ostaja pa dejstvo, da je tole zemeljsko odvisno od nebeškega. V tem smislu je nebeško potemtakem na vekov veke višje. Kje pa se na nebeškem na primer pozna, da si mlade in ogoljufane samovšečne Američanke in Američani v vojaških uniformah v teh dneh sredi puščavskega peska sončijo svoje dolge zobe? Kje se na tem zgornjem in višjem vidi, da polenjeni Rusi lakotnijo, čeprav so nekoč v nižja nadstropja tega nebeškega, na Mesec, streljali svoje naprave? Nič se ne pozna. Kje bi se potem, če s tam gori nič ne razbere niti o teh velikih in velesilnih, na nebeškem poznalo, da bodo letos tukaj'v tem našem postkomunističnem delu zemeljskega, o Božiču v javnosti govorili tudi tisti, ki so še lani na vsakega, ki je kaj omenjal v zvezi s tem, gledali kakor na podrepnega provokatorja. Letos bodo pa nenadoma ugotovili, da so oni vseskozi živeli v skladu z izročilom, da so tudi doslej praznovali Božič. Tam zgoraj se to nič ne pozna in od tam visoko se tudi nič ne vidi. Ne vidi se, da se šolarji v tem začasnem zemeljskem kraljestvu še vedno ne pozdravljajo starejših ljudi, kakor me je oni dan znova opozoril neki kmet stare šole in starega poštenja.
Od tam se ne vidi, če so šolarji bistriške šole, ki so imeli športni dan, plastične Žaklje, v katerih so imeli slamo, da so se s takšnimi novodobnimi napravami sankali po nasipu ob Muri, pustili kar tam. V posmeh nekakšni ekologi-zaciji vzgoje. V še večji posmeh vzgajanju za te drugačne čase pa je kajpada to, da je človek iz tukajšnjega zavoda za šolstvo, ki je ne tako daleč nazaj, skupaj z nesposobnimi partijskimi falangisti in nekakšnimi vodji, skušal iz šol metati ideološko nepravoverne učitelje, dobil republiško priznanje zavoda za šolstvo. Zemeljsko ne vpliva na nebeško, nebeško pa vpliva na zemeljsko. Vendar postopoma. Zdaj bo najprej plebiscit, potem pa nas bo spet čedalje bolj grelo pobožično nebeško sonce...
LJUTOMER
Več socialnih pomoči
revnejši ljudje
Ljutomerski center za socialno delo je pripravil dobro analizo izvajanja socialnih programov v občini ter jo tudi predal skupščinski razpravi. Kljub zgovornim in skrb zbujajočim ugotovitvam o nizki ravni socialne varnosti občanov, delegate to ni spodbudilo k razpravi v to smer, ampak se je usmerila povsem drugam.
Ne glede na dogajanje v skupščinski dvorani, pa so ugotovitve vredne zapisa za vse, ki niso v delegatskih klopeh, ali vse, ki gradiva niso prebrali.
Analiza je torej pokazala na nizko raven socialne varnosti občanov. Hrana, ki si jo večina pridela doma, in socialno varstvene pomoči namreč prispevajo k blaženju materialnih socialnih razmer in k ohranjanju socialnega miru.
V septembru je namreč kar 40 odstotkov zaposlenih zaslužilo manj kot 4 tisoč dinarjev, brezposelnost seje povečala v tem letu za 39 odstotkov, za 100 odstotkov pa se je povečalo število upravičencev do denarnih nadomestil in pomoči za brezposelnost. Povprečna republiška pokojnina je za tretjino višja od občinskega povprečja, do varstvenega dodatka pa je upravičena tretjina upokojencev (v republiki le 16 odstotkov. Povečuje se tudi število otrok, ki so upravičeni do otroškega dodatka, ter družin, ki prejemajo subvencijo za stanarino.
V septembru je bilo 3655 dodeljenih socialnovarstvenih pomoči, kar je za skoraj 20 odstotkov občanov, in če vemo, da gre tu za družine, je ta delež še dosti večji. Res da družina lahko dobi več pomoči, ampak le toliko, dokler ne doseže dogovorjene ravni socialne varnosti. Pri ugotavljanju upravičenosti do določene pomoči se namreč prejšnje vštevajo v dohodek družine.
Tudi v prihodnje pričakujejo stopnjevanje pritiska na Socialne programe, predvsem na denarna nadomestila in pomoč zaradi hi-
Ko izumirajo (in se rojevajo) podjetja (2)
NABIT NA OGLASNO DESKO IN BREZPOSELN
Sodnik Temeljnega sodišča v Murski Soboti Bojan Žunič o vzrokih in posledicah prisilnih poravnav, stečajev in likvidacij
Ponovimo naj, da je osnovni razlog za stečajni postopek t. i. insolventnost, ki se kaže ali z nelikvidnostjo ali s prezadolženostjo ali z ustavitvijo plačil stečajnega dolžnika. V bistvu pomeni dalj časa trajajočo nesposobnost plačevanja obveznosti upnikom, ki so lahko neposredni ali pa je to država. Kot smo že poročali, je ta čas v stečajnem postopku šest pomurskih firm: Sobota, tapetniška, mizarska in vrvarska dejavnost Murska Sobota, G P Temelj Cankova, Lina,, proizvodnja glasbil, lesnih in kovinskih izdelkov Apače, Tovarna logistične opreme (TLO) Lendava, Varstroj Lendava in soboška Panonija. V Lini in Soboti so stečajni postopki pri koncu, v Temelju so še naroki za preskus terjatev, v TLO pa je bil stečajni postopek uveden prejšnji mesec.
Kakšne so vaše pristojnosti, odgovornosti, pooblastila?
»Sodišče ukrepa, ko dobi predlog upravičenega predlagatelja. Večinoma je to — po zakonu o finančnem poslovanju — Služba družbenega knjigovodstva (SDK), lahko pa so tudi upniki ali dolžnik. Če gre za upnike, so ti dolžni na osnovi zakona predložiti dokazilo o tem, da terjatev, ki jo uveljavljajo, obstaja. Le v Lini se je zgodilo, da je sam stečajni dolžnik predlagal uvedbo stečajnega postopka. Če podata predlog stečajni dolžnik ali upnik, morata tudi zagotoviti sredstva za izvedbo stečajnega postopka, če to stori SDK, mora predujem za pokritje stroškov stečajnega postopka zagotoviti sodišče, vsaj začasno.«
Kako pa je s samim stečajnim postopkom?
»Po prejemu prijave sodišče preizkusi razloge za t. i. Materi-alno-pravne predpostavke stečaja, torej če je sploh podana pasivna legitimacija za stečaj in kako je s stečajnimi razlogi. Na osnovi teh dveh odločitev se preverjajo t. i. procesne predpostavke: ali je podala predlog upravičena oseba in ali vsebuje predlog podat-
trega naraščanja brezposelnosti, ■ za subvencije stanarin zaradi ■
prehajanja na ekonomske stanarine in najemne odnose, za otroške dodatke zaradi čedalje večjega pomena družinske in prebivalstvene politike, za začasne in enkratne skrbstvene pomoči zaradi naraščanja števila ljudi, ki-trenutno ali prehodno ostanejo brez sredstev za preživljanje, ter storitve socialnega dela in osebne pomoči zaradi spremljajočih osebnih problemov in stisk. Pri tem namreč v prihodnje ne bo mogoče varčevati. V Ljutomeru pa pričakujejo, da pridejo v nacionalni program, ker sami ne bodo imeli denarja za vse, in bodo zato financirani iz republike.
Majda Horvat
POKOJNINE IN PLEBISCIT
Številne upokojence, ki prejemajo pokojnine po konvencijah iz tujih držav, v času osamosvajanja Slovenije najbolj zanima (nekatere tudi skrbi), kako bo z njihovo pokojnino, saj je podpisnica konvencij in seveda tudi drugih mednarodnih dokumentov država Jugoslavija. Po povpraševanju o tem na republiškem komiteju za delo so nam povedali, da seje ob podpisovanju mednarodnih pogodb z njimi morala strinjati tudi republika Slovenija, torej izvajanje le-teh zavezuje tudi njo. Republiška sekretarka za delo pa nam je poslala tudi naslednjo izjavo:
»Odločitev, sprejeta na plebiscitu, da naj postane Republika Slovenija samostojna in neodvisna država in uresničitev statusa Republike Slove-
ke o verjetnosti stečajnega razloga; če je predlagatelj SDK, gre seveda za insolventnost. Preveriti je treba, če je deponiran znesek za stroške stečaja in če je bila po-skušana predhodna sanacija stečajnega dolžnika, torej če je bil opravljen poskus prisilne poravnave; končno to pomeni tudi ugotavljanje tnaterialno-finan-čnega položaja stečajnega dolž
Stečajni sodnik soboškega Temeljnega sodišča Bojan Žunič
nika. Na osnovi teh preizkusov se razpiše narok za preizkus ali so dani pogoji za stečaj.«
Slišati je očitek, češ da sodišče ne dela hitro, ampak čaka s prodajo podjetja kot celote, kar je že samo po sebi težko izpeljati, ker ni denarja, in tako skuša varovati interese podjetij, ne upnikov. Toda pri tem pozabljamo, da pomeni vsak upnik en kolektiv, ki je s tem dodatno ogrožen.
»Ta očitek ni upravičen, saj je zakon tisti, ki določa pogoje. Naj ponovim, da je treba po prejemu predloga za uvedbo stečajnega postopka ugotoviti pogoje za postopek in šele, ko to ugotovimo, razpišemo narok, kjer preverimo, če se bo šlo v predhodni preizkus. Pomeni, če bo potrebno pritegniti izvedence-finančnike, ki pregledajo stanje stečajnega dolžnika. Na osnovi izdelanega mnenja razpišemo ponovni narok in se odločimo: če so razlogi za stečajni postopek, ga
Novi slovenski potni listi
| IZSILJENA POTEZA?
Ob obisku je dr. Dimitrij Ru-a pel, slovenski zunanji minister, g v Ljutomeru novinarjem pove-Idal tudi nekaj novosti o novem slovenskem potnem listu. Ob | tej priliki je povedal naslednje: »Jaz sem dal 'iniciativo, da se
izdela vzorec slovenskega potnega lista. Trenutno že imamo vzorec tega potnega lista, ki ga je izdelal gospod Licul in smo že v dogovorih z Aerom iz Celja, ki pripravlja ustrezne pa-
Ipirje in drugo. Upal sem, da bodo vzorci izdelani že pred
I plebiscitom, vendar to ne bo * mogoče, upam pa, da bodo go-| tovi še v tem letu.
■ Vzorec bo izdelan v dveh verzijah in tudi glede barve bo-■ do na razpolago različice.
‘ Eden od simbolov je v holo-I gramski tehniki, torej iz dveh ■ različnih kotov vidimo dve različni podobi. No, v tem sim-Ibolu bi z ene strani videli Triglav, z druge pa morje. V drugi ■ različici pa bi bil na prvi strani ” grb. Z našimi zgodovinarji smo
nije kot samostojne in neodvisne države, ne more biti razlog, da naši državljani, ki že prejemajo v skladu s sklenjenimi konvencijami o socialnem varstvu pokojnine oziroma sorazmerne dele pokojnin, teh ne bi več dobivali. Prav tako se bodo še naprej reševali že vloženi zahtevki za odgovarjajoče dajatve, kot tudi še pričakovane pravice, ki se nanašajo na obdobja zavarovanja v drugi državi, pogodbenici po njeni zakonodaji.«
K temu nimamo kaj dodati, saj je zapisano uradno mnenje. Vemo pa, da na odgovornih inštitucijah v Ljubljani organizirajo razgovore z mednarodnimi pravniki, s katerimi se verjetno pogovarjajo tudi o tem.
mh
uvedemo, če ne, predlog zavržemo oz. zavrnemo. Zakon točno določa roke za izvedbo stečaja. Sodišče ga je dob žno objaviti v Uradnem listu SFRJ, o čemer govori 90. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji z navedbo, kaj vse je v oklicu o začetku stečajnega postopka. Po sedanji praksi pride do objave v Uradnem listu po petih tednih, in če upoštevamo še 30-dnevni rok, v katerem so stečajni upniki dolžni priglasiti svoje terjatve sodišču, je to skupaj devet tednov. Na očitek o prikrajšanosti upnikov zaradi počasnega dela sodišča povem, da zakon določa, da moramo šele po ugotovitvi dejanskega stanja dolžnika prodati dolžniku prvenstveno celotno podjetje in ne takoj po delih. Praviloma se namreč dolžnikovo premoženje prodaja s ponudbami, ki gredo stečajnemu senatu, ali na dražbi. Po dosedanjih izkušnjah še nobenega stečajnega dolžnika nismo prodali po ocenjeni vrednosti; ne mislim na knjižno, ampak izvedensko.«
Kaj pa stečajni upravitelji, osebe, ki pod nadzorstvom sodišča operativno izvajajo stečajne postopke?
»Zelo težko jih je dobiti, kajti od njih je najbolj odvisno, če je stečajni postopek dovolj hiter ali je počasnejši. Veliko je odvisno od predhodnega postopka; izvedenci, ki jih pritegujemo v ta postopek, kasneje ponavadi postanejo tudi stečajni upravitelji. To je normalno, kajti potrebno je imeti čas za uvedbo v postopek, za to, da spoznaš probleme podjetja, njegove terjatve, dolgove, sklenjene posle, dejansko stanje. S stečaji se pač že dolgo nismo ukvarjali — ne na našem sodišču ne drugje po Sloveniji; strokovnjakov za to področje ni, prav tako ne ustanov.«
Vaše pojasnilo zgledov, ko se v okviru podjetja v stečajnem postopku — vzemimo TLO Lendava in menda tudi lendavski Varstroj — ustanavlja novo podjetje I
»Gre za močnost rešitve stečajnih dolžnikov, pri čemer dejstvo, da je ustanovljeno novo podjetje, ne pomeni, da je upnik prikrajšan. Ni prikrajšan, kajti četudi da podjetje, ki je v stečaju, kapital v novo podjetje, imajo upniki možnost, da po zakonu pogodbo spodbijajo oz. priglasijo na delež premoženja! ki je dano novem podjetju, svoje terjatve. To lahko končno pomeni tudi stečaj za novo podjetje.«
Pa obresti — v primerjavi s prejšnjim zakonom?
»Prejšnji zakon o stečajnih postopkih je določal, da z dnevom uvedbe tega postopka prenehajo teči obresti, zdajšnji zakon — objavljen v Uradnem listu SFRJ, številka 84/89, 22.
prišli do predloga, v katerem bi v novem slovenskem grbu združili tri sedanje slovenske grbe: kranjskega orla, celjske tri zvezde in ilirskobistriško galejo. Se pravi, da je predlog novega slovenskega grba sestavljen iz simbolov, ki niso grbi v nobenih državnih, kolikor mi je znano, in so torej samo naši. Seveda pa moram povedati, da niti zunanje niti notranje ministrstvo ne želi presojati, kaj je tisto pravo, ampak smo dali predlog, o katerem se mora iz-rečti posebna komisija. Že sedaj, ko je v pripravi osnutek potnega lista, bi radi imeli strokovno oporo.. Ko bosta oba vzorca pripravljena, ju bomo pokazali slovenski javnosti.«
Tako torej gospod Dimitrij Rupel. Res je, da govori o osnutkih potnih listin (in nekaterih drugih osebnih in državnih dokumentov), vendar pa je dejanje zunanjega in notranjega ministrstva precej izsiljevalno. Ko bodo osnutki znani javnosti, se bo morala opredeljevati
Poziv skupščini
Bodo tisti, ki so jim med vojno in po njej odvzeli takšne ali drugačne nepremičnine, dobili svoje imetje nazaj? Krivice naj bi popravili z zakonom o denacionalizaciji, vendar se zadeva ne razvija tako, kot je bilo pričakovati (obljube strank), zato je ZLRP naslovilo na skupščino RS in vlado RS javno pismo, v katerem zahteva, da čimprej odpravita vse zakone, ki so v duhu revolucionarnega prava utemeljevali krivična dejanja neupravičenih razlastitev. Čimprej naj pripravita in sprejmeta zakone, ki bodo omogočili popravo teh krivic in utemeljili pošteno vračanje neupravičeno odvzete lastnine; preprečita sprejem takšnega zakona o privatizaciji (prehod družbene lastnine v zasebno), ki bi onemogočil pošteno vračanje odvzetega premoženja upravičencem ...
In kakšni so konkretni predlogi ZLRP za vračanje premoženja? Vračanje v naravi povsod tam, kjer je za to najmanjša realna možnost; vračanje z enakovrednim nadomestnim premoženjem v soglasju z razlaščenimi lastniki, kjer vračanje v naravi objektivno ni več mogoče; z delnicami podjetij, v katerih premoženje bivših lastnikov predstavlja določen del kapitala, vendar je bistveno preoblikovano in ga ni mogoče vrniti v vsaj približno prvotni obliki, če upravičenec na to pristane. Dolgoročno odplačevanje odškodnine v obliki vrednostnih papirjev ustreznega sklada ali republiških obveznic pa ZLRP odkla-
nja, ker meni, da bi bilo to iz več razlogov krivično.
š. S.
decembra 1989 — pa določa, da obresti tečejo normalno naprej od vseh terjatev.«
Končno, kakšne so posledice stečaja?
»Pravne posledice stečaja nastopijo z dnevom nabitja oklica na oglasno desko sodišča. Takrat — in to je najhuje — tudi prenehajo vsem delavcem, ki so zaposleni v podjetju, ki gre v stečaj, vse pravice iz delovnega razmerja. Torej so s tem dnem hkrati priglašeni na borzi dela kot nezaposleni oz. iskalci zaposlitve.«
Prihodnjič: Pogovor s finančnim strokovnjakom, ki se ob misli na zasebno bencinsko črpalko čedalje bolj ukvarja z načrtom, da bi ustanovil podjetje za stečaje.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka d.d.
_______Murska Sobota______________
S 1. januarjem 1991 NOVE OBRESTNE MERE
ZA DINARSKE PRIHRANKE
Navadna hranilna vloga (a vista) 10% letna obrestna mera
VEZAVA
Nad 1 mesec	22 %
Nad 3 mesece do 10.000 din	25%
od 10.001 do 30.000 din 31 % nad 30.001 din	34%
*
POSEBNA PONUDBA ZA DEVIZNE VARČEVALCE!
Ugodno vezavo deviznih sredstev nad 3 mesece smo podaljšali do 31. januarja 1991:
ATS 8 %
DEM 7 %	* * *
Pri vseh navedenih obrestih je mišljena letna obrestna mera.
* * *
ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991!
o dveh že sprejetih simbolih, g čeprav je sprejemanje državnih _ simbolov stvar vseh državlja- | nov Slovenije, ki se morajo | opredeljevati na podlagi stro- ■ kovnih predlogov in presoj, g Najmanj skupščina mora veri- -ficirati te simbole, če hočemo, | da bodo sprejeti na kolikor to- | liko legitimen način. In druga ■ stvar, ki je gospod Rupel ni po- I jasnil: v katere države bomo a lahko potovali s temi novimi | slovenskimi potnimi listi.Koli- g ko bilateralnih oz. meddržav- _ nih dogovorov je že bilo oz. bo g sklenjeno po plebiscitu o pri- | znavanju slovenskih potnih li- I stov. Kot vemo, lahko s starimi g jugoslovanskimi potnimi listi _ potujemo skoraj po vsem sve- g tu. Ali bo isto s slovenskim? | Vsaj na ti dve vprašanji bo zu- ■ nanje in notranje ministrstvo g moralo jasno in točno odgovo- -riti, preden bo stare (jugoslo- | vanske) potne liste zamenjalo | za nove (slovenske).
Pa odpravnine?
»Več zgledov je, da delavci (delavski svet ali zbor delavcev) v zvezi s prejšnjo sindikalno listo pri stečajnih postopkih sprejmejo sklep, da gre tudi pri prenehanju podjetja delavcem odpravnina iz mase/kapitala tega podjetja. V naših dosedanjih postopkih stečajna podjetja niso priznavala teh odpravnin.«
Branko Žunec
Nad 6 mesecev do 10.000 din	27%
od 10.001 do 30.000 din 34% nad 30.001 din	36	%
Nad 1 leto	36	%
Nad 2 leti	37	%
Nad 3 leta	38	%
* ★
Stran 6
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
kmetijska panorama
Spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji
PROJEKT GORIČKO
Podeželje je pri nas žal še vedno sinomim za kmetijstvo, zato smo ga kot takega v preteklosti navadno tudi obravnavali. O razvoju posameznih območij v Sloveniji je bilo doslej izdelanih že več študij, ki pa največkrat niso dale želenih rezultatov. Eden od razlogov je ta, da je bil pristop do obravnave problematike največkrat pretežno analitični, saj smo stanje le ugotavljali in se nismo lotili konkretnih rešitev. Sama obravnava razvojnih možnosti pa je bila često tudi preveč sektorska, saj smo obravnavali le kmetijstvo, druga področja pa puščali ob strani. Razvoja podeželja pa ne bomo dosegli, če bomo spodbujali le razvoj kmetijstva, zato se je reševanja teh vprašanj potrebno lotiti celostno.
Za projekt Goričko, ki nastaja v soboški občini, bi lahko dejali, da se je reševanja teh vprašanj lotil celostno, saj so njegovi predlagatelji že v uvodu zapisali, da mora ponujati vizijo razvoja, ki bo dolgoročna, s kakovostnimi rešitvami in bo temeljila na znanstvenih spoznanjih ter interesih in željah prebivalstva. Za Goričko lahko rečemo, da je izrazito kmetijsko območje, manj razvito in demografsko ogroženo, tudi za to območje pa je bilo v preteklost^ opravljenih že več raziskav. Že znanih dejstev zato ne bodo ponovno raziskovali, pač pa jih bodo uporabili kot osnovo za projekt, na že znanih dejstvih pa bodo temeljili tudi novi razvojni programi. Tako kot za večino manj razvitih območiji v Sloveniji tudi za Goričko velja, da je izrazito kmetijsko in zato še vedno pretežno »surovinsko«, kar že praviloma pomeni nizke dohodke, majhno angažiranost kvalificiranega, dela, nizko aku-mulativnost in nenehno podaljševanje stanja nerazvitosti. Pogoji kmetovanja na Goričkem so zelo omejeni, saj je ob neugodni konfiguraciji terena tu še izredno neugodnao posestna sestava, poleg tega pa tudi slabo razvita infrastruktura. Povprečna velikost kmetij na tem območju je okoli 3,5 hektarja, parcele so razdrobljene, starostna sestava pa neugodna. Če za prebivalstvo celotne občine velja, da spada v regresivni tip, velja to za Goričko še toliko bolj. Tu je že ves čas odseljevanje mladih s podeželja, kmečko prebivalstvo se stara, neugodna pa je tudi izobrazbena sestava. Osnovni vzrok za takšno stanje je ekonomskbsocialne narave,
saj mladi v kmetijstvu ne vidijo prave prihodnosti, ni pa tudi možnosti za zadovoljevanje sekundarnih človekovih potreb. Prav zato je ena od. osnovnih nalog projekta razviti solidno socialno infrastrukturo in ponuditi razvojne programe, ki bi bili koristni za družbo in po volji prebivalcem na tem območju. Osnovni cilj projekta Goričko je zato izboljšati standard prebivalcev in kakovost življenja, za dosego vsega tega pa bo potrebno še prej uresničiti vrsto drugih ciljev.
V prvi etapi postavljajo v ospredje predvsem racionalizacijo kmetijstva na obstoječih kmetijah, opredelitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki pa lahko postanejo tudi osnovne dejavnosti na določenih kmetijah, ter oblikovanje predlogov za proizvodne enote na kmetijah. Na podeželju prav tako ne kaže zanemarjati ugotovitve možnosti za zgraditev industrijskih obratov, razvoj kmečkega turizma, domače in umetne obrti ter izdelave programov, ki bodo poleg boljšega materialnega stanja prebivalcev omogočili bogatejše in bolj kakovostno duhovno življenje.
Sama vsebina projekta Goričko je zastavljena tako, da bo zajela izvedbo petih podprojektov. Sociodemografski bo vseboval vse že znane podatke iz raziskav, študij in najrazličnejših statistik, opredelil bo območje, projekta, število prebivalcev in pričakovana demografska gibanja, poselitev krajevnih skupnosti, izobrazbeno in starostno sestavo ter migracijska gibanja. V podprojektu izrabe prostora bodo opredeljeni posegi v prostor, urejanje osnovnih vodotokov, meliora
cije in komasacije, lovstvo in ribištvo ter kamnolomi in gramoznice. Goričko je namreč ekološko dobro ohranjen prostor, kljub nameravanim posegom pa mora takšen tudi ostati. Podprojekt komunalne in socialne infrastrukture bo prikazal možnosti in potrebe zgraditve prometne infrastrukture, PTT in elektroprenosnega omrežja, vodooskrbnega sistema, zbiranja in odvoza odpadkov, zgraditve šolskih in vzgoj-novarstvenih ter kulturnih in športnih objektov. Posebna pozornost v projektu Goričko bo namenjena podprojektu kmetijstva, ki bo na osnovi usmeritev kmetijske politike obdelal kmetijsko proizvodni prostor glede na geografske značilnosti in posestno sestavo ter sestavo in značilnosti dosežene proizvodnje. V tem podprojektu bodo opredeljeni ključni problemi in nadaljnji razvoj posameznih kmetijskih dejavnosti, vloga kmetij v razvoju turizma, razvoj domače obrti kot dopolnilne dejavnosti, pridelava bio-hrane ter predelava osnovnih kmetijskih pridelkov. Snovalci projekta Goričko so prepričani, da je na tem območju možno doseči relativno ugodno zaposlovanje v obratih drobnega gospodarstva, zato bo to področje urejal podprojekt drobnega gospodarstva in podjetništva. V njem bodo obdelali možnost vključitve že obstoječih objektov (opuščene šole, zadružni domovi) v proizvodnjo ter interes prebivalstva za odpiranje novih obratov. Ta razvoj bodo spodbujali z ustrezno davčno politiko, proučili pa bodo tudi možnost vključevanja tujega kapitala.
Razvojni projekt Goričko je torej zastavljen dokaj vsestransko in sistematično, temelji na skupinskem delu in interdisciplinarnem pristopu, k njegovi uresničitvi pa je potrebno pritegniti čim več ustreznih strokovnjakov. In če se bo delo na tem projektu nadaljevalo tako zavzeto, kot se je začelo, potem rezultati ne bi smeli izostati.
Ludvik Kovač
PET LET DRUŠTVA VINOGRADNIKOV PREKMURSKIH GORIC GORIČKO
S strokovnostjo do kakovosti
Društvo vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko praznuje letos pet let uspešnega delovanja. Da je društvo v teh letih upravičilo obstoj, najbolj potrjuje njegova množičnost, saj se ponaša z okrog 700 člani, ki se uspešno vključujejo v različne društvene aktivnosti. Največ skrbi seveda društvo namenja strokovnemu usposabljanju svojih članov, saj je v teh petih letih pripravilo čez 25 strokovnih predavanj za večje skupine, po terenu pa še številna predavanja za manjše skupine. Dobro obiskani so tudi praktični prikazi najrazličnejših opravil v vinogradih, zato bodo s takšnimi oblikami usposabljanja nadaljevali tudi v prihodnje.
Rezultati strokovnega dela z vinogradniki se odražajo tudi na kakovosti goričkih vin, saj se ta iz leta v leto zboljšuje. Mnogo so k temu prispevala tudi vsakoletna društvena ocenjevanja vin, ki se jih je sprva udeleževalo le nekaj vinogradnikov, zdaj pa se število vzorcev za ocenjevanje vsako leto povečuje. Kakovosti goričkih vin pa bodo posebno skrb namenjali tudi v prihodnje, zato razmišljajo o organiziranju intenzivnih tečajev o kletarjenju, za katere med posamezniki že vlada veliko zanimanje.
V društvu pa seveda ne zanemarjajo tudi družabnega življenja svojih članov. Vsakoletni izleti, ki jih pripravljajo v različne vinorodne kraje v domovini in tujini, so prav tako povezani s seznanjanjem z najnovejšimi dosežki na področju vinogradništva in kletarstva, družabnemu življenju pa je namenjeno tudi vsakoletno postavljanje klopotca na Jelovškovem bregu in že tradicionalno martinovanje. Slednje mora biti v prihodnje v še večji meri namenjeno predstavitvi goričkih vin, ob letošnjem Martinovem dnevu pa so že predstavili vina 20 vinogradnikov.
Največja pridobitev društva vinogradnikov Goričko pa je vsekakor vinogradniški hram, ki ga urejajo v prostorih opuščene kmetije v Ivanovcih. V obnovljenih prostorih razmišljajo o popestritvi turistične ponudbe, v njih pa bodo uredili tudi polnilnico za vstekleničenje vin.
L. Kovač
KMEČKA LEPOTICA V SOBOTI
Želja po gradnji lastne trgovske hiše je bila v Kmetijski zadrugi Panonka že dalj časa, počakati je bilo potrebno le najustreznejši trenutek. In kot pravijo v zadrugi, je ta napočil v letu 1989, ko so se samoupravni organi zadruge odločili, da naročijo ustrezno dokumentacijo in začnejo z gradnjo. Nova zadružna poslovna hiša je zdaj nared in danes jo bodo tudi slovesno predali namenu.
Dolgoletna želja kmetov, da se takšna poslovna hiša v Murski Soboti zgradi, se je tako uresničila, v njej pa je dobršen del sredstev kmetov, zato pričakujejo, da bodo imeli od tega tudi kaj koristi. Nova poslovna hiša je večnamenska, poleg kmetov pa je namenjena tudi drugim kupcem, ki naj bi v njej
Z novo poslovno hišo v Murski Soboti se bo Kmetijska zadruga Panonka še bolj približala kmetom, namenjena pa je tudi potrošnikom, saj je dobršen del prostorov namenjenih trgovini. Foto: Nataša Juhnov.
dobili predvem možnost za nakup doma pridelane in predelane hrane, kmetje pa ves potreben reprodukcijski material za kmetijstvo. V trgovini z reprodukcijskim materialom, ki so mu namenili kar 400 kvadratnih metrov površin, se bodo lahko oskrbeli tako tisti, ki se s kmetijstvom poklicno ukvarjajo, kot tudi vrtičkarji oz. ljubitelji ter člani najrazličnejših društev, ki so tako ali drugače povezana s kmetijstvom. Posebno pozornost bodo namenili predvsem strokovnemu delu s kupci reprodukcijskega materiala, zlasti zaščitnih sredstev, saj bo kupcem na voljo strokovna svetovalna služba.
Sicer pa je od skupne površine 2 tisoč kvadratnih metrov, kolikor jih je na voljo v novi poslovni hiši, več kot polovica namenjenih prodajnim prostorom, saj bodo ti ob kletnih prostorih še v treh nadstropjih. Poleg samopostrežne živilske trgovine, kjer bo poudarek na
zdravi hrani, ki mora vedno bolj pridobivati na pomenu, velja omeniti še prodajo sadja, zelenjave in povrtnin na veliko in pod ugodnimi pogoji.
S svojo poslovno hišo pa se želijo v zadrugi seveda čim bolj približati kmetom, zato bodo že po novem letu v njo prenesli tudi dobršen del ustreznih za
družnih služb. Za kmete, ki prihajajo v Mursko Soboto, bo to še posebej dobrodošlo,-saj je nova hiša nedaleč od avtobusne postaje in bodo tako marsikatero zadevo hitreje in lažje uredili.
Sicer pa je nova zadružna poslovna hiša v Murski Soboti tudi prvi korak v novem razvojnem konceptu širjenja trgovske mreže v okviru Kmetijske zadruge Panonka. Poleg oskrbe z reprodukcijskim materialom naj bi namreč v svoje trgovine uvedli tudi prodajo živilskih izdelkov in drugega blaga splošne porabe. Velja pa že zdaj zapisati, da pripravljajo tudi nekatere spremembe v prodaji zaščitnih sredstev. Po novi zakonodaji bodo ta lahko prodajali le ustrezno usposobljeni strokovnjaki, zato bodo nekatere manjše trgovine, ki jih imajo na podeželju, prodajo zaščitnih sredstev nekoliko zmanjšale.
Ludvik Kovač
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
DENARJA NI, KMETJE NEGODUJEJO
JOŽE BAUCAČ
GORNJA BISTRICA 107 tel.: (069) 70 330
IZDELUJEMO:
• štiri vrste traktorskih žag na kardanski pogon ® mehanične stiskalnice ® mline za grozdje • sadne mline • re-poreznice in druge kmetijske stroje in kovinske konstrukcije po naročilu
POPRAVLJAMO:
• vso kmetijsko mehanizacijo
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 1991!
Direktor Kmetijske zadruge Lendava Jože Vidič pravi, da so v vseh letih doslej v dogovorjenem času plačevali živino, poljščine, mleko in grozdje, zdaj pa je nastal »zamik«, za katerega niso krivi.
Najprej smo Jožetu Vidiču zastavili provokativno vprašanje: Menda ni res, da računov do kmetov ne poravnavate zato, ker da ne bi imeli denarja, ampak so motnje zato, ker denar imate, vendar ga obračate — oplemeni-tujete? Direktor seje upravičeno razhudil, saj dejansko ni -tako, kot se je glasila vsebina vprašanja. »Denarja nimamo, blagajna je prazna,« je d.ejal odločno. Pri tem pa ni mislil It železne kaše v pisarni, ampak žiro račun svoje zadruge, ki je skorajda prazen, vsekakor pa na njem ni toliko denarja, da bi lahko poravnali vse račune do kmetov. »Dogovorili smo se, da bomo živino plačali v 30 dneh po oddaji. Zdaj je
za nekatere dobave poteklo že več kot 100 dni, denarja pa še vedno nismo prejeli. Naš največji kupec in dolžnik je Mesna industrija iz Murske Sobote, terjatve pa imamo tudi do nekaterih drugih mesnih industrij. Prizadevamo si, da bi denar čimprej izterjali, vendar ne morem napovedati, kdaj bomo lahko poravnali svoje obveznosti do živinorejcev. Da pa ti ne bi bili oškodovani, jim naš dolg po 30 dneh vpišemo kot njihovo vlogo na hranilno knjižico, kjer je obrestovana po stopnji, ki velja za vloge na vpogled. Denar za prodano živino pa bomo kmetom izplačali čim ga bomo dobili, oziroma sproti — čim kaj »priteče« na naš račun v banki.«
Direktorju Jožetu Vidiču smo verjeli, da je tako, saj smo dan pred našim obiskom brali v Delu o visokih zneskih, ki jih soboška Mesna industrija dolguje svojim dobaviteljem in tudi narobe: zneske, ki so jih dolžni njeni kupci. Skratka: verižna reakcija, posledice. Motnje pa so nastale tudi pri izplačilu mleka, in sicer že v prejšnjem mesecu, ko so uspeli plačati le polovičen znesek, ne pa v celoti, in sicer bojda zato, ker banka nima denarja, čeprav ga menda Tovarna mlečnega prahu ima. Banka naj bi bila tudi kriva, ker ne morejo izplačati denarja za prodano sladkorno peso. Vzrok za slabo voljo pa je lahko tudi preobilen pridelek, recimo grozdja. Najprej so vinogradniki prijavili 40 ton tržnih vi-
škov, potem so najavili, da jih bo 100 ton, dejansko pa so na prevzemno mesto v Čentibo pripeljali 330 ton grozdja. Za vso to količino pa ne v banki, ki je dala nekaj kredita, ne v zadrugi, ki je imela nekaj dobroimetja, niso zbrali toliko denarja, da bi lahko izpolnili obljubo, češ, da bodo 15. novembra izplačali polovico dolžnega zneska. Doslej so plačali le 20 odstotkov vrednosti grozdja, naslednjih 30 odstotkov bodo skušali izplačati do novega leta, ostalo (polovico) pa pozneje, oziroma brž nato, ko bodo imeli denar. Zdi pa se, da bo pri tem več sreče, kajti grozdje so predelali (v kleti KK Gornja Radgona) na svoj račun in vino bodo prodajali sami. Ocenjevalci so mu prisodili več kot 18 točk (od 20 možnih), kar pomeni, da gre za vrhunsko kakovost, zato s prodajo najbrž ne bo težav. Kupiti ga bo možno že pred božičem, zato v KZ Lendava pričakujejo na svojem žiro računu denar tudi od te prodaje in s tem izboljšanje svojega’likvidnostnega stanja. Sicer pa so vinogradnikom omogočili, da na račun svoje terjatve lahko vzamejo v zadružnih trgovinah reprodukcijski material. Na koncu je direktor Jože Vidič še povedal, da v tem tednu pričakujejo denar za izplačilo sladkorne pese. Kmetom, ki so to želeli, pa so že doslej obročno plačevali njihove terjatve.
Š. Sobočan
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
Stran 7
M moje dežele na severovzhodu je
Vestnikova družina je vedno večja! Če še niste, postanite njen član tudi vi. Čimprej si naročite Vestnik!
VESTNIK
Vestnik naročite na naslov: Uprava Vestnika, Titova 29, Murska Sobota, ali nas pokličite po telefonu št. 21 064 ali 21 383
NAROČILNICA
PODPISANI__________
•	VESTNIK je neodvisen časopis
•	Zdomcem je VESTNIK vez z domovino
KRAJ IN ULICA ______________________________ POŠTA _____________________________________ NAROČAM VESTNIK. POŠILJATI Ml GA ZAČNITE OD NAROČNINO BOM PORAVNAL PO PREJEMU POLOŽNICE.
IZPOLNITE NAROČILNICO IN JO POŠLJITE NA NASLOV:
VESTNIK. Titova 29, 69000 MURSKA SOBOTA
PODPIS
©o Company Veščica d. o. o.
69000 MURSKr SOBOTA Vešč,ca 4e telefon 069 23 607. Iax 23 50/
Prodaja novih avtomobilov iz programa Ford
FIESTA, ESCORT, ORION, SIERRA, SCORPIO, TRANZIT
Možnost nakupa tudi po sistemu
STARO - ZA NOVO
Posredovanje in prodaja rabljenih avtomobilov
Vesel božič in srečno novo leto!

Kmetijstvo, živilska industrija, trgovina, gostinstvo in turizem Murska Sobota, o.sol.o.
POPRAVEK
Računalniški inženiring, M. Sobota, d.o.o., Iva Lole Ribarja 6, na podlagi sklepa upravnega odbora družbe z dne 10.12. 1990 razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA DRUŽBE
Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba,
— 3 leta delovnih izkušenj, — predlog razvoja družbe. Delovno razmerje je za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
ABC POMURKA — Računalniški inženiring, Murska Sobota, d.o.o., Iva Lole Ribarja 6 z oznako: ZA RAZPIS.
Kandidate bomo v 15 dneh obvestili o sprejemu sklepa o izbiri.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
GP Horvat, Rankovci 52.
Sprejemamo naročila za vse vrste gradbenih del in nakup gradbenega materiala brez davka in provizije.
Telefon številka 46 607.
Stran 8
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
kulturna obzorja
»Kaj bi brez nas?« NARODNOSTNI KULTURNIKI MED SEBOJ
Besede v naslovu smo si izposodili od mariborskega ansambla Lačni Franz, ki bo to soboto gostoval v Ljutomeru, kamor jih je povabil direktor zasebnega podjetja za promocijo kulture ČREDO Bojan Pintarič. Če se Ljutomerčani vedno znova pritožujejo nad mrtvilom v kulturnem in družabnem življenju, jim bo morebiti zasebnik ob sodelovanju z že obstoječimi ustanovami vzel besedo. Še ta mesec bo mladini in otrokom poleg koncerta Lačnega Franza v Ljutomeru ponudil še Vlada Kreslina in dedka Mraza. Sicer pa se bo podjetje Čredo ukvarjalo zlasti s kulturno dejavnostjo, kot je filmska, gledališka, video, glasbena, založniška in podobno. V program pa so zapisali tudi spremljanje kulturnih dogajanj v svetu in mednarodnih kulturnih prireditev. Bojan Pintarič namerava v Ljutomer pripeljati v kratkem tudi Mladinsko gledališče iz Ljubljane.
Sestanka v Prosenjakovcih in v Lendavi — Kje so vzroki za manjšo aktivnost? — Nove oblike delovanja
Predstavniki madžarske narodnostne skupnosti so pripravili pogovor s predsedniki kulturnih društev, ki delujejo na narodnostnem območju v lendavski in soboški občini. Od 16 društev v občini seje pogovora v Lendavi udeležilo 11 predstavnikov društev. Ugotovili so, da delujejo eni bolj, drugi manj, ponekod pa je delo popolnoma zamrlo. Vzrokov za to je veliko in so tako finančne kot človeške narave.
V tistih društvih, ki delujejo je v ve-
njaka, pa čeprav so nekateri imeli možnosti za izobraževanje na Madžarskem, toda tega niso izkoristili.
Kje je rešitev? Razmišljati bi morali tudi o novih oblikah kulturnega ustvarjanja, poleg tega pa bi morali zaživeti tudi klubi, kjer bi se ljudje
združevali, se pogovarjali in prisluhnili različnim predavanjem. Kvaliteten dvig skupin bi morali doseči z. združevanjem skupin, torej z ustanavljanjem osrednjih kulturnih skupin.
Velik problem so tudi prostori, saj velikokrat niso primerni za vadbo (predvsem pozimi), največ težav je v Lendavi, kjer nimajo primernega prostora oziroma dvorane.
S. E6ry
kulturni koledar
GULIVERJEV TEDEN
PRIREDITVE
GANČANI — Moški pevski zbor kuda Dolinec iz Gančan in. ljudske pevke bodo pripravili v ponedeljek, 24. decembra, ob I8. v središču vasi ob božičnem drevesu koncert božičnih pesmi. GORNJA RADGONA - Danes, jutri in pojutrišnjem (20., 21. in 22. decembra) bo ob 17. dedek Mraz obiskal novoletni sejem na sejmišču. To bo osrednja prireditev v občini.
Obnova starega mesta bo vsekakor priložnost za pridobitev stalnega kulturnega prostora, tudi na prostem. Bojan Pintarič upa, da se bo »nekoč« lahko preselil iz »stare lekarne« v osrčje Ljutomera. Dvorišče starega rotovža namreč naravnost vabi, da bi postalo prizorišče letnega kina in kulturnih prireditev, zlasti v poletnem času. Zamisli o pripravi kulturnih dogajanj je še veliko, popestritev, za katero je poskrbel zasebnik, pa vsekakor dobrodošla. Da bi le preživela!
L. Kosi
čini primerov aktivna le ena skupina (ponekod štiri),'predvsem so to pevski zbori ali folkorne skupine, ponekod tudi citrarji, v Lendavi pa imajo aktivno gledališko skupino. Večina strokovnjakov, predvsem koreografov, prihaja iz sosednjih madžarskih županij. Kljub dvajsetletnim prizadevanjem kulturnikom ni uspelo, da bi izšolali kakšnega domačega strokov-
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER OBILO OSEBNEGA IN DRUŽBENEGA ZADOVOLJSTVA V LETU 1991 ŽELIMO VSEM, KI V SRCU DOBRO MISLIJO.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA — LJUDSKA STRANKA
OBČINSKE PODRUŽNICE: LENDAVA, LJUTOMER, G. RADGONA, M. SOBOTA
V delavnicah Guliverja je nastalo nekaj umetniških projektov, ki so jih pomurski ustvarjalci predstavili prejšnji teden.
V ponedeljek je bila v razstavišču hotela Radin v Radencih predstavitev pesniških listov Hiša svetega Nikolaja avtorja Ferija Lainščka. V pesniške liste je vključenih sedem pesmi, ki so spomin in tožba za materjo.
V četrtek so v Gornji Radgoni pripravili premiero mladinske gledališke igre Deveto leto, ki jo je napisal in režiral Miki Roš. To je pravljična, zabavna igra s plesom, s katero je avtor dokazal, da zelo dobro pozna otroški svet in bo zato med otroki prav goto-
vo povsod naletela na dober sprejem.
Razstava Tokovi mesta slikarja Ignacija Medena, katere otvoritev je bila v petek v soboški galeriji, pa pomeni njegov prvi poskus abstraktnih prostorskih slik. V zloženki, ki sojo izdali ob razstavi, je Franc Obal napisal, da gre za »avtorjevo zavestno iskanje posebnih oblik — ročaj, držalo delovnega orodja, sekire, motike ..., za katere lahko rečemo, da izražajo visok idejni nivo ljudske zavesti (delo, gibanje, eksistenca ...)«
J. Gabor
Foto: N. Juhnov
razstave
V Guliverjevem tednu so bili predstavljeni trije zanimivi umetniški projekti. Prizor je iz gledališke igre Deveto leto.
MURSKA SOBOTA - Pokrajinska in študijska knjižnica pri Kulturnem centru Miško Kranjec bo v petek, 21. decembra 1990, pripravila otvoritev razstave o življenju in delu Lojzeta Kozarja, ob 80-letnici pisateljevega rojstva. Otvoritev bo v študijskem oddelku knjižnice ob 16.30.
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bodo v petek, 21. decembra 1990, ob 17.30 odprli razstavo knjižne zbirke Mohorjeve družbe s poudarkom na Kozarje-vi knjigi Neuničljivo upanje. Knjige M D boste lahko s popustom tudi kupili na prireditvi.
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je še vedno na ogled razstava del slikarja Sandija Červeka.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava del Jožeta Vidonje iz Murske Sobote.
LENDAVA — V galeriji lendavskega gradu je na ogled razstava slikarskih in kiparskih del z letošnje 18. mednarodne likovne kolonije.
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava slik-objektov akademskega slikarja Ignaca Medena z naslovom Tokovi mesta.
Blagoslovljene božične praznike in tihe družinske sreče ter srečno, miru in ljubezni polno novo leto 1991 vam želijo slovenski krščanski demokrati Pomurja
\	041 socialistična
\	stranka
" mLA Slovenije
občin Pomurja
želi svojim članom, simpatizerjem in vsem Pomorcem vesele in prijetne
/ božične praznike ter srečno, uspešno in mirno leto 1991!
Vsem rojakom na začasnem delu v tujini pa želimo prijetno bivanje v domovini!
Slovenska demokratična zveza
Občinski odbori:
Murska Sobota, Ljutomer in Gornja Radgona
želijo svojim članom in njihovim družinam ter vsem občanom Pomurja blagoslovljene božične praznike in srečno, zdravo novo leto 1991 v neodvisni, svobodni Sloveniji!
vam želi vaša stranka
Vesel božič
"	V
m srečno novo leto 1991
občinski soc^demokratska stranka Slovenije
odbori: MURSKA SOBOTA, LENDAVA in LJUTOMER
vestnik, 20. december 1990
Stran 9
Misel ob božiču
Zimski dnevi, ki hitro izgubljajo moč svetlobe ter se prevesijo v dolge zimske noči, minevajo. se odštevajo na koledarju. To pa tudi pomeni bližanje božične-I mu dnevu, še včeraj zbrisanemu | iz posvetnega koledarja, a žive v ljudskih srcih. Za mnoge je to dan družinskega praznovanja, notranje umiritve in obračuna. I dan izrekanja iskrenih želja spokoja in miru za vse ljudi na svetu.
Če iskrene želje in misli o miru in sreči namenimo tujim ljudem v oddaljene kraje, je dobro, toda če želimo biti pošteni do sebe, moramo vedeti in videti tudi trpljenje ljudi, ki žviijo z nami ali ob nas, pri sosedovih ali v tretji ulici.
Naj bo misel za človeka, ki mu gospoduje alkohol in se v očeh družbe nikoli več ne ho po
Morda umetno drevesce?
Naravna ali umetna? Zelena ali bela? Velika, srednja, majhna? Vemo, da pravega božičnega praznovanja ni brez drevesca, in teh je na voljo veliko: od dišečih jelk (ponavadi s koreninami) do različnih vrst umetnih ali tako imenovanih ekoloških smrečic, ki so, zlasti ameriške, s svojimi gostimi in polnimi vejami že skoraj kot resnične.
Najlepše je, če jih z občutkom in kar največ domišljije okrasimo sami: z živobarvnimi lampijoni, iskrečimi se girlan-dami, zvezdami, zvončki, angelci, Božički. .., v več ali le v enem barvnem odtenku. Lahko pa izberemo tudi škotsko različico z jabolki in orehi ali katero drugo. Načinov je pač toliko, kot je ljudi, ki jih k asijo. Bolj ležerni bodo kupili v velikih specializiranih prodajalnah že povsem okrašene primerke, tisti, ki imajo radi novosti, pa se bodo morda odločili za »plešoča« drevesca. Ta so visoka kakih trideset centimetrov in zelo zabavna, saj se zaradi vstavljenega senzorja s plesom odzovejo na vsak zvok v prostoru.
Da pa po praznovanju ne bi ostal le kup smeti in drevesnih odpadkov, je treba omeniti zanimiv zgled iz sosednje Italije, kjer so privrženci Zelenih od italijanske vlade zahtevali sprejem ukrepov za ekološko prevzgojo neosveščenih »praznovalcev«. Vlada naj bi organizirala zbirališča za odslužena božična drevesa, ki naj bi jih potem presadili v naravno okolje. Zelene skrbi tudi usoda drugih božičnih rastlin, kakršna sta omelo in božje drevesce, ki bi jih kot zaščitene rastline morali učinkoviteje varovati in strogo kaznovati vse zlorabe.
M. Jerše
PRODAJATA
PODJETJE H & B MURSKA SOBOTA IN AVTOTEHNA LJUBLJANA
V SVOJI NOVI PRODAJALNI NA LENDAVSKI 53 a PO ZELO UGODNIH CENAH IN NA OBROČNO ODPLAČEVANJE TELEVIZORJE BLAUPUNKT, AKUSTIČNE APARATE NESCO, GOSPODINJSKE STROJE IN ELEKTRIČNA ORODJA BOSCH, FOTOKOPIRNE IN DRUGE IZDELKE CANON, RAČUNALNIŠKO OPREMO, MOTORNA KOLESA HONDA, AVTOMOBILE NISAN IN OPEL. POLEG TEGA LAHKO KUPITE V TRGOVINI H&B KOZMETIČNE IZDELKE DOMAČIH IN TUJIH IZDELOVALCEV. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO IN VAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
bral. Zanj, ki zna povedati toliko velikih besed, polnih neskončnih želja in upov, ki postajajo smelejši za vsakim naslednjim kozarcem. Toda že zjutraj ni ničesar, le beda resničnosti in izgubljenega življenja.
Naj bo misel za otroka, kateremu starši dan za dnem odmerjajo udarce ter besede, ki uničujejo otrokovo dušo. Za tiste, ki jim je kazen opeklina s cigaretnim ogorkom.
Naj bo misel za ženo, ponižano z besedo, in ki skriva modrice pred tujimi očmi, da ne bi bili naslednji udarci še hujši, ali staršem, ki prav tako trepetajo pred roko lastnega otroka.
Naj bo misel za ostarele, katerim božič budi spomine na otroke in skupna praznovanja pred leti ter načenja rane praznega
ognjišča. Za otroke, ki so odšli, nikoli nimajo slabe besede in zanje vedno najdejo opravičilo. Zato pa večkrat pripro oči in že jih vidijo, kako prihajajo po poti do domačije.
Naj bo misel za dekle, katere življenje je po nesreči postalo popolnoma odvisno od tuje nege in pomoči, za otroka mrtvih oči. ki ne pozna ne dneva in ne noči, pa tako otroško sanjari o svetu, ki ga zanj nikoli ne bo.
Naj bo misel za brezposelne in tiste, nad katerimi kot meč visi ta grožnja, da izgubijo delo in zaslužek. Zanje, ki ne vedo, kako bodo preživeli jutrišnji dan.
Naj bo misel za ljudi, katerih domovi so odmaknjeni od strnjenih naselij, v katerih domuje revščina, obdaja pa jih le blato.
mh
VREMENSKI PREGOVORI
O BOŽIČU
Za božični čas je ohranjenih veliko starih pregovorov. Pa si poglejmo nekatere med njimi!
— O božiči se spodobi malo snega in malo belega kruha.
— Ako na božič dežuje, bo prihodnje leto mokro.
— Ce vidiš rimsko cesto sveto noč čisteje sijati, dobremu letu se v prihodnje smeš nadejati.
— Jasno in svetlo če je sveti večer, letina prav dobra se rada primeri; sveti večer če oblačno, temno, žita bo prazno ob leti gumno.;
— O božiču zeleno, o veliki-noči sneženo.
— O božiču za steno (zunaj na soncu), o veliki noči za pečjo.	/
— Če« zmrzlina grudna se ne otaja, še prosinca hujši mraz nastaja. Po božiču gre dan gori, sneg doli.
M. Jerše
Blagi možiček s češnjevim nosom
Kdaj se je začelo praznovanje božiča — Pogled v zgodovinska izročila — Božiček kot pojav zgodovinskih, folklornih in verskih razsežnosti
Slovenska demokratična pomlad seje po mnenju mnogih začela tistega lepega dne, ko je tovariš Jože Smole po televiziji zaželel vernemu delu članov SZDL srečen božič. Mnogi so bili presenečeni, nekateri so vzklikali, »zmaga, zmaga«, bili pa so tudi taki, ki so rekli: »To je pa vseeno preveč, zakaj pa smo potem po vojni preganjali religijo, ta opij za ljudstvo, in zakaj smo sploh metali Kristuse s križev in podirali kapelice . . .?« V teh famoznih ekonomskih časih pa je hudič tudi to, da mi hči pravi: »Ata, bo Miklavž kaj prinesel: Božiček tudi prinaša darove, veš, in Božiček ni isto kot dedek Mraz .. .« In to zdaj, sredi reforme. Ampak vseeno, to so samo negativni spremljevalni pojavi... Zadeva je vseeno v redu. Prepričan sem tudi, da bodo mnogi funkcionarji peli s svojim delovnim ljudstvom pesem Sveta noč, blažena noč ...
Praznuj, ne počenjaj neumnosti!
Ce se za trenutek ozremo v zgodovino, lahko vidimo, da so božič prvotno praznovali gnostiki, torej tisti prvi kristjani, ki so svojo vero povezovali s filozofskimi in mističnimi skrivnostmi. Niso pa ga praznovali 25. decembra, ampak 6. januarja, na dan, ki so ga povezovali s Kristusovim krstom. Prvo poročilo o praznovanju Kristusovega rojstnega dne je iz prvega stoletja. Na kosu papirusa iz Egipta so zapisana navodila za praznovanje. V seznamu cerkvenih praznikov iz leta 354 pa je ob 25. decembru zapisano: v Betlehemu, v Judeji, se je rodil Kristus. Škofovska sinoda v Mainzu je leta 813 uvedla praznovanje Odrešenikovega rojstva v Nemčiji, od tam pa se je praznovanje širilo naprej. Večino božičnih šeg (na primer kfašenje smrečice) smo Slovenci prevzeli od Nemcev.
Stari Germani so praznovali tako imenovani Julfest, praznik zimskega sončnega obrata, ki je po njihovem prepričanju prinašal v naravo novo življenje. Veliko starogermanskih šeg, navad in obredov je prešlo v današnje božičevanje. Iz nasprotij starih poganskih praznikov in krščanskih predstav o Kristusovem rojstvu so nastale naše navade. Od 11. stoletja naprej so za božič igrali nabožne igre, sprva samo v latinščini. V njih so nastopali duhovniki, ki so igrali vloge pastirjev in angelov. Iz ne vsem razumljivih latinskih božičnih iger so nastale igre v domačem jeziku, včasih tudi v narečjih. Od starih iger ob jaslicah sta se ohranila polnočnica v cerkvi in Božiček, ki nastopa v družinskem krogu in ima brado, veliko vrečo in gorjačo.
Svetlikajoče se božično drevo še ni dolgo v središču božičnega
praznovanja. Smrečica je povezana z božičem šele od 17. stoletja. Prvo zgodovinsko opombo o smrekovem zelenju —- le o vejah, ne o drevescu najdemo v delu Ladja norcev Sebastiana Branta (1458—1521), nemškega humanista in pisatelja. Brant opisuje, kako so si ljudje krasili hiše z jelovimi vejami.
Največ poročil o začetkih kra-šenja božične smrečice pa priha-
ja iz Alzacije. Tamkajšnji prebivalci so imeli navado smrečice postavljati v drevesne štore, nanje obešati rože, izdelane iz papirja različnih barv, jabolka, oblate in sladkorčke. Štirideset let pozneje pa je alzaški duhovnik, Dennenhauer po imenu, grmel s prižnice: »Namesto da bi božič praznovali z božjo besedo, nekateri zganjajo neumnosti. Postavljajo smrečice in jih ovešajo s sladkorčki.« Sicer pa najdemo najstarejše poročilo o smrečici, okrašeni s svečami, v pismu Elizabete Palatinske, svakinje Ludvika XIV., iz leta 1708. V njem
hči nemškega volilnega kneza Karla Ludwiga opisuje praznovanje božiča pri svoji teti. Vsi otroci so poleg darila dobili tudi smrečico, ovešeno s srebrnimi trakovi in svečkami na vejicah.
JUNAK KRATKEGA PRIVIDA
Božiček je kot pojav zgodovinskih, folklornih in verskih razsežnosti že dlje časa v središču po
zornosti obširnih esejističnih raziskav. Zanimiv je gotovo esej z naslovom Zadnje novice o Božičku, objavljenem 23. decembra 1823 v lokalnem časniku mesteca Troy v ameriški zvezni državi New York. Napisala sta ga Jean Louis Hue in Anne Marie Koe-nig, vsebuje pa tudi znano pesem Clementa C. Moora The Night Before Christmas (Sveta noč). V njej je sveti Miklavž, predhodnik Božička, začel dobivati svoje značilnosti. Pesem je objavilo veliko almanahov in je tako ugajala, da jo je New York Book of Poetry leta 1837 hotel samo zase. To je bilo leto, ko je Anglija dobila kraljico Viktorijo in je Angleže v ozračju evforičnega upanja očarala vsaka novost. Pesmico so zato hitro vključili v anglosaksonski božič. Odtlej se je bibliografija o Božičku močno podaljšala.
Zanimivo je tudi to, da je prvi osnutek Božičkovih potez naredil Washington Irving, ki si je zamislil Miklavževo odisejo v Novi svet, in sicer v Zgodovini New Yorka Dietricka Knickerbocker-ja. Knjiga je izšla v Parizu pri založbi Sautelet leta 1827; torej le nekaj let za Moorovo pesmijo. Iz nje zvemo, da je Moorova pesem napisana v štirinajstih štirivrsti-čnih kiticah in se začne s pričakovanjem. Blizu kamina v blagi toploti hiše visijo nogavice. Sledi prizor s spečimi otroki. Luna se poigrava s srebrnimi odsevi na svežem snegu. Nenadoma se prikažejo sani, vleče jih osem severnih jelenov. Nick, Nicolas ali Santa Claus (Božiček) ves v rdečem začne priganjati jelene. Obstanejo, možiček se v hipu spusti v dimnik in odloži darila. Krepak je, njegove oči so vnete, nos pa, pravi Moore, kot češnja. Brez besed napolni nogavice, razpostavi darila, pogleda naokrog, šepne v pozdrav in zleze v kamin. Preden izpuhti v lunini svetlobi, ima ravno še čas, da vošči: »Vesel božič vsem in lahko noč.«
Moore je objavil to pesem nepodpisano. Šele trideset let pozneje je priznal očetovstvo. Vpri-' čo monumentalnega, resnega he-brejsko-angleškega slovarja, ki ga je pripravljal, se mu je zdelo nevredno igračkanje. Navdihnil ga je menda sosed, bel in rdeč Holandec, ki si ga je zamislil kot junaka kratkega privida. Pravijo tudi, daje bil Moorov model njegov vrtnar. Božičkove telesne značilnosti je opisal že Washing-ton Irving, jelene pa si je Moore izposodil iz anonimne pesmi, ki je izšla leto dni pred tem z naslovom The Children’s Friend. Tako je, košček za koščkom, nastal Božičkov portret. In od tedaj se tudi ni spremenil. Takšnega namreč zasledimo v vseh novejših
delih.
Milan JERŠE
MURSKA SOBOTA, TRŽNICA; TELEFON: (069) 21 287, LENDAVSKA 8, tel.: 21 703
0 P T I K A
Novoletni popust do 20% v trgovini KOLMANIČ v KROGU za stavbno in sobno pohištvo.
Vsi, ki boste pri nas kupovali pohištvo v vrednosti nad 10.000,00 din, dobite praktično novoletno darilo.
• In novo v trgovini KOLMANIČ: italijanske karnise iz lesa v temni in beli barvi po zelo ugodni ceni!
Vsem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1991!
Vabljeni v TRGOVINO KOLMANIČ, KROG, Murska 14, tel.: (069) 25 364
Veliko ljudi meni, da jim očala kvarijo videz.
Ste tudi vi med njimi?
Očala postajajo tudi pri nas predvsem modni dodatek.
Z njimi lahko poudarite vašo individualnost ali spremenite vaš videz. Poskusite!
Čakamo na vas v naših poslovalnicah v Murski Soboti, na Tržnici ali na Lendavski 8.
Če imate težave z vašim vidom, vam nudimo tudi pregled okulista.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1991!

VESTNIK,.20. DECEMBER 1900,
SREČANJE S STAROSTO PREKMURSKIH DUHOVNIKOV IVANOM CAMPLINOM
OD TOD DO VEČNOSTI
O marsičem sem se pogovarjal z gospodom Ivanom Camplinom, ki duhovno oskrbuje župnijo Petrovci ali po domače Nedelo, mašuje pa še v Boreči in seveda Martinju, kjer ima ob kapelici skromno hišico. Beseda je nanesla tudi na leta starosti. Ko mi je dejal, naj skušam uganiti, koliko je star, si nisem upal reči nobene, zato pa je kar sam povedal, da se je rodil 26. junija 1912. leta. Posebej je poudaril, da v Bogojini, vasi, ki je med drugim znana po tem, da je dala mnogo duhovnikov.
VZORNIK IVAN BAŠA
»Za ta poklic sem se odločil med študijem na višji gimnaziji v Murski Soboti. Prav gotovo pa je na to vplival tudi tedanji bogojinski župnik g. Ivan Baša, ki mi je bil neke vrste vzornik, saj je bil tudi publicist. Pomagal mi je tudi gmotno. Po končani gimnaziji sem študij nadaljeval na takratnem Bogoslovnem učilišču v Mariboru. Novo mašo sem imel 7. julija 1935. leta. Prvo dušnopastir-sko službo pa sem imel pri Sv. Juriju v Prekmurju, kjer je bil tedaj župnik Jože Varga, prav tako Bogojinčan.«
Ivan Camplin ima sedaj 78 let. Živo se je spominjal mnogih datumov, nekatere pa je imel zapisane na posebnem listu. Tam so namreč do podrobnosti navedene tudi vse selitve iz kraja v kraj in tudi v tujino — Francijo.
»Po 15 mesecih službovanja sem bil nastavljen za kaplana in kateheta v stolno .in mestno župnijo sv. Janeza Krstnika v Maribor, kjer sem bil še tajnik Prosvetne zveze Mariborske škofije. Ob delu sem opravil dodatne izpite in diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Pod vplivom objav v Kleklovih Novinah sem se odločil za delovanje med našimi delavci, ki so pred drugo svetovno vojno množično odhajali zlasti v Francijo. Tja sem odšel februarja 1938. leta, vrnil pa sem se novembra 1939. leta. Uradno sem stanoval pri francoski družini v Parizu, vendar sem bil tam bolj malo, saj sem potoval iz kraja v kraj, pač tja, kamor so me vabili zaradi duhovne obnove, zlasti pred božičem in veliko nočjo, pa tudi zaradi poročnih obredov, krstov. Življenje naših ljudi je bilo težko, saj so delali v glavnem na velikih kmetijah (farmah) od jutra pozno v noč, često tudi ob nedeljah. Nekateri tudi niso bili zavarovani, kar so spoznali šele sedaj — po mnogih letih — ko so zaman skušali uveljavljati pravico do francoske pokojnine.«
OBISK SOŠOLCA ŠTEFANA KOVAČA
G. Ivan Camplin je našim ljudem pomagal, ko je živel med njimi v Franciji, saj je občasno delal tudi na izseljenskem uradu v Parizu, prav tako pa tudi vse do nedavna, ko je iskal po Franciji nekdanje delodajalce oziroma njihove naslednike, pri katerih so delali naši predvojni zdomci. Mnogi od njih so prav zato dobili francosko pokojnino.
Po vrnitvi iz Francije je bil do L avgusta 1940. leta kaplan in katehet v Lendavi. Tu si je tudi izpopolnil znanje madžarskega jezika, že prej pa je znal francosko, nemško in seveda latinsko. Najbrž je bilo poznavanje več jezikov vzrok, da ga je škof Tomažič imenoval za svojega tajnika,
Dušni pastir med našimi delavci v Franciji • Trn v peti madžarskih okupatorjev ® Dolgoletni župnik v Dobrovniku • Graditelj cerkve v Genterovcih • Jesen življenja na Goričkem • Kaj bo s pesmimi?
vendar pa je to delo opravljal (iz vzrokov, ki jih ni hotel posebej omenjati) le tri mesece, nakar je bil nekaj časa na bolniškem dopustu, nato pa je dobil odločbo o namestitvi v župnijo Gornji Petrovci. Tam je deloval od 1. februarja 1941. leta.
»Tu meje nekega dne obiskal gimnazijski sošolec, takrat že pravnik Štefan Kovač iz Nedelice. Prosil me je, naj vztrajam na tem mestu, naj ljudi bodrim, da ne zatajijo svojega slovenstva. Skoraj ga ne bi prepoznal, saj je bil oblečen kot star kmečki očanec, pozdravil se je z žandarji, ki ga *
niso prepoznali; če bi ga, bi najbrž aktiviral bombo, ki jo je nosil v cekarju in mi jo je pokazal. Tudi zažugal mi je, kaj čaka izdajalce. Sošolčev obisk me je še bolj utrdil, saj sem med duhovniki začel zbirati podpise, da bi smeli še naprej uporabljati slovenski knjižni jezik in ne le vendiščino, kakor so slovenskemu prekmuskemu narečju rekli Madžari. Kovačeva smrt je boleče odjeknila, imela pa je tudi določene posledice; v njegovih zapiskih je bilo tudi moje ime, zato sem postal Madžarom še bolj sumljiv in so me 8. avgusta 1941 poklicali na zaslišanje na žandarmerijo v Mursko Soboto, 25. oktobra pa sem bil skupaj z g. Mihaelom Jeričem, tedaj duhovnikom na Kuzmi, v preiskovalnem zaporu, kjer sva ostala dva dni. Po nekaj dneh pa so naju znova aretirali in skupaj z drugimi prepeljali v Budimpešto. Jaz sem dobil 5 let robije, vendar so na podlagi prošenj 22. decembra 1943 kazen prekinili za nedoločen čas. Skupaj z Jeričem, ki mu je tedaj umrl oče, sva šla domov.«
REŠITELJ BOGOJINSKI ANJERIKANEC
Ivan Camplin je bil nekaj časa doma v Bogojini, I. junija 1944. leta pa je dobil dekret za kaplana v madžarski Banokszentgydrgy, kjer pa so ga 3. novembra istega leta aretirali njilaši in prepeljali v zapor v Komarom. Od tam ga je rešil dolenski župnik Franc Horvat, Bogojinčan, ki je imel ameriško državljanstvo.
»Prve dni junija 1945. leta sem postal provisor in župnijski upravitelj v Dobrovniku in tam ostal do novembra 1977. leta. Odšel sem v Ljubljano, kjer sem pomagal v tajništvu Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov. V Genterovcih, kamor sem se vrnil, sem pomagal pri gradnji kapele, ki pa je postala med gradnjo prava cerkev. V tem času so se pokazale potrebe po duhovniku v Petrovcih na Goričkem, saj je tamkajšnji župnik zbolel, nekaj časa sem se tja vozil, nato pa sem se kar ustalil na sedanjem domu v Martinju.«
Sogovornik je predlagal, da bi »življenjepis« tu končala, jaz pa sem še in še vrtal z vprašanji. Eno od njih se je nanašalo tudi na morebitno ohranjanje stikov s kraji in ljudmi v Franciji, saj njegovo dveletno bivanje tamkaj prav gotovo ni pozabljeno.
»Seveda ne. Še imam stike z družino, kjer sem prebival. Nisem srečal veliko naših izseljencev, saj so se mnogi, tako kot jaz, pred drugo svetovno vojno vrnili domov. Nekaj pa jih človek vendarle sreča.«
G. Ivanu Camplinu sem se pohvalil, da sem v Stopinjah 1990 prebral njegov potopis Od tromej-nika do Atlantika, v katerem je opisal, popotovanje (v obe smeri 4090 kilometrov). Potoval je skupaj z graškim sosedom Štefanom.
DUHOVNIK IN PESNIK
V pogovoru pa tudi ni manjkalo vprašanja o njegovem publicističnem in literarnem delovanju.
»Nekaj malega sem pisal že v gimnaziji, več pa, ko sem bil kaplan. Dopisoval sem v Kleklove No-vine, Marijin list, Novo pot, Stopinje. Pisal in objavljal sem tudi pesmi: razpoloženjske, religiozne, ljubezenske ... Z leti se jih je nabralo za manjšo knjižnico. Nameraval sem jih izdati v samozaložbi, zato sem jih dal moji nekdanji profesorici, a jih je nekam založila in ne vem, ali mi jih bo uspelo najti.«
Slep bi bil, ko ne bi v stanovanju g. Ivana Cam-plina opazil množice knjig. Knjižnica, ki bi si jo želel vsak ljubitelj lepe besede!
»Res se jih je veliko nabralo. Ne samo verske, ampak tudi leposlovne so. Tu je tudi veliko periodike, ki jo dobivam od doma in iz tujine, pa časopisov in revij...«
Najbrž bi se še pogovarjala, vendar je sonce že zašlo, zato je g. Ivan Camplin moral v službo: najprej zvonit, nato pa še služit mašo. V šali je dodal, da bo tudi tokrat ljudem v pridigi kaj lepega povedal. Ker je bila pred menoj še dolga pot na drug konec Prekmurja, ga nisem šel poslušat. Tudi zato ne, ker mi je že doslej veliko razkril iz svojega življenja in delovanja, katerega cilj ni bil le versko, ampak tudi posvetno in še kako osveščanje ljudi.
Pogovarjal se je ŠTEFAN SOBOČAN
OBZORJE d.o.o.
Prodajalna Lendavska 39
MURSKA SOBOTA
barve, krmila, ležaji...
Vesele božične praznike vam želimo!
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE • PRAZNIKE VAM ŽEL! TRGOVINA MARKET M 5, MLADINSKA 48, MURSKA SOBOTA
CENJENIM STRANKAM ŽELI KEMIČNA ČISTILNICA MARTE ZEMLJIC
VESELE BOŽIČNE _ PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1991 IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI STORITVAMI
Na milijone in milijone ljudi ga je doslej ljubilo z najvecjo ljubeznijo, kar je premore človeško srce. Kako bi se moglo zgoditi, da ne bi bilo tistega, ki se človek v največji stiski obrača nanj?« Besede Edvarda Kocbeka v enem od zadnjih zapisanih razgovorov, misli, ki jih s svojimi besedami potrjuje in daje resničnost in življenjskost Marta Janežič iz Veržeja »Verjamem v troedinega boga in Božič je rojstni dan boga človeka. Jezus je zame prijatelj, brat, odrešenik in dosti mi pomeni. Brez njega bi
bilo moje življenje prazno, bre
Ponovno odkrivanje Božiča — ali res? Vedno je bil živ pri ljudeh, kot je Marta, in če mislimo, da bodo ti v novih časih velikih sprememb zelo zadovoljni, ne mislimo prav. Temu času Marta pravi, da je zadušljiv, »kajti po volitvah in spravi bi morali na novo zaživeti. Do tega pa ni prišlo.«
Kljub temu pa je zelo vesela, da bo v krogu svoje družine lahko poslušala polnočnico iz Beltince, ki jo bo prenašal radio, ve-
prave opore.«
zaživimo. »Sogovornica pravi, da je polna energije, da lahko pomaga bolnim in prizadetim. »Dosti se jim posvečam, jih obiskujem, da potem najdejo nove smernice v svojem življenju. Tu je moj prostor, dolžnost, da energijo, 'ki jo imam, tudi dajem.« Marta zato veliko potuje, čeprav je še vedno v njej tisti strah Večkrat se ji je že zgodilo, da so šoferji, če so le mogli odpeljali naprej, njo pa pustili na postaji. Sedaj so se menda že navadili na
Marta Janežič (s staršema in sestro).
seli pa se tudi, da bodo lahko letos postavili pod božično drevo kipca Marije in Jožefa, ki so ju dobili. Pri Janežičevih je namreč Božič veliki praznik in vsako leto pripravijo kaj novega, če ne drugega, vsaj drugačno pecivo. Tako pripoveduje Marta, ki je že več kot dve desetletji priklenjena na voziček. Priklenjena morda sploh ni prava beseda, saj živi Marta zelo razgibano življenje. Dela v društvu paraplegikov za Pomurje, tudi v invalidskem društvu, v okviru zveze Bratstvo prijateljev in invalidov pa je zadolžena za Pomurje. To je mednarodna zveza, ki je po Martinih besedah živa na vseh celinah. »Mislim tudi, da smo invalidi in bolni bolj verni in morda drugače doživljamo Božič. Zdravi in neverujoči se ozirajo k družini, v naravo, mi pa vase, da ponovno
to, da se sama vozi z avtobusom. So ljudje, ki ji priskočijo na pomoč, bolj v mestu kot na vasi, kjer pričakujejo, da so ji domači vedno ob strani. »Boli pa me usmiljenje, to če mi kdo reče, da sem reva. Jaz pravim, da je lahko vsak človek reva, če pred seboj nima cilja. Jaz imam cilj, za vsak dan, res pa je, da se mi življenjski vedno bolj odmikajo, odmikata se mi služba in šola, saj postajam stara. S tem se je pač treba sprijazniti. Ne bi rekla, da mi, ki smo na primer telesno prizadeti, bolj trpimo kot pokončni ljudje. Moja prizadetost in trpljenje sta vidna, drugim je to skrito — 'nevidno trpljenje zaradi problemov v službi, družini. Ne verjamem, da je bil v življenju kdo brez trpljenja
Majda Horvat
GASILSKO DRUŠTVO TEŠANOVCI
se zahvaljuje vsem vaščanom, ki so prispevali denar za nakup gasilske avtocisterne za Tešanovce. Hvala prebivalcem vasi: Martjanci, Sebeborci, Andrejci, Nemčavci, Noršinci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Moravske Toplice—Cuber, Bogojina, Ivanci, V. Gomila, Krnci, Tešanovci, Suhi vrh.
Vsem srečno 1991!
POD OBRONKI LENDAVSKIH GORIC IN V DRUŽBI ZDRAVILNE VODE JE PRIČAKOVANJE NOVEGA LETA PRAVO DOŽIVETJE
Silvestrovanje in novoletni ples v hotelu LIPA, LENDAVA — bogat silvestrski meni — novoletna darila, presenečenja — razvedrilen novoletni program
Rezervacija 700 din vključuje tudi pol litra vina!
Novoletni meni 300 din, brez njega le 100 din vstopnine!
Zabaval vas bo B RADIO BAND!
Stran 11
VESTNIK. 20. DECEMBER 1990
BOŽIČNA ZVEZDA
Božična zvezda ali EUPHORBIA PULCHERRIMA. Pulcherrima pomeni najlepša; je znana po vsem svetu, saj živordeči listi, ki so podobni cvetovom, poganjajo: vse leto.
Tudi o zdraviliškem kraju Radenci bi lahko dejali, da je božična zvezda, najlepši, najlepše urejen turistični kraj. K lepoti nekega kraja pa največ prispevajo prav rože, najsi bo na okenskih policah, v gredah pred hišami ali v urejenih cvetličnih nasadih. Zelenje, rože in čistoča.
Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let je bilo čutiti nekakšno krizo v urejanju zdraviliškega parka. Vodnjaki so usahnili, grmovje se je marsikje preveč razraslo, rože so ostale predolgo v gredi. Zadnja leta pa lahko opazimo, da se spet nekaj premika. Z veseljem greste posedet na klop v park, pogledat, kaj predstavljajo nasadi to leto ... Za to spremembo je zaslužnih 22 delavcev, od tega osem kvalificiranih vrtnarjev, ki so končali Vrtnarsko šolo v Celju, smer vrt-nar-cvetličar, osem polkvalificiranih delavcev in šest nekvalificiranih, ki skrbijo za športne objekte, mini golf, čiščenje in urejanje parkovnih površin. Za organizacijo dela, tedenske, mesečne, četrtletne in letne načrte pa skrbi Marija Kofjač, inženirka vrtnarstva in hortikulture.
ŽLAHTNITELJI
Tega dne se je nebo skorajda dotaknilo zemlje; vreme je bilo turobno, pokrajina odeta v prvi sneg. Toda: če se pogovarjate o rožah, in to še z žensko, ki je polna energije in ima svoje delo rada, vas vreme ne more spraviti v slabo voljo.
Začnemo pri študiju. Zanimivo, pestro, polno potovanj — tako so Mariji minila študijska leta. Spominja se nepozabnega izleta na Nizozemsko, kjer so obiskali žlahtnitelja. Bi bila tudi ona žla-tnitelj in gojila nove vrste cvetlic?
»Veste kaj ... v naših razmerah je to zelo težko, ker ogromno stane. Nimaš toliko finančnih možnosti, da bi si to lahko privoščil. Kajti mi v Jugoslaviji semenarstva v pravem pomenu besede za te okrasne rastline nimamo. Dr. Šiftar je strokovnjak za drevesničarstvo, govorim pa o enoletnih rastlinah. Mi vsa semena uvažamo. Pred leti prek sozda ABC Pomurka, ker pa so lani ta program ukinili, kupujemo sedaj vsa semena prek Semenarne Ljubljana in Austrosata,« nam pove Marija. In tako smo že pri rastlinah, rastlinjakih in nasadih. Tu se naša sogovornica razgovori:
»V začetku vsakega leta si pripravimo en tak časovni plan za sprotno vzdrževanje — zamenjava rož na gredah je namreč tudi tekoče vzdrževanje. Januarja, februarja in marca obrezujejo drevje v parku, pomlajujejo in apnijo površine.
uspelo prireditev Festival cvetja.'Tu so se vrtnarji (tudi gostujoči) lahko izkazali in pokazali, kaj znajo in kaj zmorejo. »Česar se loti, mu uspe,« pravijo za predsednika turističnega društva. In uspeli sta tudi dve večji očiščevalni akciji, septembra in novembra, v katerih so sodelovali člani turističnega društva in zaposleni Radenske. Orodja bo odslej dovolj, kajti morali so kupiti nove metle, lopate, grablje in drugo za okrog 80 aktivistov. LJpajmo, da bo ostala tudi volja. Tudi Marija Kofjač je prepričana, da seje v Radence spet vrnila volja do skupnega dela: »Treba je le najti pristop do ljudi, imeti te komunikativne sposobnosti, da se znaš pogovoriti. Kajti ljudje so pripravljeni delati!«
In še tale skrivnost (kar tako mimogrede): Mariji je najljubši mesec september. Res pa je, da ima vsak letni čas, vsak mesec svoj čar. Najbolj »mrtva« meseca sta januar in februar, vendar pa je takrat živahno v rastlinjaku.
»Ni pomembno, koliko rastlin posadimo na posamezno gredo, ampak kaj ta nasad predstavlja,« je prepričana Marija Kofjač, Foto: Dani Mauko
»Vasele svetke van želejmo!«
Po Andrejevem (30. novembra) se dnevi pozneje prebujajo in dosti hitreje prehajajo v hladni somrak večera. Narava obmiruje in dostikrat (letos spet po dolgem času) počiva pod snežno odejo. Iz tega mrtvaškega vzdušja pred zimskim kresom so naši predniki izoblikovali predstave o duhovih svojih prednikov.
Krščanstvo je prineslo luč in toploto v ta temni in mrtvaško hladni čas. Novo pojmovanje stvarstva je rodilo zaupanje v stalnost menjav v naravi. Krščanstvo pa vendarle ni izbojevalo popolne zmage nad poganskim svetom, zato je cerkev poganskim koreninam dala nov smisel in pri tem večidel uspela. Tako je bilo tudi v PORABJU. Mnogo starih šeg in verovanj se je ohranilo še danes. Težko bi jih vse opisali, zato se bomo tokrat ustavili predvsem v času pred in med božičem.
Letošnji Festival cvetja v Radencih je uspel tudi po zaslugi delavcev Vrtnarije, prav tako pa so veliko prispevali k priznanju za najlepše urejen kraj. In prihodnje leto? Sončna ura, festival cvetja ... Foto: Albert Abraham
Aprila čistimo, maja že začnemo pripravljati cvetlična korita za sajenje, s sajenjem pa začnemo po 15. maju. V teh spomladanskih mesecih si tudi pripravimo potrebne rastline. Skico posameznih gred si pripravim šele takrat, ko vidim, koliko rastlin bo uspelo. Ce ima rastlina tri ali štiri liste, je dobro. Lahko pa se tudi zgodi, da semena ne vzklijejo. Pri tako veliki količini (letno 40 tisoč rastlin enoletnic) pa se že pozna, če je kaljivost 50 odstotna.
Sicer pa ni niti toliko pomambno koliko rastlin pride na posamezni nasad, ampak kaj le-ta predstavlja. To se pa dogovorimo s propagandno službo. Tako smo imeli na primer napis 120 let in Radenska. Imamo posebno šablono, ki se položi pa zemljo in odtisne, že prej pa po skici določimo, kje bodo katere rastline. Tako v zdraviliškem naselju, v sončnem delu parka pa je bolj poljubno. Tam smo imeli na primer metulja, sonce, lipov list...«
To delo opravijo vrtnarji do 15. junija. Nasadi ostanejo nespremenjeni do 15. oktobra (seveda raste tudi trava, ki jo je treba populiti). Nato pa zasadijo rastline, ki prezimijo: krokuse, narcise, mačehe.
OŽIVLJANJE RADENEC
Z oživljenimi cvetličnimi nasadi in zelenicami so oživeli tudi domačini Radenec. Vrtovi so postali bolj urejeni, vrtnarje so spraševali to in ono, jih opozarjali na nepravilnosti ipd. Oživelo je delo Turističnega društva Radenci in s skupnimi močmi so letos organizirali med drugim tudi
Marija Kofjač je že od 1983. leta v Radenski vodja skupnih objektov in vrtnarije. Ko je na Biotehniški fakulteti študirala vrtnarstvo in hortikulturo, so razpisali štipendijo. Prejemala jo je, hkrati pa ves čas študija že proučevala Radence. Po končanem študiju je bila pripravnica pri dr. Aleksandru Šiftarju v Murski Soboti.
In kakšen park bi si uredila Marija doma, če bi imela zanj dovolj prostora? Izvemo zanimiv odgovor: »Jaz bi si uredila angleški tip parka. Če bi imela toliko površin, da bi si na njih lahko uredila park (no, saj jih imam, vendar je to povezano s stroški), bi imela ogromno vode, ker voda je življenje, veliko vodnih rastlin, ptic, živali, skratka — živi park. In v vsakem mesecu take rastline, ki bi me razveseljevale. No, saj imamo teh tudi mi v Radencih precej, vendar jih je za take velike površine premalo.«
V Radencih morajo vrtnarji skrbeti za približno 4,5 hektarja površin, intenzivno pa vzdržujejo od 2 do 2,5 hektarja. To pa pomeni, da morajo te površine vedno čistiti, na deset dni kositi travo, saditi rože . . . Vsako leto posadijo tisoč tulipanov, narcis in krokusov, a je še vedno premalo. Parkovnega drevja in grmičevja je sicer dovolj, cvetečih rož pa je še vedno premalo, meni Marija. In zakaj? »Za hortikulturo je v vsakem obdobju primanjkovalo denarja. Zato ni problem v tem, da mi ne posadimo dovolj, ker za kaj takega sploh ni dovolj denarja,« je odkrita Marija Kofjač.
SONČNA URA IN NOV PARK
In kakšni so dolgoročni načrti? Tedensko, mesečno in letno urejanje kraja je sicer pomembno, vendar pa je potrebno razmišljati za nekaj let vnaprej. In Radenski vrtnarji že nekaj let razmišljajo o lokaciji za nov sončni park. Sedanji park je dozorel in bo v približno 20 letih zagotovo umrl.
»Sedanji park je star 100 let. To ni naravno rastišče smrek, sem so jih posadili, zato so že dosegle svoj življenjski maksimum. Novi park naj bi bil tam, kjer bo nov hotel. Verjetno pa tudi ta v bližini sedanjega zdraviliškega kompleksa, tako da načrtujemo, da bi uredili park od starega obrata do nasipa. Sem za to, da se posadijo takšne rastline, ki so v tem okolju doma. Prav tako lepa je lahko jelša, topol, lipa, cipresa ... Sedanji senčni park je delno francoski. Mi smo namreč načrtno puščali podrast. V nekaj letih bb bukev že tako velika, da bo to namesto smrekovega bukov gozd. Ja, pri nas je težko natančno reči, kakšen tip parka imamo, ker so v preteklosti prevečkrat nenačrtno zasajali te trajne rastline, ki imajo danes takšno vrednost, da jih ne moreš odstraniti. Zdaj je že marsikje preveč nasičeno, koncentrirano na enem mestu,« je še pripovedovala Marija.
Prihodnje leto bodo Radenci bogatejši še za eno cvetlično novost. Na zelenici pred,nekdanjim Radenskim domom bodo uredili sončno uro. To bo verjetno prva taka ura v Sloveniji. Oktobra letos so si jo ogledali na Madžarskem in se dogovorili, da bo zdravilišče financiralo zemeljska dela, ureditev cvetličnih nasadov, turistično društvo pa bo priskrbelo potrebni mehanizem.
Park v Radencih je srce zdravilišča, je ponos kraja. Skrbni roki Marije Kofjač in njenim delavkam in delavcem lahko zaupamo, da bodo skrbeli zanj — bodo začeli zanj skrbeti tudi mladoletniki, ki so do sedaj le uničevali klopi, koše za smeti in nasade?
Dandanes le redko srečaš človeka, ki bi ti kljub težavam, skrbnem in fizičnem delu odgovoril: »Veste, jaz živim s tem, tako da zame to sploh ni nobena obremenitev. Ni mi težko nobeno delo!«	Bernarda B. Peček
»Če r adventi veter piše, te drugo leto dosta sadit j jeste.«
Čas pred božičem imenuje cerkev advent, prihod (lat. adventus). To ime se je udomačilo tudi med ljudstvom. Gre nekako za čas duhovne in zunanje priprave na Božič. Poleg posta, spokornih vaj so ljudje bolj pogosto obiskovali jutranje maše, pa pripravljali jaslice in še kaj. To je tudi čas praznovanja godov adventnih svetnikov. V Porabju so se najbolj ohranile šege in verovanja v dneh, ko goduje-ta sv. Miklavž in sv. Lucija.
V dobršnem delu katoliške Srednje Evrope je sv. Miklavž (6. december) najbolj priljubljen zimski svetnik. Se posebno ga sprejemajo otroci, saj jih obdaruje, in sicer tako, da so za pridnost nagrajeni, za nemarnost pa prepusti kazen spremljevalcem, parkeljnom. V mnogih krajih poteka Miklavžev obisk, vendar pa obstajajo razlike v spremstvu. V Porabju miklavže-vanja ne poznajo, ampak se fantje, »mikloši«, oblečejo v raztrgane obleke, se našemijo, opašejo z dolgo verigo in hodijo od hiše do hiše, strašijo otroke, deklice pa našeškajo oziroma lovijo in jih vežejo z lanci. Spomin na Miklavža je tako le šega, da otroci zvečer nastavijo nogavico in jim »sveti Mikloš« vanjo spusti kak dar. .
In sveta Lucija? V Porabju hodijo na Lucijo fantički »kokodakat«. S seboj prinesejo slame ali drv. jih stresejo na tla, nanje pokleknejo in začno govoriti: »Kot-kodak. kotkodak, aj vaši kokauši teuko djajec znasejo. kak po pauti kamenje. Vaša iža aj teuko penes ma, keuko zvejzd geste na nejbi, vaše krave aj teuko mlejka dajo, keuko vode geste v Rabi, vaš sin aj tašega md. kak žrd, čer pa ta še veuke cecke, kak peč.« Če potem ne dobijo jajc, naredijo velik nered.
Obstaja še več drugih običajev, tako so recimo delali koledar iz čebule, dekleta pa so vedeževala v zvezi z možem.
Sveti post in sveta nauč
Teden ali dva pred »božičnimi« svetki hodijo po porabskih vaseh »betlehemški«, trije fantiči, stari od 10 do 12 let. Dva sta pastirja, eden pa angel, ki nosi »betlehem« (jaslice). Oba pastirja stopita v hišo, se priklonita in pozdravita ter pozvončkljata z zvončkom. Vprašata. ali »sloboudno je betlehe-meznivati.« Domači navadno dovolijo in potem vstopi še angel, nakar vsi trije zapojejo kolednico. Eden od pastirjev poprosi nato za dar »za Jezuščka.« Ko dar dobijo, kolednico ponovijo in se poslovijo z besedami: »Botig plate! Vasele svetke van želejmo! Valen bojde Jezoš Kristoš!«
In tako pride sveti post, ko se ljudje' dopoldne postijo. Do enajstih ali dvanajstih so na tešče, po-
tem pa jedo in pod mizo žgejo hrastovo listje ali »borojco«. Kajenje in kropljenje naj bi odgnalo »čele-rice« (čarovnice), ki da imajo ob »božičnih svetkih« veliko moč.
Ohranilo se je še nekaj drugih šeg. Po kosilu vzamejo starejši ljudje metlo in pometajo od hiše z besedami: »Vse lagvo stvari kraj od hiše, vse lagvo kraj od hiše.« V Sa-kalovcih ne sme na sveti post nihče iti bos v »štalo«, ker bi sicer imeli šepave krave.
In božično drevesce (krispan)? Svojčas so ga v Porabju obešali z vrhom navzdol, na strop sredi sobe. Okrasili so ga z rdečimi jabolki, pozlačenimi ali posrebrenimi orehi in lešniki, pa s sladkorčki, tudi z doma pečenim pecivom v obliki ptic, zvezd in podobnim. Drevo so krasili tudi z belimi in rdečimi papirnatimi trakovi. Do novega leta je ponavadi zmanjkalo vse, kar je bilo za jesti. Danes je
vseeno malo drugače, saj se večina okraskov kupi v trgovini.
Zvečer je družina zbrana v hiši, kjer diši po tlečih rožah in kadilu. Otroci se kar ne morejo nagledati jaslic. Druga za drugo se oglašajo božične pesmi. Tako hitro minejo ure do polnočnice. Na njej se — po ljudskem mnenju — lahko zve, kdo so čarovnice v vasi. V času povzdigovanja je treba stati pred cerkvijo in potem je mogoče videti.ka-ko čarovnice trikrat obkrožijo cerkev.
In tako pride božični dan, najsvetejši dan v letu, ko je vsa družina zbrana doma. Včasih je bilo tako. da so tudi fantje, ki so služili v Avstriji, in dekleta, ki so služila v Monoštru, prihajali domov. Tudi zdaj se ljudje vračajo k ognjišču, toda marsikateri stari običaj, ki smo ga tudi mi navedli, na žalost počasi izginja. Ne samo v Porabju, tudi v deželi ob Muri in drugod v Sloveniji.	Silva Eory
Butik
IN
NAS
• obleke
• kompleti
• perilo
Prežihova 7 a
MURSKA SOBOTA
(za starimi avtobusnimi garažami)
Tel.: (069) 23 652
Za praznične dni ženska
oblačila iz Italije!
• zenski plašči • modni dodatki
Odprto od 9. do 19., ob sobotah od 9. do 13. ure
OBIŠČITE
OGLEJTE NASO KAKO- <
VOSTNO PONUDBO!
9
NIČ VEČ NEGOTOVOSTI
ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV PONOVNO ZAGOTAVLJA GOSPODARSKO VARNOST IN UGODNO VARČEVANJE
MURPHVJE.V ZAKON
ČE OBSTAJA MOŽNOST, A LAHKO GRE
DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE: SMRT ZARADI NEZGODE.
INVALIDNOST (trajna)
100% INVALIDNOST DNEVNA ODŠKODNINA (za vsak dan do 200 dni)
»Le kakšno varčevanje!?« boste rekli. Res je. Visoka inflacija preteklih let je kljub našim prizadevanjem razvrednotila zavarovalne vsote.
Mnogi zavarovanci so bili zadovoljni z izplačilom zavarovalnine, mnogi nezadovoljni (odvisno pač, kdaj je bilo zavarovanje sklenjeno), nekateri so se zatekali k tujim zavarovalnicam, ki so zavarovanja sklepala neregularno.
Vse to nas je vodilo, da smo že v začetku leta 1990 ponudili zavarovancem: - ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z VALORIZACIJSKO KLAVZULO, - ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE, VEZANO NA IZBRANO TUJO VALUTO (ATS, DEM)
Po teh novih pogojih smo sklenili že čez 10.000 zavarovanj!
ZA LAŽJO ODLOČITEV VAM NAVAJAMO ZGLED NAJPOGOSTEJŠEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Z VALUTNO KLAVZULO z dodatnim nezgodnim zavarovanjem ene osebe, stare od 33 do 40 let, za dobo 10 let (valuta ATS).	zavarovalna	mesečna
vsota:	premija:
DOŽIVETJE ali SMRT	53.500,00	500,00
IN VARČEVANJE? Ob sedanjih obrestnih merah pričakujemo po 10 letih čez 30% obresti na osnovno zavarovalno vsoto za doživetje!
250.000,00
500.000,00
1.000.000,00
200,00
SKUPNA PREMIJA:
100,00
50,00
650,00
Sedaj pripravljamo še RENTNA ZAVAROVANJA in možnost preureditve že sklenjenih dinarskih v valutna zavarovanja.
SKLENITEV ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV d.d. JE POMEMBNA ODLOČITEV, S KATERO NE SMETE ODLAŠATI.
zavarovalnica triglav
Ker ZmiENK roTKenuK varnost
Stran 12
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
utrip življenja
Hiša v Sloveniji, »stale« pa čez mejo
Sonce je počasi tonilo za Razkriškim bregom, posajenim z vinsko trto, in tanka plast snežink se je občasno zaiskrila v zadnjih žarkih, ki so tu in tam prodrli skozi bližnji gozdiček. Kakšen mir in tišina! Ampak med temi vinogradi je seveda velikokrat precej živahno: tudi te dni, saj pri trti ali v vinski kleti skoraj nikoli ne zmanjka dela. Se lepše pa je iti gor kar tako, pogledat, kako je kaj, se srečati z drugimi vinogradniki, spiti kakšen kozarček, pomodrovat!, kakšna je letina, ali je treba vino že pretočiti ali ga še malo pustiti, tudi kaj prigrizniti in ... Če vreme do-nušča, decembra vinograd tudi kopajo ali frezajo.
Ampak to pot naše pohajkovanje tam okoli ni bilo povezano ne z enim ne z drugim. Namenjeni smo bili namreč k domačiji pod tem bregom, ki ima edinstveno lego. V naravi tega sicer ni videti, če pa vzamete v roke lokacijsko skico, lahko ugotovite, da skoraj po sredi dvorišča poteka republiška meja med Slovenijo in Hrvaško. V naravi je to označeno le z manjšim betonskim kamnom, ki je zakopan v zemljo. Tako imajo Cimermanovi hišo v Sloveniji, gospodarsko poslopje pa >čez mejo<, ki jo vsak dan neštetokrat prestopajo, ne da bi se tega sploh zavedali. Najbrž bo tako tudi če se bo Slo
venija s plebiscitom odločila za samostojnost. Težko je verjeti, da bi tam naenkrat nastala kaka meja. Tega ne verjamejo ne Ci-mermanovi ne lastniki vinogradov, ki so skoraj vsi doma v Prekmurju.
»Midva misliva, da bodo stale vzeli tudi zraven,« nam je smejoč se dejala gospodinja Angela, gospodar Mirko pa se je prav tako le nasmehnil, ko je nanesla beseda o tem.
»>Štale< so res na Hrvaškem, toda vse davke plačujemo Sloveniji,« je pristavil čez čas.
»No, ko smo gradili gospodarsko poslopje, oziroma še prej, ko smo kupovali parcelo, pa smo si
morali urejati papirje v Čakovcu,« se je spomnila Angela, ki je imela pri vsem tem več skrbi in dela, saj je bil mož tedaj na delu v Nemčiji. Nrugače najbrž še danes ne bi imela ne nove hiše ne hleva. Plača, ki jo je Mirko zaslužil kot delavec na železnici v Ljutomeru, je bila namreč komaj dovolj za vsakdanje potrebe.
Skupno življenje pa sta začela tako rekoč iz nič, oziroma z veliko ljubezni. 'Bilo je to pred 30 leti. Nekaj časa sta prebivala pri Mirkovih starših (na Banfiju), kjer se jima je rodila prva hčerka; potem sta se začasno preselila na Krpec k Angelinim staršem, kjer je prišla na svet druga hčerka; tretjič sta se preselila v Kamničarjevo hišo na’ Razkrižju in dobila tretjo hčerko; potem sta se spet selila na Banfi (Raz-križki breg), in sicer v zapuščeno Balažičevo domačijo, kjer sta ostala najemnika najdlje. Za plačilo sta morala pomagati pri delu v vinogradu to ju je tudi veselilo, saj sta se z gospodarji zelo dobro
razumela. Pravzaprav je bila tamkaj večinoma doma le Angela z otroki, Mirko pa je služila devize v Nemčiji. In ko sta se preselila v svojo hišo, spet na Razkrižje, se jima je rodil še četrti otrok — na veliko veselje obeh sin. Pravijo, da tako mora tudi biti, kadar se kdo preseli v novo hišo. To prinese zakoncema srečo.
Zdaj je Mirko spet zaposlen v Ljutomeru — kot elektrovarilec v Tehnostroju, za kar se je usposobil v Nemčiji. Z delom je zadovoljen, zaslužek pa se mu zdi preskromen. Toda glavno je, da je lahko s svojo družino, da se lahko veseli tudi petih vnukov. Imajo nekaj zemlje, tako da za silo shajajo. Celo traktor so kupili. Zdaj delajo predvsem zase in na svojem. Nekoč so bile to za Angelo in Mirka le sanje. A tudi tedaj se nista veliko pritoževala nad življenjem. Povsod, kjer sta bila, sta hišo zaznamovala s svojimi srci in ljubeznijo.
Jože Graj
BOŽIC IN SLOVENSKI VELEMOŽJE
Kaj menijo o božiču prvaki slovenske politike? Kako ga bodo praznovali oz. kako so ga praznovali doslej? To je le nekaj izhodišč za anketo med vodilnimi možmi slovenske politike. Ker so tudi politiki samo ljudje, so tudi njihovi odgovori različni, nekateri bolj, drugi manj politično obarvani, predvsem pa so govorili v svojem človeškem prepričanju.
Janez DRNOVŠEK (član predsedstva SFRJ): »Božič ima vsekakor svoje specifičnosti. Je lahko zelo lep praznik, še posebej, če je ustvarjeno pravo vzdušje, recimo takšno, kot smo ga ponavadi gledali pri nas le v filmih. Ce bo letos tako, bo zelo lepo. Tudi povezava božičnih praznikov z novim letom daje še eno novo praznično kakovost. Verjetno se bomo tudi mi pridružili večini zahodnih dežel,
kjer so ti prazniki daleč najpomembnejši v vsem letu. Upam, da jih bomo preživeli v podobnem vzdušju in s podobnimi občutki, kot počno to drugje.«
Milan KUČAN (predsednik predsedstva republike Slovenije): »Vedno sem se trudil, da bi se božič legaliziral, in sedaj je tako daleč, da je cilj dosežen. Vsakdo praznuje božič tako, kot želi in more. Menim, da je bila to naša civilizacijska dolžnost.«
NAS ŠE OBISKUJEJO KOLEDNIKI OZIROMA »PESMARI«?
SVETLA ZVEZDA JE VZŠLA
Mnogi dobri stari običaji izginjajo. Tako je tudi s koledništvom — odhodi pevcev ali godcev (tudi obojih skupaj) ob določenih dneh od hiše do hiše, kjer voščijo srečo in prejmejo dar. Niko Kurent, ki je v dveh knjigah Praznično leto Slovencev opisal tudi koledovanje, pravi, da so imeli obredni obhodi v starosvetnem redu važno vlogo; k hiši so prinašali blagoslov za letino, zdravje in srečo ljudem in živini. Zato so bili koledniki zmerom in povsod vredni plačila, daru, ki sta jim ga rade volje dala gospodinja, redkeje gospodar; največkrat jajca, klobaso, slanino. Zapisano je tudi, da naj bi božični koledniki nehali hoditi že pred zadnjo vojno, oziroma so se »pripojili« trikraljevskim.
V Prekmurju pa obhodnikom niso rekli koledniki, ampak »pesmari« (pevci). Oglašali so se na sveti večer (24. december), na sveti dan (božič) in po božiču do treh kraljev, ponekod celo do svečnice. Hodili so praviloma podnevi, včasih tudi zvečer in ponoči. Dostikrat so si spremljali pesmi z orglicami, klarinetom ali harmoniko. Daje bilo tako, nam je potrdila Marija Tuksar iz Turnišča, članica tamkajšnje skupine »starih« pevk. »Pesmari« so hodili na obhode od hiše do hiše pred božičem, v glavnem podnevi. Ena od pesmi, ki sojo prepevali (tudi Marija nam jo je zapela!):
»Jezer in jezerkrat srečna bojdi, oj blažena noč, bodi mi diijša vesela, dobili smo z nebe pomoč, Jezuš Zveličar nam se rodi, v štali na slami v jaslaj leži, k njegovomi rojstvi pa angel z neba na zemljo leti ... Kda je v polnoči vse v meri, noč ma tou svojo oblast, te se nad vsejmi pastiri čuje popejvati, glas Angelov mnogo bil je to, ki so čast peli Bougi v nebou, mer pa ljudem vsem na zemlji, ki majo dobro vo-lou.«
To in drugo božično kolednico so hodili po Turnišču (in drugod) prepevat ne le domači fantje in moški, ampak tudi iz drugih krajev, zlasti iz Bistrice, Preden pa nadaljujemo, naj še zapišemo, da so v decembru prišli na svoj račun tudi »polažiči«, ki so na dan sv. Barbare voščili: Bog vam daj telko korčičov pšenice, kot na glavi vlaščičov ... Za novo leto so želeli: Bog vam daj srečno novo leto, zdravje in veselje, dušnoga zveličanja pa največ ... Na janezovo (27. december) pa so »polažiči« jemali »na piko« dekleta in fante. Če je bilo pri hiši dekle, so veleli: K moži, k moži!, če je bil pri hiši stari dečko, pa so zapovedovali: K ženi, k ženi!
Veliko starih pesmi pa zna na pamet ali pa jih ima zapisane tudi Helena Žižek iz Ižakovec. Podobno kot Marija Tuksar iz Turnišča tudi ona prepeva v zboru, ki neguje stare pesmi. Se več: ženske se še zdaj včasih podajo na obhode, vendar ne več v predbožičnem času, ampak pozneje — za tri kralje. Drugače je bilo pred zadnjo vojno in še nekaj časa po njej, ko so tudi v beltinski fari (Ižakovci spadajo tja) hodili »pesmaric naokrog že pred božičem. Med drugim so peli:
»Čujte zvoljeni kristjani vij, ki ste v nočnem spanju, hitro zbudite se, nekaj novega se nam godi v malom mesti betlehemskom, v malom mesti betlehemskom, tam si dva lepo prosita za stan. Pa poglejmo, kak srmakom se godi, da v cejlom mesti stana ne dobij. V mesti samo tisti stan dobi, šteri dosta penez tala med lidij, Sveti Jožef in Marija pa sta pobožna in siromašna bla, pa denok mela sta krese Boga. Komaj minilo je polnoči, že se žalost na veselje spremeni; dol z nebes ze grejo angeli in prelepo so prepevali. Pastirci, ki na pasi so bilij, veseli glas z nebes so zročali; hitro v štalco pritekli so, najsh so božje dete J To nesem je Helena Žižek prepevala že kot otrok. Zdaj je updko-jenka, kar pomeni, da je pesem, ki ji lahko rečemo oznamlo božičnega dogodka, stara nekaj desetletij. Sicer pa, če se znova vrnemo k avtorju Prazničnega leta Slovencev, potem moramo povzeti, da so vsi predbožični koledniki (po prekmursko »pesmari«) v svojih pesmih oznanjali velik dogodek: rojstvo Jezusa Kristusa. Taka je tudi vsebina menda naistareiše kolednice:	,
J Ta svetla zvezda, ta je vzešla za ono stran črne gore, ona nam sveti široko, široko ino visoko. V zvezdi stoji dete mlado, v rokah drži en križ zlati, v križu so zlatni puštobi, da je to Dete prav. Bog .
Pisec pravi da je ta kolednica iz Zahodne Slovenije, vendar nas to preseneča, saj je v njej kar precej prekmurščine ...
Za konec pa še nekaj kitic »ljudske« Prišla je lepa sveta noč:
»Prišla je lepa sveta noč, ki dala nam je vsem pomoč, v skrivnost je potopljena, kot zarja razsvetljena. Nad hlevcem revnim peli so duhovi pesem miljeno, Bogu bod’ slava večna, raduj se, zemlja srečna. O lepa noč, ti rajski cvet, prinesla srečo si na svet, še vedno k nam dohajaš, s sladkostjo nas napajaš ...
Res, noč pred božičem je menda za vsakogar skrivnostna, sam božič pa praznik, pa naj ga imenujemo verski ali družinski. Škoda je le, da nas ta dan ne bodo obiskali ne koledniki ne »pesmari«. Morda pa je tako tudi prav, vsaj na ta dan naj bi bila družina skupaj, ne da bi idilo (ki jo je treba žal ponekod še ustvariti) kdo motil.
Štefan Sobočan
I
Lojze PETERLE (predsednik Izvršnega sveta Republike Slovenije): »Vsekakor mi je božič zelo pomemben praznik. Če sem odkrit, sem ga raje praznoval prej, ko je bilo to malo težje, kot sedaj, ko je postal že splošen praznik. Praznoval ga bom v družinskem krogu, saj je to predvsem družinski praznik.«
Janez JANŠA (obrambni minister republike Slovenije): »Do božiča imam vedno neki drugačen odnos kot mrsikdo drug. Izhajam namreč iz verne kmečke družine, kjer je bil to vedno večji praznik od novega leta, tako da mi je to ostalo tudi sedaj. Oba praznika jemljem v neki povezavi, in če ne bi bilo enega, bi v tem času gotovo nekaj manjkalo.«
3 ^7^
Dimitrij RUPEL (minister za zunanje zadeve republike Slovenije): »Za božič jemo doma potice. Tudi obdarujemo se. Ta praznik imam za družinski praznik oz. kot neki kulturno-praznični dogodek in mu ne pripisujem verske vsebine. Ta praznik je v evropski tradiciji. Moji starši so ga praznovali in ne vidim razloga, zakaj bi se to prekinilo. Sicer pa — mislim, da je skrajni čas, da se ta za-
deva, ki se je tajno izvajala, začne praznovati javno. Leta, ko so ljudje nosili tiste smrečice skrivoma, so hvala bogu mimo.«
m
KEKEC
Stane STANIČ (minister za informiranje republike Slovenije): »V moji družini smo božič vedno praznovali. 30 let smo živeli v Beogradu in za božič je bila vedno postavljena jelka in moram dodati, da na veliko zgražanje mojih sosedov.«
OTROŠKA TRGOVINA
VSE ZA NAŠE MALČKE IN OTROKE DO 14. LETA STAROSTI
• velika izbira oblačil za hladnejše dni
• največja izbira igrač iz uvoza
POPELJITE SVOJE MALČKE NA SEJEM ŽELJA, SAJ SE BLIŽA BOŽIČ IN NOVO LETO!
Prijazno boste postreženi! Ugodne konkurenčne cene!
OB NAKUPU NAD 1.000 din — 10 °/o POPUSTA!
Otroška trgovina KEKEC je odprta za vse naše malčke od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete pa tehko tudi po telefonu 31 031. Lendavska 19/a, Murska Sobota.
Igor BAVČAR (minister za notranje zadeve Republike Slovenije): »Do božiča imam spoštljiv in kulturen odnos, čeprav ga v preteklih letih nisem praznoval kot ga sedaj, v krogu ženine družine. Menim pa, da je to del tistih civilizacijskih in zgodovinskih vrednot slovenske družbe, ki jih je potrebno ohraniti in razvijati naprej.«
Miran POTRČ (vodja poslanskega kluba SDP): »Zame je bil božič vedno predvsem družinski praznik in na ta način sem ga kot otrok tudi praznoval. Moji starši so krščansko vzgojeni in mlad sem bil tako vzgojen tudi jaz. Zadnja leta se sicer nismo več dobivali, kar je bila običajno navada. Zame je novo leto bolj praznik sprostitve v širši družbi, božič pa v družinskem krogu, s pogovo-rom, spomini in lahko je obarvan versko, lahko pa tudi ne. Do božiča nikoli nisem imel negativnega odnosa in tudi danes ga nimam. Vedno pa sem ga doživljal kot družinski praznik.«
Dušan Loparnik
Kemična čistilnica
EME ŠIFTAR
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELi
PETERNELI HELIODOR
STEYR servis, rezervni deli LAAFELD 52. tel. 03476/2418
A - 8490 BAD RADKERSBURG
69000 MURSKA SOBOTA
Aškerčeva 5, pri centru poklicnih šol,
ŽEL! CENJENIM STRANKAM	m^v^LE
PRAZNIKE IN SREČNO, USPEHOV POLNO NOVO LE-
TO 1991.
Tudi vnaprej se priporočamo s svojimi storitvami.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI GOSTILNA DANI VEŠČICA IN SE PRIPOROČA TUDI V PRIHODNJE.

POSEBNA
PONUDBA:
• ugoden nakup na posojilo
• v zalogi vseh vrst pohištvo in gradbeni material
VESTNIK. 20. DECEMBER 1990
Stran 13
ne zgodi se vsak dan
Želimo vam blagoslo-
praz-novo
Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50,
tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136
Telefaks: (069) 21 136
Za prvo osemletko — proti kanalu
Kidričeva 33 a, MURSKA SOBOTA
vljene božične nike in srečno leto 1991!
Avtomobilske gume
svetovni problem
Najmanj 80 milijonov starih avtomobilskih pnevmatik se vsako leto pojavi na smetiščih in drugih odlagališčih samo v Zvezni republiki Nemčiji, kar povzroča vedno večje probleme. Stare gume je težko uporabiti za kaj pametnega. Zažiganje povzroča ogromno dima in hudo ogroža okolje.
Vendar je mogoče tretjino starih gum regenerirati. Po krivici veljajo obnovljene gume za nekaj manjvrednega ali celo nevarnega. Dobro izdelane »ekološke« gume prihranijo denar, ščitijo okolje in so popolnoma varne. Za regeneracijo gume je treba samo S. 5 litra nafte, medtem ko zahteva izdelava nove pnevmatike 35 litrov.
Obnovljene gume so prišle na slab glas zaradi množice podjetij, ki jih obnavljajo nekakovostno in nemarno. V takem primeru lahko pri večji hitrosti odstopi vrhnja plast pnevmatike, kar ima lahko usodne posledice.
V Zvezni republiki Nemčiji imajo kakovostno regenerirane gume poseben vtisnjen znak z angelom v sredini in napisom: Obnovljena guma — za zaščito okolja.
Najvažnejša je vhodna kontrola starih pnevmatik. Vsako skrbno pregledajo. Nikakor ne smejo biti starejše kot šest let. ne smejo biti »ranjene« in še nekaj je pogojev, ki veljajo za obnovljene gume. Že izdelane vse s posebnimi aparati
prekontrolirajo in tudi pri tem izpade še kaka pnevmatika, ki je bila videti sprva primerna za obnovitev. Za obnovljene pnevmatike dajejo dveletno garancijo in zagotavljajo, da se dajo skorajda primerjati z novimi, so pa za tretjino cenejše.
Sicer pa regenerirajo tudi gume letalskih koles — celo do sedemkrat — in tam gre za večje obremenitve in zahteve kot pri avtomobilskih pnevmatikah. Vendar strokovnjaki opozarjajo: Obnovljene gume niso za avtomobiliste, ki imajo močne stroje in radi divjajo. Pri 190 kilometrih na uro si ne morem predstavljati vožnje z obnovljenimi gumami.
JOSEPHINI
NIH SEDEM
NAJST
BANAN
BIM
DESET »NAJNEVARNEJŠIH«
* Novi BIM v Kidričevi 33 a —
naj-
plačati 500 milijonov
Jaser Arafat se sicer prijazno drži in tudi rad, vendar ga imajo
BIM v Ciril-Metodovi 50 in novi v Kidričevi 33 a presenečata!
pravljen dolarjev.
Tretji, navadno smeje se
• BIM v Ciril-Metodovi 50 — elegantni, modni in slavnostni modeli tudi za močnejše postave — do št. 54.
• V Bimu za vsakogar kaj primernega po ugodni ceni.
lepši modeli iz Pariza za praznične in slavnostne trenutke.
• BIM ima veliko izbiro usnjenih in krznenih izdelkov.
• Vsa popravila oblačil v Bimu takoj in brezplačno.
• BIM še vedno omogoča ugodno obročno odplačilo.
NA SVETU
svetu. V svojih skrivnih tovarnah izdeluje smrtonosne živčne pline. Za atomsko bombo je pri-
KARAVANE IZUMIRAJO
OB TAKOJŠNJEM PLAČILU 20-ODSTOTNI POPUST

Z ZMAGOVALNIH STOPNIC V PARIZ, IZ PARIZA NA DOMAČI SNEG
Takšna je bila pot ljutomerskih gimnazijcev, četrtošolcev, Marjane Štrtak, Marjana Škafarja in Anite Varga, začela pa se je že spomladi na republiškem tekmovanju OZN. Kot najboljša ekipa so si prislužili osemdnevno potovanje v Pariz, od koder so prišli konec minulega meseca. Doma pa so jih med drugimi pozdravile tudi snežinke.
SFINGA RAZPADA
Nema in skrivnostna zre sfinga ob Keopsovi piramidi že 4600 let v puščavo. Preživela je vojne pohode Aleksandra Velikega,' križarske vojne, Napoleonov pohod v Egipt in še marsikaj. Zdaj se dogajajo z njo čudne reči. Pred dvema letoma je padel z nje 300 kg težak kameniti blok, pred dvema mesecema spet eden, težak 30 kg, pred nekaj dnevi pa je bila spet ob kos svojega kamnitega telesa. Ezoteriki vidijo v tem razpadanju napoved svetovne katastrofe: sfinga velja v okultni literaturi za znanilko smrti. Pravijo, da bo na svetu kaos, če bo sfinga razpadla. V Egiptu so že
začeli zbirati sredstva za njeno obnovo.
Nemška revija Bunte je sestavila seznam desetih gospodarjev nad smrtjo, ki lahko sprožijo tretjo svetovno vojno. Nekateri od njih imajo kemično orožje, smrtonosne viruse, atomske bombe. Pripravljeni so uničevati: za svojo vero, svoje ideje, za maščevanje. Prst držijo na petelinu. Le združeni svet jih lahko ustavi.
Na prvem mestu je iraški predsednik Sadam Husein, ki je na bojna polja pognal že milijone ljudi. Njegovi ljudje mučijo in morijo. Njegovi bojni strupi pretijo Evropi. Pripravlja atomsko bombo. Prignal je svet na rob katastrofalne vojne.
Drugi je Moamer el Gadafi. Njegovi teroristi morijo po vsem
Nemci za posrednika smrti. Njegovi komandosi morijo v Izraelu. Brezobzirno izvaja ukaze Huseina in Gadafija, čeprav bi lahko zaradi tega prišlo do svetovne vojne.
Na četrtem mestu je človek, katerega obraza pravzaprav nihče točno ne pozna: Abu Nidal. Njegovi teroristi so pred leti poslali v zrak ameriško ambasado v Beirutu z 280 ljudmi. Gadafiju naj bi preskrbel atomsko bombo.
Še šest »nevarnih« preostane. Peti je Homeinijev naslednik Rafsandžani, ki sovraži Zahod in krščanstvo, šesti je sirski predsednik Asad, katerega vojaki so ubili v Libanonu na tisoče ljudi. Sedmi je Sampan iz Kambodže, ki je s svojimi rdečimi Khmeri spravil s sveta tri milijone ljudi, na osmem mestu je kitajski voditelj Li Peng, vladar nad 1,2 milijarde ljudi. Ima rakete in atomsko bombo. Deveti in deseti, namreč indijski predsednik Sing in pakistanski predsednik Gulam Išak Kan. za evropske pojme sicer nista tako nevarna, a njun spor zaradi Kašmirja lahko ogrozi svetovni mir. Prvi že ima atomsko bombo, drugi jo bo imel vsak čas.
Pravo vojno stanje, ki je zajelo saharsko puščavo v Nigru in Maliju zaradi vstaje Tuaregov, je popolnoma ohromilo potovanja tradicionalnih puščavskih karavan. V teh državah so namreč še pred leti slovele karavane, ki so po neusmiljeni vročini Sahare tovorile najrazličnejšo blago. Zdaj so ostale samo še karavane soli, tako imenovane »tarlamt». Dolga vrsta, ki jo sestavlja tudi do 12 tisoč dromedarjev in tisoč noma-
dov, prenaša običajno tri tisoč ton soli ali petsto ton dateljnov ter seveda vso potrebno vodo in hrano za dolgo pot. Karavana se premika le s »hitrostjo« štirih kilometrov na uro, zato traja okoli osemsto kilometrov dolga pot od oaze Bilma do Agadeša približno mesec dni.
Sol pridobivajo na dva načina. Na nekaterih mestih Sahare jo je najti v kamniti obliki, drugje pa jo
pridobivajo iz solin, ki so podobne našim. Prodaja saharske soli, ki sega že v srednji vek, je za nomade pomemben vir dohodkov. Prihod karavane v saharska naselja je pravi praznik. Vsi prebivalci se običajno zberejo ob glavni poti in navdušeno pozdravljajo mimoidoče dromedarje in njihove vodnike. Tega zdaj že več mesecev ni, sploh pa bodo karavane v bližnji prihodnosti zamenjali tovornjaki.
RDEČI FERRARI
Po triletnem čakanju na rdeč športni ferrari je njegov premožni lastnik, ljubitelj razkošnih avtomobilov, užival v njem le teden dni. Ukradli so mu ga izpred nosu, in to na parkirišču. Nesojeni lastnik je zanj odštel 250.000 dolarjev, zdaj pa ponuja 12.000 dolarjev samo za informacijo, ki bi ga pripeljala na sled za tatovi.
Fotografija je zgodovinska. Na njej je tedaj še povsem neznano dekle iz ameriškega Sa-int Louisa, ki je prišlo iskat srečo v Pariz. V gledališču Champs-Elysees jo je direktor Andre Daven sicer vzel v službo, a v svoji prvi odrski predstavitvi je smela biti oblečena le v sedemnajst banan. Dekle se je srdito upiralo in razmišljalo tudi o tem, da se vrne domov v ZDA. Potem je popustilo in sredi oktobra 1925 je bila končno premiera. Tedaj se je rodila Josephine Baker ...
'avtobusni promet Murska Sobota p o.
• na smučanje, sejme, nakup v tujino, dopuste, silvestrovanje, ali kamorkoli po izredno ugodnih cenah. Primerno tudi za športnike in manjše skupine.
• Informacije po telefonu: (069) 73-091, DINO TURIST, RADENCI, d.o.o., Kapelska 5, 69252 RADENCI.
Enajstletnik
na matemati
cm univerzi
univerze.
Ganesh Sittapalam
v
Neki enajstletnik, čigar starši so prišli iz Šri Lanke, je postal najmlajši študent neke britanske
KAKOVOSTNO IN HITRO!
Udobni in varni prevozi s kom-bibusom mercedes MB 100 D. po vseh cestah Evrope!
VARNOST, NATANČNOST, UDOBNOST
25 % POPUST
za mesečne delavske vozovnice
NEOMEJENO ŠTEVILO VOŽENJ
na dan in v mesecu
POTOVANJE V TRST, NA DUNAJ, V BUDIMPEŠTO
z žrebom na vsakih 100 kupcev
obiskuje šolo v londonskem predmestju Wimbledon. S svojimi vrstniki posluša pouk iz vseh predmetov, ker pa je zelo nadarjen za matematiko, so ga sprejeli na univerzo Sarrey v Guildfordu.
Mladi Ganesh dosega v enem tednu rezultate, za katere potrebujejo skoraj enkrat starejši študentje leto dni, rešuje celo najtežje naloge. Tudi njegova roditelja sta matematika.
Pričakujemo vas na avtobusnih postajah
v
v
v
M. Soboti, tel. št. 21 515
Lendavi, tel. št 75 002
Ljutomeru, tel. št. 82 578
G. Radgoni, tel. št. 74 098
Stran 14
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
za vsakogar nekaj
SKRIV NOSTI
VAŠIH DLANI
Vsakemu od nas je usoda namenila prav določeno prihodnost. Odgovor na to vprašanje ni preprost, pa tudi nemogoč ni.
Pri razumevanju prihodnjih dogodkov si nekateri pomagamo z intuicijo. Ta nerazložljiv notranji občutek predvidevanja prijetnih in neprijetnih dogodkov je lahko naš veliki prijatelj. Na žalost se ga večina ne zaveda in ga tudi sebi v prid ne uporablja.
Torej nam ostanejo le še naše roke in naše dlani. Vzamite si čas in si jih dodobra oglejte. O čem nam govorijo: o našem značaju, o boleznih, o vzponih in padcih, o nagnjenjih, o ljubezni, zakonu in otrocih, karieri, pa tudi o smrti.
Pri opazovanju bodite pozorni na obliko rok, zlasti prstov in palca, nohtov. Ko boste obrnili dlani, boste imeli nekateri več, drugi manj črt. Brez skrbi. To, da ste živi, pove, da imate tudi vse glavne in najvažnejše črte. Hiromantija in njena pomočnica hirognomija vam lahko odgovorita na številna druga vprašanja.
Odpiramo novo rubriko Skrivnosti vaših dlani. Njen namen je tudi pomagati človeku na poti k samemu sebi. Pri tem je spoznavanje lastne usode in poenotenje z njo najpomembnejša izhodiščna točka v življenju vsakega človeka.
V naslednji številki bomo spregovorili o vrstah rok. Kakšen tip ste, fdozofski, umetniški, tehnični ali duhovni?
VEZENE VOŠČILNICE
srečno novo
leto 1991!
VENUS vam nudi
Kaj je bolj osebnega in bolj od srca prihajajoče, kot voščilnica, ki jo izvezemo z drobnimi vbodi? Izberemo belo tkanino in božični motiv. Tkanino izvezemo s križnim vbodom. Lepo odrezan kos trdega papirja ali kupljeno prazno voščilnico izdelamo tako: na sprednjo stran dvojno preganjenega papirja narišemo oval in ga izrežemo z nožem. V oval prilepimo vezeni motiv. Okrog ovala narišemo ozko srebrno ali zlato črto.
STU
M Cipot. M
Tal. 21 m, blizu intamata
MATIS


Studio
veseli božic in
• nega telesa in obraza • masaža celega telesa • solarij 9 sauna 9 limfna drenaža 9 odprava gub z myoliffom 9 manikura 9 umetni nohti 9 pedikura z masažo 9 vstavljanje uhanov 9 aromatična terapija 9 frizerski studio 9 akupunktura 9 zdravnik dermatolog
Koledar sladkih pričakovanj
Pričakovanje božiča je za otroke najlepši čas leta. Otroci štejejo dneve, štetje pa jim lahko olaj-
Zakaj adventni venec?
V predbožičnem času okrasimo stanovanje z adventnim vencem. Venec obesimo na vrata, na okno, ga položimo na mizo ali komodo, ponekod ga obesijo tudi na lestenec pod stropom. Venec simbolizira pri vseh ljudstvih sveta brezkončnost časa. Adventni venec ponazarja večnost, popolnost, boga. V adventnem vencu so po starem običaju štiri sveče, venci pa so karseda različni. Adventne vence lahko naredimo kar doma iz jagodičevja, bršljana ali iz storžev.
samo, če izdelamo adventni koledar. Vsak dan smejo otroci odpreti tisto okence ali razvezati tisto vrečko, ki je označena z datumom. Odkrije se sličica, pesmica, drobna sladkarija. Koledar na sliki je ljubek in preprost.
Vzamemo tri dolge trakove, nanje pa prišijemo v enakomernih razmikih pisane vrečke, sešite iz ostankov blaga. Pomembno je, da so dovolj pisane in različne. V vsako vrečko damo darilce, na vsako nalepimo iz papirja izrezan datum dneva, ko smejo otroci odvezati vrečko.
Trakove z vrečkami obesimo na omaro ali na podboj na omari.
Otročička ne smemo stresati!
Ameriški otroški zdravniki se srečujejo z novo vrsto obolenja, ki ji pravijo sindrom stresanja. Kadar odrasli v jezi strese majhnega otroka, ki mu gre na živce s svojim jokom, lahko pride do nevarnih motenj. Stresanje utegne povzročiti poškodbe možganov, krvavitve, očesne okvare in nepravilnosti na hrbtenici. Naleteli so že na smrtne primere. Očitno se številni starši sploh ne zavedajo, kako drago lahko plačajo trenutek togote, ki je ne morejo premagati. Nekateri zdravniki pripovedujejo o starših, ki se izgovarjajo, da so otroka stresli, ker ga niso marali udariti.
Nevsakdanji svečniki
SVEČE ZA LEP VEČER
Dekorativne barvaste sveče lahko naredimo sami. Prižgemo jih, ko se spusti mrak, da je v stanovanju prijetno in domače. Sveče delamo iz ostankov že porabljenih sveč ali iz parafina, ki ga kupimo v trgovini z barvami in laki. Za zalivanje vzamemo posode in steklenice zanimivih oblik. V posodo pritrdimo najprej stenj. Nato raztopimo parafin in ga po želji obarvamo. Kako? V raztopljeno snov vržemo košček voščene barvice in premešamo. Sveče so lahko enobarvne ali pisane. Če nagibamo posodo, se plasti barvastega parafina nalagajo neenakomerno. Če zlijemo novo barvo na še ne popolnoma strjeno spodnjo plast, se barvi komaj opazno zlijeta in prehod ni oster. Vlivanje sveč je sicer zabavno, a tudi nevarno. Ko je sveča narejena in ohlajena, razbijemo steklo ali posodo.
RIBE BREZ VONJA
Imate radi ribe, sovražite pa nadležni vonj, ki se štiri po stanovanju, kadar pečemo ali cvremo to okusno jed? Proti neprijetnemu vonju po ribjih jedeh po-
maga tale recept: ribo povaljamo najprej v stepenenj beljaku in nato v moki. Pečemo ali cvremo na vroči maščobi — vonja ne zaznamo.
— ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE-
RADIO MURSKA SOBOTA
lestvic3
5 NAJ
Kuhajte z nami
Božični sadni kruh
rMS'
Glasbena
I Tonight — The New Kids on the Block
2.	Ne odhajaj še - Magnet & Simona We>ss
3.	Dolce far niente - Zoran Predin & Los Malacanas
4.	The Jocker — Steve Miller Band
5.	Šum na srcu —. Andrej Šifrer
som: za 5 naj.
Oddaja 21232 je na sporedu RMS (UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz) ob petkih, od 18.00 do 19.00.
Priprava tega kruha je nekoliko posodobljena, a v bistvu še vedno temelji na starih receptih naših babic.
Za približno kilogramski hlebec sadnega kruha potrebujemo suho sadje in krušno testo, in sicer: 20 dag sliv, 20 dag hrušk, 20 dag jabolčnih krhljev, 15 dag fig, 10 dag grobo sesekljanih orehov, 10 dag rozin, 15 dag sladkorja, kozarček ruma ali žganja.
Dobro oprane suhe slive, hruške in jabolčne krhlje damo v skledo in zalijemo z vodo, ki smo ji dodali kozarček ruma ali žganja (rum je bolj aromatičen). Tekočina naj sadje ne pokriva, zato ga večkrat premešamo. Pokrito pustimo čez noč. Pred uporabo slivam odstranimo peške in vse sadje drobno narežemo. ,Če je preveč osušeno in ga namakanje ne zmehča, ga prevremo, nikakor pa se ne sme mehko skuhati, primešamo še narezane fige, grobo sesekljane orehe in oprane rozine. Potresemo z noževo konico cimeta in mletih klinčkov.
Od vzhajanega krušnega testa odvzamemo 50 dag testa in vanj vgnetemo pripravljeno sadje. Po okusu sladkamo. Kruh bo okusnejši, če skupaj s sadjem vmesimo 4 do 5 žlic vode, v kateri se je sadje namakalo. Oblikujemo hlebec ali štruco, ki naj vzhaja na prtiču v okrogli ali podolgovati posodi. Vzhajanega previdno zvrnemo v pomazan in pomokan model ter spečemo. Kruh naj se pokrit ohladi v modelu, šele potem ga zvrnemo. Režemo popoloma ohlajenega.
dTEKSTIL EKOK
M. GORZA 62311 HOČE, Stara cesta 42 Telefon: (062) 611 062
— velika izbira uvoženih čipk za zavese
— izdelava po naročilu
— konkurenčne cene in ugodni plačilni pogoji
Pričakujemo vaš obisk in prepričali se boste o kakovosti naših izdelkov
ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE-
SESTAVIL MARKO NAPAST	CIRKUM-POLARNA ZVEZDA	MEHIŠKI REVOLUCIONAR ZAPATA	RISAR ZEMLJE- VIDOV	IME DVEH PRITOKOV RENA	KRAJ V T1M0ŠKI KRAJINI	SINONIM ZA MUZE	GLAVNO MESTO JORDANIJE
NIHAJOČE KOLESCE V URI							
SPOJINA ŽIVEGA SREBRA S KOVINO							
VRSTA SPRIČEVALA							
NORDIJSKO MOŠKO IME				POLT JAPONSKA LUKA NA KIUŠU			
ANGLEŠKA FILMSKA IGRALKA (JANE)							VINORODNA RASTLINA
PREDLOG			FRANCOSKI PISATELJ ŠPANSKI SPOLNIK				
JEZERO NA JUGU KARELSKE ASSR						ČRNA POLJSKA PTICA	
OKENSKA NAVOJNICA					VENO TAUFER RIM. BOG LJUBEZNI		
AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE		TAJSKA REKA, PRITOK MENAMA	ROPOTIJA, NAVLAKA KARAMBOL, TRČENJE				
NAZORJEVA PESNIŠKA ZBIRKA							ALFRED NOBEL
MESTO V JUGOZAHODNI ŠPANIJI							
KOPALIŠČE PRI KOPRU							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: gondola avia-tik, Ristori, Desa, ib, Eda, ska, Ronet, O, ring, bok, kor, Edom RI re-lativ, koprena, Anastas.
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
Stran 15
križemkražem po naših šolah
V nesreči spoznaš prijatelja
Vsak človek ima veliko prijateljev, a malo pravih. Ko zabredeš v težave, v stisko, ti vsi obrnejo hrbet, le pravi prijatelj ti pomaga.
Sedaj že približno dva meseca slišimo o posledicah naravne nesreče, poplave. Voda je poplavila vasi in uničila njihovo imetje. Ljudje so ostali brez hrane, obleke in nekateri morajo spati celo pod tujo streho.
Ljudem brez strehe nad glavo smo se odločili pomagati tudi mi na šoli v Bakovcih. Organizirali smo posebno akcijo. Nosili smo oblačila, ki so še uporabna. Zbrali smo tudi denar.
Upamo, da si bodo oškodovani ljudje tudi z našo pomočjo lahko kaj pomagali, kajti čeprav nismo zbrali veliko, smo jim vseeno skušali biti prijatelji v stiski.	Janja Panker, 8. b,
5^	OŠ Bakovci
Pred kratkim je Slovenijo prizadela velika naravna nesreča, kakršne mlajša generacija Slovencv ne pomni že vrsto let nazaj. Poplava je prizadela velik del Slovenije, najbolj pa Savinjsko dolino. Naredila je ogromno škodo, tako človeku kot tudi naravi. Vemo, daje veliko tudi naših sovrstnikov ostalo brez strehe nad glavo. Voda in plazovi so uničili še ceste, mostove, polja, gozdove, tovarne, telefonijo, električno napeljavo in še bi lahko naštevali.
Nekateri ljudje so praktično ostali brez kakršnekoli povezave z ostalim svetom, tako da so se do njih lahko prebile le posebne enote. Zato se je veliko strank, cerkev, Rdeči križ in druge dobrodelne organizacije doma in iz tujine odločilo, da bodo zbirali denar, obleko, hrano in vse, kar je potrebno za prizadeta območja; pa tudi delavci so se odločili, da bodo prispevali dvodnevni zaslužek.
Tako se je tudi naše vodstvo šole odločilo, da bomo prostovoljno zbirali denar za poplavljence. Razveselilo me je, ko sem po šolskem radiu slišal obvestilo, naj po oddelčnih skupnostih zbiramo denar, saj sem prišel do možnosti, da bom tudi sam lahko prispeval majhen delček za te prizadete ljudi. Med sabo smo se dogovorili, kdo bo zbiral denar in pridno smo prinašali denar, vendar so se pa našli nekateri, ki niso hoteli dati. Izgovarjali so se na različne načine. Nekateri so govorili, da za njih nihče ne zbira, kadar nimajo denarja, drugi spet, da ne ve, če bo to prišlo v prave roke. Na to pa ne pomislijo, ko večkrat zapravljajo denar brez pravega namena, za sladkarije, igranje na fliperjih, ... Odpovedali bi se samo dvema čokoladoma in bi že lahko prispevali svoj delež za prizadete. V bistvu pa smo lahko samo srečni, ker še lahko spimo v toplih domovih, se lepo oblačimo in imamo vse potrebno.
Zato naj bi vsak po svojih zmožnostih pomagal s svojim prispevkom, kajti s tem ko pomagaš drugim v stiski, notranje obogatiš tudi sebe. Tudi lep slovenski pregovor pravi: »Pravega prijatelja spoznaš v nesreči!« Tako tudi ljudje, ki so v tako hudi stiski, lažje premagajo skoraj nepremagljive težave, ko spoznajo nesebično pomoč domačega človeka in pomoč ljudi zunaj naših meja. Bojan KAVAŠ, 7. b,
OŠ 17. oktober, Beltinci
PRESENEČENJE
V četrtek smo imeli proslavo. Bili smo sprejeti v šolsko skupnost. Ena učenka je pripovedovala pravljico. Pevski zbor je zapel pesmi. Čestitala mi je Natalija. Podarila mi je knjigo. Bilo je lepo.
Vikica Dijak, 1. r., OŠ Križevci pri Ljutomeru
smo kino
Alkohol
zlo družine
Dolgotrajna želja dobrovni-ških vaščanov se je uresničila.
Dobili smo kinodvorano. Najboij smo si jo želeli mladi. Kot smo izvedeli, da se v kulturnem domu odpirajo vrata kina, smo vsi bili zelo veseli. Najbolj pa smo se razveselili, ko smo na zidovih opazili plakate o otvoritvi. Vsi smo nestrpno pričakovali ta dan. Napočil je napovedani čas. Zvečer smo odkorakali proti novim vratom kino dvorane. Nestrpno smo čakali in gledali na platno, kdaj se bo pojavila prva resnična slika, na katero smo že toliko let čakali.
Sedaj predvajajo filme tedensko dvakrat. Večina gledalcev je mladina.
Tudi jaz sem že večkrat prestopila prag kino dvorane. Kot vsi mladi sem tudi jaz zelo vesela, da lahko hodim v kino.
Monika Kovač, 8. r.
OŠ Dobrovnik
Alkohol povzroča prepir v družini. Poznam nekoga, ki uživa alkohol in ko pride domov, nagaja ženi, otrokom in stari mamici. Z družino se prepira in potem pride do pretepa. Zato rajši ne pij, ker škoduje tebi in tvoji družini.
Na to moraš misliti. Alkohola ne bom pil, ker škoduje zdravju. Zato pij rajši sok in brezalkoholne pijače. Zdaj, ko ne pije moj oče, imamo mir ponoči; prej, ko je pil, nismo mogli spati; pretepal je mamico. Zdaj
pa živimo srečno.
Moj najljubši kotiček
Vsako jutro, ko se zbudim, pomislim, kako srečna sem lahko, da imam svojo sobo.
Soba je obrnjena proti vzhodu in tako me vsako jutro pobožajo po licih sončni žarki. Odbijajo se ob zeleno-belem pohištvu. Ob tej jutranji svetlobi oživijo tudi igrače na policah. Tako je kot v pravljici. V sobi prežviljam že skoraj vsa obdobja otroštva, od takrat, ko me je mama previjala še kot dojenčka, od prvih korakov, pa do joka, ker nisem hotela jesti kaše in sem jo izpljuvala na svet-lozelen tepih. V njeno zatišje sem se zatekla, ko sem bila kregana. Takrat sem vedno zlezla pod po-
*
Baranja Vjekoslav, 8. r., OŠ Prekmurske brigade
steljo in se ji potožila. V njej sem se vedno dobro počutila in mislila samo na lepe stvari.
Opremljena je po mojem okusu, tako da se tudi stvari v njej ujemajo z mojimi sanjami. Ponos sobe pa je vsekakor pianino, ki pravzaprav v njej kraljuje. Je svetle barve, tako da se lepo poda k pohištvu. Poleg njega pa stoji kitara, ki je kar ponosna, da stoji ob takem velikanu. Na polički blizu njiju je kasetofon, okoli njega pa zložene kasete. Torej imam tudi nekakšen glasbeni kotiček.
Del sobe je urejen tako, da je podoben knjižnici. To je seveda velika knjižna omara, ki stoji poleg okna. V tem delu sobe se najraje zadržujem. Ponavadi, ko nimam kaj početi, sedem poleg nje in berem svojo najljubšo knjigo. To so zame najlepši trenutki. Sama sem, z vsebino knjige, ostalo je daleč ...
Na sterT pa visi slika s škotskim ovčarjem, ki je pravzaprav čuvaj sobe. Leži tako, da ima levo nogo čez desno, ušesa pa privzdignjena. S kotičkom očesa objema vso sobo.
Zvečer, ko se začnejo na nebu prižigati prve zvezde, ugasnem v sobi luč in ležem na posteljo. Zastrmim se v strop in premišljujem o minulem dnevu.
Meta Šebjanič, 7. b.
OŠ KARLA DESTOVNIKA-
KAJUHA, Murska Sobota
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI PICERIJA DENKO, M. SOBOTA, NOVOST PICE »PLEBISCIT«
*
SGP POMURJE
- 4
• v Murski Soboti, ulica Ive Lole Ribarja (industrijska cona) bomo gradili proizvodno-skladiš-čno in trgovsko stavbo, koristne površine ca. 2000 m!, možnost prodaje v celoti ali po delih
• poslovne prostore in stanovanja v Radencih vseh velikosti
• poslovni prostori so namenjeni gostinski, trgovski in mirni servisni dejavnosti
• prodaja omenjenih prostorov v Radencih bo po sistemu ROMBAU
Vse interesente prosimo, da se oglasijo v naši prodajni službi v ulici Štefana Kovača 10 v Murski Soboti, tel.: (069) 22 740, interna 28.
69000 Murska Sobota, ulica Štefana Kovača 10, žiro račun: 51900-601-10131, poštni predal 110, telefon: (069) 22 740, telefax: 25 244, telex: 35 255 YU GRAPOM, MURSKA SOBOTA
Wiener I gm
BO GRADILO IN PRODAJALO POSLOVNE PROSTORE IN STANOVANJA
Ob izteku leta se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem, prijateljem in zvestim kupcem.
Vabljeni na SILVESTER PARTY od 27. do 29. decembra od 7.30 do
18.00. Pripeljite še družino, prijatelje in znance.
TLORIS

Dobavljamo takoj — brez čakalne dobe:
OPEL VECTRA — 1,6 i, bele barve
— 1,6 i, rdeče barve
— 1,8 i, zlate kovinske barve
— 2.000, rdeče kovinske barve
OPEL KADETE — 1,4, troje vrat, GL
— 1,6, pet vrat, GL
— 1,6, štiri vrata, GL
— 1,6, štiri vrata, LIFE
— 1,6, posebni model BEAUTY
OPEL CORSA — 1,4 i, SWING, rdeče barve
— 1,4 i, SWING, bele barve
•	Veliko skladišče rezervnih delov
•	Velika izbira vseh modelov in znamk rabljenih avtomobilov
•	Popravila vseh vrst, servisi, garancijska dela, vse za Opel, ne glede na to, kje je bil avtomobil kupljen
Posebna ponudba zimskih gum:
lamelne gume Semperit:
CORSA: 650 ATS KADETE: 610 ATS ASCONA: 690 ATS VECTRA: 1.130 ATS
Cene so brez davka!
(krade c
1 YU
Eltendorf Monošter
raz božič m zomvo m smo HOVO 1991
Stran
VESTNIK, 20. DECEMBER 1890
DELOVNIM PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA VELIKO SREČE TER DELOVNIH USPEHOV!
Tudi v letu 1991 bo naše vodilo:
KAKOVOST — STROKOVNOST — PRILAGODLJIVOST
Mogoče mi pa dajo kiosk. Če drugega ne, bom prodajal časopise, bonbone in tobak za pipo. Starec in pohabljenec vendar nisem za delo na polju. Nas so najprej -izvagonirali-, da pridemo čimprej v bolnico in na zdravniški pregled. Mlade in zdrave pa bodo takoj poslali na delo. Vsaj roko mi daj, Valentin! Izneveril si se nam; naj bo pozabljeno. V skupni nesreči se ne bomo grdo držati drug na drugega. Če Bog da, da se vrnemo v Murin, boš mogoče zopet naš. Kaj ti je, Valentin, ničesar ne poveš?«
»Tukaj je prepovedano govoriti, Evgen! Zvečer po zmeni se bova pomenila,« je odvrni! in, videč, da ni nobenega esesovca v bližini, rojaku ie segel v ponujeno desnico.
Potem ko se je rokoval z drugimi rojaki in z njimi izmenjal nekaj vsakdanjih besed, je rekel: »Kopati se boste. Slecite se! Obleke obesite na obešalnike, potem pa hitro pod prho!«
»Kaj je. doma novega?« je vprašal Heimerja v oblačilnici.
” Vso srenjo so pobrati. Ponoči so prišli po nas kot tatovi in nas nagnali iz postelj. Samo najpotrebnejše smo smeli vzeti s seboj. Dva dni smo bili zaprti v sinagogi. Moški, ženske, otroci, vsi skupaj. Sredi noči so nas potem odgnali na železniško postajo, nas natovorili v živinske vagone in pripeljali naravnost sem. Tri dni in tri noči smo potovali. Hrano in vodo smo dobili samo enkrat pred odhodom.«
»Nekje na Češkem so nam še enkrat prinesli vodo, hrane pa nobene,« je dodal Izidor Kira/y, ki po gostobesednosti ni prav nič zaostajat za Heimerjem. »Veliko naših je spotoma omagalo in umrlo, v našem vagonu je vzelo Oskarja in Lamberta Hirschla. Samo Arnold je ostal. Nesrečnež kar naprej toži in vzdihuje. Bratje HirschH so se odlično razumeli.«
»Doma je prava strahovlada, odkar so prevzeli oblast njilaši. Škri/ec je največ kriv naše nesreče. Samo z gestapovci se druži, pijan pa je noč in dan, « je reke! Heimer.
»Ker ima slabo vest, ker sluti, da se nacisti ne bodo več dolgo držali. Tvoj brat ti bo marsikaj povedal. Politik je, ki več ve, kot mi,« je rekel Hammerstein.
»AH je tudi Maksi tukaj?« se je zdrznil in čuti! kako mu postaja vroče. Še enkrat se je začudil nad svojo naivnostjo, ker ni pomislil na to, da bi lahko pripeljali tudi njegovega brata. Tega samotarja, ki je bi! vse svoje življenje skrajno samostojen in neodvisen, saj se niti poročiti ni mara! čeprav je imel bogato izbiro, si enostavno ni mogel predstavljati, da bi bil med jetniki in oropan svobode, ki jo je tako zelo časti! Vsak drug Jud na svetu bi bil lahko tukaj, samo Maksi ne.
»Da, Maksi je z nami. Nekje zadaj bo. Kje pa naj bi bi/ s svojo kratko nogo, če ne med nami starci in pohabljenci,« meni Izidor Ki-raly. »Z njegovo potolčeno nogo ga vendar ne bodo gnali na delo. Toliko človekoljubnosti jim človek že lahko prisodi.«
Na vratih se prikaže esesovec.
»Slecite se in pohitite pod prhe! Perilo pustite na klopeh! Čevlje spravite pod klopi! Esesovci so nagle jeze, če se boste predolgo obirali, vas lahko pretepejo,« reče drhtečega in negotovega glasu in se skuša umakniti med njemu tuje jetnike, ko se na vratih prikaže Maksi.	•
Maksi ga precej opazi. On si položi kazalec na ustnice, češ, naj molči, da ju ne bo izdal.
Maksi razume njegovo kretnjo in se počasi pririne do njega.
»Bodi previden! Tisti na vratih je posebno zagrizen« »Mislili smo, da si na Ogrskem, pa te najdem tukaj.« »Rano poleti so prišli gestapovci pome v taborišče in me prignali sem. Za političnega me imajo.«
»Preveč si se izpostavlja! Jaz bi na tvojem mestu ostal v ho-sti.«
»Saj bi, če ne bi bil ranjen in se ne bi dajal z revmatizmom.« »Jaz bi ostal v partizanih in če bi moral zaradi revmatizma po vseh štirih lesti po gozdovih.«
»Veš, da bi ostal, če bi vnaprej vedel, kaj me doma čaka.« Videč, da se je esesovec odstranil, se skloni k bratu, ga objame in poljubi in reče z drhtečim glasom: »Maksi, moj ljubi brat, kje sva se morala srečati/ Moj Bog, kje sva se mora/a srečati!« Z levico ga objema okrog vratu, z desnico pa ga ljubeče tap/ja po plečih. Ob misli, da svojega brata objema zadnjikrat v življenju, se jame v njem nekaj rušiti. Privid bratove smrti ga tako zelo boli, da ga kar naprej objema in taplja po plečih. Iz oči mu Ujejo solze in kapljajo na bratovo rame. Ne solze veselega snidenja, temveč solze neizmerne žalosti ob zadnjem slovesu v življenju. Zdaj šele prav razume, kako strašno je trpe! Weiss, ko je mora! svoji mladi ženi zamolčati njeno mučeniško smrt, ki jo je v duhu vnaprej doživel. V bratovem ljubečem objemu ve, da je Weiss tisočkrat bolj trpel kot njegova žena. Zato se je potem tudi pognal na žice. Kaj drugega mu navsezadnje ni preostalo. VVeiss je vsaj rešen, on pa se mora še naprej pretvarjati in se lagati. Od prevelike srčne boli bi najraje zavpil iz vsega grla in tako glasno, da bi ga slišal ves svet, kakšen vnebo vpijoč zločin se dogaja tukaj. Pa je tako nebogljen, da niti svojemu lastnemu
34
bratu ne sme povedati, kaj ga čaka, kaj šele da bi mu lahko pomagal in mu rešil življenje.
»Kaj je, Valentin? Kaj te teži? Nekam izgubljen si. Imaš tukaj težko delo ?«
»Ni lahko, Maksi! Z božjo pomočjo ga bom ze zmoge!«
»Kakšna je v taborišču hrana? Je zadostna? Si lačen?«
»Hrana ... Da, hrana ... Glad je, glad...«
»Kaj ti je, Valentin? AH me ne poslušaš?«
»Nič mi ni,« si z rokavom obriše solzne oči. »Gre za silo, če se človek znajde.«
»Delo, ki ga tukaj opravljaš, vendar ne zahteva telesnih naporov.«
»Telesnih zares ne in tudi hrana je kar v redu.«
Kapoji pričnejo priganjati jetnike, naj pohitijo.
Valentin ne vidi in ne sliši ničesar okrog sebe. Vse njegovo bistvo je pri bratu, ki ga pospremi do >kopa/nice< in mu tam še enkrat nad vse ljubeče ovije roke okrog vratu.
Maks se čudi bratovemu nenavadnemu obnašaju. Izvije se mu iz objema in pravi: »Prostorno /zgleda kot kopalnica. Kako naj se v tej luknji oprha petdeset ljudi? AH je v tistih ceveh pod stropom sploh voda ? Da nismo v tistem zloglasnem kraju, kjer morijo nacisti
naše ljudi? Zakaj mi ne odgovoriš? Odgovori mi vendar, če te vprašam!«
»Kdo tj je ie to natvezi!? Meni ni nič znanega, čeprav delam tukaj že od poletja,« se trga iz njega. Njegov glas ni prepričljiv. Ves je zbegan. Oči umika.
»Lažeš, Valentin! Na očeh ti vidim, da lažeš. Vsaj pred mojo smrtjo bi bil lahko odkrit. Odkrit in mož beseda. Ti si vedno sede! na dveh stolih. Vedno si obračal svoj plašč po vetru. Zastave si menjal kot perilo. Vse življenje si bi! nekje spodaj. Tam pa ni prostora za čast in poštenje in možnost. Časi so se spremenili, Valentin! Na dveh stolih sedeti ne gre več. Če že nisi mara! sedeti na tem ali onem stolu; sede! bi na svojem, kot jaz ali naši Murinci tukaj, pa ne bi tako globoko pade! da si zdaj svojemu lastnemu ljudstvu za rablja. Ako misliš, da si boš s pomočjo zločina rešil življenje, se prekleto motiš. Izdajalcev tudi Bog ne mara. Ako nacisti v tem prostoru zares morijo naše ljudstvo, ti pa si jim za rablja, potem te bo Bog strahotno udaril.«
Maksi mu je vse življenje držal pridige, vedno ga je grajal in žalil. Ponavadi si je grajo zasluži! Maksovo stališče je razumel in ga na tihem odobrava! Zares bolelo pa ga nikoli ni. Požrl je žalitve in jih pozabil. Tokrat pa mu Maksi seka pregloboke rane. Vsaka njegova beseda je nož v srce.
»Maksi, moj dragi brat, za božjo sveto voljo te prosim, molči! Preveč pozornosti zbujaš. Komandant taborišča je prišel, ki je hujši od samega vraga,« pokaže na V/aizerja, ki se je pravkar prikazal na vratih s svojim posladkano odurnim smehljajem.
»Briga me vaš zločinski komandant! Če bi imel ti le trohico ponosa v sebi, bi že zdavnaj stopil v ta prostor in se zastrupil. Če bi bil jaz na tvojem mestu, si niti ure ne bi premišlja! Ti pa nisi samo strahopetec, ampak tudi izdajalec. Zato boš tudi strahopetno in nečastno končal. Po krvi brat, po duhu pes, ki niti toliko nisi vreden, da bi človek pljunil nate. Bog te je za tvoje grehe že kaznoval — tvoja sinova sta tukaj...«
»Mas ist los hier?« prihiti Wa!zer, ko vidi Maksa vsega vznemirjenega, kako krili z rokama in se prepira z njegovim najzvestejšim delavcem.
»Diese Duschen hier sind SchvvindeL Man will uns vergasen,« reče Maksi in Walzerja prezirljivo gleda.
Wa/zer se samo za hip zmede in umakne oči. Naslednji trenutek se njegova zmedenost prekrije s sladkim smehljajem.
»Nichts als grundlose Verdachtigung« reče in upre vanj svoj >blagi< pogled.
Maksi mu vidi naravnost v srce in precej zazna, da ima pred seboj fanatika in zločinca. Ob nestvoru mu še bolj zraste pogum. »Sie lugen. Die ganze Welt kennt schon ihre Verbrechen,« mu reče, se okrene k sojetnikom in zavpije:
»Ljudje božji, vsi nazaj! To ni nobena kopalnica. Nacisti šo nas z lažjo speljali semkaj, da nas zastrupijo. Vsi ven!«
»Was phantasieren Sie da?!« se vznemiri Walzer, čim zazna, da z lažjo in s sladkim smehljajem ničesar ne bo dosegel, ker je jetnik, ki se z njim prepira, spregleda/ njegovo ukano in nahujska! druge jetnike, ki že pritiskajo proti izhodu.
»Sie vverden als gemeine Morder in die Geschichte treten, Der Herrgotf wird euch fur diese Verbrechen sehr schvver bestrafen,« krikne Maks/ in pljune VValzerju v njegov hinavski obraz. Potem popade Kiralyevo palico in skuša z njo udariti VVa/zerja po glavi. Prvi esesovec prestreže zamah, drugi zbije s pestmi Maksa na tla in ga jame brcati.
Z drugimi jetniki hitro opravijo. Esesovci in kapoji jih brez odpora obvladajo in zrinejo v celico. Pohabljenci in starci so za kakršenkoli upor prešibki. Tudi življenjsko izkušeni so, da vejo, da bi bila že sama misel na upor blaznost. Mirno se vrnejo v celico smrti in s plemenito vdanostjo in starčevskim dostojanstvom stopijo svoji usodi nasproti.
Stran 17
VESTNIK, 20. DECEMBER 199°
pisma, mnenja, stališča
II
ODMEV NA ČLANEK
ljudje, poglejmo si v obraz
ŽELJA VSAKEGA PLANINCA IN HRIBOLAZCA JE PRITI NA VRH TRIGLAVA, NEKATERI PA Sl ŽELIMO ŠE VIŠJE
Že 12 let, odkar hodim v hribe, sem gojila željo, v začetku sem predvsem sanjata, da bi videla Himalajo vsaj od daleč. Kar požirala sem zapise o naših alpinistih in o njihovih uspehih. V mojih očeh so bili zmeraj veliki, občudovanja vredni. Obisk Himalaje sem prelagala iz leta v teto. V marcu letošnjega teta je Planinska zveza Slovenije objavila razpis za treking po Himalaji. Čeprav sem se zavedata, da takšno potovanje veliko stane in zahteva kondicijske priprave, sem se prijavila tudi jaz. Vse teto sem se odpovedovala raznim izletom, ki smo jih prirejali v matičnem planinskem društvu, osebno porabo pa sem skrčila na minimum. Posvetita sem se bolj domačemu okolju, kolesarjenju in teku ter nabirala kondicijo. Prišla je turistična sezona, vsi so nekam potovali, šli na morje, v hribe, jaz pa doma. Najprej sem se zdela sumljiva domačim, zakaj nikamor ne grem, saj sem vsa teta ob tem času planinarila in se potepala tako po domovini kakor tudi po tujini. Sklenila sem, da o mojem skrivnostnem načrtu ne črhnem nikomur, saj še sama nisem vedela kaj bo iz tega nastalo. Vmes sem padata v velike krize. Tek mi ni še! najbolje, v hribe nisem mogla, saj za to potrebuješ denar, zame pa je bi! pomemben vsak dinar. Spremenila sem tudi način prehrane in uživata ogromno vitamonov v obliki sadja in zelenjave. Dobro je bilo to, da je bila sezona in je bilo vsega v izobilju. Pridobivala sem kondicijo in 100 km prekolesarila brez problemov. Tudi tek mi je iz dneva v dan postaja! vedno bolj domač, Kar vzljubila sem ga.
Priprave na odhod na Himalajo in slovo od doma
Ko je Planinska zveza Slovenije zbrala dovolj prijav, nas je obvestila o potrebni opremi, obveznih cepljenjih, potrebnih zdravilih za na pot ter organizirala tudi kondicijske priprave. Te so bile na ledeniku pod severno triglavsko steno. Njihov namen je bil, da preverimo svoje sposobnosti za hojo po visokogorju in se med seboj spoznamo. Žbralo se nas je 18 kandidatov za odhod na Himalajo, priprave pa je vodit naš znani alpinist in himalajec Roman Robas. V skupini nas je bilo šest žensk, nobenega od članov pa prej nisem poznala. Vsi so bili že v visokogorju, nekateri na Kitimandžaru, v Andih, Centralnih Alpah, jaz pa sem bila na Mt. Blancu, Gross-glocknerju, Visokih Tatrah, Olimpu in podobno.
Zdi se, da obstaja rek Imam te pravico oblatiti, ti pa, če se želiš očistiti, počni to, kakor veš in znaš, ali pa ostani oblaten. V tem smislu razumemo, da podpisani v članku Ljudje; poglejmo si v obraz, ki je bil objavljen v tedniku Vestnik: gotovo ni njegov »idejni oče«. Kakorkoli že, mislimo, da bi se moral, preden je članek napisal in ga poslal v objavo, prepričati o tem, ali zgodba ustreza resnici.
Ker si gospod Senekovič želi »pogledati v obraz« prek časopisa, si bralec, ki ne ve, za kaj pravzaprav gre, ne more sam ustvariti prave slike. Naj zato na kratko osvetlim ozadje te tragedije, ki je to tudi za nas »slabe« sosede m ne samo za Šenekovi-čevo družino. V zakonu med pokojno Silvo in njenim možem Petrom že nekaj mesecev ni vladala idila, ki jo je uničila nepremišljena poteza najprej enega nato še drugega.
Da pa bi bila kriza nerešljiva, so dodatno poskrbeli starši pokojne Silve. Nedolgo pred tragičnim dogodkom je sama dejala, da če se ne bo razvezala, ne more »prestopiti domačega praga«. Tako je bila psihično očitno ne dovolj močna Silva, postavljena
pred ultimativno zahtevo staršev in želje moža, da bi vendarle ostali skupaj, že zaradi otrok in komajda zgrajenega skupnega doma.
Vedeli smo, da je vse to zanjo hudo, toda nihče, od nas niti posumil ni. s kakšnimi mislimi seje ukvarjala sama, vse do dneva ne, ko je kot strela udarilo. Silva si je vzela življenje! Samemu se mi je ob zli novici zdelo, da to ne more biti res in da so to le moreče sanje, kar pa žal niso bile; bila je kruta resnica — Silve hi bilo več.
Poskrbeli smo za to, da je žalostna vest prišla do staršev, možu pa smo svetovali, da se umakne, zlasti z namenom, da ne bi v trenutkih jeze in morebitnih nepremišljenih reakcij prišlo do dvojne tragedije. Naša bojazen je bila opravičena, kar se je izkazalo ob prihodu staršev.
Hoteli' smo jim izraziti sožalje, jim kakorkoli pomagati, pa je ostalo le pri želji. Ko so prišli, je vse potekalo kot v kriminalki.
Planili so iz avta, ker pa je bila soba, v kateri je ležala Silva, zaklenjena, so se vrnili, potem seje načelo iskanje Petra v stilu »Kje je morilec?« Tudi sosedje smo bili ožigosani za morilce in grde
Eden od gurujev nam je pred templjem pokazal nekaj poz joge.
KOT DA PRIJAZNOSTI NI KONCA
Veržejski upokojenci pa že nismo eni od tistih, ki bi v glavnem posedali pred televizorjem, večno v sporu s časom in s pokojninami.
»Toliko pa se še vedno najde, da se lahko primakne za kak zanimiv izlet.«
Časa in energije je še dovolj, včasih še celo preveč. Tako smo bili po vztrajnem treningu metanja pikada v BRUNČEVI GARAŽI in ŠMIDOVI uti oklicani na regijskem tekmovanju v Ljutomeru, kasneje pa v Čakovcu, za zmagovalca.
Popotniki pa smo najrajši. Še posebno, če so izleti takšni, kot je bil ta zadnji. Ogled Mlekoprometa, vselej vabljiva in nepozabna turistična kmetija, pri Franku v Slamnjaku. Njegove »od sonca razvajene« kapljice so odlčno zdravilo proti revmi in zrahljanim sklepom. Da ne? Zakaj neki pa so potem, ko so nam »zašpilali«, ostali vsi stoli prazni. Kaj?
Gospodu Ivanu Kolencu iz tovarne dežnikov INDIP v Lendavi pa velja posebna zahvala. Kakor da bi bral misli vsakega od nas! Nje- ' gove prijaznosti, odprtosti in sposobnosti za razumljiv način predstavitve bo deležen vsak, ki se bo oglasil pri njih.
Oboroženi z dežniki mimogrede'povedano, rešili smo jih lepega dela zalog — smo odpotovali do Turnišča. Kakor da prijaznosti ni konca. Gospodu direktorju v PLANIKI in vsem drugim se zahvaljujemo za njihovo odprtost in razumevanje. Tudi čevljem seveda nismo prizanesli. »Malo večje sem kupila, ker jih bom kmalu prerasla,« je bilo slišati. Pa muzej, tega je vredno videti! Kot je bilo vredno videti vse zadovoljne obraze naših popotnikov na poti domov.
Tončka Fras
POTOVANJE
Po vrnitvi s priprav pod Triglavom, en teden pred odhodom, sem razglasila prijateljem, znancem in domačim, da odhajam za mesec dni, da imam namen priti na pettisočak v Himalaji. Med prijatelji, domačini, sodelavci, člani planinskega društva je kar završalo. Vsi so bili malone šokirani, eni so mi privoščili, drugi so me gledali z zavistjo, tretji z občudovanjem. Niso mogli verjeti, da sem to skrivala vse leto. Začela so prihajati anonimna pisma s 5, 10 in tudi več dolarji, povabila na poslovilna srečanja. Eni so mi pomagali z opremo, vse bi mi posoditi, če le kaj potrebujem. Zdaj sem videla, da me imajo radi, da so z mano, da zastopam vse Pomurce, da poskušam doseči magično mejo višine, ki je ni v Evropi.
Z opremo in pakiranjem sem imela dosti dela, saj nisem smela ničesar pozabiti, tovor za letalo pa je tudi omejen. Mučile so me tudi reakcije na cepljenje proti malariji in koleri. Ne morem pozabiti zadnjega večera pred odhodom, ko so mi planinci in drugi prijatelji prišli s harmoniko zaigrat in zapet lepe domače pesmi in mi še enkrat zaželet srečno pot in uspeh. Kar stiskalo me je pri srcu, tako ganljivo je bilo. Tako lepa se mi Murska Sobota in naše Prekmurje nista zdela nikoli.
Slovo od domačih je bilo težko, vendar sta optimizem in velika želja po novih doživetjih prevladala. Ko sem bila na letališču v Zagrebu. sem si oddahnita. Od zdaj naprej sem veliki turist, ki mora vsako fvar vzeti z dobro voljo, optimizmom, za vse moram imeti čas, lj' :i sprejemati in poskušati biti det njih.
Na p v Nepal
1 septembra ob 18. uri smo poleteli iz Zagreba do Amsterdama. T j smo se namestiti v hotelu, v središču mesta, saj smo šele našle dan ob 18. uri poleteli do New Delhija. Amsterdam je te gosp rsko središče Nizozemske, ki šteje okrog milijon prebivalcev, ; ično središče in sedež vlade pa je v Haagu. Mesto je zgrajeno otokih, ki naj bi jih bito več kot 200 in so povezani z več kot 650 n tov:.	/nadaljevanje prihodnjič)
pa ne, od Litije do Čateža ali od Lendave do Ljubljane (na tej relaciji te itak »pobere«), ampak —- reci in piši: od centra naše prekmurske metropole do — recimo — do USNJA, kjer človeka tudi lahko »pobere«.
Peš, v temi, v dežju,
Že pri osrednjem in edinem soboškem semaforju sem dobila pozdrav v obliki pršečega vodnega snopa, ki ga je vzdignila drveča svetlozelena pločevinasta škatla, z neznansko hitrostjo drveča skozi — resnici na ljubo — rumeno. Jaz, uboga pešpara, pa sem si tam na pločniku otepala s plašča posledice dirkalnih nagnjenj šoferja. Končno pa nisem bila sama. Tudi druge pešpare so se otresale in nekaj mrmrale. Ja, res je: v družbi je lepše!
Sedaj pa mimo pošte in po pločniku ob ulici Štefana Kovača. O, bog pomagaj, kakšna pot!
jameš vodo, telebneš v lužo, pa še kaj. Tako sem vozila pešsla-lom, se skušala ogniti lužam, pa ni nič pomagalo. Zato sem korajžno zaracala kar povprek. Pa sem si mislila: saj tistih tisoč in več dijakov in učencev vsak dan čofota, se spotika, opoteka .. . Tudi mene ne bo konec. No, pa bi me kmalu bilo: jaz torej proti . PALMI, rdeča spaka z velikansko reklamo »marlboro« pa tudi. — na pločnik seveda. Pa kako se mu je mudilo! In naravnost proti meni. Jaz pa nič, imam prednost, sem na pločniku. Marlborojevec pa tudi nič,- kar proti meni. In sva se — zgrešila. Morda za ušivih pet centimetrov, zgrešila sva se pa le!
In ko sem stopila v varno zavetje svojega doma, sem olajšano vzdihnila: hvala bogu, pa sem doma!
V suhem si res lahko zlomiš peto ali izpahneš gleženj, ampak v tem prekletem dežju pa si lahko zlomiš peto, izpahneš gleženj, za-
Družina se zahvaljuje
Družina Prigl s Stare Ceste pri Ljutomeru se zahvaljuje za vso pomoč v nesreči, ki jo je prizadela 17. julija, ko sta jim pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Iskrena hvala sosedom, krajanom KS Cezanjevci in Stare Ceste, občanom občine Ljutomer, Izvršnemu svetu SO Ljutomer, podjetjema Mu-rales in Tehnostroj in sodelavcem. Posebna hvala družini Stojko, ki nam je ponudila' streho, in družinam, pri katerih imamo v njihovih hlevih živino.
Se enkrat prisrčna hvala vsem za pomoč v kakršnikoli obliki.	Družina Prigl
domače živali, in da naj v Grabe, kamor bodo Silvo odpeljali, nikar ne hodimo in še in še. Nemo smo zrli in se spraševali, s čim smo si sosedje to zaslužili. Vedno smo bili namreč dobri sose-
dje, si med seboj pomagali, vedno ko je bila komurkoli od sosedov pomoč potrebna in prav gotovo bi bilo tako tudi to pot, če nam tega ne bi na tako grob in grd način preprečili. Od Silve pa
smo se »s
ne bi na tako grob in preprečili. Od Silve pa ;labi sosedje« kljub te-
"Spoštovani!
O pravem plavajočem mlinu na Muri smo se zeleni pogovarjali že prej, preden je Mura odnesla plavajoče kolo Babičevega mlina pri Veržeju. V tistem času smo celo domnevali, da ga bomo lahko zgradili z denarjem, ki ga kot stranka dobivamo od države za politično delovanje. Danes vemo, da ga brez pomoči drugih, tudi vaše, ne bo-
mo mogli zgraditi.
Takole smo premišljevali: če zgradimo tak mlin, bomo pozornost ljudi močneje zaobrnili k naravi, ker bodo hodili k njemu, nosili vanj mlet — seveda ekološko pridelana žita za peko domačega kruha in za žgance — ponovno bodo sprevideli, kako lepa je narava in kako dobro je naše kulturno izročilo. Tak mlin bo skratka dober za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Začeli smo poizvedovati po nekdanjih mlinarjih in po tistih, ki so mline nekoč gradili, po kolarjih, tesarjih, kovačih. Iskali smo načrte, povpraševali po lesu in še vedno hodimo
okrog ter iščemo. Obenem
pa
smo tako rekoč že začeli, kajti kupili smo že skoraj ves les, ki je potreben. Potrebno pa je veliko lesa, macesnov oziroma borov les za »kumpe«, to je za čolne, na katerih plava mlin, borov les za hišo, v kateri je mlinski kamen, in druge naprave, gredelj je iz hrastovega lesa, vezni tramovi za čolne prav tako. Manjka nam še les za kritino, za kolo in različna lesena zobata kolesa, za »brežno ižo«, nimamo še notranjih mlinskih naprav, ne denarja za plačilo tesarjev, kolarjev in drugih mojstrov. Denar nam pohaja.
Čeprav smo torej kmalu spoznali, da denar, ki ga dobiva stranka, ne bo zadostoval, nismo hoteli delati v javnosti zmede in se vrinjati z zbiranjem denarja, dokler je potekalo zbiranje za Babičev mlin. Mura lahko žene mnogo mlinov.
Mnogo jih lahko žene, zgraditi pa je težko enega samega. Ko smo zadnje preostale mlinarje z reke Mure spraševali, koliko kaj stane en tak mlin, so nam rekli, da je v njihovih ča-
»G«
TEHNO IMPEKS, d.o.o.
Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049, odprto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure.
PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
SUZUKI ,SWIFT 1,3 I, 3 vrata	165.000
SUZUKI SWIFT 1,3 I. SEDAN	189.000
HONDA CIVIC, 1.5 I, 3 vrata	174.000
HONDA CMC 1,5 I, SEDAN	218.000
MAZDA 323 1,6 I, 3 vrata	180.000
SUBARU JUSTY 1,21,3 vrata	165.000
RENAULT 19 TR, 3 vrata	199.000
(cene so z vsemi dajatvami)
MINI BUSI - PRIMERNI ZA TAXI - 7 sedežev
TOYOTA PREVIA 2,4 I, avtomatik	254.000,
brez prom, davka
MAZDA MPV, 2,6 I, avtomatik	227.000,
brez prom, davka
Vesele božične praznike!
mu poslovili, čeravno ne v Grabah, pa vsaj ob odprtem grobu. Zavedamo se in priznavamo si, da najbližji ob tako groznem dogodku izgubi kontrolo nad svojim obnašanjem, vendar pa si po nekaj dneh človek vendarle lahko uredi svoj razum in načete misli, ne pa da tako nepremišljeno blati vse ljudi povprek.
Poglejmo si torej v obraz in oči tudi potem, ko smo nekoga skušali umazati z lažmi, vam gospod Senekovič pa bo to nemara tudi uspelo.
Vsi sosedje pokojne Silve, ki si upajo pogledati v obraz gospodu Senekoviču 1
sih veljalo, da je mlin vreden toliko kakor hiša. Zdaj pa pomislite, koliko je novih hiš na obeh straneh Mure, mlin pa naj bi bil samo eden! Zato se nismo zdrznili niti potem, ko so nam ljudje, ki še pomnijo murske mline, rekli, da se je včasih govorilo, češ da moraš imeti tri mline. Če imaš enega na Muri. Imeti moraš tega na vodi, enega v žepu in enega na kopnem.
Pa tudi zato nas to ni preplašilo, ker sta nam gospod Tempa iz Velike Polane in gospod Žižek iz Sobote, oba podjetnika, obljubila pomoč, ki bo tolikšna, da se bo njuno ime pozibavalo na mlinu, dokler ga bo Mura nosila.
Ker Vas ne prigovarjamo h kakšni cenenosti, pomislite, kako bi bilo, če bi se tudi Vaše ime, ime vašega podjetja, Vaše družine, skupine, druščine ali organizacije prebiralo s ploščic, pritrjenih na stene ali dele mlina..
Ne bomo vam pripovedovali, kolikšna je večja ali manjša vsota denarja, ker boste to sami presodili, toda z večjim prispevanjem za mlin na Muri si lahko podjetja vnaprej plačate tudi snemanje reklamnih filmov v njem in ob njem!
In če Vas to ne moti in boste sprejeli naša merila za praznovanja — kajti tak mlin bo slej ali prej nekoliko kultni objekt in ne bi radi, da se v njem zabava na kakršen koli način — si lahko z večjim prispevkom zagotovite v njem tudi praznovanje svojih domačih slovesnosti. Kdaj? Konec naslednjega leta lahko v mlinu na Muri praznujete svoj god, obletnico, dajete prisego ali se celo poročate. Seveda, če bo v tistem času Mura v svojem koritu. Če ne bo, boste praznovali pozneje, ko bo. Pač v skladu z naravnim ritmom.
Vabimo Vas, da nakazujete svoje prispevke na žiroračun: 51900-678-84101 s pripisom »za mlin«.
Tisti pa, ki bi želeli mlin tudi še za katerega od prej naštetih namenov, k tokratnemu prispevku pripište poleg tega še »pogovor«, da se srečamo in pogovorimo. Pa na naslov in telefonsko številko ne pozabite!
Lepo pozdravljeni!
Za Zelene Prekmurja Štefan Smej
Stran 18
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
šport
■NAMIZNI TENIS--------------------
Velika zmaga v Prištini
Zadnje kolo na gostovanju v Prištini je Sobočanom prineslo presenetljiv, vendar popolnoma zaslužen uspeh v tekmi prve zvezne lige, ki je še toliko pomembnejši, ker je to zmaga z neposrednim tekmecem v boju za obstanek. Da je ekipa Prištine vse prej kot slaba, pove podatek, da zanjo igrata dva beograjska igralca, ki sta prej igrala za Zvezdo in Partizana, najboljši črnogorski igralec in prejšnji romunski reprezentant Revicz. V več kot tri ure in pol trajajočem dramatičnem dvoboju so Sobočani zasluženo slavili ne toliko po dobri igri kot izredni borbenosti. Težko je reči, kateri od Sobočanov je najbolj zaslužen za uspeh, saj so vsi trije dali od sebe največ in zaslužijo vso pohvalo ter čestitke, saj jih ni zmedlo niti vodstvo gostiteljev s 3:1, ker so potem dosegli štiri zaporedne zmage, od katerih je bila najbolj dragocena in pomembna zmaga Benka nad najboljšim domačinom Reviczem v najlepši in najbolj dramatični partiji dvoboja. Sobočani bodo prezimili 's 6 točkami na osmem mestu.
Rezultati: PRIŠTINA SOBOTA 3:5 (Tahirovič-Unger 16:21, 13:21, Revicz—Benkovič 17:21, 21:11, 24:22, Gitarič—Benko 21:18, 24:22, Revicz—Unger 17:21, 21:14, 21:19, Tahirovič—Benko 15:21, 21:11, 13:21, Gitarič—Benkovič 17:21, 11:21, Revicz—Benko 17:21, 21:14, 20:22, Gitarič-Unger 19:21, 21:18, 18:21).
V Kranju je bilo republiško pionirsko prvenstvo za posameznike ter dvojice, na katerem so igrali tudi štirje Pomurci, in sicer Horvat, ŠadI in Solar iz M. Sobote, ter Uhan iz Radgone. Pomurci so svoje tekmovanje končali v predtekmovalnih skupinah, saj seje pokazalo, da je za njihovo znanje republiška konkurenca še premočna in le Horvat je prikazal nekoliko boljšo igro. V dvojicah se je Sadi skupaj s Ptujčanom Rozmanom uvrstil med najboljših 16.
*	M. U.
ROKOMET
Pričakovana zmaga Bakovčanov
V tekmovanju prve republiške moške rokometne lige je Pomurka Bakovci v štajersko-pomurskem derbiju premagala Ormož z rezultatom 32:26. Gole za Pomurko Bakovcč so dosegli: Petek 9, Anton Lovenjak 6,Horvat in Štefan Lovenjak po 4, Žugelj 3, Buzeti in Meolic po 2 ter Žalodec in Okreša po enega. Gostitelji so prvič prišli v vodstvo šele v 22. minuti igre, v nadaljevanju pa so zaigrali učinkoviteje ter se tako z zmago poslovili od domačega občinstva. Predzadnje kolo namreč igra Pomurka Bakovci s Šeširjem v Škofji Loki, zadnje kolo s trboveljskim Rudarjem pa se bo igralo spomladi. Obiskovalci tekme so dobili od RK Pomurka Bakovci novoletne koledarčke.
----ODBOJKA------------------------------
Zmaga Ljutomerčanov in poraz Sobočanov
V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Emona Commerce Ljutomer v Križevcih premagal Bled s 3:2 Srečanje so Ljutomerčani začeli premalo odločno in dovolili, da so gostje povedli z 2:0. Šele nato so zaigrali bolje, v dramatičnem petem nizu pa so uspeli zmagati. Šempeter pa je v Murski Soboti premagal Pomurje s 3:1 Sobočani so šele po izgubljenem prvem nizu začeli igrati nekoliko boljše, vendar so uspeli dobiti šele tretji niz, v četrtem pa imeli lepo priiožnost, da rezultat izenačijo na 2:2, saj so vodili s 14:11. Žal pa so ga zaradi neizkušenosti izgubili. V zadnjem jesenskem kolu igra Ljutomer v Topolšici, Pomurje pa na Bledu.
STRELSTVO
Priznanja SZS
Na skupščini Strelske zveze Slovenije so zaslužnim organizacijam in posameznikom podelili priznanja. Srebrno plaketo je prejela SD Pomurka Ml, posebni priznanji pa SD Tišina in njen član Jože Bagaroš s Petanjec.
F. Matko
Planika najboljša
Odigrano je bilo četrto kolo v občinski strelski ligi Lendava. Vodi Planika pred Varstrojem II, oba imata po 8 točk, ter Dobrovnikom, 4 točke. Pri posameznikih vodi Draškovič (PL) pred Režonjo (Dobr.) in Maučecem
A. Zver
Dunaj prvi
Po tretjem kolu republiške dopisne strelske lige paraplegikov med posamezniki vodi Slavko Dunaj (Pomurje) s. 1048 krogi, Jože Magdič je na petem mestu, Jožef Franc pa na šestem. V ekipni konkurenci je Dl Radgona na četrtem mestu, Društvo paraplegikov Pomurja pa na desetem.	F. Matko
Sobočani prvi v Kranju
V Kranju je bilo republiško prvenstvo v igri z lahko zvenečo žogico. Med petimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota in dosegla lep uspeh. Sobočani so namreč zasedli prvo mesto in naslov republiškega prvaka.	tk
ODBOJKA
Poraz Mladosti
V predzadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški ženski odbojkarski ligi je Prevalje premagalo Mladost s 3:0. Pomurje je bilo prosto. V zadnjem kolu pa bo v Murski Soboti derbi med Mladostjo in Pomurjem.
BANOVCI
Tanja Lesjak in Hary Steržaj športnika občine
V termalnem kopališču v Banovcih je bila tradicionalna športna prireditev, ki jo je pripravila ZTKO občine Ljutomer. Na njej so razglasili najboljše športnike, društva, sekcije, šolska športna društva ter rezultate delavskih športnih iger občine Ljutomer za leto 1990, podelili pa so tudi priznanja ZTKO in ZSS.
Za najboljšega športnika je bil izbran kegljavec Hary Steržaj, za najboljšo športnico pa Tanja Lesjak, ki se ukvarja z ribištvom. Za najboljša so razglasili še društvo OK Emona
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE OBČINE MURSKA SOBOTA
Prehodni pokal zopet dobila Mura
V Murski Soboti so razglasili rezultate letošnjih delavskih športnih iger, ki jih vsako leto organizira odbor za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu Zveze svobodnih sindikatov
Predsednik ZSSS Murska Sobota Janez Kovač podeljuje pokal predstavniku Mure, zmagovalcu letošnjih DŠL Foto: F. Maučec
Commerce Ljutomer, sekcijo KMN Partizan Križevci in ŠŠD iz OŠ Bučkovci.
V letošnjih delavskih športnih igrah ljutomerske občine je sodelovalo 15 delovnih organizacij v moški in 7 v ženski konkurenci. Pri moških je zmagal Tehnostroj s 75 točkami pred Agrotehniko, 36, MTT Tkalnico, 35, SO Ljutomer, 22, in Prosveto, 20 točk. Pri ženskah pa je bila najboljša ekipa Tehnostroja s 54 točkami pred Prosveto, 41, Vesno, 19, Krko Isisom, 14, in SO Ljutomer, 13 točk.
Murska Sobota. Na slovesnosti je o pomenu te vrste športne rekreacije govoril predsednik občinskega sveta ZSSS Janez Kovač. Na letošnjih delavskih športnih igrah soboške občine je v 9
Priznanja ZTKO občine Ljutomer so dobili: Branko Šta-man, Anton Fekonja, Dušan Babič, Janez Smodiš in Ljubomir Horvat. Priznanje Zveze svobodnih sindikatov občine Ljutomer pa sta nrejeli: Mira Žunič in Slavica Sčavničar. Ob tej priložnosti so tudi izdali bilten ZTKO Ljutomer s prikazom letošnjih rezultatov na tekmovalnem in rekreacijskem področju.
F. Maučec
panogah sodelovalo 924 udeležencev, v moški konkurenci 166 in v ženski 40 ekip. Zanimivo je, da število udeležencev delavskih športnih iger narašča, s čimer so predvsem zadovoljni organizatorji.	_	_
Tudi letos so imeli največ uspeha delavci in delavke soboške Mure, ki so zmagali v obeh konkurencah ter so kot skupni zmagovalec zopet prejeli prehodni pokal. V moški konkurenci je zmagala Mura z 201 točko pred Potrošnikom, 155, Pomurskim tiskom, 149, SGP Pomurjem, 138, in 1MP Panonijo, 120 točk. Pri ženskah pa je zmagala Mura z 80 točkami pred Potrošnikom, 50, Panonijo, 36, Pomurskim tiskom, 34, in Splošno bolnišnico, 32 točk. V skupni uvrstitvi pa je zmagala Mura z 281 točkami pred Potrošnikom, 205, in Pomurskim tiskom, 183 točk. Ob tej priložnosti so tudi izdali bilten z rezultati tekmovanj.
F. M.
----JUDO---------------------------------
Zmaga in poraz Sobočanov
V četrtem kolu prvenstva v prvi republiški ligi v judu so Sobočani gostili ekipi mariborskega Železničarja in Slovenj Gradca. Murska Sobota je premagala Slovenj Gradec z 11:3. (43:10) in izgubda z Železničarjem 6:8 (35:40). Treba pa je povedati, da so sodniki na srečanju z Železničarjem oškodovali Sobočane. Najuspešnejši v ekipi Murske Sobote je bil Kisilak z dvema zmagama. Po enkrat pa so zmagah. Šeruga, Mazouzi, Fajhtinger, Kavčič, Meničanin in Horvat, neodločen izid pa je iztržil Kos. Po štirih kolih je ekipa Murska Sobote z 8 točkami na četrtem mestu lestvice, naslednjo kolo pa bo v soboto v Mariboru.	T. Kos
------STRELSTVO-
Tišina in Gančani
V pomurski ter občinskih strelskih ligah Murska Sobota je bilo na sporedu 7. kolo. V pomurski ligi vodi Tišina z 121 točkami pred Pomurko in Norsinci. po 10 točk. Med posamezniki pa je na prvem mestu SKedeljfPom.) pred Kuzmo (Panon.) in Svetcem (Tirad). V A občinski članski ligi vod.jo Gančani s 54 točkami pred Gederovci, 47, in Grahčarjem, 40 točk Med posamezniki je na prvem mestu Balažič (Gančani) pred Majcem (Grap in Puckom (Gan ^V B občinski članski ligi je na prvem mestu Tišina z 38 točkami pred Panonijo 30 in Pomurko, 20 točk. Posamezno: Števanecin Flegar (°ba Tišina) P° 2520 krogov, na tretjem mestu pa je Kovačič (Panonija). V občinski pionirski I gi vodi Tišina s 33 točkami pred Pomurko, 23, in Noršinci, 19 točk .Med^posa mezniki je na prvem mestu Polonca Flegar pred Borutom Flegarjem m Metko Horvat.	F|I|P M;,,ko
POTUJTE Z NAMI!
S KOMPAS
• Počitnice — domovina
Rovinj, Novigrad, Poreč, Crikvemca . ..
• Praznični dnevi na Dunaju	.. i qqn Hin
bogat program 3-dnevnega izleta z letalom iz Ljubljane, 1.990 din
• PROGRAM NOVO LETO 91 — posebni programi, morje, zdravilišča, od 28. 11. do 2. 1. 1991	. n. „
ITALIJA — ugodno božično in npvoletno nakupovanje Rim Neapelj, 4 dni, 1.930 din, Rim, 4 dni, 1.790 din
• Se je čas, da najdaljšo noč v letu preživite s Kompasom: — na Cipru, 4 dni, 4.200 din
— v Parizu, 5 dni, 4.900 din
— v Nici, 4 dni, 2.100 din
— v Londonu, 4 dni, 4.990 din
• Počitnice — tujina
Kanarski otoki, vsak ponedeljek 6.7ou din Ciper, vsako sredo, 4.500 din
• Zima 00/91 - pester katalog s cenami Smučanje, 7 dni v Avstriji in Italiji, ze od 2.200 i Prevozi ob odhodu iz Gornje Radgone Novo: Rent-a-car tudi v Gornji Radgoni Informacije: KOMPAS, Gornja Radgona 74 741, 74 2bb SVET JE LEP
ROKOMET
Krog jesenski prvak
Rokometaši Kroga, ki so lani proslavili 30-letnico uspešnega delovanja, so postali jesenski prvaki v drugi republiški ligi vzhod.
Ta naslov so osvojili z dvema točkama prednosti. Edini poraz so doživeli v Celju z ekipo Pivovarne Laško, ki jim kot najresnejši tekmec za prvo mesto spomladi prihaja v goste. Za uspeh so zaslužni vsi igralci, pa tudi vodstvo kluba: Geza Prem (predsednik), Vlado Roškar (trener) in Janez Kolmanko (tehnični vodja). Veliko podporo pa imajo rokometaši Kroga tudi pri krajevni skupnosti in krajanih, ki jih vsestransko podpirajo. Rokometaši Kroga, ki že deset let tekmujejo v drugi republiški ligi vzhod, prej-pa so tudi nastopali v štajerski ligi, so bili že večkrat blizu uspeha. Tudi v lanski tekmovalni sezoni so bili jesenski prvaki, vendar pa jim je za končnega zmagovalca zmanjkalo moči. Pri klubu menijo, da tokrat ne bo tako, saj je ekipa že v prvem delu tekmovanja dokazala, da je najboljša ter da je bil minimalen poraz z enim golom razlike slučajen. Kljub temu pa poudarjajo, da osvojitev prvega mesta ne bo tako lahka ter da se je za nadaljevanje prvenstva potrebno dobro pripraviti. Krožanom se tudi ni bati za prihodnost kluba, saj imajo dobro mladinsko ekipo, ki nastopa v republiški ligi in je po prvem delu tekmovanja na drugem mestu. Vsako leto mlade rokometaše uspešno vključujejo v prvo ekipo. Imajo pa tudi lepo igrišče z razsvetljavo in klubskimi prostori. Ker pa se rokomet seli v dvorane, vedno več igrajo tudi v športni dvorani v Murski Soboti. V nadaljevanju prvenstva imajo rokometaši Kroga vse možnosti, da postanejo končni zmagovalec v drugi republiški ligi vzhod in se prvič uvrstijo v slovensko ligo. S tem se bo izpolnila dolgoletna želja ljubiteljev in vodstva kluba.
• F. Maučec
I Rokometaši Kroga — jesenski prvaki v drugi republiški rokometni ligi vzhod. Stojijo od leve: Roškar (trener), Prem (predsednik), Meolic, Peter-Ika, Lukač, Sernek, Gomboši, Kuhar in J. Kolmanko (teh. vodja). Čepijo: A. Kolmanko, Vlaovič, Babič, Prem, Varga, A. Titan in J. Titan.
Foto: N. Johnov
Smučarski sejem v Radgoni
Smučarski klub je tudi za letošnjo sezono pripravil bogat program. V soboto, 22. decembra 1990, od 9. do 13. ure bo na sejmišču v Gornji Radgoni sejem zimskošportne opreme. Vsako soboto organizirajo smučarske izlete (informacije Putnik). Od 16. januarja do 2. februarja 1991 bodo v Mežici pripravili smučarski tečaj za otroke in odrasle. Organizirali bodo tudi ogled ene od tekem za svetovni pokal v aprilu pa pripravili smučarski ples.
GORNJA RAbGONA
Razglasili bodo športnika leta
Občinska zveza telesnokulturnih organizacij Gornja Radgona organizira tradicionalno športno-zabavno prireditev Izbiramo športnika leta 90. Ta bo v četrtek, 20. decembra 1990, ob 17. uri v domu kulture v Gornji Radgoni. Na prireditvi bodo razglasih najboljša SSD, najuspešnejše ekipe in najboljše športnike. Kot običajno bo tudi skriti gost. V kulturnem programu pa bodo sodelovali plesna skupina Kiss in ansambel Brez milosti.
Nogomet in odbojka
ŠŠD na SCTPU v Murski Soboti je pripravilo tekmovanje v nogometu in odbojki. V nogometu je zmagala ekipa naravoslovno-ma-tematične pred elektro usmeritvijo in tekstilci. V odbojki, kjer sta tekmovali ženski ekipi naravo-slovno-matematične usmeritve, pa je zmagala druga ekipa.
N. Bale
Prvi Kovač
Na decembrskem hitropoteznem turnirju Šahovskega društva Radenska Pomurje iz Murske Sobote je sodelovalo 18šahistov. Zmagal je Kovač s 16 točkami pred Danilom Harijem 14,5, Alojzom Kosom, 13,5, Logarjem’ 12, ter Kelemenom, 11 točk.
Zmagal Ivanec
Na mesečnem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 8 igralcev. Zmagal je Ivanec s 7 točkami pred Loncem, 4,5, ter Hajošem in Vido, po 4 točke.
J. G.
MINI NOGOMET
Novoletni turnir
Partizan Ljutomer organizira tradicionalni nogometni turnir v mini nogometu. Ta bo 2. januarja 1991 ob 8. uri v dvorani ljutomerskega Partizana. Žrebanje ekip in plačilo prijavnine bo v petek, 28. decembra 1990, ob 15. uri v prostorih Partizana. Prijave zbira tudi Tone Ficko.
KLUB MALEGA NOGOMETA LIPOVCI priredi 29. in 30. 12. 1990 novoletni turnir v malem nogometu.
Žrebanje ekip bo v TVD Partizan Murska Sobota 24. 12. ob 18.00.
Prijavnina je 2.000 din.
1.	nagrada: 30.000 din
2.	nagrada: 20.000 din
3.	nagrada: 10.000 din
4.	praktično darilo
Informacije po telefonski številki 41 066 in 42 051.
VESTNIK« 2Q.DECEMBER 1990
* S___1 ‘h-t-jž-a w „ /4 I --
Stran 19 <
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, r.o.

Dobrote moje domačije v naši novi zadružni poslovni hiši v Kocljevi ulici 16 v MURSKI SOBOTI od danes, 20. decembra:
m udiatb snvjii
V.v .	"■: r ..;	‘	'
•	hranilnokreditna služba PANONKA (HKS)
•	pospeševanje zdrave in uspešnejše kmetijske proizvodnje - semena - zaščita - kmetijski reprodukcijski material - strokovna literatura
•	prodaja svežega mesa, prirejenega pri naših pomurskih kmetih
•	ekskluzivna prodaja delikatesnih prehrambnih izdelkov
•	prodaja vseh vrst prehrambnih izdelkov pod posebno ugodnimi pogoji
POSEBNO!
•	prodaja zdrave, posebej deklarirane hrane iz bio programov
•	izdelki domače obrti
V i
V I v
Božične praznike in leto 1991 preživite v sreči in blaginji!
Stran 20
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
samozaščita, varnost, obramba
Med premoženjskimi delikti največ tatvin Na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti so v letošnjih desetih mesecih obravnavali 1040 premoženjskih deliktov — različnih oblik tatvin, vlomov, goljufij in osem primerov ropov, ki so najkrajša oblika premoženjskih deliktov. Po številčnosti iz-topajo tatvine, za katere ugotavljajo, da sami dajemo priložnosti zanje (nezaklenjena kolesa in kolesarnice, slabo zavarovane kleti v stanovanjskih blokih, razstavljeni predmeti v parkiranih avtomobilih, ki pogosto niso zaklenjeni, nezaklenjena'stanovanja, odprta okna itn.). Gre za malomaren odnos do zasebnega premoženja. To pa velja tudi za delovne organizacije, ki svojega premoženja ponekod ne zavarujejo v dovoljni meri, temveč je varovanje le simbolično. Pri tem izstopajo tatvine z gradbišč in iz trgovin. Za nepridiprave so privlačne tudi stanovanjske hiše zdomcev, ki dajejo videz, da trenutno v njih nihče ne stanuje. Prav bi bilo, če bi se zdomci med odsotnostjo dogovorili s sosedi ali znanci, da občasno v hiši prižgejo luč, poberejo pošto in še kaj. Veliko problemov pri raziskovanju tatvin in vlomov policiji povzroča dejstvo, da oškodovanci ne znajo opisati ukradenih predmetov, nimajo zapisanih serijskih številk na tehničnih, akustičnih in drugih vrednejših predmetih, kot so kolesa, smuči in drugo. To pa seveda otežuje iskanje takih predmetov. Kljub temu pa je bila večina premoženjskih deliktov raziskanih. Najmanj je raziskanih tatvin koles in koles z motorjem, za vzroke pa smo že povedali.
Posebej bi radi opozorili na previdnost lastnike čekov, da jih hranijo ločeno od dokumentov. Ce storilec ukrade ali najde v kompletu čeke, čekovno kartico in osebno izkaznico, lahko brez večjih težav vnovčuje čeke oziroma z njimi kupuje. Prav tako bi radi opozorili na večjo previdnost lastnike orožja, predvsem lovskega, da ga ne puščajo v avtomobilih in nezavarovanih prostorih. Ne bo pa odveč tudi opozorilo obiskovalcem sejmov, na katerih storilci izkoriščajo gnečo za žepne in druge oblike tatvine, pa tudi prodajo blaga, ki nima legalnega izvora.
F. M.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
ČELNO TRČENJE V SEGOVCIH
Čeprav v minulem tednu ni bilo veliko prometnih nesreč, je ena od njih terjala človeško življenje. Dva človeka pa sta umrla zaradi nepremišljenega ravnanja pri delu in doma.
NESREČA NA PREHODU ZA PEŠCE
10.	decembra se je zgodila prometna nesreča na Cankarjevi ulici v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Vahid Emruli iz M. Sobote se je peljal po Cankarjevi ulici proti središču mesta. Ko je pripeljal do prehoda za pešce pri drugi osnovni šoli, je le-tega prečkal otrok L. D. iz M. Sobote. Zaradi neprimerne hitrosti je voznik zbil otroka po cestišču. Pomoč so poškodovanemu otroku dali v bolnišnici v M. Soboti.
USODNO POLAGANJE CEVI
14.	decembra se je zgodila huda delovna nezgoda pri naselju Veščisa. Delavci Vodnogospodarskega podjetja so polagali kanalizacijske cevi v Veščici. Pri polaganju ene od cevi je delavec Anton Graj iz Žižkov stal v 3 metre globokem jarku, kjer je odstranil lesene podpornike, da bi lahko položili cev v jarek. Ko je odstranil podpornike, se je nanj Usula večja količina zemlje in ga hudo poškodovala, tako da je na kraju nesreče umrl.
Pred približno pol leta je v Bratoncih odprl novo speciali-ziorano servisno delavnico za vozila Renault mojster Janez Škafar. Poleg tega popravlja tudi vozila Zastava, Lada, Wolksvagen, Golf in Opel. V tem kratkem času je povečal število zaposlenih od tri na sedem. Gre za izkušenega mojstra, zato smo ga zaprosili za nasvet, kako pripraviti vozilo za zimske razmere:
»Za varno vožnjo v zimskih razmerah, ki so zahtevnejše, mo
STROKOVNJAK SVETUJE
ra biti vsako vozilo pripravljeno. Prekontrolirati je potrebno moč hladilne tekočine v hladilnem sistemu, ki mora prenesti najmanj minus 25 stopinj Celzija. Prav tako je potrebno prekontrolirati moč akumulatorja s posebnim poudarkom na čistoči akumulatorskih priključkov, ki zaradi oksidacije pogosto preslabo prevajajo tok, kar povzroča težave pri začetnem zagonu motorja. V sistem za pranje vetrobranskega stekla je potrebno naliti tekoči-
Štefan Flisar sedemdesetletnik
V gasilski organizaciji še danes aktivno delajo ljudje, ki so v preteklih desetletjih veliko naredili za razvoj te množične organizacije v naši pokrajini, s tem pa tudi požarnega varstva. Med te vsekakor sodi Stefan Flisar iz Ropoče, ki praznuje letos sedemdesetletni življenjski jubilej. V domače gasilsko društvo se je vključil že pred 52 leti. V Medvodah je končal šolo za gasilskega častnika in ob ustanovitvi šole za gasilske kadre pri takratni okrajni gasilski zvezi v
Plakete veteranom
Občinska gasilska zveza Murska Sobota organizira ob koncu vsakega koledarskega leta srečanje gasilskih veteranov. Tudi tokrat so v prostorih gasilskega doma pripravili srečanje in 15 veteranom podelili plakete za dolgoletno uspešno delo v gasilski organizaciji. Najstarejši med njimi je bil 78-letni Karel Lanjščak iz Andrejec. Pozornosti so bili gasilski veterani zelo veseli.
F. M.
EDEN MRTEV, ŠTIRJE POŠKODOVANI
16.	decembra se je zgodila huda prometna nesreča pri Stogovcih. Voznik osebnega avtomobila Leopold Hajdinjak iz Vratje vasi je vozil iz Podgrada proti Apačam. Pri Stogovcih je nenadoma zapeljal na levo stran ceste in trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Dragomir Vlasič iz Maribora. Pri trčenju seje voznik Hajdinjak hudo poškodoval in med prevozom v bolnico umrl. Hudo seje poškodoval še Branko Mernik iz Vratje vasi. Lažje so se poškodovali še Franc Senekovič iz Vratjega Vrha ter voznik Vlasič in njegova žena Irena, oba iz Maribora. Škode je za 60 tisoč dinarjev.
MED SPANJEM SE JE ZADUŠIL
12.	decembra je Dušan Peric iz Benice delal v vinogradu. Okoli 21. ure je prišel domov in se odpravil k počitku. Še pred spanjem si je prižgal cigareto in zaspal z žarečim ogorkom. Ta je padel na posteljo in začel tleti. Nekaj po polnoči se je v sosednji sobi prebudil njegov brat in pogledal v sosednjo sobo, kjer je našel brata nezavestnega. Takoj so ga odpeljali v lendavski zdravstveni dom, kjer so ugotovi-
Kontrolirati tudi zavorno
olje
Kontrola kakovosti zavornega olja se ugotavlja s posebnim instrumentom (na fotografiji), ki pokaže odstotek vode v zavornem olju. Mojster Janez Škafar iz Bratonec kontrolira kakovost zavornega olja in hladilne tekočine brezplačno.
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupa-
nje in želimo vsem vesele božične praznike ter uspešno in
zdravja polno novo leto 1991.
no, ki je odporna proti zmrzovanju in omogoča dobro čiščenje stekla. Vsak voznik si mora pravočasno poskrbeti zimsko opremo (gume, verige), priporočljivo pa je imeti v avtu tudi lopato. Pred zimo je potrebno prekontrolirati zavorni sistem in ugotoviti, če so zavore brezhibne. Priporočljivo je vsaki dve leti me
Murski Soboti prevzel tehnično Vodstvo. Skozi to izobraževanje je šlo veliko gasilskih kadrov in nekateri še danes uspešno opravljajo odgovorne operativne funkcije.
VSE NAŠE POTI PELJEJO ČEZ ISTI MOST
MOST, enkratna edicija Dela
Revija Most za našo prihodnost, ker predstavlja plebiscitne razloge, upanja in bojazni.
za solidarnost, ker bo vsak dinar od prodaje namenjen novemu mostu v Ljubnem.
MOST V SLOVENSKO SAMOSTOJNOST
li, daje Peric mrtev in daje umrl zaradi zadušitve.
JD
Na podlagi 70. člena Statuta
Službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji
razpisna komisija pri SDK v Republiki Sloveniji
podružnica Murska Sobota
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
1.	vodenje enega ali več področij dela v podružnici — pomočnika direktorja in
2.	vodenje ekspoziture v Lendavi
Pogoji:
pod j _ strokovna izobrazba VII. stopnje ekonomske ali družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj, prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. členu zakona o SDK,
pod 2 — strokovna izobrazba VI. stopnje ekonomske ali družboslovne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. členu zakona o SDK.
Za opravljanje navedenih del in nalog se kandidata imenujeta za 4 leta.
Prijave življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri Službi družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji, podružnica Murska Sobota, 8 dni po objavi,
Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje razpisanih del in nalog, bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
Svet osnovne šole Bakovci
snažilke
| Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Puconci objavlja ' 1 prosta dela in naloge
| UČITELJA	।
| NEMŠKEGA JEZIKA	J
| za določen čas od 10. 1. 1991 do 30. 6. 1991 (nadomeščanje de- J
Ilavke na porodniškem dopustu) z nepolnim delovnim časom I Pogoj: PRU ali U
Prodajamo originalne dvokomponentne acryl avtolake GLASSOMAX za vse znamke avtomobilov, mešane z elektronsko tehniko GLASSOMAX. Cene so konkurenčne.
Posredujemo vam nakup osebnih avtomobilov MAZDA, MERCEDES in OPEL.
B. Mohor, Radenci, Kapelska 17, tel. (069) 73-137
njati zavorno tekočino, ker se navlaži in je učinek zaviranja slabši, ker se v tekočini nabere voda, ki negativno vpliva na zavorni sistem (razjeda zavorne gumice). Vsak voznik bi se moral zavedati, da je samo dobro pripravljeno vozilo v zahtevnejših zimskih razmerah varno vozilo.«
F. M.
KOVAČ MARIJA
69224 TURNIŠČE Cvetna 18
Pri nas lahko kupite vse za otroke — od dojenčka do mladostnika!
Sredi šestdesetih let je opravil izpit za višjega gasilskega častnika, ob ustanovitvi Občinske gasilske zveze Murska Sobota pred 34 leti pa je prevzel funkcijo podpoveljnika. Ves ta čas uspešno deluje v vodstvu občinske gasilske organizacije. Srečali smo ga tudi na vseh dosedanjih slovenskih gasilskih kongresih ter mnogih tekmovanjih doma in v Avstriji. Veliko zaslug ima za uspešno sodelovanje gasilcev soboške občine z Gradiščansko v Avstriji. Za dolgoletno in uspešno delo v gasilski organizaciji je prejel veliko gasilskih odlikovanj in priznanj. Ponosen je na prehojeno pot ob tem visokem jubileju, hkrati pa je obljubil, da še dolgo ne bo zapustil gasilskih vrst. p M
• oblačila • trenirke 9 vetrovke 9 kavbojke 9 perilo 9 šolske potrebščine
9 otroška kozmetika ...
Konkurenčne cene!
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
SE PRIPOROČA S SVOJIMI KAKOVOSTNIMI STORITVAMI
IN VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO USPEHA V 1991. LETU.
Še za poplavljence
Vodstvo kmečke stranke — Ljudske stranke v Murski Soboti nam je sporočilo, da so v sodelovanju z Rdečim križem na območju soboške občine zbrali 314 tisoč dinarjev pomoči poplavljencem. Denar bodo prizadetim izročili neposredno, z zbiranjem pa še nadaljujejo.
Carinarnica Gornja Radgona objavlja
javno dražbo
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
1.	Službeno vozilo znamke FIAT ZASTAVA 750 LE, leto izdelave 1984, prostornina 767 ccm, prevoženih 78.113 km. Avtomobil je vozen in registriran. Izklicna cena je 3 000 00 din
2	Službeno vozilo znamke FIAT ZASTAVA 750 LE leto izdelave 1986, prevoženih 45.521 km, Avtomobil je poškodovan in ni registriran. Sedaj se drugič prodaja na javni dražbi izklicna cena je 5.000,00 din.
3.	Rabljeni računski in pisalni stroji po specifikaciji, objavljeni na oglasni deski Carinarnice.
Prometni davki niso obračunani in jih plačajo kupci.
Javna dražba bo v ponedeljek, .7. januarja 1991, ob 15 uri v prostorih blagovnega carinjenja Carinarnice G. Radgona. Intere-plačati pred začetkom javne dražbe varščino v višini 10% izklicne cene.
Osnovna sredstva se bodo prodajala po sistemu videno-kuplje-no in poznejših reklamacij ne bodo upoštevali:
objavlja prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj, končana osnovna šola in stalno bivališče v Bakovcih. Prijave pošljite v 10 dneh po objavi oglasa.
Rok prijave: 8 dni
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
Stran 21
Radijski in televizijski spored od 21. do 27. decembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA	SOBOTA MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Še malo in začeli bomo s posebnim božično-novole-tnim sporedom, v katerem se bomo skupaj zabavali in — tako upamo — sproščeni in veseli pričakali leto 91. Dobro jutro!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Jesensko popoldne (prav ste prebrali: tole, kar boste slišali, je zadnja popoldanska oddaja RMS jeseni 90. Že jutri se namreč začenja zima, z njo pa veseli dnevi. Sodelujte z nami, tokrat v oddaji 21 232!), 19.00 Spored RS.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Reklame, obvestila, glasba. 17.00 Aktualno. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA
TV SLOVENIJA
9.00 Delfin Flipper, amer, nanizanka. 9.25 Vojne usode, angl, nadaljevanka. 14.40 Svet na zaslonu. 15.10 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Tednik. 18.10 Pepelka na obisku. 18.40 Cirkuške živali. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.02 Zrcalo tedna. 20.25 Slovenija — moja država. 22.00 Zakon v Los Angelesu. 22.45 Tv dnevnik 3. 23.10 Sova:
Drugi program:
9.00 Satelitski programi. 9.55
Kranjska smučanju prenos 1. programi, prenos 2. programi, posnetek
gora: ŠP v alpskem — veleslalom (m), teka. 11.00 Satelitski 12.55 Veleslalom, teka. 16.00 Satelitski
16.30 Veleslalom, iz Kranjske gore.
17.30 Regionalni programi: Studio Maribor. 19.00 Video-meh. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ex libris: Primorsko vinogradništvo in vinarstvo.
8.35 Nemščina. 9.00 Angleščina za najmlajše. 9.15 Radovedni Taček. 9.30 ZBIS: Muro v živalskem vrtu. 9.50 Čebelica Maja. 10.15 Tovarišija Petra Grče, nadaljevanka. 10.40 Alf, amer, nanizanka. 11.05 Zgodbe iz školjke. 11.35 Pogledi: Njegova veličanstvo čevelj. 12.30 Naša pesem. 13.40 Druga godba: ansambel Vujičič (Madžarska). 14.10 Videogodba. 14.55 V kraljestvu palčkov, ameriški mladinski film. 16.20 Sova, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 DP v košarki (m): Bosna—Smelt Olimpija, prenos. 18.25 Divji svet živali. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Križkraž. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova:
Drugi program:
8.30 Satelitski programi. 9.20 Morzine: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos 1. teka. 9.55 Kranjska gora: Slalom (m), prenos 1. teka. 11.00 Satelitski programi. 11.50 Slalom (ž), prenos 2. teka. 12.25 Slalom (m), prenos 2. teka. 13.15 Satelitski programi. 15.00 Videonoč. 19.00 Mati in sin, humor, serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Nevada Smith, amer. film.
22.20 Posnetek slaloma iz I Kranjske gore in Morzina.
9.00 Nedeljska kuhinja (tokrat bomo kuhali s humorjem, glasbo v oddaji Srečanje na pomurskem valu, uro in pol pa s kvizom 10 sekund. Dober tek!). 12.00 Oddaja v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Novice. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
16.00 Posebna predbožična oddaja z murskega vala (prvo »maratonsko« popoldne našega in vašega radia prinaša veliko programskih
novosti
z vami bosta
TV SLOVENIJA
8.40 Živ žav. 9.35 Cirkuške živali. 10.00 Zgodovina smeha, franc, serija. 10.50 Mati in sin, humor, serija. 11.25 Prišel čas je 'krog božiča (oddaja z- ansamblom Slovenija in Alpskim kvintetom). 12.00 Kmetijska oddaja. 13.05 Titanic. 14.35 Alternative 4, poljska nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Hobson v škripcih, amer. film. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Cvetje v jeseni, igrana serija. 21.00 Slovenija — moja država. Sova: Spet ti?, amer, nanizanka; Klub Paradiž, angl, nadaljevanka.
Branko Žunec in Smilja Gaber, pa seveda tudi Danila Hradil-Mohar in Miki Roš v oddaji To sem jaz. Najmlajše bo obiskal dedek Mraz, ponudili vam bomo nagradne igre, glasbo po vaših željah in še bi lahko naštevali. Slišali boste tudi božični nagovor seniorja Novaka in vrsto zanimivosti v zvezi s praznikom). 22.45 Madžarska božična oddaja. 23.00 Prenos polnočnice iz cerkve svetega Ladislava v Beltincih — do 1.00
01.00 Božična noč — z vami bosta Danila Hradil-.Mo-har in Bojan Peček — vse do 8.00. Neposredno lahko sodelujete v sporedu, in sicer po telefonih 069/21 232 in 21 579.
8.00 Murski val še naprej z vami in za vas, tudi na praznični dan. Tokrat sta moderatorja Silva Ebry in Marjan Maučec, ponudila pa vam bosta veliko kratkočasnega, družinskega, božičnega. 13.30 Spored v madžarščini. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Zimsko popoldne. 19.00 Spored RS.
5.30 Prebujajte se z nami! (Kot vsako jutro bomo tudi tokrat sporočali sveže vremenske podatke, povedali, kako je s cestami, pa seveda dodali kaj razuzdanega, prednovoletnega. Z vami in za vas: Marjan Dora). 8.00 Spet vas čaka prijetno dopoldne na murskem valu, tokrat s Simono Špindler in Dušanom Loparnikom. Govorili boste o veselih rečeh, ljudskih običajih in slavjih, čakajo vas raznovrstna presenečenja!), 13.30 Spored v madžarščini. 16.00 Zimsko
popoldne
otroci! Ob
5.30 Prebujajte se z nami! (Verjetno je že tudi vas prevzela prednovoletna mrzlica — murski val vam jo pomaga premagovati, kot vsako četrtkovo jutro tudi tokrat beseduje Nevenka Emri!). 8.00 Pet ur druženja z Lidijo Kosi in Milanom Zrinski obeta marsikaj zanimivega — spored poteka v živo, zato ga lahko sooblikujete! 13.30 Spored v madžarščini. 16.00 Zimsko popoldne (zadnje tri ure sporeda z murskega vala bo v znamenju oddaja Zaigrajmo in zapojmo po domače z Gezo Farkašem.).
Drugi program:
8.00 Satelitski programi. 10.00 Oddaja za JLA. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet vulkanov, franc, serija. 20.30 Circom: Potni list Flamenko. 21.10 Zdravo. 22.30 Športni pregled.
10.00 Mladinski spored.
12.00 Kmetijska oddaja.
13.05 Daktari (n).
14.25
TV SLOVENIJA
TV SLOVENIJA
9.10 Mladinski spored, ponovitve, tv v šoli. 19.30 Dnevnik. 20.00 Love Mary (f). 21.35 Mladost v nasmešku angela (zabavna oddaja). 22.30 Dnevnik. 22.55 Ekran brez okvira.
8.15 Mladinski spored, tv v šoli, ponovitve. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Častni konzul (f). 22.10 Dnevnik. 22.35 Hrvaška sakralna umetnost. 23.40 Zabavna glasba.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Družinski magazin. 16.34 Spancefs Mountain (f). 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Koncert Zagrebške filharmonije. 21.15 Pogovor s kardinalom Franjem Kuharičem. 22.15 Dnevnik. 22.40 Priče zgodovine. 23.45 Športni pregled.
9.00 Spored za otroke. 11.00 Mladinski pevski festival. 11.30 Utrip, Zrcalo, Mernik. 12.30 Čarovnik iz Oza, amer. film. 14.10 Zdravo. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček. 17.25 Če bi bil božič vsak dan, risanka. 17.50 Waitapu, I. del nadaljevanke. 18.20 Božične sanje, pravljica: 18.55 Pravljice iz mavrice. 19.15 Risanka. 19.30'Tv dnevnik. 20.05 Božična zgodba, valižanska drama. 21.00 Božične pesmi sosednjih narodov. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Osmi dan. 23.45 Polnočnica, prenos iz stolnice.
Drugi program:
8.00 Satelitski programi. 16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Green Town Jazz Band. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Circom, dokum. oddaja. 22.00 Sova: Alf, amer, nanizanka; Klub Paradiž, angl, serija. 23.15 Yutel.
9.00 Živ žav, Pravljice iz mavrice, Waitapu. 11.00 Polnočnica. 11.55 Rim: Božična poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla II., prenos s Trga sv. Petra. 12.30 Božične pesmi. 13.10 Koncert iz Postojnske jame. 14.10 Sedma steza, športna oddaja. 14.30 Tiha miška, ameriški film. 15.25 Kvartet DO in harmonikar Jože Kampič. 15.55 Sova, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Srečno Charlie Brown, ameriški risani film. 18.25 Pravljice iz mavrice. 18.50 Waitapu, nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Zgodovina Vatikana — Od Petra do Konstantina. 21.00 Življenje v barvah, franc, nadaljevanka. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Ray Charles, koncert. 23.10 Sova: Ni kotička brez Slovenca; Policijski oddelek, amer, nanizanka; Klub Paradiž, angl, nadaljevanka.
18.30 Vas spet pričakuje vaš dedek Mraz! 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Spored za otroke. 11.00 Življenje v barvah, franc, nadaljevanka. 13.25 Aliče v čudežni deželi, angl. film. 15.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Svet vulkanov, franc, serija. 17.35 Po sledeh napredka. 18.05. Pravljice iz mavrice. 18.25 Waitapu, nadaljevanka. 18.50 Medvedek Uhec. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Zgodovina Vatikana. 21.10 Film tedna: Kramer proti Kramerju, ameriški film. 22.55 Tv dnevnik 3. 23.15 Sova: Avtostopar, amer, nanizanka; Klub Paradiž, angl, nadaljevanka; Zgodovina smeha,
TV SLOVENIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Z dušo in telesom (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Primer za dva (n). 21.20 Moselbriick. 22.20 Filmske novitete. 22.50 Prototip (f). Drugi program
16.40 Življenja grenka sladkost (n). 17.30 Pestrost kot koncept preživetja (dok. f). 18.00 Ime mi je Zajec (n). 18.30 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. 19.30Čas v sliki. 20.15 Zabavna fizika. 21.20 Znanost. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Šport.
9.00 Ponovitve. 14.10 Mladinski spored. 18.30 Šport. 19.00 Kolo sreče. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zabavni večer. 22.00 Visoka stava (f). 23.40 Vdova mori tiho (f).
Drugi program
9.55 šport. 15.30 Borza. 15.45 Štajerski advent. 16.15 Matere. 17.00 Luč v temi. 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Ime mi je Zajec (n). 18.30 Magazin Alpe-Jadran. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Michelangelo (f). 22.00 Šport. 22.30 Zabavna sobota.
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.00' Ponovitve. 15.30 Mladinski spored. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Michelangelo (f). 22.00 La Boheme (opera). 23.50 Duhovne pesmi.
Drugi program
9.00 Matineja. 15.30 Šport. 16.45 Lipova cesta (n). 17.45 Klub seniorjev. 18.05 Ime mi je Zajec (n). 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Veseli božič, gospodična Kingsley (f). 22.00 Družina Reunion (f). 23.35 Dogodek na policijski postaji (f).
9.15 Mladinski spored, tv v šoli, ponovitve. 19.30 Dnevnik. 20.00 Neuresničene sanje (f). 21.35 Tiha noč (dok. f). 22.00 Dnevnik. 22.25 Božični večer. 23.55 Božična maša (prenos).
9.15 Mladinski spored, ponovitve, tv v šoli, božični spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Božična zgodba (f). 21.05 Dnevnik. 21.30 Pred-večerje (n). 22.25 Zagrebški festival '90.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi. 17.10 Ansambel bratov Avsenik.
17.30 Božične pesmi sosednjih narodov. 18.30 Alpe Jadran.
19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, TV ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 O Mozartovem potovanju
9.00 Spored za otroke; Alf/ amer, nanizanka. 11.00 Alpe Jadran. 11.30 Zakon v Los Angelesu. 12.15 Koncert Vlada Kreslina. 13.05 Tarzanove velike pustolovščine, angl. film. 14.30 Alpe Jadran. 15.00 Žarišče. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Muppet show. 17.35 Veseli Pariz. 18.00 Pravljice iz mavrice. 18.15 Waitapu, nadaljevanka. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Zgodovina Vatikana. 21.05 Tednik. 22.10 Vojne usode, angl. nadaljevanka. 23.10 Tv dnevnik 3. 23.30 Sova
Drugi program:
8.00 Satelitski programi. 16.00 Satelitski programi. 17.10 Ansambel bratov Avsenik. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.45 Divji svet živali. 21.15 Mali koncert. 21.25 Večerni gost: Dr. Franc Rozman in Bogomil Gerlanc. 22.10 Komedija na slov, odru?
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
8.50 Mladinski spored (filmi, glasba...). 18.00 Šport. 18.30 Ron in Tanja (n). 19.30 Cas v sliki. 20.15 Anatol (f). 22.40. Mož z juga (f). 23.05 Nočni klici (n)
9.30 Mladinski spored, tv
v šoli, ponovitve. Dnevnik. 20.00 Quo (f). 22.55 Dnevnik. Božični koncert.
19.30 vadiš 23.20
TV AVSTRIJA
9.15 Mladinski spored, tv v šoli, ponovitve. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spekter. 21.05 Kvizoteka. 22.25 Dnevnik. 22.50 Božični oratorij
TV AVSTRIJA
8.40 Shakespeare: Kralj Lear, angleški film. 16.40 Videonovice. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, usiužnostni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Podedovana ljubezen, 7. del serije. 21.05 Panorama, svetovna politika. 22.05 Videoklipi po želji gledalcev. 22.35 Prepovedani filmi: Tožilec, bolgarski film. 23.45 TV dnevnik. 24.00 Dnevnik BBC-ja.
8.00 Micika in angeli, mladinski film. 9.05 Ponovitve. 12.00 Yyhonky, magazin v slovaščini. 15.35
Drehscheibe Europa.
16.05
Angeli zime, kratki film. J 6.30 Gospodarstvo. 16.45 Skrb za duševno prizadete. 17.05 Božič. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Poezija. 20.10 Zabavni magazin. 21.15 Rock glasba. 22.00 Maraton za življenje in smrt, film. 0.05 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Božič. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Moje najljubše božične pesmi. 21.15 Orient Express (f). 22.35 Božični večer.
Drugi program
8.00 Luč v temo. 20.15 Raztreseni profesor (f). 21.50 Če bi prišel danes.- 22.35 Pet grošev
II
TV MADŽARSKA
9.00 Mladinski spored. 18.30 Ron in Tanja (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zvezde v areni. । 22.10 Sinovi Bountyja (dok. f). I 22.55 Glasba. 0.20 Odprto okno
9.00 Mladinski spored. 18.30 Ron in Tanja (n). 19.30 Cas v sliki. 20.15 Vesela zima. 22.00 Model in vohljač (f). 23.40 Mafijski šef (f).
TVMADŽARSKA
8.00 Biblijsko sporočilo.8.05 Spored za otroke. 9.30 Tjulenji in pingvini. 10.05 Božični glasbeni butik. 11.15 Pogled domov. 13.35 Družinski božič. 14.45 Bogoslužje v hrvaškem jeziku. 15.50 Varstvo okolja. 16.35 Hišni prijatelj. 17.00 Verske minut. 17.25 Kviz. 18.15 Delta. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Jezus iz Nazareta, 1. del. 21.55 Telešport. 22.15 Živi •gozd, španski film. 24.00 Videostrani.
TV MADŽARSKA
9.10 Za otroke. 13.45 Hrestač, lutke. 14.10 Superba-bica, film. 15.05 Tri želje. 16.00 Božični običaji. 16.15 Darilo upokojencem. 17.20 Zmagati za vsako ceno, 1. del filma. 19.00 Božični vlak. 19.25 Poročila. 19.30 Božični angeli. 20.15 Jezus iz Nazareta, 2. del. 21.50 Liszt: Kristus, oratorij. 22.55 Praznik. 23.55 Polnočnica iz Pečuja.
9.05 Za otroke. 10.35 Tjulenji in pingvini. 11.05 Varujmo naše otroke. 11.55 Urbi et Orbi, prenos iz Vatikana. 13.50 Risanka. 14.50 Malteška služba dobre volje. 16.10 Božično cvetje. 16.15 Za upokojence. 17.20 Zmagati za vsako ceno, 2. del filma. 19.00 Poročila. 19.20 Glasbeno TV gledališče. 20.05 Jezus iz Nazareta, 3. del. 21.45 Liszt: Kristus, oratorij, 2. del. 22.40 Filmski program.
TVMADŽARSKA
11.00 Otroško TV gledališče: Kralj Matjaž v Debrecenu. 14.00 Lisičje manguste. 14.30 Miš in motor, kratki film. 15.10 Božični koncert. 16.15 Božič naših' ljubljencev. 17.20 Zmagati za vsako ceno, 3. del. filma. 19.00 Poročila. 19.30 Iz življenja Gyule Harangoza, 2. del. 20.25 Jezus iz Nazareta, 4. del. 22.15 Liszt: Kristus, oratorij, 3. del.
8.00 Magazin za meped-žerje. 9.05 Spored za otroke. 10.55 Tjulenji in pingvini, 6. del. 11.25 Angleščina. 12.10 Telovadba za invalide. 15.50 Panonska kronika. 16.00 Narodnostne oddaje. 16.40 Za najstnike. 17.15 Naštevanje mesecev. 17.25 Koledar. 17.30 Tretji kanal. 18.15 Filmski festival Giffon .19.00 O veri — za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ave Maria. 20.10 Sosedje, 96. del. 20.45 Ozadje vesti. 21.30 Edith Piaf. 22.25 Dnevniki.
ljubljanska banka
Pomurska banka d.d. Murska Sobota

ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene zadržke, boš sprevidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa tega enostavno ne boš mogla narediti.
On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas, da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko priča-
OVEN koval, a se boš pošteno zmotil.
Ona: Vedi, da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot si mu pripravljena dati sama. Toda nikar ne čakaj predolgo, saj lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z I majhno zvijačo.
W ) On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj po-' " 'ž vsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti
DEVICA
BIK
DVOJČEK
vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa.
Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, da je bilo tvoje ravnanje v preteklosti pravilno. Partner te bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj mu.
On; Poskrbi tudi za svoje prijatelje, saj se ti bodo v nasprotnem primeru kaj hitro odtujili. Na posrečeni zabavi konec tedna se ti bo odprla neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ.
Ona: nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato raje premisli dvakrat.
On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo nenadoma prišle na dan govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ti ne obeta prav nič flobrega.
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: posrečilo se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda kaj hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot pa je realnost. A kljub temu boš preživela prav prijetne urice.
On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot si predvideval v začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo izplačalo ... Vprašanje je le, kaj bo storila ona ...
Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Toda klub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kar pa lahko postane tudi nevarno.
On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta. In to tako na poslovnem področju, kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Torej se ti res splača potruditi!
Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastali položaj. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te presenečenje na delovnem mestu.
On: še vedno se ti ne bo uspelo unesti, kar te bo v prihodnosti zelo teplo. S prijateljico se boš zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar ne omahuj, am-oak napadi!
Ona: predvsem strah pred posledicami ti bo branil, da bi se zapletla v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, vendar le zato, ker so njeni interesi prav tam, kjer si trenutno ti sama.
On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se to lahko kaj hitro obrne proti tebi.
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
Ona: Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna ali pa je bila le še ena izmed tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno.
On: Po težkem koncu tedna se boš zbudil s še >težjo< glavo, zato se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. Raje se malo potuhni in počakaj na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega.
Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo, porazi, da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se ne zanašaj na pomoč drugih!
On: Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali pa se držiš zanesljivega posla. Vsekakor pa je dejstvo, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel zelo prav.
On: Ivoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Ce ti je še kaj do tega, bo potrebno napeti vse sile, sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa je dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravnega, izpita pa ne bo.
On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot pa si to slikaš sam. Še vedno se ti bo ponujala priložnost, ki je enostavno ne smeš zamuditi.
Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš v kratkem naletela na osebo, ki te bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo.
On: Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar pa jih boš z lahkoto izpolnil, Prišel boš v obdobje, ko ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrilo in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo ...
Stran 22
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
kino
KINO SVOBODA G. RADGONA
Četrtek, 20. 12., ob 19. uri — hongkonški akcijski V TIGROVEM GNEZDU
Petek, 21. 12., ob 17. uri —-ameriški akcijski POLICIST POD NADZOROM
Ob 19. uri — ameriška grozljivka ZLOVEŠČA SILA
Ob 21. uri — ameriški trdoero-tični LJUBEZENSKI MARATON
Sobota, 22. 12., ob 19. uri — ameriška grozljivka ZLOVEŠČA SILA
Ob 21. uri —■ ameriški trdoero-tični LJUBEZENSKI MARATON
Nedelja, 23. 12. ob 17. in 19. uri — ameriški akcijski POLICIST POD NADZOROM
Sreda, 26. 12., ob 15. uri — ameriški akcijski animirani KDO JE POTUNKAL ZAJCA ROG E RJA
ob 17. in 19. uri — hongkonški KUNG FU DEČKI 1
KINO LENDAVA
PETEK, 21. DECEMBRA, ob 17. uri ameriški pustolovski film Mladiček dinozavra, ob 19. uri teden madžarskega filma.
SOBOTA, 22. DECEMBRA, ob 17. uri ameriški pustolovski Mladiček dinozavra, ob 19. uri ameriški avanturistični film Ptič na žici;
NEDELJA, 23. DECEMBRA, ob 17. uri ameriški avanturistični film Ptič na žici, ob 19. uri ameriški erotični film Zaljubljena morska deklica.
KINO DOBROVNIK
PETEK, 21. DECEMBRA, ob 19. uri teden madžarskega filma;
SOBOTA, 22. DECEMBRA ob 12.15 ameriški erotični film Zaljubljena morska deklica.
NEDELJA, 23. DECEMBRA, ob 17. uri ameriški akcijski film Zakon molka.
KINO PARK M. SOBOTA
21.	dec. ob 17. uri amer, fantastični film VRNITEV V PRIHODNOST 3
21.	dec. ob 19. uri amer, trdoe-rotični film ZAČETNICE V HIŠI LJUBEZNI
22.	dec. ob 17. uri amer, fantastični film VRNITEV V PRIHODNOST 3
prodam
7^3 motorna
. VOZILA
PRODAM
LADO RIVO 1500, staro 3 leta, v dobrem stanju, prodam. © 70 230, Istvan Hagymas, Črenšovci, Juša Kramarja 8. M-13161
Frizerski salon
LIDIJA
v ulici Zorana Velnarja v MURSKI SOBOTI ima tudi letos v času od 20. do 31. decembra
hit ceno za trajno:
samo 180 din!
Vsem strankam želim vesele božične in novoletne praznike in uspešno leto 1991!
ZASTAVO 101, letnik 1988, prodam. Sabo, Kapca 98, ® 36 061 po 15. uri. M-13156
AVTOMATIC, letnik 1990, in ohranjen APN 6, letnik 1985, ugodno prodam. Gabor, Rinčetova Graba 10, Ljutomer. M-12237
DIANO 6, letnik 1979, registrirano do 8/91, kleparsko obnovljeno, prodam za 14.000 din. Srečko Lukov-njak, Gresovščak 11, Ljutomer, ® 81 651, dopoldne. M-12242
TAM 650, letnik 1971, na 2 pogona, prekucnik, diano 6 CL, malo karam-bolirano, prodam za 4.500 din. ® 81 117, ob delavnikih od 8. do 16. ure. M-OG 4-SZ
KAVA BAR
Na Lendavski 39 a se imamo fajn!
Vsi, ki nas že poznajo, se vedno vračajo. Obiščite nas še vi!
Vesel božič in srečno novo 1991!
GOSTILNA LOVSKI DOM CANKOVA
vabi na dneve jedi iz divjačine do 23. decembra.
Vse;m gostom želimo vesele božične praznike!
LADO SAMARO, novo, uvoženo, nujno prodam. Mikloša Kuzmiča 7 a, © 22 507. M-2812
OPEL KADETT 1.3, letnik 1986, prodam. Murski Črnci 44. M-2820
CTX 80 in avtomatic prodam. ® 41 630. M-2826
JOGO SKALA 55, letnik 1989, ugodno prodam. ® 24 587. M-2830
FLORIDO, novo, november 1990, prodam. © 74 159 ob delavnikih dopoldan ali 74 771 zvečer in ob koncu tedna. M-I45I0
TRAJBAR
CANKOVA 67 A
TEL.: 40-699
SATELITSKI SISTEMI VRHUNSKE KAKOVOSTI.
POPRAVILO VIDEOTEHNIKE
NABAVA IN MONTAŽA ANTEN-
SKIH SISTEMOV
CENE ZAJAMČENE
DOBAVA TAKOJ
MOŽNOST POSOJILA
Vesele praznike in srečno novo leto želi gostišče Osmica Hotiza (telefon 36 008). Tudi v prihodnje vabi na pokušino slastnih pic, rib in drugega.
GOLF DIESEL, letnik 1987/10, 4 vrata, rdeče barve, prodam. ® 21 724, dopoldan. M-2811
ZASTAVO 101 GTL 65, letnik 85, s 60.000 km, registrirano do 16. 12. 1991, ugodno prodam. Dobrovnik 294 a. M-2831
LADO 1600, letnik 1980, prodam. Kopitarjeva 7 a, M. Sobota. M-2832 AVTO RENAULT 11, letnik 1984, november, prodam. Informacije po ® 26 469 zvečer. M-2834
JUGO SKALO 55, letnik 1989, prodam. Jože Kuzmič, Serdica 11, p. Rq-gašovci. M-2743
RENAULT 4 TL ugodno prodam. © 70 077, Kolarič. M-2745
VVARTBURG LIMUZINO, letnik 1977, prodam. Renkovci 149. M-2753 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. ® 73 380. M-2754 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do junija 1991, prodam. © 24 900. M-2755
MOSKVIČA, letnik 1979, ugodno prodam. Murski Črnci 33 e. M-2756 LADO KARAVAN, letnik 1984, prodam. © 46 530. M-2762
DIANO, z okvaro na motorju, in ZASTAVO 750 z več rezervnimi deli, ugodno prodam. Cifer, Panovci 40. M-2766
ZASTAVO, 1300, dobro ohranjeno, garažirano, registrirano, in prikolici za avto, vse prodam za 7.000,00 din. Srejš, Ivanovci 39 a (pri cerkvi). 2772 ZASTAVO 750, letnik 1983, profesionalni lovski lok (z opremo) in 30 zajčjih ustrojenih kož prodam. © (069) 26 341. M-2783
CITROEN GS1.3, letnik 1980, ugodno prodam. © 87 489. M-2786
ZASTAVO 101 po delih prodam. Gančani 196. M-2791
FORD ESCORT 1.3 C, letnik 1987, prodam. Murski Črnci 51 b, ® 46 580. M-2784
M
GOSTILNA ŽELEZEN BEZNOVCI
vas vabi na veselo silvestrovanje. Zabaval vas bo ansambel METRO s pevcem. Sprejemajo rezervacije. Telefon 49 825.
Želimo vam vesele božične praznike in se priporočamo za obisk!
DIANO 6, letnik 1977, prodam. Skakovci 60. M-2801
ZASTAVO 750, letnik 1982, obnovljena prodam. ® 81 300. M-2807-MOSKVIČ, registriran, eden za rezervne dele, naprodaj. Aleksander Horvat, Fokovci 57. M-2362
LADO 1200 S, letnik 86, prodam. Križevci 40 pri Ljutomeru. M-2839
KADETT 1,3, letnik 1985, prodam.
Škalič, Mala polana 22. M-2842
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, nrodam. Velika Polana 168. M-2847
ZASTAVO 101 MEDITERAN, regi strirano do septembra 1991, ugodno prodam. ® 48 263. M-2848
ZASTAVO 101 CONFORT, karam-bolirano, letnik 1981, prodam. ® 26 536 po 15. uri. M-2849
MLINARSTVO BELA ZORGER,
GRAD 177, tel.: 77 751
želi vsem strankam vesele božične praznike ter
srečno in uspešno NOVO LETO 1991.
S svojimi storitvami se priporočajo tudi vnaprej.
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. © 23 107, popoldne. M-2792
YAMAHA DX7, YAMAHA RX 21, DELAY WASHBURN, prodam. © 43 145. M-2662
ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam za 1.500 DEM. ® 069 82 763, popoldan. IN-122245
JAWO 350, prodam. © 069 82'270.
IN-12254
ZASTAVO 750, ugodno prodam. ©
069 81 007. IN-12248
ZASTAVO 101, staro 3 leta, prodam. © 069 87 544. IN 12255
SLAMOREZNICO na puhalnik in mlin kladivar, prodam. Vujs, Vidonci 14. M-2734
TRAKTOR STEYR 18 s priključki, dobro ohranjen, in motor Jamaha 750 XL, ugodno prodam. Pavel Flisar, Murska 103, Krog. M-2738
POGONSKO JERMENICO za traktor IMT prodam. Tropovci, Jordan 52. M-2748
TRAKTORSKO DVOOSNO PRIKOLICO, rabljeno, tri tone, prodam. Franc Štramec, Petanjci 95, Tišina. GR-I45I4
TRAKTOR URSUS 335 prodam.
Drago Herman, Okoslavci 46, p. Videm ob Ščavnici. GR-14521
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1991 vam želi CVETLIČARNA VIDONJA, N US KOVA 23.
Telefon 78 648
TRAKTOR IMT 533, koso, bočno, klinaste brane in jermenico prodam. Roman Marko, Nasova 38, p. Apače. GR-14520
TRAKTOR IMT 560, nov, s kabino, kompresorjem in hidravlični volan prodam. Tropovci, Šolska 14, ® 46 282. M-2813
T RAKTOR ZETOR 5245, 800 delovnih ur, po ugodni ceni prodam. © 77 688. M-2814
ŠKROPILNICO KROBAT 300 I, koso Dubrava za IMT 539 in ličkalnik koruze prodam. Krog, Murska 43. M-2816
TRAKTOR STEYR tip 86, 18 KM, prodam. Skakovci 41. M-2817
TRAKTOR DEUTZ 48 ADRIATIK, star 2 leti, 550 in ZATERO 7011 s čelnim nakladalnikom Riko prodam. Sa-tahovci 32, © 26 053. M-2819
SADIKE VINSKE TRTE po 10,00 din
SADNE SADIKE po 30 din MARELICE, VIŠNJE IN ČEŠNJE po 40 din za kos, PRODAM.
Drago Jambrovič, Lopati-nec 112, Medžimurje, tel.: (042) 89 323.
DVOOSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ z nadgradnjo prodam. Karel Krenos, G. Slaveči 124. M.2820 TRAKTORSKI LUŠČILNIK KORUZE KROKAR, nov, prodam 25 % ceneje, Vanča vas 20. M-2840 MOTOKULTIVATOR HONDA F 420 in TRAKTOR STEYR 18 KS, prodam. ® 70 402. M-2843
TRAKTOR TORPEDO TD 48 A, malo rabljen, prodam. Rogašovci 29, ® 23 350. M-2844
TRAKTOR URSUS C 335, dobro ohranjen, prodam. ® 82 041, zvečer. IN-12247
MOLZNI STROJ VITREKS VIRO-VITICA, nov, nerabljen, zelo ugodno prodam. Anton, Tibaut, Mala Polana 45. M-2666
2-KILOGRAMSKE PIŠČANCE prodam. Tropovci, Križna 13. M-2653 MALE PUJSKE prodam. Tišina 48.
M-2803
KRAVE prodam. Lipovci 19. M.2805 KRAVO, brejo 7 mesecev, staro 7 let, prodam. Ludvik Miholič, Dobrovnik 85 b. M-2810
DVE KRAVI, breji, prodam. Alojz Koler, Sp. Ščavnica 90, G. Radgona. M-14512
KRAVO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Franc Osterc, Vučja vas 26, Križevci pri Ljutomeru.
IN—12251
MALE PUJSKE prodam. Gradišče 4. M-2763
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Trdkova 13, ® 78-371. M-2766
KRAVO, staro 4 leta, 5 mesecev brejo, dobro mlekarico, prodam. Štefan Bohnec, Črenšovci, Prekmurske čete 76. M-2788
KRAVO, 7 mesecev brejo, vozno, prodam. Štefan Ostrič, Čepinci 117. M-2736
TELICO, brejo 6 mesecev, kontrola A, prodam. Skakovci 22. M-2739
TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Šalamenci 64. M-2742 KRAVO, srednjih let, visoko brejo, prodam. Anton Marič, Krog, Plečnikova 2. M-2750
PUJSKE, 40 — 50 kg, prodam. Krog, Brodarska 32. M-2827
posesti
GRADBENO PARCELO z doku mentacijo v Murskih Črncih prodam. Partizanska 4, M. Sobota. M-2732 PARCELO, primerno za počitniško hišico, z vinogradom in sadovnjakom v Dolgovaških goricah ter motokulti-vator, prodam. ® 22-528. M-275I GRADBENO PARCELO v Preda-novcih, prodam. ® 45-166. M-2761 DVOSOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano, z balkonom in telefonom, v centru Murske Sobote prodam. ® 24-769. M-2764 MEDETAŽNO HIŠO v strogem centru Murske Sobote, v šesterčku, prodam ® 21 -768.
EMAJLIRAMO KOPALNE KADI!
Tel.: 69 152
HIŠO v Murski soboti, prodam ® 23 585 - zvečer.
PRODAM ENOSOBNO STANOVANJE. ® 31-040. M-2776
VEČ GRADBENIH PARCEL v Veliki Polani prodam. ® 70-771. M-2779 NOVOZGRAJENO HIŠO, primerno tudi za obrt v Motovilcih, prodam. ® 49-902. M-2785
NOVEJŠO HIŠO pri Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M-2887
SADOVNJAK z vinogradom, 14 arov, v Ivanovcih ob cesti (gostilna Sep) ter FIAT 750, LETNIK 1977, PRODAM. ® 21-626, zvečer. M-2789
HIŠO v Bodoncih prodam. ® 25-435 od 1K do 20. ure. M-2790
45-ARSKO PARCELO s starejšo hišo in 45 ari zemlje ugodno prodam. ® 24-668 od 10. do 15. ure. M-2700 GARSONJERO V MURSKI SOBOTI prodam ali zamenjam za garsonjero v Ljubljani. ® (065) 22-787 po 19. uri, ali 73-189, popoldne. M-2802 POČITNIŠKO HIŠO, večjo in avto Diana, neregistriran, prodam. Cer, Stara 1, M. Sobota. M-2804
STARO STANOVANJSKO HIŠO s 30 ari zemljišča (mlad sadni nasad) v Ljutomeru, prodam. Najžar, Mekot-njak 39. M-12240 •
MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO, nedokončano, v Križevcih pri Ljutomeru, ugodno prodam. Lahko tudi na obroke. ® (042) 77-360. M-12238 VINOGRAD, 0,28 ha, na Stari Cesti pri Ljutomeru in novi nasad, 5 let, ugodno prodam. ® 87-729. M-12236 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE NA LENDAVSKI 53 V MURSKI SOBOTI, vseljivo jeseni J 991, staro 5 let, 63 m!, prodam. Pojbič, ® 24-535 po 19. uri. M-BP
GRADBENO PARCEEO, pašnik 6000 m2 v. Dragotincih, Videm ob Ščavnici in gozd, bogat, 6000 m' v bližini, oboje ob asfaltni cesti, prodam. ® 24-480, Maribor. M-OG 1-SZ HIŠO, novo, do V. faze, primerno za razno obrt, gostilno ali trgovino, in okrog 2 ha zemlje ob asfaltni cesti Lenart—Ledinek—Cmurek, ugodno prodam. @ 24-480, Maribor. M-OG 1-SZ
STANOVANJSKO HIŠO, novo, opremljeno v okolici Miklavža pri Ormožu, ugodno prodam. @ 069 81-783. 1N-12241
Ob 30-letnici
Foto color studio
Juhnov grad
Želimo vesel božič in veselo leto 1991 vsem svojim strankam in se še naprej priporočamo s fotografskimi storitvami, videosnemanjem in expres fotografijami za dokumente.
Pokličite nas po telefonu: 77 749.
STARO HIŠO.z gradbeno parcelo in mlin v Mali Polani ugodno prodam. @23-165. M-2828
STAREJŠO HIŠO z možnostjo obrti in z veliko parcelo v Murski Soboti prodam @ 26-015, zvečer. M-2829
pri ZAHVALI za pokojnim
Kolomanom Bagarijem iz Vidonec 118
je prišlo do napake. Pravilno besedilo se glasi:
Posebna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, govornici krajevne skupnosti Anici Kuzmič in govorniku IUD za ganljive besede ob odprtem grobu.
SOBOSLIKARSKA - PLESKARSKA - FASADER-SKA DELA ZA DRUŽBENI IN ZASEBNI SEKTOR KONKURENČNE CENE
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
Tel.: (0601) 61 894
BOROV GOZD prodam. ® 26-035. M-2823
HIŠO na Kapci, ob glavni cesti, prodam. Danč, ® 23-243 do 16. ure, 36-243 po 16. uri; M-28830
HIŠO na lepi lokaciji v Gornji Radgoni prodam. ® 74-586. M-14519 GRADBENO PARCELO na lokaciji Ključarovci pri Ljutomeru — sprememba namembnosti urejena — ter 1,5 ha zemlje prodam. ® 87-105, popoldne. M-2815
GRADBENO PARCELO, 5 km iz Murske Sobote, prodam. ® 23-908, od 19. do 20. ure. M-2809
HIŠO NA KAPCI, ob glavni cesti, prodam. Danč, ® 23-243 do 16. ure, po 16. uri, tel: 36-243. M-2845
ENOSOBNO STANOVANJE prodam. Škrilec, Cvetkova I8a. ® 25-076. M-2838
24 AROV ZEMLJE, na lepi legi v Ivanovcih, dovoljena gradnja, prodam. ® 22-284. M-2850
NADSTROPNO HIŠO v središču Ljutomera prodam. Naslov v upravi lista. M-FM
1 ha VINOGRADA, SADOVNJAK, ZIDANO STANOVANJSKO HIŠO, komplet s posodo za 4000 1 vina, 450 I ^stiskalnico, v bližini Ljutomera, prodam. @069 82-310 dopoldan. IN-12246
TRGOVINA ELEKTRON LENDAVA, PARTIZANSKA 68 IMA POSEBNO UGODNO PREDNOVOLETNO PONUDBO BELE TEHNIKE IN PRALNO-SUŠILNIH STROJEV INDESIT z 2-letno garancijo in na 5 OBROKOV, tel.: 75 882.
MALE PUJSKE prodam. Kupšinci 17. M-2793
VINOGRAD 450 trsov, sadovnjak in hišo na Banfiju 72 (elektrika in voda), prodam. @069 81-509. IN-12249
VINOGRAD z gradbeno parcelo za vinogradniško hišico prodam. @ 069 87-430, popoldan. IN-12252
Razno
PRODAM
AKT. OZVOČENJE: ojačevalec
2 x 250 W, ojačevalec 2 x 150 W, zvočnike ALTEC 2.250 W z ohišjem, akt. kretnico 3 WAY, disco mixer, stereo keyboard, videorekorder Samsung, prodam. ® 23 887. M-2735
DVE TAJNOŽARNI in eno kombi peč prodam. Odranci, Sevranska 5, ® 70 540. M-2737
ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO Tehnostroj, malo rabljeno, ugodno prodam. ® 42 579. M-2742 KAKOVOSTNO VINO (na drobno in veliko) na razpolago vsak dan. Murska Sobota, Borovnjakova 12. M-2760
Preživite najdaljšo noč v letu v gostišču Klement pri Gradu, kjer boste ob dobri hrani in pijači lahko tudi zaplesali.
Igrala bo skupina Prelom. Informacije sprejemajo po telefonu: 77 604.
GUME SAVA, 165 x 13, nove, 4 ko-si^za 2.000,00 din prodam. ® 89 030 M-2769
LOGARITEMSKE ANTENE z ojačevalci, stare 1 leto, 50 % ceneje, pločevinasti sod, 1200-litrsko črpalko za gnojnico in žago — cirkularko prodam. ® 72 074. M-2770
KRZNENO JOPO, sive barve, kitajski jagenček, št. 40, skoraj novo, prodam za 6.000,00 din. ® 21 487 M-2768
HARMONIKO MELODIJO, 80-ba-sno, kot novo, ugodno prodam.
® 78 035. M-2773
ČRNOBEL1 JELEVIZOR, ekran 63 cm, Gorenje, ugodno prodam. ® 21 169. M-2777
ZARADI SELITVE PRODAM: mešalec za beton z dvigalom, salonitno ploščo, priklop za avto, prtljažnik, verige za kadett, novi 'raženj in orodje za vrt. Lukotina, Nikole Tesle 9,' Radenci. M-2780
POLI SYNTHESIZER SIEL s kovčkom za 600 DEM (protivrednost) in bass kitaro Hohner B 2 z predojače-valcem in kovčkom za 600 DEM (protivrednost) prodam. ® 47 345 M-271
KOMPLET za sprejem satelitskih programov prodam. ® 46 109. M-2786
BOROVE PLOHE prodam. Moščan-ci 59. M-2795
ZAMRZOVALNO OMARO, 2101, skoraj novo, ugodno prodam. ®
23 649. M-2796
JOPO iz nutrije, št. 40—42, prodam 50% ceneje. ® 24 189, zvečer. M-2799
TRAJNOŽARNO PEČ, električni radiator in bojler, 5 1, prodam. Gančani 117, ® 41 610. M-2806
ČRNO-BELI TELEVIZOR AMFO-
RA in ZASTAVO 750, po delih, prodam. ® 43 044. M-2808
SATELITSKI SISTEMI v vašem domu že za 4.400 din + obroki. Trajbar, Cankova 67 a, ® 40 699.
BARAKO, 3,5 x 5,5 m prodam. ® 26 277. M-2716
VAMAHA DX 7, yamaha RX 21, DELA Y WASHBURN naprodaj. ® 43 145. M-2662
ORGLE CASIO prodam. Ogled v petek in soboto, Cven 35, 69240 Ljutomer. IN-12239
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 plin + 2 elektrika), nov, nerabljen, prodam 20 % ceneje. Ključarovci 37, Križevci pri Ljutomeru. M-12244 DIFERENCIAL, komplet za FAP prodam. Teopocxi, Šolska 14, ® 46 282. M-2313
HLADILNIK, rabljen, z zamrzovalnikom, in pralni stroj Gorenje, prodam. Majda Ciglar, Lendavska 19 a, 69000 Murska Sobota. ® 24 049. M-2818 KOMPLET ŠIVALNICO, stroji, likalnik in mize, prodam. ® 22 563. M-2824
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. ® 45 123, popoldne. M-2824
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER, 35.000, kombinirani bojler, 801, clektrika-centralna, prodam. Vrtna 12, Črenšovci. M-2836 ZA BARVNI TV, star do 3 leta, ZAMENJAM PONY EXPRESS. ® 46 328. M-2837
30 KG DOMAČE MASTI, 101 žganja in 100 1 belega vina po ugodni ceni prodam. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-2845
SUHE SMREKOVE PLOHE 5 cm, prodam. Puconci 40. ® 45 025. M-FK
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, NOVO, prodam. Brezovci 68 a. ® ' 45 293. M-AK
GUMO 12/4-28, nove, 10% ceneje, prodam. ® 77 203. M-2708
BARVNI TV sprejemnik AKVAMA-RIN, Gorenje, ekran 67 cm. ® 87 775. M-LiK
kupim
KONTEJNER, bivalni, 6 x 2,5 m. kupim. ® (063) 33-044. M-PP
sobe
SOBO z možnostjo souporabe kuhinje ali manjše stanovanje v Murski Soboti iščem. ® 25-460. M-2823
zaposlitve
DELO NA DOMU sprejmem. ® 26-426. M-2757
STANOVALCI BLOKA STANETA
ROZMANA 9 iščejo čistilko. Plačilo po dogovoru. Interesenti, javite se čim prej v stanovanju Mekiš ob popoldnevih. M-2754
OGLAŠUJTE V
VESTNIKU
***
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna sKrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6. Kuzma
(069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
VESTNIK, 20. DECEMBER W90
Stran" 23
PEKARNA KUZMIČ zaposli peka. Kuzmič, Partizanska 56, Murska Sobota. M-2759
DELO NA DOMU! Delovne izkušnje niso potrebne! Lepljenje kuvert: 1 kuverta — 1 DEM. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko na naslov: Tone Benedičič, Slatna 15 a, 64275 Begunje na Gorenjskem. M-OG5-SZ
Razno
, Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SCTPU v Murski Soboti v šol. I. 1974/75 na ime Jožef Berden, Strehovci 40. M-2746
SPOZNATI ŽELIM SOPOTNICO za skupno življenje. Star sem 65 let, vdovec. Interesentke lahko dvignejo naslov v uredništvu. M-2775 INŠTRUIRAM matematiko za srednje šole ob popoldnevih. Tel.: 74-436. GR-14523
MOŠKI, star 54 let, razvezan (ne po svoji krivdi), z opremljenim stanovanjem, želi spoznati vdovo ali razvezano žensko, staro od 50 do 60 let. Obljubljam prelepo silvestrovanje v skupnem gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. M-14517
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OS Bakovci, izdanega na ime Zvonko Brunec, Dokležovje 166. M-2771
NUJNO POTREBUJEM 15.000 din (petnajsttisoč din). Vrnem v 3 mesecih z obrestmi. ® (062) 644-440 int. 201. M-14516
Preklic!
Preklicujem zaključno spričevalo 8. razreda 87/88 na ime Zlatko Sovič, Šafarsko 28 d, izdano od OŠ Jože Hedžet Šafarsko. M-12234
ZA REGISTRACIJO ZASEBNIH PODJETIJ izdelamo dokumente. ® 23-622. M-2825
INVALID, lažji, star 43 let, s posestvom išče žensko, tudi lažjo invalidko za skupno življenje na deželi. Ponudbe pod šifro: »POMLAD PRIHAJA«.
IN 12253
GOSPODARSKO POSLOPJE in 3,5 hektarja zemlje ali samo gospodarsko poslopje s 40 ari zemlje na Krajni 2, prodam. ® (061) 444-500. M-285II POVEČEVALNIH DURST M 605 color in fotoaparat mamiya z dodatno opremo ugodno prodam. Bakovci, Vrtna 6, telefon: 43-152. M—28522 GOLF DIESEL, star 3 leta, prodam. Grah Jože, Kuzma 47/a. M-2853 TRAKTOR IMT 535, pluge in bočno koso ter avto wartburg, prodam. Ka-movci 29. M-2856
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
N SPOMIN
16. decembra 1990 mineva leto dni, odkar je zaspal v večnost
Feliks Pušenjak
Vsem, ki se z lepo mislijo vračajo v njegovo življenje — iskrena hvala.
Vsi njegovi
Cvetje na grobu naj ti pove, da v srcu med nami si še. ..
N SPOMIN
10. decembra minevajo tri leta tihe žalosti, odkar naju je zapustil dragi mož in oče
ZAHVALA
28. novembra nas je v 54. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož in oče
Franc Flajšaker
iz Pertoče 26
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje.
Žalujoča: žena Marijana in sin Alojz
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
Franc Rous
iz Črenšovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, botrini, prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše.
Iskrena hvala tudi gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Danielu Kolenku za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: mama, brata in sestre
Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Vladimir Fartek
iz Murske Sobote
Jože Torok
iz Gorice 15
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki srno ga imeli radi
Oh ti cesta, kaj si storila, ko še najdražje si nam vzela. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
Ponosna vso ljubezen si nam dala, za vse, prav vse. prisrčna hvala.
V 63. letu je tragično preminila naša draga žena, mama, babica in hčerka
Helena Kuzma
roj. Banfi iz Puževec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, medicinskemu osebju kirurgije, ki so se borili za njeno življenje. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti — hvala.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za besede slovesa. Hvala tudi aktivu žena za podarjeni venec.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franc, hčerka Nada z možem Štefanom, vnukinja Ingrid, mama in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V mehkobi zadnjih jesenskih dni je za vedno utihnilo srce našega dragega moža, očeta, dedka, brata, zeta in svaka
Antona Guttmana
iz Rogašovcev
Sorodniki izrekamo neizmerno zahvalo sosedom in prijateljem, ki so nam takoj priskočili na pomoč ter z nami delili bolečino. Zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnice Rakičan — internemu in pljučnemu oddelku, ki so mu po svojih močeh lajšali trpljenje.
Posebna zahvala pa velja gospe dr. Peričevi ter patronažnima sestrama Anici in Marici, ki so dragega pokojnika redno obiskovale in mu pomagale.
Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, govorniku krajevne skupnosti za poslovilni govor, pa tudi pevcem za občutno zapete pesmi.
Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, za darovane vence in cvetje, ter da so ga tako številno spremljali k zadnjemu počitku.
Rogašovci, Koper, Stuttgart, 5. decembra 1990
Žalujoči: žena Blanka, hčerki Babika in Blankica z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
Zvonka
Černjaviča
iz Ižakovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremljali na zadnji poti, mu darovali vence, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala podjetju Dimnikar Beltinci za takojšnjo pomoč, gospodu Kovačiču pa za poslovilne besede ob odprtem grobu. Enaka hvala gospodu župniku za pogrebni obred in tolažilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Greta, hčerke Doris, Brigita in Zvonka, mama, oče ter sestra Alenka z družino
Ni hujših bolečin, kot nate je boleč spomin.
Le mirno, tiho spi, naj roža, sveča tvoj grob krasi.
V SPOMIN
25.	decembra bo minilo žalostno leto, odkar smo izgubili našo drago mamo, staro mamo in teto
Emilijo Kočar
iz Doliča
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavljate ob njenem grobu, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja.
bolezen je bila močnejša od življenja . . .
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Franc Mešič
iz Dolenec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence, šopke ter za svete maše, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in dr. Kiršnerju in dr. Kepeju ter sestram za pomoč.
Iskreno zahvalo izrekamo tudi govorniku Karlu Bediču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter kolektivu Mure iz Gornjih Petrovec.
Žalujoči: žena Ana, sinova Štefan in Tonček ter hčerka Marija z družino
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, za sv. maše, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje.
Posebna hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS za poslovilne besede in Društvu upokojencev iz Puconec za podarjeni venec.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: sin Lojze z družino, hčerka Marija z družino, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
Draga hčerka, dragi mož, v hladnem grobu spita, v mojem srcu še živita.
V SPOMIN
Letos mineva 10 let, odkar nas je po hudi bolezni zapustila draga hčerka, vnukinja in nečakinja
Tilika Denša
iz Brezovice
14.	decembra pa mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, zet in svak
Martin Denša
iz Brezovice
Hvala vsem, ki se ju še spominjate in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo ju imeli radi
Moj spev je izzvenel, a nisem ga zapel, mladost je šla, a hlad starosti me še ni objel, prerezana je nit, nikoli stkana, živim in že je moja pot končana.
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Štefan Raj
iz Nedelice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom za neizmerno pomoč, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo in nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za svete maše.
Iskrena hvala Internemu oddelku Bolnišnice Rakičan, dr. Horvatu, delovnemu kolektivu Planike, g. župniku in kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Nedelica, 14. 11. 1990
Žalujoči: vsi njegovi
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990 . / .. - ,	; A ’ J :	» . V •	. r
Stran 24
Zaman je bil tvoj boi. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
ZAHVALA,
Tiho in brez.slovesa nas je v 72. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica
Kristina Petkovič roj. Bohnee s Hotize
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, l»trini, prijateljem, sosedom in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku krajevne skupnosti za poslovilne besede. Iskreno zahvalo izrekamo tudi kolektivom Jugohemije Ljubljana, Vinaga Maribor in Integrala Lendava.
Žalujoči: mož Andrej, hčerki Elizabeta in Agata ter sinova Matija in Stanko z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je 27. oktobra v 80. letu starosti zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče
Jože Slavic
iz Turnišča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Prisrčna hvala g. kaplanu ter g. Francu Hozjanu za lep pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku Jožetu Zveru za ganljive besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, hčerki Anika in Tončka z družinama
ZAHVALA
Prezgodaj nas je zapustila naša draga
Etelka Vrataric
iz Polane 45
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sovaščanom in sorodnikom, ki so ji bili v pomoč in jo obisko-vali med njeno boleznijo. Posebej hvala prim. dr. Jožetu Be-dernjaku in drugim zdravnikom ter osebju infekcijskega oddelka bolnice v Rakičanu, kjer so ji skrbno lajšali tudi zadnje dni njenega življenja.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje, sodelujočim v pogrebnem obredu ter vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi Ne jokajte oh mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
17.	decembra mineva leto bridke žalosti, odkar je bilo v Fiirstenfel-du v Avstriji tako tragično odvzeto življenje našemu dobremu očetu, staremu očetu, bratu, stricu in sorodniku Evgenu Čurmanu Osmo leto je preteklo, solz nešteto je preteklo. Solze grob so premočile, a tebe, draga mama, niso prebudile.
14.	junija je minilo 8 žalostnih let, odkar nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
Hermina Čurman
roj. Fartek
iz Kuzme
Osamljeni in žalostni se ne moremo sprijazniti z resnico, da vaju ni več med nami. Težko je življenje brez vaju.	-1 m
nje je bilo vajino življenje. Veliko sta žrtvovala za nas, a nismo vama stisnili roke v zahvalo.
Ostala sta nam samo praznina in velika bolečina^ Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem gro , j P našate cvetje in prižigate sveče iskrena va a.
Žalujoči: vsi, ki smo vaju imeli radi
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni je 10. novembra v 78. letu starosti za vedno utihnilo srce naše
Karoline Bedek roj. Fartek iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam pa za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — hvala.
Boreča, 12. II. 1990
Žalujoči: vsi njeni
Na grobu rože ti cveto, a nam se še rosi oko!
V SPOMIN
8. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Ludvik Kuplen
iz Mačkovec
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: žena Jolanka in hčerka Olga z družino
Ljubi mož, dragi opa in dedek, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi in ti se nam nikdar več ne prbudiš.
N SPOMIN
19.	decembra bosta minili dve leti, odkar nas je v 62. letu starosti tragično zapustil ljubi mož, dragi oče in dedek
Karči Kovačec
iz Šulinec 34
Tvoj grob ti krasimo z rožami, ki jih ne zalivamo z vodo, ampak z našimi solzami.
Hvala vsem, ki mu prinašate rože in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Si mislite lahko, da strašna je rana, ki zadela je naše srce.
Nikdar več na zemlji ne bo izprana, bolela nas bo do zadnjega dne.
V SPOMIN
17.	decembra je minilo 2 leti bridke žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož
in oče
Miloš Šarčevič
Za teboj je ostala v našem domu praznina in v naših srcih neminljiva bolečina.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ste ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
Mirno in tiho nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
Janez Podnevar
iz Bakovec
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in botrini, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in sv. maše.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Zahvalo izrekamo tudi sodelavcem Tovarne Mura, tozd Oblačila in Tovarni mesnih izdelkov.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Bakovci, 2. 12. 1990
Žalujoči: žena Cecilija, sin Jože, hčerka Marija z možem Ferijem ter vnuki Kristjan, Tomas in Milan
Roža na grobu svojem cveti, grenka jo solza rosi. . .
V SPOMIN
23.	decembra bo minilo leto bridke žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča
Irena Franc
iz Črenšovec
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižgete svečo, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
K zemlji rodni mirno spita, a v naših srcih še živita.
V SPOMIN
Decembra mineva 10 let, odkar sta nas prerano in za vedno zapustila naš dragi oče
Aleksander
Vereš
in draga mama
Karolina Vereš
iz Fokovec
Hvala vsem, ki se ju spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje na njuna prerana groba.
Vsi njuni najdražji
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po dolgi bolezni nepričakovano zapustil dragi mož, oče in stari z	oče
Tivadar Lanšček
iz Berkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali in izrekli sožalje; sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Splošne bolnišnice Rakičan ter vsem, ki so darovali vence in šopke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in domačim gasilcem.
Posebna zahvala za dolgoletno zdravljenje šefu internega oddelka doktorju Alojzu Horvatu in vsem zdravnikom in bolniškemu osebju bolnišnice v Rakičanu, ki so mu v zadnjih trenutkih lajšali bolečine.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 51. letu nas je po neozdravljivi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin, zet, brat in stric
Jože Ožvald
iz Čepinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalo-stinke, gasilcem, kolektivu Mure — 317. brigada iz G. Petrovec, Nogometnemu klubu iz Šalovec, zdravstvene-mu osebju iz G. Petrovec in kirurškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
VESTNIK* 20.DECEMBER 1990
Stran 25
v besedi in sliki
ud 24.12. 90 MURSKA
io 2.1. 91 SOBOTA
O(b) simpoziju o dr. Antonu Korošcu
»Dvignite glave, ker bliža se vaše rešen je!«
Pred tednom dni (13. decembra) smo v mariborski Univerzitetni knjižnici doživeli še eno iz serije »rehabilitacij« naših (pre)dolgo in po krivici zatajevanih, zamolčevanih, zanikanih mož iz (pol)pretekle zgodovine. Šlo je za enodnevni simpozij o življenju in delu dr. Antona Korošca, rojaka iz Biserjan pri nekdanjem Svetem Juriju, danes Vidmu ob Ščavnici, očeta države Srbov, Hrvatov in Slovencev, velikega politika in narodnega buditelja iz obdobja pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej. Bila je to ne samo zanimiva/izzivalna zgodovinska poslastica in desetletni dolg, marveč dovolj aktualen/poučen skupinski razmislek za slovensko (pred)plebiscitno zdajšnjost in (po)plebiscitno prihodnost.
Organizatorji — ob mariborski Univerzitetni knjižnici še Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, mariborska Univerza, mariborski oddelek Teološke fakultete in Pedagoška fakulteta — so zelo takt(ič)no vodili oz. usmerjali simpozij. Tako sta najprej dobila besedo avstrijska strokovnjaka Felix Bister (njegova zajetna, še ne ubranjena doktorska disertacija Anton Korošec in slovenska politika v državnem zboru na Dunaju v času od leta 1906 do 1918, je lep čas krožila med udeleženci) in dr. Valter Lukan (Koroščevo politično delovanje med prvo svetovno vojno), sledil je referat dr. Janka Prunka o političnem delovanju dr. Antona Korošca med vojnama, nato pa je dr. Momčilo Zečevič iz Beograda obširneje razčlenil gledanje srbskih strank na politiko nekdanjega narodnega voditelja Slovencev. Vsekakor osebnost, ki je odločilno vplivala na razvoj slovenske zgodovine po razpadu avstro-ogrske monarhije do druge svetovne vojne in ki je v 20. letih tega stoletja, na grobu prijatelja dr. Janeza Evangelista Kreka, izrekla preroške besede: »Dvignite glave, ker bliža se vaše re-šenje!«
Pomenljive reminiscence k portretu dr. Antonu Korošca sta prispevala zlasti akademik prof. dr. Anton Trstenjak, Koroščev sodobnik, in dr. Vekoslav Grmič, medtem ko so France Filipič (Dr. AK in marksisti), dr. Janez Juhant (Dr. AK in dr. Bonaventura Jeglič), dr. Ivan Štuhec (Odgovor dr. AK na socialne okrožnice papeža) in dr. Stanko Ojnik (Dr. AK in status visoke bogoslovne šole v Mariboru) dodatno argumentirali in profilirali veličino osebnosti, ki — to mimogrede — ni mogla biti portretirana v znanem Panonskem zborniku iz leta 1966, ki je izšel v Murski Soboti. Po simpoziju so pripravili še okroglo mizo za širšo javnost v škofijski avli, načrtujejo pa, da bi vse referate in koreferate izdali v posebnem zborniku.
B. Žunec
decembra je na sejmišču v Gornji Radgoni živahno. Mercator Sloga je namreč pripravil posebno prednovoletno ponudbo blaga po izredno nizkih cenah. 14. decembra so se jim pridružili številni zasebni gostinci in trgovci ter turistični delavci.
bbp, foto: nj
Izognite se gneči
Od 21. do 24. decembra močno povečan potniški promet na mejnih prehodih — Tudi na Cankovi začasno mednarodni mejni prehod — Madžarski cariniki opozarjajo: nič mesa in mesnih izdelkov!
Zaradi božičnih in novoletnih praznikov se bo tudi promet na pomurskih mejnih prehodih v teh dneh močno povečal. Pričakujejo, da se bo gneča začela že danes zvečer (v četrtek), saj začnejo jutri v nekaterih nemških pokrajinah (tudi na Bavarskem) s počitnicami. Gneča bo največja jutri popoldne in ponoči (v petek), v soboto in nedeljo, prav tako pa v ponedeljek, ko se bodo vračali še sezonsko zaposleni. Na mejnih prehodih od Trat do Gederovec bo letos gneča še večja, saj bodo na Šentilju začeli preusmerjati vozila na te mejne prehode pri dveh urah čakalne dobe (prej štiri). Dogovorili so se tudi, da avtobusov ne bodo usmerjali na mejni prehod Cmu-rek—Trate, saj je mesto povsem zajrpano z vozili (pred kratkim so tudi protestirali).
Neposredni prenos POLNOČNICE iz beltinske cerkve sv. LADISLAVA 24. december od 23.30 naprej...
Zanimiva nbvost pa je, da bodo za deset dni, od 21. do 31. decembra, maloobmejni prehod Cankova spremenili v mednarodnega. Na tem mejnem prehodu, ki ga povezujeta urejeni asfaltirani cesti na obeh straneh, bodo lahko prestopili mejo avstrijski in jugoslovanski državljani s potnimi listi, vendar ne smejo prenašati blaga, ki bi imel vrednost večjo, od 30 dolarjev. Če pa kdo hoče kljub vsemu nakupovati v Avstriji, mu priporočajo mednarodni mejni prehod Kuzma.
Carinarnica v Gornji Radgoni pa je prejela tudi opozorilo madžarskih carinikov, da bodo dosledno upoštevali predpise o prepovedi iznosa mesa in mesnih izdelkov iz Madžarske.
bbp
božični in silvestersko-novoletni nonstop na najboljši lokalni radijski postaji Slovenije UKV 87,5 MHz stereo 584 kHz
Sobotna seja ni bila izredna
SOBOŠKA VLADA O VRSTI OBČINSKIH ODLOKOV - ZAČASNA ODREDBA ZA NAJVIŠJE CENE STANARIN IN KOMUNALNIH STORITEV - MINIMALNO POVIŠANJE PRORAČUNA
Na sobotni seji soboškega izvršnega sveta, ki ni bila izredna, saj je bila v okviru rednega delovnega časa občinskih upravnih organov (namesto prostega 31. decembra), so obravnavali več osnutkov odlokov, o katerih bodo razpravljali delegati na letošnjem zadnjem zasedanju občinske skupščine. Člani soboške vlade pa so najprej sprejeli predlog odredbe o določitvi najvišjih cen za osnovne komunalne storitve in stanarine. Decembra namreč prenehajo veljati predpisi o neposredni kontroli cen, ki so bili sprejeti junija, takšen ukrep pa lahko tudi v prihodnje traja največ 6 mesecev. V soboški občini, kjer še ni javnega podjetja za ko-
Predstavniki pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti so v zadnjih dneh podpisali tri pogodbe o kulturnem sodelovanju z županijami na Madžarskem. Po Gyoru in Lendavi (pogodba z žalsko županijo) sta v Murski Soboti podpisala pogodbo vodja kulturnega in športnega oddelka pri županijskem svetu železne županije Mihaly Sutynszki in predsednica narodnostne skupnosti občine Murska Sobota Rbzsa Kercsmar (na posnetku).
V vseh treh primerih gre za delovne načrte sodelovanja v naslednjem letu. Poleg kulturnih stikov (pomoč mentorjev iz Madžarske različna gostovanja kulturnih skupin, različni pripomočki ...) so zapisane tudi naloge na izobraževalnem področju. se
Kopališče — gibalo napredka
Konec minulega tedna je svet krajevne skupnosti Bučkovci sklical javno razpravo^ na kateri so predstavniki Radenske, občinske vlade, projektantske organizacije iz Maribora in krajani govorili o razvoju termalnega kopališča Moravci v Slovenskih goricah in celotne krajevne skupnosti. Razpravo je vodil predsednik sveta KS Vladimir Bolkovič, ki je med drugim poudaril, da makadamske ceste in razpadajoča šola nikakor ne sodijo v kraje, kjer naj bi »se šli turizem«.
Direktor radenske družbe Jeruzalem Ljutomer Franc Tominc je zbranim predstavil predstavnika Komune projekta iz Maribora, ki sta v nadaljevanju pojasnila predlog prostorskoureditvene-ga načrta za moravsko kopališče, ki ga je naročila Radenska. To podjetje je že letos razširilo gostinsko ponudbo, s katero so zadovoljni. V razpravi je prevladalo mnenje, da mora biti kopališče vpeto v prostor, ki ga obdaja, hkrati pa mora omogočati gostom kreativno in zanimivo bivanje in letovanje. Načrt oziroma
Ob letošnjem dnevu JLA
Tradicionalna srečanja
in obiski
Ob letošnjem 22. decembru — dnevu JLA bodo v soboški vojašnici pripravili v soboto ob 10. uri slavnostni zbor z razglasitvijo priznanj in nagrad. Na obmejnih vojašnicah pa bodo pripravili srečanja. V Soboti bo tudi tradicionalno športno srečanje v kegljanju, streljanju in šahu med ekipami JLA, UNZ, Carine in borci.
F. M.
DEDEK MRAZ ŽE DANES
Kljub gmotnim težavam bodo v soboških krajevnih skupnostih tudi letos obdarili vse otroke od 2. do 6. leta starosti. Dedek Mraz bo darila, ki so sestavljena iz sladkega dela in knjige, razdelil malčkom v otroških vrtcih že danes dopoldne. Ob 15.30 bo podobna obdaritev za otroke, ki ne obiskujejo vrtcev, v vzgojno-varstvenih ustanovah na Gregorčičevi, Talanjijevi in Štefana Kovača. Drevi ob 17. pa bo še modna revija z naslovom dedek Mraz prihaja v salonu mode Veletrgovine Potrošnik na Titovi ulici v Murski Soboti.
Jutri od 14. do 17. ure bo pred soboškim gradom otroško rajanje z opico Ošpico, ob 16.30 pa pričakujejo prihod dedka Mraza s spremstvom. Organizatorji vseh prireditev so mestne krajevne skupnosti in občinska zveza kulturnih organizacij.
M. Jerše
ZA MAJHNE IN VELIKE vsak dan DEDEK MRAZ, nagradne igre ...
munalne dejavnosti, je to nujno, medtem ko bodo oblikovanje stanarin ohranili do uveljavitve novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Priporočilo pa je, da se pri stanarinah upošteva usmeritev o čim hitrejšem približevanju deleža stanarine v revaloriziranem stanovanjskem skladu, ki bo zagotavljal pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije.
Ker so se zaradi najnovejše podražitve stanarin pojavili številni pomisleki in celo grožnje o neplačevanju, bo izvršni svet delegatom posredoval podrobnejšo informacijo. Ti naj bi po skrajšanem postopku potrdili tudi osnutek odloka o proračunu občine za leto 1990. Kot so opozorili v
njegova izvedba je zamišljena v dveh stopnjah, v prvi naj bi le obnovili in popravili obstoječi kompleks, v drugi pa ga tudi razširili. Podpredsednik ljutomerskega izvršnega sveta Silvo Potočnik je menil, da načrtu manjka razvojna sestavina in poudaril, da se morajo vsi skupaj dogovoriti, kaj bi sploh radi. Ker so investitorji povedali, da je za razvoj zdraviliškega turizma treba opraviti še vrsto raziskav, ki pa niso poceni, bi kazalo najprej razvijati rekreacijski turizem. Silvo Potočnik je dejal, da slaba
ČESTITKE po telefonu božične, novoletne, za Janeze, Stefane...
razpravi, gre za minimalna dodatna sredstva, saj bi v primerjavi z začetkom leta potrebovali za 39 odstotkov več denarja. Ob poslabšanju gospodarskih razmer, ko splošna poraba zaostaja za osebnimi dohodki v gospodarstvu, bo namreč treba zagotoviti denar za povečanje stroškov v socialnem skrbstvu, proizvodnji hrane, gospodarski infrastrukturi in za reševanje problemov tehnološkega presežka delavcev v državnih organih. Spodbuden pa je podatek, da se je obremenitev gospodarstva na račun nižjih prispevnih stopenj zmanjšala za 17,36 odstotka.
Milan Jerše
razvitost nekaterih krajev lahko v prihodnosti postane njihova prednost. Ljudi je tudi obvestil, da občina še nima izdelanega razvojnega projekta za manj razvita in demografsko ogrožena območja, kamor sodijo tudi Bučkovci z okolico, in da se bodo v kratkem v Ljutomeru sešli predsedniki vlad z območja Slovenskih goric. Na sestanku bodo govorili o razvojnih projektih.
V Bučkovcih se je razprava o kopališču razvnela ob ugotovitvah, da še ni rešenq niti lastninsko vprašanje, pa tudi očitki na račun zazidalnega načrta so jo podžgali. Razen Radenske, ki je načrt naročila in plačila, drugi po Tominčevih besedah niso storili ničesar. Temu je oporekal Potočnik, krajani pa so povzdignili glas, češ da prerekanj niso pripravljeni poslušati, prav tako pa jim ni vseeno, kaj se bo s kopališčem zgodilo. Zgradili so ga namreč sami, zanj skrbeli, zdaj pa so tudi pripravljeni sodelovati, kolikor bodo pač mogli. Urbanisti, vlada in investitorji, v tem primeru Radenska, pa naj poskrbijo, da bo razvoj kopališča in krajev prešel od besed k dejanjem.
Lidija Kosi
BELTINCI
Razstava ptic
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec organizira od 22. do 24. decembra 1990 v stari osnovni šoli (pri cerkvi) razstavo ptic.
Odprta bo od 7.30 do 18.00 zadnji dan pa do 12. ure. Razstavljeni bodo kanarčki, eksote, papige in križanci. Razstava ptic je bila doslej v Beltincih dobro obiskana in tudi tokrat pričakujejo veliko ljudi.
F. M.
Milan Kučan v M. Soboti
Predsednik Predsestva Republike Slovenije Milan Kučan bo danes ob osemnajstih gost javne tribune, ki jo v restavraciji hotela Diana organizirajo krajevne skupnosti mesta Murska Sobota. Govoril bo o plebiscitu in novi slovenski ustavi. V drugem delu javne tribune pa bo predsednik občinskega izvršnega sveta Ivan Obal občanom podrobneje predstavil občinski referendumski program.
Krajevna skupnost Martjanci
Referendum v štirih naseljih
Občani štirih naselij krajevne skupnosti Martjanci — Nemča-vec, Noršinec, Sebeborec in Martjanec — se bodo v nedeljo, 23. decembra 1990, na referendumu odločali o sprejemu novega samoprispevka. Z referendumskimi sredstvi nameravajo v po-, sameznih naseljih urejati nekatere-komunalne zadeve, ki so nujno potrebne za nadaljnji razvoj.
V Nemčavcih bodo predvidoma iz samoprispevka v petih letih zbrali 2,200.000 dinarjev, sredstva pa namenili za sofinanciranje gradnje kanalizacije, dograditev vaško-gasilskega doma, modernizacijo cest in druge komunalne potrebe. V Noršincih bodo zbrali 1,900.000 dinarjev sredstev, ki jih bodo uporabili za asfaltiranje vaških ulic, gradnjo mrliške veže, kanalizacije in druge komunalne zadeve. V Sebe-borcih bodo iz sredstev samoprispevka s 3,200.000 dinarji sofinancirali gradnjo vaškega vodovoda, modernizacijo cest, gradnjo novega transformatorja in druge krajevne potrebe. V Mart-jancih pa nameravajo 4,350.000 dinarjev sredstev samoprispevka nameniti za gradnjo kanalizacije, obnovo vodovoda, gradnjo mrliške veže, ureditev vaške dvorane in drugo. Ker gre v vseh naseljih za pomembna komunalna dela, ki jih brez lastne udeležbe ni mogoče uresničiti, pričakujejo, da bo referendum uspel.
F. M.
ZADNJA VEST
V Štrigovi ne bo plebiscita
V tem obmejnem kraju v sosednji Republiki Hrvaški so v torek z velikim zanimanjem (novinarske) javnosti pripravili razpravo o problemih in razvojnih vprašanjih Gornjega (brežnega) Medžimurja. Beseda pa naj bi stekla tudi o plebiscitu v Sloveniji in pobudah nekaterih posameznikov, da bi imeli tudi ljudje v Štrigovi in okolici plebiscit, na katerem bi se odločali o priključitvi k Sloveniji, ker da niso zadovoljni s skrbjo občine Čakovec za njihov razvoj. Pogovora sta se udeležila tako predsednik čakov-ske občinske skupščine IVAN BLAŽEK kot predsednik občinske vlade ANTON JLRINEC. Slednji je med drugim dejal, da je čakov-sko gospodarstvo zaradi stečaja Elana, v katerega je vložila svoj denar tudi Medžimurska banka, skoraj povsem na kolenih in da ni možno računati na neke večje razvojne projekte. Možnosti pa so v razvoju turizma in manjših profitnih obratov na osnovi kmetijske pridelave in obrtne dejavnosti.
Glede plebiscita pa skoraj ni bilo govora. Na koncu razprave je predsednik HDZ občine Čakovec povedal, da se v poslanskem klubu o tej pobudi sploh niso pogovarjali in da besedi plebiscit in meja sploh ne bi smeli biti izrečeni; poslanca iz KS Štrigove sta ju izrekla »v žaru« skrbi za razvoj in za delovna mesta v Sloveniji.
Jože Graj
Stran 26
VESTNIK, 20. DECEMBER 1990
NEKAJ ZLATEGA
HIB . i
Pravijo, da ima vsak lovec svojo skrivno pot, po kateri se poda vsakič, ko stopi iz hiše, željan svežega zraka, narave in pogleda na divjad. In za to »njegovo« pot vedo le redki; po navadi jo skrbno varuje ali pa zaupa le svojini najboljšim prijateljem; za lovske pripravnike je velika čast, če jih njihov mentor popelje po svoji poti.
Jože je prav »egoistično« navezan na obmurske loge med Radenci in Petanjci, Franc pa se najraje poda s Kapelskega Vrha proti dolini pred Očeslavci. Še vedno kljub sedemdesetim letom. Pravzaprav je to navada, ki je prerasla v nujo.
Pred kratkim so člani Lovske družine Radenci praznovali 40-letnico delovanja. Medse so povabili tudi prijatelje lovce iz Tolmina in Ljubimna, s katerimi sodelujejo že skoraj 30 let. Začetnika tega obojestransko koristnega in prijetnega sodelovanja sta prav naša dva znana neznanca,.Franc in Jože.
Franc Dunaj s Kapele je še danes tajnik, pravijo mu tudi statistik, ker ima vse podatke zapisane. Po vojni so najprej razmejili lovišča, 52. leta sta se združila ljutomerski in njihov okraj, nato so se združili še z Mursko Soboto. In potem je Franc od 60. do 67. leta »deloval« le v svoji gostilni. Sedaj pa spet opravlja tajniške posle. Kako, da je gostilničar tudi lovec, je to normalno ali morebiti obveza?
liane Dunaj: Ves moj rod. tako po materi kot po očetu, vsi so bili sami lovci.«
»Ni to . . . Ves moj rod tako po materi kot po očetu, torej Slaviči in Dunaji, vsi so bili sami lovci. Tudi moj sin in bratovi otroci so lovci. Lovska družina pač ostane lovska,« odgovori Franc. On tudi najbolje pozna zgodovino Lovske družine Radenci. Takoj po vojni so bili posamezni lovci zadolženi za določena območja. Leta 1946 so ustanovili Lovsko družino Hrastje-Mota in Lovsko družino Slatina Radenci. Čez nekaj let so na pobudo Alojza Nemca začeli razmišljati o združitvi in tako so 6. januarja 1950 ustanovili Lovsko družino Kapela. Od takrat je obseg lovišča ostal enak, spreminjalo se je le ime. Takrat so imeli včlanjenih 31 lovcev, danes jih je nekaj čez 80. Ko so 1975. leta razvili prapor, so se odločili, da se bodo imenovali enostavno,
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica). Jože Šabjan (odgovorni urednik). Bernarda Balažjc-Peček. Jani Dominko, Silva Ečry Jože Graj Majdf Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec. Stefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gbntšr (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emn in Marjan Maučec (lektorja).
Murska Sobota^itova^?Telefoni' novinarji 21-383 in 21-064, odgovorni urednik 25-019. glavna urednica in direktorica naroenlškod^	tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064. dopisništva. Gornja Radgona	in Ljutimer 81-317; telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografu ne vrača-
Naročnina za trimesečje 1990 je 100,00 dinarjev, za delovne organizacije 200,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM Tekoči račun ori SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZF‘ Maribo^k^sk Maribor Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
LD Radenci. Vendar pa se je od prvih let do danes marsikaj spremenilo. Najbolj hudo (predvsem za lovce) je to, daje danes precej manj divjadi. To je bil tudi glavni razlog, da so se odpovedali večjemu številu tujih lovcev, ki bi z veseljem prišli v Radence. Avstrijci, Nemci in Švicarji so prispeli kar z družinami. Moški je lovil srnjad ali malo poljsko divjad, žena in otroci pa so bili v
Jože Farič: »Skrb in ljubezen do živali imaš prirojeno.«
zdravilišču. Število divjadi pa se je tako močno zmanjšalo, da lahko sprejmejo letno največ 30 tujih lovcev.
Slišimo zanimivo in skoraj neverjetno izjavo: Jože nerad strelja. Kako to, saj je vendar lovec?
»Jaz sem prevelik ljubitelj .. . jaz ne vem. Raje uživam v naravi. Vsak ima svoj kot, na katerega je silno navezan. Jaz sem egoistično navezan na ta del od mostu proti Muri. Moj oče je bil včasih lovski zakupnik na tem območju, tudi moj ded. Tudi drugi lahko potrdijo, da smo lovci veliki egoisti. Zatresemo se ob vsakem posegu v naravo. Imeli
smo na tisoče jerebic, zdaj jih ni več. Prav tako ni več vider, raznih ptičk, veverice so le še v parku. To skrb in ljubezen do živali imaš prirojeno. To imaš prirojeno! Lovec ima vsako žival rad. Pravi lovec! Vsi pa to niso.«
Jožeta Fariča zato vprašamo, kakšen je po njegovem mnenju pravi lovec: »To je težko opaziti, kdo je pravi lovec in kdo le nedeljski. Imeti mora pravi odnos do mrtve divjačine — nekdo stopi čeznjo, drugi vrže zajca, ga vleče . . . Radi bi, da bi imeli vsi lovci spet pravi odnos do lovstva in do divjačine. Saj je to že vse zapisano, toda to mora biti tudi v ljudeh . . .
Mura in Ščavnica ... Mi smo tu nekje vmes. Ta naš sredinski bregec — to je nekaj zlatega. In to bomo skušali obdržati, dokler bo mogoče.«
Bernarda B. Peček
Medtem ko je. kot je sam dejal. s pravimi kozaškimi škornji plužil rahlo zamrznjen sneg, sem se potika! za njim kot neznaten volneni klobčič. Naj sem se še tako trudil stopati v njegovo gaz. me je vedno znova zanašalo vstran, kajti postava, ki sem ji sledil, je dobesedno rasla v hrib. Majala se je in godrnjala, se spotikala in klela, češ jaz. državni sodni izterjevalec Avgust Fi-jember. moram, pa če se mi hoče ali ne. sicer pa o tem odloča le partija, gaziti v ta klanec, to malo revše, ki komaj gleda iz snega, pa se pobira za mano, ne da bi pohitelo predme in mi pokazalo bližnjico: Glejte, tovariš Avgust Fijember, tam je. tam je dom Rose Kalt. te, ki skriva pred ljudsko oblastjo prašiča, ta izdajalka in krivoverka nove ureditve, ki bo že pohodila te pijavke in golazen. Aktovka, ki je bila še najbolj podobna mesarski, mu je opletala v roki, medtem ko sije pihal v usnjeni ovratnik ledermantla in si vlekel šil-tarico na oči.
Brije, mali, brije, se je ozrl, pa še bo brilo in odbrilo, ha ?
— Še bo brilo in odbrilo, sem zajecljal za njim, čas okrog božiča je. gospod Fijember . . .
— Da ne slišim več ta »čas okrog božiča« niti gospod Fijember. paglavec, je povzdignil glas, ni več niti božiča niti gospodov. Zdaj smo vsi tovariši, kot je tovariš Žare, tovariš republiški ati tudi, če hočeš, tovariš Bog . . .
Zastal sem kakšen korak, da me ne bi lopnil. Ali pa me krat-komalo počil, kajti v tej veliki aktovki ima gotovo revolver. Dolgi zalisci so se mu naježili, prav tako tudi obrvi, le nosnice so razstopile in sikate megličast dah.
— Da mi ne pisneš, mali, mi je požugal, sicer bodo tvoje kosti našli šele na pomlad . . .
Prebledel sem. Kaj za vraga mi je naprtil moj oče. sicer po-stajenačelnik. ko me je poklical v pisarno in dejal: Daj. mali, pokaži temu stricu pot h Kaltovki. neke opravke ima. Zaradi očeta že ne bi. toda bal sem se. da bo ta dolgopeti tovariš nenadoma zavrtel ročico telefona in se zadrl v slušalko: imamo poseben primer, odpeijite ga.
Sprva sem ga dohajal, potem pa vse bolj in bolj zaostajal. Ko mi je poleg vsega še porinil aktovko v roke, ki se mi je zdela težja kot mlinski kamen, je bilo po meni: občepel sem v snegu, cepetal z nogami in vpil za njim, da sem primrznil.
- Samo da je še rit cela, je vzrojil, jaz pa sem mu s povešenimi očmi pomolil njegovo aktiv-ko. ki jo je pobasal pod pazduho in začel skoraj do nosu dvigati kolena.
Pri Kaltovki je iz njegove aktovke pridišala klobasa. Namesto nje. ki jo je imel zavito nekje pri dnu v časopisni papir, je razprl na mizi. S šolarskimi ušesi zdelan zvezek z odkljukanimi, podčrtanimi in prečrtanimi imeni.
— Kakor hočeš. Kaltovka, se je zazrl po premolku vanjo, oba veva, kakor hočeš, tuje črno na belem in belo na črnem, pa še načelnik Žare se je podpisal. Tisti prašič, pa si za letos ven. ha.
— Pa če je prašička ? se ji je posmehnilo v očeh.
— Toliko bolje, sem pridal, pa bi bilo bolje, če ne bi. kajti državni sodni izterjevalec Avgust Fijember meje klofnil po glavi, da sem se potegnil pod mizo.
— Tovariš Žare in republiški že vejo, kaj delajo, se je. vsaj
zdelo se mi je tako, nekam opravičeval Avgust, spisek nastaja v republiki, jaz. jaz, se je izprsil, jaz pa sem le izvršna oblast. . . Sr razumela: izvršna ljudska oblast!
Hvalabogu, da sem se vgriznil v jezik, kajti imelo me je. da bi mu pokazal osle ali pa si da! njegovo šiltarico z zvezdo na glavo in zavpit: Ven, ven, zdaj sem jaz, jaz. izvršna ljudska oblast! Pa bi me verjetno spet frcnil v nos. da bi si obrisal krvave smrklje. Kaltovka pa je le prestopala in mencala, se zibala v bokih in ga nagovarjala. da je oddajo že poravnala. celo po mast je hodila na Hrvaško, za tega prašiča ali prašička pa naj se sam prepriča, pa četudi pride sam maršal, mu je ne da.
- Pazi se, Kaltovka, je bobna! po mizi državni sodni izterjevalec A vgusl Fijember. dobro premisli, kaj poveš, kajti tudi
MILAN VINCETIČ

stene imajo ušesa. Ljudska oblast se ne šali, še najmanj pa s takimi, kot si ti, ki imaš precej masla na grbi.
Dvignil sem oči, toda Kaltov-kin hrbet je bi! presenetljivo gladek in niti od daleč ni kazal znake kameljega. Še več, bil je rahlo usločen in v ramenih precej širok. da je morala, ko je šla v svinjak v lopi, bočno skozi vrata.
Mora! sem ubogati Kaltovko, ki mi je zabičala, naj pridržim vrata, da bo svetlo, da ho tovariš sodni izterjevalec, pa še državni povrhu. Avgust Fijember pravilno presodil, če je svinja prav-
Šnja. če bo načelnik in republiški z njo zadovoljen, kajti ne spodobi se, da bi ljudska oblast obirala suha rebra, a komaj sem se ozrl, sem že zagledal zadnjico državnega sodnega izterjevalca Avgusta Fijemberja, ki je zaradi njene krepke, rekel hi konjske brce, izginila za hlevskimi vrati. Prašič je zakrulil od presenečenja in se stisnil v kot. Kaltovka pa je kar se da hitro zaloputnila vrata na hlevu in mi zabičala: Mali, da si tišji kot ril!
Kaj si je s tem mislila, nisem dojel, pač pa se bolj iz strahu nisem ganil z mesta, boječ se, da ho tudi mene pahnila v hlev, iz katerega se je slišalo zdaj kruljenje, zdaj cviljenje, potem kakšna
kletvica in nenazadnje zmerjanje. ki je bilo še najbolj podobno pasjemu bevskanju.
Pridi, mali, me je prijeta za ovratnik in potegnila k linici na hlevskih vratih, skozi katero je metala prašiču peso, travo ali korenje. A vidiš, kje se konča ljudska oblast, mali ? Moral sem prikimati: državni sodni izterjevalec A vgusl Fijember je čepe! v nasprotnem kotu hleva, se zvil v klobčič in se trudil prižgati baterijo. Aktovko, ki jo je bil stiska! pod pazduho, ne hi dal za nič na svetu, zato je z drugo roko jezno udrihal po prašičjem rilcu, ki se je slinil vanj, mu grozil, da ga bo preluknjal, kajti taka grdoba in ljudska oblast ne spadata skupaj, saj se še oči ne morejo sprijazniti s to svinjsko temo in zadahom.
Kaltovka, se je trgalo iz hleva, odgovarjala boš. da veš, odgovarjala, prisežem ti. A ti
veš, kaj se dela s tistimi, ki posvinjajo ljudsko oblast, ha? Skupaj bova šla do mojega načelnika Žareta, lepo mu boš razložila. lepo, potem pa te ne reši več noben zlodej, a slišiš Kaltovka?
Še vedno se je stiskal v kot in menca! okoli aktovke, ona pa si je z roko tiščala usta, da je ne bi posilil smeh.
— A veš, se je zaslišalo čez čas, da lahko počim tvojega prašiča. ha ? Da najprej preluknjam njega in potem tebe. No. no. je zagrulincalo, bodi miren, saj ti nič nočem, ne opletaj no z glavo, če zgrešim, me boš pomendral.
kanalja svinjska, daj že mir. da ti nastavim cev na čelo in pritisnem. počohal te bom, takole, tu pod brado, kjer te najbolj srbi, vidiš, kako ti rastejo ušesa, kjer srhi svinjo, tam tudi žensko, slišiš Kaltovka, spusti me. sicer . . .
Potem mu je zmanjkalo glasu. Naj se je še tako trudil, da bi nastavil prašiču cev na čelo, se mu je zmeraj zmuznila. Bil je docela posvinjan in na trnih, obljubljal je Kaltovki. seveda s priliznjenim glasom, da ji ho kratkomalo pogledal skozi prste, če le vzame ven za tič. da bo že kako uredil za republiške, načelnik Žare pa jo bo črtal iz seznama za obvezno oddajo, samo naj ga spusti, sicer se mu tudi oči zagnojijo, pa nos začepi, ta hudičev prašič mu ne da niti trenutka miru, ne moreta se navaditi drug na drugega, celo aktovko mu je že poslinil in pomendral, glej, zdaj se je spravil na papirje in klobaso, zdaj zdaj se bo tudi nanj, in kako naj pride tak pred načelnika Žareta.
— Rekel ho le, sem vlekel na ušesa, tovariš Avgust, razočarali
ste ljudsko oblast. Pustiti ste ja posvinjati z navadno svinjo. To se ne kaznuje samo s partijskim ukorom, temveč tudi pred sodiščem. A ti veš. Kaltovka. kaj se zgodi, če podrekaš zvezdo ? To je — kot če bi bi ti pohodili srce. Daj. Kaltovka. roka roko umije: spusti me, pripravi škaf tople vode. pa bom odšel, kot da se ni nič zgodilo. Kaltovka, je zavpil, zahoga, a si ženska ali satan. Kaltovka!
Ona pa se je le tiščala v kot in zadrževala smeh. Privoščila mu je, nadutežu, pa se peha s prašička in ne s prašičem, rekla mu je. naj pojaha tudi njo. pa ga bo spustila, da ho od ljudske oblasti vsaj kakšna korist, iz hleva pa je le prihajalo pridušeno: Na, nd, prašička, nd. pa še to žemljico požri. pa še škornje mi oglodaj, jehemti. pa te papirje tudi, nd, nd. naj ti poči trebuh, potem pa crkni, stegni se. če ne. te bom jaz pospravil, takole, vidiš, si že ukročena, samo ne opletaj tako z rilcem, tako, samo malo še. . .
— Pa ja ne boste jedli postanega mesa, se je končno oglasila Kaltovka, načelnik Žare in republiški ja niso mrhovinarji, ha? Kdo pa ji bo spustil kri. ha! In če se ravno sedaj goni, ha? To je krvavo mesto, gospod sodni izterjevalec Avgust Fijember. se mu je porogala, celo za ljudsko oblast krvavo, hahahaha . . .
— A. tu si. je zasikalo iz hleva. tu si, vidiš, je sopel, merim vate, vate, vidiš, četudi je revolver poln gnoja, te bo preluknjal kot sir, vidiš, je zaškrtalo zapiralo in se poblisnila baterija, jaz pa sem odskočil, kajti natanko sem razločil vame uprto cev revolverja in bled, okamenel obraz državnega sodnega izterjevalca A vgusta Fijemberja, ki bi ob strelu le zmagoslavno pomežiknil.
Ne da bi počakal, sem se skloni! in silovito izvlekel zatič. Kaltovka se je umaknila za lestev v kotu, jaz pa za hlevja vrata, skozi katera se je najprej opotekel državni sodni izterjevalec A vgust Fijember. ki si je le pomel oči. naslednji trenutek pa se, ves povaljan in zmeden, že zakadil po hribu navzdol. Ne da bi se ozrl, je na vrat na nos zaplužil v sneg, prašička, očitno prav tako presenečena in preplašena, pa za njim. S peno v gobcu in visoko dvignjenim repom je bruhnita v belino, nosilo jo je za njegovim razpetim, povaljanim ledermant-lom. na katerega se je začel loviti sneg, jaz pa sem zleze! v hlev po njegovo aktovko in potanca-no šiltarico. Kaltovka mi jo je brez besed kot kahlo poveznila na glavo, mi pod pazduho potisnila le na eni strani zaprto aktovko in me z brco ter klofuto napodila z dvorišča.
Naj sem še tako pazil in si tiščal šiltarico na oči, mi je vedno znova padala v sneg, pa tudi vsebina aktovke se je zasejala za mano, aktovke, iz katere ni le izginil z zajčjimi šolarskimi ušesi oguljen zvezek ter vonj po klobasi, temveč tudi vonj po odišavljeni kremi za čevlje, s katero jo je državni sodni izterjevalec Avgust Fijember. ki mu je doli po poštiji krotko sledila prašička, namazal sleherno jutro.
— Goni se, goni, ga je vsega poklapanega smeje se ogovoril miličnik Vilm, ki se mu ni mogel izogniti.
Povlekel se je vase, miličnik pa se je zarežal, se plosknil od smeha po kolenih in zavpil za njim:
- Če si že Kaltovko, pa bi še njo, ti jo vsaj ne hi bilo treba gnati k merjascu, vidiš, kako se ji je odsvedral rep, hahaha! Tega jaz nisem videl, kajti od strahu sem se skril za prvo deblo, položil aktovko na tla in sedel nanjo, sključena kolena pa skušal pokriti s šiltarico. kajti mraz me je načenjal prav vanje, poleg vsega pa se miličniku Vilmu ni nikamor mudilo.
— Svinjgust, hej, Svinjgust, sem še ujel odmevajoč Vilmov glas, preden me je vzelo od utrujenosti. da sem zakinkal in zasanjal, kako me vroč svinjski rilec liže po obraz in nogah in hoče po vsej sili priti do aktovke, brez katere bi mi gotovo primrznila rit.
Cestnik, 20. december 1990
Stran 27
nrnwmminiiiimniiinwm^	n   ■ihh m mi.........■■■ ■um
	JANUAR		FEBRUAR		marec
					
*	1	T Novo leto 2	S Makarij 3	Č Genovefa 4	P Angela 5	S Milena 6	N Sv. tr. kr. 7	P Zdravko	€ 8	T Severin 9	S Julijana 10	Č Viljem 11	P Matilda 12	S Tatjana 13 N Verona 14 P Srečko 15 T Pavel 16 S Marcel	® 17 Č Anton 18 P Marjeta 19 S Marta 20 N Boštjan 21 P Neža 22 T Vinko 23 S Rajko 24 Č Frančišek 25 P Pavel 26 S Robert 27 N Sergej 28 P Tomaž 29 T Valerij 30 S Martina 31 Č Marcela		1	P Ignac 2	S Svečnica 3	N Blaž 4	P Andrej 5	T Agata 6	S Dora	6 7	Č Neda 8	P Zlatica 9	S Polona 10	N Viljem 11	P Marija 12	T Pust 13 S Pepelnica 14 Č Valentin	® 15 P Jurko 16 S Julka 17 N Aleš 18 P Simon 19 T Konrad 20 S Leon 21 Č Irena 22 P Marjeta 23 S Polikarp 24 N Matija 25 P Tomislav 26 T Aleksander 27 S Jelko 28 Č Roman		1	P Albin 2	S Nežka 3	N Marin 4	P Kazimir 5	T Bogoljub 6	S Miroslav 7	Č Tomaž 8	P Dan žena S 9	S Frančiška 10	N Viktor 40 m. 11	P Krištof 12	T Gregor 13	S Kristina 14 Č Matilda 15 P Klemen 16 S Herbert	© 17 N Jerica 18 P Šandor 19 T Jožef 20 S Kavdija 21 Č Benedikt 22 P Lea 23 S Bela	5 24 N Gabriela 25 P Minka M. o. 26 T Evgenija 27 S Zora 28 Č Bojan 29 P Ciril 30 S Branko 31 N Velika noč
K AVGUST

1	P Bogo	1	Č	Alfonz	1 N	Tilen	(i	1	T Julija	6	1 p	Dan m.	1 N	Marjan
2	T Oto	2	P	Bojan	2 P	Štefana	2	S Bogomil		2 s	Dušanka	2 P	Blanka
3	S Tomaž	3	S	Lidija	&	3 T	Hilda	3	Č Evald		3 N	Silva	3 T	Franc
4	Č Urh, d. b.	4	N	Dominik	4 S	Zalka	4	P Franc		4 P	Karel	4 S	Barbara
5	P Ciril, Met. g	5	P	Snežana	5 Č	Lovrenc	5	S Flavija		5 T	Elizabeta	5 Č	Saba
6	S Marija	6	T	Ljubo	6 P	Petronij	6	N Vera		6 S	Lenart	©	6 P	Miklavž	■ ©
7	N Izak	7	S	Vijolica	7 S	Regina	7	P Marko	®	7 Č	Engelbert	7 S	Ambrož
8	P Špela	8	Č	Miran	8 N	Marija, M. m. ®	8	T Brigita		8 P	Bogomir	8 N	Marija b.m.
9	T Veronika	9	P	Roman	9 P	Adam	9	S Dionizij		9 S	Božidar	9 P	Valerija
10	S Amalija	10	s	Lovrenc	©	10 T	Niko	10	Č Danijel		10 N	Andrej	10 T	Smiljan
11	Č Olga	©	11	N	Jasna	11 S	Helga	11	P Milko		11 P	Martin	11 S	Danijel
12	P Mohor	12	P	Klara	12 Č	Maks	12	S Maks		12 T	Emil	12 Č	Amalija
13	S Henrik	13	T	Liljana	13 P	Lipe	13	N Slavoljub		13 S	Stanislav	13 P	Lucija
14	N Frančišek	14	S	Mitja	14 S	Rastko	14	P Borut		14 Č	Nikolaj	£	14 S	Dušan	&
15	P Vladimir	15	Č	Marija, Vel. m.	15 N	Melita	$	15	T Terezija		15 P	Leopold	15 N	Krista
16	T Valter	16	p	Rok	16 P	Ljudmila	16	S Hedvika		16 S	Jerica	16 P	Albin
17	S Aleš	17	s	Mira	17 T	Lambert	17	Č Marjeta		17 N	Gregor	17 T	Lazar
18	Č Miro	18	N	Helena	18 S	Dijana	18	P Luka	-				18 P	Odon	18 S	Teo
19	P Zlata	19	P	Ludovik	19 Č	Emilija	19	S Etbin		19 T	Elizabeta	19 Č	Darko
20	S Elija	20	T	Bernard	20 P	Suzana	20	N Vendel		20 S	Srečko	20 P	Evgen
21	N Lovrenc	21	S	Sida	21 S	Matevž	21	P Urška		21 Č	Marija	21 S	Severin
22	P Magdalena. D. v.	22	Č	Timotej	22 N	Mavricij	22	T Marija		22 P	Cilka	22 N	Dan JLA
23	T Brigita	23	P	Filip	23 P	Slavka	23	S Biserka	®	23 S	Klemen	23 P	Viktorija
24	S Krištof	24	S	Jernej	24 T	Nada	24	Č Rafael		24 N	Janez	24 T	Adam, Eva
25	Č Jakob	25	N	Ludvik	25 S	Zlata	25	P Darja		25 P	Katarina	25 S	Božič
26	P Ana	26	P	Viktor	26 Č	Kozma	26	S Lucijan		26 T	Valerij	26 Č	Štefan
27	S Gorazd	27	T	Monika	27 P	Justin	27	N Sabina		27 S	Zdravko	27 P	Janez
28	N Viktor	28	S	Avguštin	28 S	Venčeslav	28	P Simon		28 Č	Jakob	S	28 S	Živko	6
29	P Marta	29	Č	Erna	29 N	Mihael	29	T Narcis		29 P	Dan r.	29 N	David
30	T Angelina	30	P	Srečko	30 P	Jernej	30	S Alfonz	e	30 S	Andrej	30 P	Hermina
31	S Ignac	31	S	Rajko			31	Č Bolfenk				31 T	Silvester
april		MAJ		JUNIJ
				
1	P Hugo 2	T France 3	S Rihard 4	Č Izidor 5	P Vinko 6	S Viljem 7	N Darko	& 8	P Albert 9	T Tomaž 10	S Daniel 11	Č Stanko 12	P Lazar 13 S Ida 14 N Hedvika <2 15 P Nasta 16 T Boža 17 S Rudi 18 Č Jaka 19 P Ema 20 S Hilda 21 N Drago 22 P Leonida 23 T Vojko 24 S Jurij 25 Č Marko 16 P Ervin 27 S Ustan. OF 28 N Živko 29 P Robert 30 T Katarina		1	S	Praznik dela 2	Č	Boris 3	P	Irma 4	S	Florijan 5	N	Juta 6	P	Dominik 7	T	Gizela	S 8	S	Miha 9	Č	Dan z. vneb. 10	P	Izidor 11	S	Žiga 12	N	Pankracij 13	P	Servacij 14 T	Bonifacij	® 15 S	Zofka 16 Č	Janez 17 P	Mojca 18 S	Erik 19 N	Binkošti 20 P	Bernard	5 21 T Feliks 22 S Milan 23 Č Željko 24 P Suzana 25 S Urban 26 N Zdenko 27 P Janez 28 T Emil 29 S Magda 30 Č Ivana 31 P Telovo		1	S Radovan 2	N Erazem 3	P Karel 4	T Franc 5	S Valerija	<2 6	Č Norbert 7	P Anica 8	S Medard 9	N Primož 10	P Marjeta 11	T Srečko 12	S Adela	© 13	Č Anton 14 P Vasilij 15 S Vid 16 N Beno 17 P Dolfe 18 T Bogdan 19 S Julijana	£ 20 Č Božidar 21 P Alojz 22 S Ahac 23 N Zoltan 24 P Ivan 25 T Hinko 26 S Stojan 27 Č Ladislav 28 P Irena 29 S Peter, Pa. 30 N Emilija
Zavarovanje Oseb
MURPHVJfcV
OSEBNE VARNOSTI
ČE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, BO MVBOBE TUDI ŠLO.
zavarovalnica triglav
KER UVLIENIEPOTREBU/E VARNOST
MURSKA SOBOTA
Vrasla Lučnica in Savinja, ki se stekata v Lučah, sta enega od najlepših krajev v Sloveniji otrezali od sveta. Kmalu bodo zgradili nov most, ki bo spet povezoval oba bregova. Lučani UPMO, da bodo sčasoma spet normalno zaživeli.

Ljudje ob Muri dobro vedo, kako nevarna zna biti reka, kadar podivja in se razlije iz svojega kotita. Takrat vztrepetajo srca, kot da bi se skozi njih pretikali valovi deroče reke, in razbesnelo vodo je težko ukrotiti. Na srečo so zadnje poplave v Sloveniji Pokrajino ob Muri zaobšle.
Nekaj groznega pa je bilo v Zgornji savinjski dolini, po kateri vodi pot v enega od naših biserov med naravnimi lepotami — v Logarsko dolino.
KOT DA SO ZAČELI ZNOVA
Po tej poti smo se te dni najprej podali v Nazarje, kjer že 22.
leto prebiva tudi Helena Banfi-Levar. Njen rojstni kraj so Bakovci in zdi se, da je z eno nogo še vedno v vasi svoje mladosti. To vez pa ji predstavlja predvsem naš domači tednik, ki ji ga je oče naročil za darilo pred približno desetimi leti. Takrat še ni čutila, kako dragoceno darilo je bilo to
VEZANE vloge prinašajo visoke obresti
PONUDBA ZA NOVE VEZANE VLOGE
znesek v din	letna obrestna mera 	 nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev
od l.OOOdo 25.000 od 25.001 do 50.000 od 50.001 do 100.000 nad 100.Wl	24%	29%	30% 26%	31%	32% 27%	32%	33% 28%	33%	34%
upokojenci, ki bodo prejemali pokojnino na hranilno KNJIŽICO ALI TEKOČI RAČUN V ABANKI, LAHKO PO UGODNEJŠI OBRESTNI MERI VEŽEJO TUDI NIŽJE ZNESKE
	letna obrestna mera
znesek v din	nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev
od 1.000 i° i 0.000 od 10.001 do 50.000	25%	30%	31% 26%	31%	32%
zanjo, zdaj pa bi se zelo težko ločila od njega. Vsak teden jo poveže z domačimi kraji in prebere ga skoraj od začetka do konca. Tudi hčerka Marjetka, ki obiskuje 3. razred osnovne šole, ga z zanimanjem prelista. Ampak k Heleni nismo šli zaradi Vestnika, temveč da bi nam povedala, kako je ona doživela vodno ujmo prvih novembrskih dni.
Našli smo jo na delovnem me-jStu^— razvojnem oddelku tekstil-, ne tovarni Efkrdj v Nazarjah^ Tam si služi kruh, odkar se je poročila in preselila v novo okolje.
»Težko bi vam opisala, kako grozno je bilo to. Ko sem se 1. novembra zjutraj zbudila, sem zaslišala tuljenje sirene. Takrat še nisem dojela, kaj se pravzaprav dogaja. Nameravala sem iti na pokopališče in v cerkev. iakrat je sirena znova zatulila. Čez čas so me po telefonu poklicali, naj pridem v tovarno, kjer je treba reševati premoženje. Odpravila sem se zdoma, toda dlje kot do trgovine nisem mogla, saj se je dokaj visoka voda valila iz pobesnele Savinje. Zato sem šla pomagat znanki, ki ji je voda zalila del hiše.
Ves dan smo jo nosili ven. V tovarni smo se lahko zbrali šele drugi dan. Pričakal nas je grozovit prizor: povsod je bilo gosto blato, ki je segalo skoraj do kolen. Voda, ki je dosegla ponekod tudi meter in pol višine, pa je na srečo odtekala. Dogovorili smo se, da se vrnemo pospravljat in čistit prihodnji dan. Tako smo tudi storili in to je trajalo vse do 13. novembra, ko smo končno lahko začeli delati. Še prej je bilo treba obnoviti domala vse stroje, saj so bili zelo poškodovani. Imeli smo občutek, kot da začenjamo vse znova. Slišala sem, da je bilo škode za okrog 215 milijonov dinarjev, doslej pa smo dobili le milijon dinarjev. Najbolj ogroženi delavci pa so dobili pomoč posebej. Iz Gornje Radgone so nam pripeljali po tisoč kilogramov praška, krompirja in sladkorja. Tovarniške stroje pa so nam pomagali obnoviti tudi elektrikarji iz tovarne Mura.
Tega, da je prišla pomoč tudi iz Pomurja, sem se še posebno razveselila. Na srečo sama nisem bila ogrožena. Dovolj pa mi je bilo že to, kar sem videla in doživela.«
■UKAZALO SE JE TUDI POMURJE
Ali se je v Luče sploh že možno pripeljati z avtomobilom po poti ob Savinji? nas je skrbelo, kajti čez zasnežene hribe bi bilo tvegano iti naprej. Zvedeli smo, da je cesta prevozna, saj teče po njej avtobusni promet. Bila pa je v precej klavrnem stanju. Sledovi pustošenja razbesnele reke so bili vidni domala na vsakem metru, ne le na cesti, temveč povsod v tej ozki donni.
»Ko je začelo dreti, je drlo, da ljudje niso mogli verjeti lastnim očem. Iz kleti je voda nosila po
»Da, upam, da bomo Božič kljub vsemu praznovali, srečni, saj v stiski nismo ostali sami. Trenutki groze pa ne bodo nikdar pozabljeni.«
vasi krompir, jabolka in drugo ozimnico, pa celo kose hiš in avtomobile. Podivjana Lučnica nas je odrezala od sveta. Ljudje so si lahko reševali le življenja. Še najhuje je bilo v zaselku Podvolovljek, kjer se je sesul tudi zemeljski plaz in eno hišo porušil skoraj do tal. Svoje domove je moralo zapustiti še 5 drugih družin. Tam je zdaj življenje najbrž za večno zamrlo. Ogroženi si bodo postavili domove na novih mestih, to smo v glavnem že rešili. Poskrbljeno je tudi, da nihče ne bo ostal čez zimo brez strehe nad glavo in nepreskrbljen. Pomoč prihaja namreč vsak dan. Ali so to
Vse optike v zvez/ z nakazilom vaše pokojnine bo uredila vsaka enota ABankč v Sloveniji. Obiščite nas, skupaj bodlo poiskali najboljšo rešitev
POSEBNA PONUDBA ZA DEVIZNE VARČEVALCE, ZA VLOGE, VEZANE
NAD 3 MESECE
vrsta vloge DEM ATS CHF USD ITL
letna obrestna mera
7,25%
8,25%
7,75%
7,75%
9,00%
Ko ^ava poteče, sredstva prenesemo na vpogledno vlogo.
VSEM VA
pČEVALCEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1991!
ABANKA
PANKA PODJETNIH LJUDI
denarna nakazila, ali ozimnica, ali gradbeni material, ali oblačila, ali krma za živino, ali... kar pač kdo more dati. Lahko rečem, da se je izkazalo tudi Pomurje, še posebno občina Gornja Radgona. Od širše družbene skupnosti pa pričakujemo, da nam bo pomagala obnoviti predvsem ceste in mostove.
Tudi za to smo dobili veliko obljub od vseh najvišjih republiških funkcionarjev, ki so nas obiskali. Upamo, da bodo obljube tudi izpolnjene,« nam je ob koncu obiska v vasi, nekajkrat razglašeni kot najlepši v Sloveniji, dejal predsednik odbora za odpravljanje posledic poplav, Jernej Plankl.
Ko smo se vračali, smo srečali tudi domačina iz Luč, v košu je nesel božično smrečico
»Da upam, da bomo božič kljub vsemu praznovali srečni, saj v stiski nismo ostali sami,« nam je dejal v pozdrav. V njihovih srcih pa bo seveda vedno ostal trenutek groze, ki jim ga je povzročila vodna ujma, hkrati pa besede hvaležnosti, da v nesreči niso ostali sami.
Besedilo in posnetki: JOŽE GRAJ
Helena Levar, naročnica Vestnika v Nazarjah: »Težko bi vam opisala, kako grozno je bilo to. V tovarni Elkroj smo imeli blato do kolen, voda pa nam je uničila skoraj vse stroje in še veliko drugega.
OBRTNO ZDRUŽENJE
MURSKA SOBOTA
Titova 5
Telefon: (069) 22-998
Telefax: (069) 22-998
Obrtno združenje Murska Sobota želi vsem obrtnikom, upokojenim obrtnikom, družinskim članom in pri obrtnikih zaposlenim delavcem, srečno in uspeha polno Novo leto 1991.
Stran 25
utrip življenja
Njeno življenje za pomoč ljudem
(Ko človeka s pisanjem predstavljam javnosti, da bi ga spoznali tudi drugi, njegovo delo, doživeto ali preživeto, se tudi vprašam, kako bodo to sprejeli ljudje, sovaščani. Ali z zavistjo, privoščljivostjo in zbadanjem ter toliko z lastnimi dodatki in razlagami. Tokrat ta večni dvom tudi zapišem, ker ga je pred razgovorom načela tudi sogovornica).
Tako moramo začeti. Hudo je ostarelim, ko morajo zaradi osamljenosti, predvsem pa bolezni zapustiti svoj dom in oditi v dom za ostarele. Hudo je za njihove otroke, ki roditelju želijo dobro, toda so zaposleni in jih ne morejo negovati na primer v dopoldanskem času. Toda njihovo iskanje žene, ki bi bila pripravljena sprejeti to delo, je največkrat brezupno in dom edina rešitev.
Aranka Čih iz Gornjega La-koša pa je bila pripravljena sprejeti takšno delo. »Od začetka me je bilo nekoliko strah iti k drugi hiši in nisem vedela, ali bom znala negovati starejšo osebo. Sedaj to delam že leto in pol, pridem ob osmih in do enajstih opravim, kar je treba.«
Dosti je hodila po bolnicah, je nadaljevala, in videla prazno, brezsčmo pomoč do ostarelega in bolnega. »Jaz pa pravim, če človek nima ljubezni do sočloveka, tega ne more delati. Meni pa se starejši ljudje smilijo, še posebno, če jih mlajši kregajo. Imam jih rada, tiste, ki so dobri in znajo to spoštovati. Kajti ni denarja, ki bi lahko plačal tako delo, pomoč in tolažbo.«
Za svoje delo Aranka ne postavlja cene, ampak vzame, kar ji dajo. In morda bi v svoje varstvo sprejela še koga, saj ima, kotpra-
vi, veliko življenjske moči. »Rajši jaz pomagam drugim, kot pa da bi sma morala prositi za pomoč. Samo da bi bilo med ljudmi več spoštovanja in ljubezni. Jaz imam tudi rada družbo in vesela sem, če ljudje pridejo k meni.«
Priznati moramo, da Aranka s svojim zaupanjem v ljudi ter z življenjsko voljo in optimizmom preseneča, čeprav tudi zanjo življenje ni bilo zmeraj lahko in je tudi sama prestajala trenutke, ko je mislila, da se nikoli več ne bo mogla pobrati.
Majda Horvat
Dragi gostje in ljubitelji pic!
Gostilna SPIRIČ
ima vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo več vrst pic. Vsak dan tople malice in jedi po naročilu.
VSEM GOSTOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1991.
TOPLO SE PRIPOROČAMO ZA OBISK.
&
/ Ustanovili tamburaški ansambel — V KS Cernelavci pri Murski Soboti so pred nedavnim ustanovili tamburaško skupino, ki šteje 6 glasbenikov in 2 pevki. Vadijo trikrat tedensko v zadružnem domu, sedaj v zimskem času pa v stanovanju predsednika upokojencev Janezu Kominu. Vsi člani ansambla, ki so ga ustanovili na pobudo Ernesta Baranje, so upokojenci. Brezplačno igrajo na javnih prireditvah. Doslej so nastopili že v Dobrni, Rogaški Slatini, Velenju, Moravskih Toplicah in M. Soboti in številnih drugih krajih. Za repertoar skrbi Erni Baranja, ki je bil po-!“ klicni glasbenik v Ljubljani, igral ■o pa je tudi v večjih mestih doma in tujini. Na fotografiji so Ernest X Baranja, Vlado Vrdjuka, Janez .S Ščančar, Ivan Horvat, Zoltan o Banfi, v sredini Jožefa Baranja ® in Evica Celec, manjka pa har-
\ monikar Franc Haklin.
JUBILEJ, KI GA NISMO PREZRLI: 50 LET MIZARSTVA PRI KAMPUŠEVIH V GORNJI RADGONI
DRAGOCEN SPOMIN NA DEDKA
Kje začeti zapis o 50-letni mizarski tradiciji? Pri vnukinji Katji, na katero je, kot sama pravi, prešel vonj in otip lesa? Pri njenem očetu Rudiju, na katerega se zdaj obrt glasi? Ali pa kar pri dedku Alojzu?
Pa pojdimo po vrsti, kot so se razvijali dogodki! V veliki mizarski delavnici sem se najprej pozdravil s 77-letnim Alojzom Kampušem. Ne bi se čudil, če bi ga našel ob peči pri nalaganju lesnih odpadkov, toda srečal sem ga pri delu. Povedal mi je, da nikoli v življenju ni imel dopusta in da tudi zdaj ne more lenariti, četudi je že nekaj let uradno upokojen. No, težkih del se sicer ne loteva, za lažja pa je še vedno dovolj gibčen. Pa tudi spomini na mladost so še sveži.
»Mojim staršem smo se rodili trije otroci: jaz, Boltek in Jakob. Imeli so malo kmetijo, poleg tega pa še gostilno, oče pa je še delal v šampanjski kleti pri Bovirju v Radgni. Brata sta se izučila za policaja oziroma trgovca, jaz pa sem se šel učit za mizarja. Do poklica sem prišel v letih 1927—31. Bil sem vajenec pri mizarju Ivanu Paru v Radgoni. Tedaj so bili za vajence hudi časi, saj sem delal od 7. do 19. ure, prost pa sem bil eno uro ob poldnevu, ko sem
Srečanje z Jožetom Kosijem, kovačem iz Ključarovec
S KLADIVOM DO KRUHA
Znani ključarovski kovač Jože Kosi je sredi letošnjega leta odšel v zaslužen pokoj, vendar s tem ni za vedno odložil kovaškega kladiva, ki ga je sicer vihtel vse od 1951. leta. Tedaj je namreč še! za kovaškega vajenca h kovaču Semeniču v Ljutomer. Po končani obrtni šoli je nekaj časa še delal pri njem, nato je mora! k vojakom, leta 1956 pa se je v Ljubljani še izobraževal v podkovski šoli. Bilo je nekaj teorije iz veterine, predvsem pa veliko praktičnega dela: izdeloval je podkve za konje, vole, krave podkaval konje, v prostem času pa si je naredil veliko kovaških pripomočkov, kot so vse mogoče klešče in drugo, saj si je želel čimprej postati samostojen kovač.
»Leta 1957, ko sem naredil ■podkovni in vozovni’ mojstrski izpit, sem naje! v Stari—Novi vasi Novakovo kovačnico, ki je že nekaj časa samevala, in lotil sem se dela. Po dveh letih pa sem zapri vrata te kovačnice, saj je bila najemnina previsoka, in naje! kovačnico v Ožbaltu ob Dravi. Tja sem popeljal tudi svojo ženo Marijo, ki ni le gospodinjila, ampak mi je cesto pomagala v kovačnici. Tam sem podkaval konje in vole, ki so jih imeli predvsem prevozniki lesa, delal in popravljal sem vozove, za tovorne avte sem izdeloval ‘kripe- (ogrodje) za prevoz lesa.”
Jožeta Kosija in njegovo družino (tri hčere) pa je vleklo nazaj v Pomurje. Po devetih letih in pol je že zavihtel kovaško kladivo v Ključarovcih, saj si je tam sezidal hišo in uredil lastno kovaško delavnico. Glas d dobrem kovaškem mojstru se je hitro razširil, zato so prihajali k njemu naročat okavanje lesenih voz, pozneje pa izdelavo ‘železnih’ voz kmetje iz bližnjih in tudi nekoliko bolj oddaljenih krajev v Prekmurju. Seveda je še naprej tudi podkovaval konje, zlasti pa dirkalne kasače. Podkavanje pa ni bi! lahek pose! kar je občutil že tedaj, ko je bil v Ožbaltu, saj ga je eden štirinožec brcnil. Tudi z voli ni bilo lahko, saj so bili okorni in jim je bilo težko dvigniti nogo.
»V Ključarovcih sem še izpopolnil tipično kovaško in nekova-
ško orodje. Tudi meha za pihanje žerjavice, v kateri sem žari! kovino, ni bilo treba več, kajti to je opravljal ventilator. Še prej, v Ožbaltu, pa je odpadlo ‘vroče< spaj-kanje železa, saj sem si že tedaj kupil varilni aparat,« mi je v kovačnici pripovedoval Jože Kosi, jaz pa sem opazovat množico orodja, z očmi pa sem se ustavil
ob nekaj novih izdelkih — >pinjah< za spajanje lesenih tramov ob gradnji ostrešja. »Ljudje mi ne dajo miru tudi zdaj, ko sem uradno upokojen. Je pa tudi res, da brez svoje kovačnice ne morem. Vanjo pa občasno zaidejo tudi šolarji. Ondan so znova prišli; pripovedoval sem jim o kovaškem poklicu in pokazal izdelovanje kovaških žebljev. Nekaj se jim jih dal v spomin na obisk.«
Kdove koliko in kakšni vse izdelki so šli iz Kosijevih rok, ki jih je kovaštvu namenjat 40 let! K tistim, ki sem jih že omenit, naj dodam še izdelavo stopnic, mrež za okna in tudi balkonskih ograj. Tudi na balkonu njegove hiše je tak še posebno spretno oblikovan izdelek.
Š. Sobočan
lahko použil to, kar sem si prinesel od doma. Delavnico sem čistil zunaj rednega delovnega časa — po 19. uri! Šolo sem obiskoval ob torkih in petkih od 17. do 19. ure ter ob nedeljah med 8. in 11. uro, ko smo imeli risanje. Bil sem dober učenec, saj sem šolo končal z odliko, zato sem od ravnateljstva dobil 50 dinarjev nagrade. Kar zadeva plačilo vajenskega dela, pa je bilo tedaj sila težko: mnogi starši so bili mojstrom pripravljeni plačati, samo, da bi otrokom omogočili izobraževanje. Moj mojster je bil boljši, saj mi je v četrtem letniku za večje praznike, kot so božič, velika noč in binkošti, dal nekaj žepnine, vsega skupaj menda 400 dinarjev.«
Alojz je še nekaj časa delal pri mojstru Paru, nato pri nekaj drugih, odslužil je vojaščino, nato (1940. leta) pa je v Mariboru naredil mojstrski izpit in začel na svoje. Bilo je torej pred 50 leti! Moral je biti priden, saj je čez 7 let v Radgoni sezidal hišo in delavnico, kamor je tedaj preselil obrt.
»Izdeloval sem vse, kar se je prodajalo: kuhinjske kredence, zakonske postelje in omare za mladoporočence, ki so jih ponavadi naročili starši; stavbno pohištvo (okna, vrata), »triige« (krste) za tiste, ki so umrli v bližnji okolici, in one, ki so izdihnili v domovih za onemogle,« mi je povedal zgovorni Alojz Kampuš.
Da pa ne bi govoril samo on, sem nekaj vprašanj postavil še drugim. Prvi je bil sin Rudi, ki že od 1966. leta vodi delavnico, oče Alojz pa je bil do upokojitve zaposlen pri njem. Zvedel sem, da je tudi on delal že vse vrste mizarskih izdelkov, v zadnjem času pa se je specializiral in izdeluje predvsem krste. Potožil je, da obrtniška dejavnost ni več tako živahna kot pred leti, ko je bilo na vrhuncu gradbeništvo in so naredili veliko gradbenega pohištva. Preusmeritev na krste ni slaba, kajti dejavnost je razširil na prevoze krst in pokojnikov. V ta namen je prav te dni kupil nov avto. S tem je predvsem ustregel hčerki Katji, saj je tudi meni povedala, da seji je s tem izpolnila vroča želja. Hčerka je namreč zaposlena doma, tačas pa neguje svojega otročička. Sicer pa po potrebi v delavnici poprime tudi zet, ki je drugače zaposlen v Radencih. Dobri oče Rudi pa že tuhta, kako rešiti problem zaposlitve za svoji 17-letni dvojčici Dušanko in Biserko, ki za zdaj žulita zvezke v tekstilni šoli. Seveda jim želi sreče tudi mama, ki je zaposlena na radgonski šoli kot defektologinja.
Dodobra sem se zaklepetal, na očeta, dedka in zdaj pradedka Alojza pa sem skoraj pozabil. Še o mizarskih pripomočkih in lesu sem ga vprašal.
»Sprva je bilo delo zelo naporno, še zlasti, ko sem začel z obrtjo. Sprva sem imel le »hobel-pank« (mizarsko mizo), nekaj žag in obličev. Sčasoma sem kupil motorno cirkularko in porav-nalko (strojno oblenje). Zdaj, kot vidite, je v glavni delavnici in prizidkih veliko strojev, čeprav bi jih bilo nekaj še potrebno ku-
piti. Zdaj imamo tudi večjo zalogo lesa; ko pa sem jaz začel z mizarstvom, si tega nisem mogel privoščiti. Želel sem si, da so stranke same pripeljale kar največ lesa od doma, da sem lahko zaračunal le delo.«
Vsega, o čemer je tekla beseda z Alojzom, seveda ne kaže zapi-
sati. Rad bi dodal, da sva modrovala tudi o polituri, to je nanos barve in obdelava (loščenje), kar je bilo zahtevno delo. Novejši laki so to izpodrinili, ne pa tudi kakovosti in oblike takih izdelkov. Dokaz za to je dedkov izdelek (sobna kredenca) v vnukinji-ni dnevni sobi. Zares lep spomin na dedka.
Š. Sobočan
Alojz Kampuš je imel veliko vajencev. Tudi sinova Rudi in Vinko sta se učila pri njem. Foto: Natalija Juhnov
PR0JEKTIVA, IZDELAVA IN MONTAŽA SODOBNIH SISTEMOV OGREVANJA IN VODOVODA
•	Najsodobnejši sistemi štednje kotlovnice
•	Avtomatska regulacija
•	Talno ogrevanje z VRB cevmi
•	Centralno ogrevanje
•	Solarni sistemi
•	Vodovodne instalacije brez korozije iz visokozamreže-nega polietilena
INFORMACIJE;
RE, MURSKA SOBOTA, Borovnjakova 2, telefon: (069) 21 866 ali
RE, MARIBOR, Gorkega 25, telefon: (062) S12 ISO
VESTNIK, 27. DECEMBER 1990
Stran 26
URADNE OBJAVE
Leto XXVI	Murska Sobota, dne 27. decembra 1990	Št.: 25
URADNE OBJAVE OB-
ČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA; LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik:
MARIJA MATJAŠEC
237.	Odlok o spremembi odloka o organizaciji občinskih upravnih organov v občini Gor. Radgona
238.	Odlok o spremembi odloka o novelaciji zazidalnega načrta »Industrijska cona v Gornji Radgoni«
239.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini M. Sobota
240.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za pokopališče v M. Soboti
241.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo južnega kanalizacijskega kolektorja v Murski Soboti
242.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Domanjševci
243.	Sklep o določitvi letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota
244.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gor. Petrovci za naselja: Adrijanci, Boreča, Gor. Pe
trovci, Lucova, Martinje, Neradnovci, Peskovci, Šulinci, Sanjevci in Zenavlje	v
245.	Sklep o uvedbi samoprispevka za celotno območje Krajevne skup-
nosti Mačkovci
246.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tišina, za naselji Tišina in Murski Črnci
247.	Poročilo o izidu volitev na nadomestnih volitvah v 13. volilni enoti ZZD Skupščine občine Lendava
248.	Sklep o imenovanju predstojnikov upravnih organov Skupščine občine Gor. Radgona
249.	Sklep o razrešitvi funkcije namestnika načelnika oddelka za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini Gor. Radgona
250.	Sklep o razrešitvi funkcije direktorja upravne organizacije za urbanistično načrtovanje občine Gornja Radgona
237
238
Na podlagi 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine R Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS, štev. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88), 6. člena odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 10/90) je skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 6. 12. 1990 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O ORGANIZACIJI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
1.	člen
V odloku o organizaciji občinskih upravnih organov (Ur. objave, št. 14/80, 17/80, 34/81, 2/87, 30/88 in 19/90) v 3. točki 10. člena se črta besedilo v »katerega sestavi je upravna organizacija«.
2.	člen
20.	člen se dopolni z naslednjim besedilom:
—	pripravlja gradiva za program priprave prostorskih izvedbenih aktov
—	skrbi za izpolnitev pogojev, ki jih določijo ustrezni organi, organizacije in skupnosti za pripravo prostorskih izvedbenih aktov
—	organizira pripravo prostorskih izvedbenih aktov in sodeluje z ustreznimi strokovnimi organizacijami združenega dela pri pripravi strokovnih podlag zanje
—	skrbi za razgrnitev strokovnih rešitev in osnutkov prostorskih izvedbenih aktov ter daje pojasnila o rešitvah osnutka prostorskega izvedbenega akta na javnih obravnavah
—	pridobiva soglasje ustreznih organov, organizacij in skupnosti k prostorskim izvedbenim aktom
—	pripravlja lokacijsko dokumentacijo ter nanjo pridobiva soglasje ustreznih organov, organizacij in skupnosti
—	nudi strokovno pomoč samoupravnim organizacijam in skupnostim pri zadevah urejanja prostora
—	daje delovnim ljudem in občanom informacije o možnih lokacijah za graditev in druge posege v prostor ter druge informacije v zvezi z urejanjem prostora
—	zbira, evidentira ter analizira podatke o predvideni rabi prostora in o posegih v prostor ter vodi evidenco in dokumentacijo predpisov in drugih aktov, s katerimi se ureja prostor.
3.	člen
Črta se 20. a člen.
4.	člen
V 28. členu se črta besedilo »in upravne organizacije«.
5.	člen
Spremembe in dopolnitve-tega odloka začnejo veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Št.: 020-3/80-03
Datum: 6. 12. 1990
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr.
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) in na podlagi 6. čl. Odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Uradne objave št. 10/90, 7/86, 2/87 in 9/89) so zbori občinske skupščine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 6. 12. 1990 sprejeli
ODLOK o spremembi odloka o novelaciji zazidalnega načrta »Industrijska cona v Gornji Radgoni«
1.	člen
V odloku o novelaciji zazidalnega načrta »Industrijska cona v Gornji Radgoni« (Ur. objave št. 17/86) se v 3. členu črta meja zazidalnega načrta in sicer:
točka	X - OS	Y - OS
24	5.169.126	5.577.601
25	5.168.858	5.577.942
a	5.168.882	5.577.963
b	5.168.799	5.578.045
c	5.168.822	5.578.067
d	5.168.901	5.577.980
26	6.168.976	5.578.047
27	5.178.976	5.778.129
28	5.168.954	5.578.154
29	5.169.000	5.578.197
30	5.169.312	5.578.759
2,	člen
V 4. členu se črta osma alineja »povečanje proizvodnih kapacitet obstoječega proizvodnega programa«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Št.: 350-2/84-10/2
Datum: 6. 12. 1990
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr.
239
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 1. člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave, št. 10/85) je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji dne 15. decembra 1990 sprejel
ODREDBO
O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1.	člen
Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člen zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85): osnovne komunalne storitve (proizvodnja in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplak, odnašanje in odlaganje odpadkov) in stanarine, ki so jih podjetja in druge pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 16/90), Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 19/90) in Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 21/90),
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 1. 1991 dalje.
Številka: 38-4/90-3
Datum: 15. 12. 1990
Predsednik
Izvršnega sveta
Ivan OBAL, dipl. oec. 1. r.
240
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 6/12-1990, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za pokopališče v Murski Soboti
I.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za pokopališče v Murski Soboti, ki gaje pod št. 16/90-UN/MS, novembra 1990, izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek ureditvenega načrta se razgrne v izložbi trgovine »Potrošnik—Blagovnica« v Murski Soboti ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova c.).
Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pismene pripombe k osnutku ureditvenega načrta Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, St. Rozmana ul. št. 5.
Številka: 352-25/90-4
Murska Sobota, dne 6/12-1990
Predsednik
Izvršnega sveta SO Murska Sobota Ivan OBAL, dipl, oec., 1. r.
241
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 30. 10. 1990, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo južnega kanalizacijskega kolektorja v Murski Soboti
L
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za gradnjo južnega kanalizacijskega kolektorja v Murski Soboti, ki gaje pod št. 6/90-IN/ MS v maju 1990 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek lokacijskega načrta se razgrne v prostorih trgovine »Potrošnik — Schoping« v Murski Soboti ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo po potrebi organizirana javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pismene pripombe k osnutku lokacijskega načrta Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana št. 5.
Številka: 352-23/90-4
M. Sobota, dne 30. 10. 1990
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota
Ivan OBAL, dipl, oec., 1. r.
242
Skupščina občine Murska Sobota izdaja na podlagi 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) in na predlog ABC Pomurke KZ Panonke Murska Sobota, naslednjo
ODLOČBO
1.	Uvede se komasacijski postopek na komasacijskem območju DO-MANJŠEVCL ki obsega del k.o. Domanjševci in del k.o. Križevci. Komasacijsko območje je določeno z mejo, ki poteka od severnega stika meje med k.o. Domanjševci in k.o. Križevci na severozahodnem robu parcele št. 2266 v k.o. Domanjševci in se nadaljuje proti severu ob zahodnem robu parcel št. 2273, 2272, 2271, se obrne proti vzhodu po severnem robu parcele št. 2271, 2274, 2285, 2287, se obrne proti severu po zahodnem robu parcel št. 2284, 2281, 2280, 2279, se obrne proti vzhodu po severnem robu parcel št. 2279, 2308, 2243 in spet proti severu po zahodnem in severnem robu parcele št. 2243 in po severnem robu parcele št. 2235, nato po zahodnem, severnem robu in vzhodnem robu parcele št. 2221 in se obrne proti vzhodu po severnem robu parcel št. 2234 in 2227 in po vzhodnem robu prej omenjene parcele proti jugu in se pri parceli št. 2191 obrne proti vzhodu po severni meji parcel št. 2191, 2185, 2184, 2183, 2182. Meja se nadaljuje po zahodnem robu ceste Šalovci—Domanjševci pare. št. 7211 in jo pri severnem robu parcele št. 2154 prečka in se nadaljuje po severni meji parcele št. 2154, se obrne proti severu po zahodnem robti parcel št. 2161, 2157 in 2145 nato se obrne proti vzhodu po severnem robu parcel št. 2145 in 2147, nato proti severu ob zahodnem robu poti pare. št. 2178 in obkroži parcelo št. 2134 in nadaljuje pot proti vzhodu po severni meji parcel št. 2178, 2133, 2132, 2130, 2125, nato proti jugu ob vzhodnem robu parcele št. 2123, 2110 in proti vzhodu po severnem robu pare. št. 2106, nato seka parcelo št. 2103 in se nadaljuje proti severu po zahodni meji parcel št. 2100, 2099, 2098, 2097, 2096 seka pot št. 1897 in gre proti severu po vzhodnem robu prej omenjene poti do severozahodnega roba parcele št. 1896, gre po njenem severnem robu in po severnem robu parcele št. 1890.
Smer meje se obrne proti severu ob zahodnem robu parcele št. 1883, se obrne proti vzhodu po severnem robu parcel št. 1883, 1884, 1885, 1886, seka pot št. 7217 in gre po vzhodnem robu te poti proti jugu, nato gre po severnem robu parcel št. 1910 in 1920, po vzhodnem robu parcele št. 1921, po severnem robu parcele št. 1922, seka pot pare. št. 7218, se obrne proti severu in nadaljuje po severnem robu parcele št. 1938, nato proti jugu po vzhodnem robu parcele št. 1951 in spet po severni meji parcele št. 1950 in po severnem robu poti št. 7214 in po zahodnem robu poti št. 7213 proti severu, prečka pot in se nadaljuje po južnem robu poti št. 7219 in po vzhodni meji parcele št. 1479 proti jugu in po vzhodnem robu parcele št. 1477 in po severni strani poti št. 7213 in obkroži parcele št. 1462 in 1461 in gre proti jugu ob poti pare. št. 7213. Nato se nadaljuje po južni strani parcel 1454 in preseka št. 1450 in po severni strani 1372, 1371, 1370, 1369, obkroži parcelo št. 1374 in 1380, gre proti jugu po vzhodnem robu parcele št. 1382 in poti, pare. št. 1350, se obrne proti vzhodu po severni meji parcel št. 1342, 1341 in 1339 in obkroži parcelo št. 1388, seka pot pare. št. 7219 in se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu pare. št. 384, nato se obrne proti severu in seka parcele 383, 382, 381, nato obkroži pare. št. 396 in gre proti jugu po vzhodnem robu pare. št. 387, se spet obrne proti vzhodu po severni meji parcel št. 1322, 1321,389, seka pot št. 7222 in nadaljuje smer po severni strani pare, št. 1285, 1281, 1275, 1276, 1280, 1279, 1233, 1234, 1239, 1240, 1243, 1244, 1245, 1249, seka pot pare. št. 7225 in gre proti vzhodu po severni meji parcel št. 1205, 1208, 1193, seka pot št. 7226 in se nadaljuje po severni meji parcel št. 1189, 1187, 1184 in seka pot št. 7227 in se nadaljuje po severni meji parcel št. 1150, 1153/1, 1154, 1155, seka pare. št. 1140, 1137, 1135, 1129 in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 1130, seka pot št. 7228 in se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu pare. št. 1101, 1105 in seka 1106, seka pare. št. 1107, gre po severnem robu pare. št. 1071 in po vzhodnem robu proti jugu do pare. št. 1073 in jo obkroži, nato gre ob parceli 1076, preseka pot pare. št. 1047 in gre ob njenem severovzhodnem robu, nato seka pot pare. št. 7212 in se nadaljuje po vzhodnem robu prej omenjene poti do pare. št. 4982. Meja se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu parcel št. 4982 in 4981, nato se obrne proti jugu po zahodnem robu poti pare. št. 7231 do pare. št. 5022 in poteka po njenem severnem robu proti zahodu in po severnem robu pare. št. 5024, nato obkroži pare. št. 5038 in nadaljuje pot proti jugu po zahodnem robu parcel št. 5037, 5036, 5035, 5034, 5033, 5032, nato obrne smer proti vzhodu po južnem robu parcele št. 5032 in pare. št. 5030, seka pot št. 7230 in se nadaljuje po južnem robu parcele št. 4904/1, nato proti severu ob parcelah št. 4904/1,4905, 4906, 4910, seka parcelo št. 4912 in se nadaljuje po zahodnem robu parcel št. 4913 in 4914, 4917, 4918, se obrne proti zahodu po južnem robu parcel št. 4858, 4857 in ju obkroži in se nadaljuje proti vzhodu po severnih mejah parcel št. 4859, 4860, 4873, 4872, 4871, 4870, 4869, 4868, 4867 in seka pot pare. št. 7229 in gre proti jugu po njenem vzhodnem robu do parcele 4882, 4883, do ceste pare. št. 7210 ter jo seka in se nadaljuje po vzhodnem robu parcel št. 5620, 5621, 5622 seka potok pare. št. 7204/2 in se na
daljuje v isti smeri ob parcelah št. 5808, 5809, seka pot št. 5777 in spet proti jugu ob vzhodnem robu parcele št. 5810, obkroži parcelo št. 5814 in gre proti zahodu po južnem robu parcel št. 5815, 5814, 5816, nato proti severu ob parceli št. 5816 in proti zahodu po južnih mejah parcel št. 5821, 5822, 5826, 5827, 5830, 5836, 5844, 5850, seka pot št. 5885 in naprej proti zahodu po južni strani parcel št. 5882, 5889, 5890, obkroži parcelo št. 5891 nato proti severu po zahodni strani pare. št. 5890, 5888 nato gre proti zahodu po južnem in zahodnem robu parcele št. 5894 in po vzhodnem in severnem robu pare. št. 5895 in poti št. 5896 in spremeni smer proti jugu po vzhodni strani parcel št. 5898 in 5900, 5914, 5913, 5912 in gre proti zahodu po južnem robu parcele št. 5912, obkroži parcelo št. 5923 in gre proti severu po zahodnem robu parcel št. 5922, 5920, 5919 nato proti zahodu ob parceli št. 5964, spet na sever ob parcelah št. 5964 in 5965, nadaljuje se po južnem robu parcele št. 5968 in gre na jug po vzhodnem robu parcel št. 5971, 5972, 5973 in po njenem južnem robu proti zahodu prečka pot št. 5979 in se nadaljuje proti zahodu po južni strani parcel št. 6000, 6005, 6012 in po njenem zahodnem robu, naprej po južnem robu potoka pare. št. 7207.
Smer spremeni proti jugu po vzhodni strani parcel št. 6015, 6020, 6021, 6022, 6023, 6024 in jo obkroži, nato proti severu po zahodnem robu prej omenjenih parcel, do poti pare. št. 6045 in ob njeni jugovzhodni strani in jo nato prečka in se nadaljuje po vzhodni strani parcel št. 6056, 6057 proti jugu in spremeni smer proti zahodu po južni strani parcel št. 6057, 6060, 6074, obrne smer proti severu po zahodnem robu parcel št. 6074, 6073, 6072, 6071, 6070, 6069, 6068, 6067, 6066, 6101, 6102, nato proti zahodu po južni strani potoka št. 7204/3 in prečka pot št. 7233 in seka parcele št. 6127, 6128, 6129 proti zahodu, nato proti jugu ob vzhodni strani parcele št. 6130 in nato ob zgornjem robu poti št. 7233, nato proti jugu po'Vzhodni strani parcel št. 6167, 6168, 6169 in po njenem južnem robu proti zahodu in prečka cesto pare. št. 4210/1 in gre po njenem spodnjem robu do parcele št. 7234, jo prečka in še prečka parcele št. 4202, 4201, 4200, 4199, 4198 proti zahodu in po južnem robu pare. št. 4197, 4196, 4193, 4190, 4187, 4186, 4183 in ob njej proti severu do parcele št. 4181, ki jo seka in nato spremeni smer proti zahodu po južnem robu parcele št. 4176, nato seka parcelo št. 4174 in gre po vzhodnem robu parcele št. 4173 proti jugu in po njenem južnem robu proti zahodu, po južnem robu parcel št. 4168, 4167, nato ob parcelah št. 4166, 4165, 4164. 4163, 4160.
Nato se smer obrne proti severu ob zahodnem robu parcel št. 4160, seka parcelo št. 4159, 4158 in ob parceli št. 4157 in po južnem robu parcele št. 4156, nato seka potok pare. št. 7204/1 in v severozahodni smeri seka parcele št. 4142, 4141, 4140, 4139, 4138, 4137, 4135. 4134, 4132 in pri mostu čez potok pare. št. 7204/1 obrne smer proti jugu po vzhodni strani parcele št. 3482 in poteka po zgornjem robu poti pare. št. 3483 in jo seka pri parceli št. 3484 in se nadaljuje po južni strani prej omenjene parcele seka parcelo št. 3485 in nadaljuje pot po vzhodni strani parcele št. 3479 in po njeni južni strani proti zahodu in še po južnem robu parcel št. 3478, 3477, 3473, 3472, 3471, 3464. 3465, 3463, 3462 in proti severozahodu ob parceli št. 3462, 3461 deli parcelo št. 3461 in po južnem robu parcel št. 3457, 3442, 3441, 3440, 3439, 3438 in po južni strani poti pare. št. 7236, jo pri parceli št. 3410 seka in se nadaljuje proti severu po zahodni strani parcel št. 3410, 3411, 3412, 3415, 3416, 3419, se obrne proti zahodu po južneni robu parcel št. 3421 in 3420, nato proti severu in prečka pot pare. št. 7237 in po zahodnem robu parcele št. 3225, 3230 in po južni strani parcel št. 3231, 3233, prečka potok pare. št. 7204/1, se nadaljuje po njegovem severnem robu in ga spet prečka in tudi parcele št. 3234, 3235, 3236 in prej omenjeni potok, nato prečka pare. št. 3188, 3187, 3185 in spet prej omenjeni potok, se nadaljuje po severni strani potoka in južni strani parcele št. 3245, se obrne proti jugu in poteka po vzhodnem robu parcele št. 3244 in proti zahodu po njenem južnem robu in po južnem robu parcel št. 3243, 3244, 3246 in jo tudi nato preseka do vzhodnega stika med parcelama št. 3263 in 3264 in nadaljuje pot po južnem robu parcel št. 3263, 3269, 3268, se obrne proti jugu ob vzhodni strani parcel št. 3267, 3317, 3319, spet obrne smer proti vzhodu po severnem robu parcel št. 3347, 3346, 3345 in po njenem vzhodnem robu in prečka pot in se nadaljuje proti vzhodu po severnem (cbu parcel št. 3337, 3332, jo obkroži in gre v zahodno smer po južni strani parcel št. 3338, 3339, 3340, 3341, 3342, 3343, 3344, 3348, 3351 in proti severu ob zahodnem robu parcel št. 3351, 3350, 3349 in proti zahodu po južnem robu parcel št. 3308, 3307, in ob zahodnem robu parcele št. 3307 proti severu in proti zahodu po južnem robu parcel št. 3304, 3303, 3302 in ob pare. št. 3302 proti severu. Nato meja seka parcele št. 3279, 3280, 3283, 3284, 3287, 3288, 3290 proti zahodu, nato obrne smer proti jugu po vzhodnem robu parcele št. 3678 v k.o. Križevci in po njenem južnem robu proti zahodu in po južnem robu parcel št. 3679, 3680, 3686, 3687, 3699, 3702 vse v k.o. Križevci. Nato se smer obrne proti severu po zahodnem robu parcele št. 3702, nato proti zahodu po južnem robu parcel št. 3697, 3696, 3695, 3694. 3693, 3713, 3730 in deli parcele št. 3731, 3734, 3735 in ob parceli št. 3735 proti severu po zahodni strani parcele št. 3736, prečka potok pare. št. 8035 in se nadaljuje v zahodni smeri po južnem robu parcel št. 3655, 3642, 3643, 3644, 3645, 3646, nato po vzhodni strani pare. št. 3652 proti jugu in spet proti zahodu po južnem robu parcel št. 3652, 3650, 3631, 3628, 3625, 3624, 3618, 3617, 3616. 3615, 3614, 3613, 3611. 3610, 3609/3, 3608/2, 3607/2, 3606/2, 3605/2, 3604/2, 3603/2, 3602, 3601 in prečka cesto Murska Sobota—Hodoš pare. št. 8037 in se nadaljuje proti jugu in zahodu po severnem robu prej omenjene ceste in pri parceli št. 4071 spremeni smer na sever ob tej parceli, nato se nadaljuje proti zahodu po južnem robu parcel št. 4141,4140 in spremeni smer proti jugu ob vzhodnem robu parcel št. 4153. 4154, 4155, 4156, 4157, 4158, 4159 in poteka po južnem robu parcele št. 4159 proti zahodu in še po južnem robu parcel št. 4160, 4263, 4264, 4265, 4266/2 in ob tej parceli proti severu, nato pa pri parceli 4267/1 po južnem robu te parcele in naprej po južnem robu parcel št. 4256, 4254.
Nato se smer spremeni proti jugu po vzhodnem robu parcel št. 4279, 4282, 4283, 4284, 4285, 4286, 4287 in nato proti zahodu po južnem robu parcel št. 4288 in ob njenem zahodnem robu proti severu. Pri parceli št. 4284 se smer obrne proti zahodu, nato prečka pot pare. št. 4300/2 in poteka po njenem zahodnem robu proti jugozahodu do ceste Murska Sobota—Hodoš pare. št. 8037.
Meja poteka po severnem robu prej omenjene ceste oziroma po južnem robu parcel št. 4301, 4302, 4303, 4387, 4388 do spodnjega roba parcele št. 4390 in obrne smer proti severozahodu ob zahodnem robu parcel št. 4390, 4391, 4392, 4395 in ob parceli št. 4395 proti vzhodu, nato pa se smer obrne proti severozahodu in seka parcelo št. 4411 in po zahodnem robu parcel št. 4410, 4423, 4424, 4425 nato proti zahodu po južnem robu parcel št. 4434, 4445 nato proti jugu po vzhodni strani parcele št. 4441 in proti zahodu po južnem robu parcele št. 4456, nato pa proti jugu po vzhodnem robu parcel št. 4485, 4486, 4487, 4488 nato prečka pot pare: št. 4494 in se nadaljuje na njenem južnem robu proti zahodu in še po južnem robu parcele št. 4495. Ob.vzhodnem robu pare. št. 4521 smer poteka proti jugu in prečka parcelo št. 4520 in 4519, nato gre ob jugovzhodnem in zahodnem robu parcele št. 4518 proti severu in ob zahodnem robu parcele št. 4517 in južnem robu parcele št. 4514, nato pa proti severu ob okrajni cesti Petrovci—
Križevci parcel št. 8038 po njenem vzhodnem robu. Vmes prečka potok pare. št. 8035. Ob pare. št. 3360 obrne smer proti vzhodu in gre severno ob pare. št. 3360 in 3363, nato pa proti severu ob zahodnem robu poti pare. št. 8042 in po zahodnem robu poti pare. št. 3229 in ob poti pare. št. 3340, spremeni smer proti jugu ob vzhodnem robu prej omenjene poti, nato seka parcele št. 3248, 3247, 3246, 3245, 3244, 3243, obkroži parcelo št. 3239 in poteka proti severu po zahodnem robu pare. št. 3243, 3244, nato seka 3245 in gre ob južnem robu ob pare. 3246 proti zahodu in po južnem robu pare. št. 3342 in proti severu po zahodnem robu poti št. 3340, nato po južnem robu parcele št. 3255 in nato proti jugu pare. št. 3333 in jo obkroži, nato pa nadaljuje pot proti severu po zahodni strani parcel št. 3331, 3330, 3329, 3326, 3325, 3324, 3323, 3322, 3321 in po vzhodnem robu ceste Petrovci—Križevci do stika s potjo pare. št. 8040. Nato smer obrne proti vzhodu po severnem robu prej omenjene poti in gre ob parceli št. 1302, jo obkroži, seka parcelo 1303 in se nadaljuje proti severu po zahodnem robu parcel št. 1323 in 1316, nato spet na vzhod po severnem robu parcel št. 1315 seka pot št. 1339 in po severnem delu parcele št. 1331 in 1415. Meja komasacijskega območja seka pot parcel št. 1417 in se nadaljuje na vzhod po severnem robu parcele št. 1421, po zahodnem in severnem robu parcele št. 1453 in po severnem in zahodnem robu parcel št. 1468, 1470, 1471, 1472 spet seka pot pare. št. 1506 in se nadaljuje proti vzhodu po severni meji pare. št. 1510, nato po vzhodnem robu parcele št. 1511. 1512, spet po severnem robu pare. št. 1515, po vzhodnem robu parcel št. 1515, 1516, 1518, 1519 nato po severnem robu parcele št. 1524, obkroži parcelo št. 1536, se nadaljuje po severnem robu parcel št. 1541, 1540, po zahodni strani parcel št. 1562, obkroži parcele 1561/2 in 1561/1 in se nadaljuje po severnem robu parcel št. 1577, 1627, 1635, 1628, 1643, 1640, nato seka parceli št. 1639, 1638, gre po vzhodnem robu parcele št. 1636 in po severni strani poti pare. št. 8040, jo nato preseka in se nato nadaljuje po vzhodni strani parcel št. 2412 in 2413, gre ob poti št. 2406 jo seka in se nadaljuje po severovzhodnem robu pare. št. 2398 obkroži parcele št. 2397, 2396, 2395 in gre proti jugu po vzhodnem robu parcel št. 2397, 2394, 2393, 2392, 2391, 2307 po severnem robu pare, št. 2286 in spet po vzhodnem robu parcel št. 2286, 2287, 2288, 2289 nato po severnem robu parcel št. 2277 in 2269 in okrog parcele št. 1864 in po severnem robu parcel št. 1866, 1986, 1867, 1878, 2015/1, 2050, 2048, 2039, 2047, 2052, 2066/2 seka 2067 in parcelo št. 2068 in se nadaljuje po severnem robu parcel št. 2102, 2104 in gre po jugovzhodnem robu parcel št. 2113, 2142/1, proti jugu, nato deli parceli št. 2142/3, 2140 in gre po zahodnem robu parcel 2124/3 in se nadaljuje po južni strani parcel št. 2124/2, 2124/1 nato ob poti pare. št. 2044, jo preseka pri spodnjem robu parcele št. 2126 in še seka v zahodni smeri parcele št. 2042, 2041, 2038, 2036, 2035, 2033 in gre po spodnjem robu parcele št. 2001 nato seka pot pare. št. 1992, se nadaljuje proti severu ob njeni zahodni strani in po južni strani pare. št. 1959 nato se smer obrne proti severu po zahodnem robu parcel št. 1959, 1958, 1957, deli parcele št. 1953, 1952, 1949, 1948. 1945, 1944, 1941, 1940, 1937 in naprej po južni strani parcele št. 1936, po vzhodni strani poti pare. št. 1986, jo seka in gre po južni strani parcele št. 1927, nato spremeni smer proti jugu po vzhodni strani parcele št. 2266/2 in po njeni južni strani in po vzhodni strani parcel št. 2276 in 2275 in deli parcelo št. 2274 in nadaljuje pot proti vzhodu po severni strani parcel št. 2273, deli parcelo št. 2265 in se nadaljuje po severni strani parcel št. 2261, 2259, 2258, 2257, 2256, 2255, deli pare. št. 2252, 2251, 2250, se nadaljuje po pare. št. 2249, 2248 deli pare. št. 2247. gre ob parceli št. 2246 in po severnem robu ceste Murska Sobota—Hodoš št. 3594 na vzhod in pri parceli št. 2218 zavije proti severu ob zahodnem robu parcel št. 2218, 2219, 2223, 2173, 2171, 2162, 2161, 2160, 2159, 2158, 2157, 2155 in proti vzhodu ob prej omenjeni parceli in po severnem robu parcele št. 2156 proti vzhodu do stika med k.o. Križevci in k.o. Domanjševci na sredini zahodnega roba parcele št. 2268 (k.o. Domanjševci), nato gre proti severu po njenem zahodnem robu in po zahodnem robu pare. št. 2267 in pare. št. 2266 in zaključi komasacijsko območje na začetku opisanega stika.
Komasacijskemu območju Domanjševci pripadajo še njivske površine na severovzhodnem delu Domanjševcev in se prične na stiku parcele št. 4727 s potjo parcelna št. 1046 in poteka proti vzhodu po južnem robu prej omenjene poti do poti pare. št. 7230 in ob njenem severnem robu, nato pa po severnem robu parcel št. 4791, 4792, 4793, 4794, 4795, in ob vzhodnem robu pare. št. 4795 proti jugu do pare. št. 4788 in ob njenem severnem robu proti vzhodu, nato po njenem vzhodnem robu proti jugu in po vzhodnem robu pare. št. 4787, 4786, 4785, 4784, 4778, 4777, 4776, nato pa po južnem robu parcel proti zahodu št. 4776, 4775, 4774 in ob zahodnem robu pare. št. 4774 severno do parcele št. 4777, nato na zahod po južnem robu parcele št. 4777 in seka pot pare. št. 7230 in se nadaljuje po južnem robu pare. št. 4757 nato pa proti severu ob zahodnem robu parcel št. 4757, 4756, 4751, 4744, 4743, 4742, 4728 in 4727, kjer se meja zaključi.
Iz komasacijskega območja Domanjševci so izločena naselja v k.o. Križevci od zahoda proti vzhodu:
a)	Meja poteka od severozahodnega roba parcele št. 3153 in se nadaljuje po severnem robu parcel št. 3153, 3156, 3158, 3130 proti vzhodu, nato se obrne na jug po vzhodnem robu parcel št. 3130, 3125/2, 3126/2, 3129 nato se obrne proti vzhodu po severnem robu ceste pare. št. 8042 in pri parceli št. 3063 obrne smer proti severu ob zahodni strani parcel št. 3063 in 3062 in se nadaljuje ob severni strani parcel št. 3062, 3060 proti vzhodu in poteka ob delu parcel št. 3055 in 3050 in naprej po severnem robu parcel št. 3001,3000, 2999, 2998, 2997, 2996, 2995, 2994, 2993 na vzhod, nato proti jugu ob vzhodni strani parcele št. 2993, prečka cesto pare. št. 8042 in obrne smer na zahod po južnem robu prej omenjene ceste do parcele št. 3426 in gre po njenem vzhodnem robu na jug do njene tretjine, nato se smer obrne proti zahodu in preseka naslednje parcele št. 3426, 3425, 3424, 3423. 3422, 3421, 3419, 3418, 3412, 3411, 3409 in poteka po zahodni strani parcele št. 3409 proti severu spet prečka cesto pare. št. 8042 in poteka ob spodnjem robu parcele št. 3154 in po njenem zahodnem robu proti severu, nato obkroži parcelo št. 3145 in po njenem južnem, zahodnem in severnem robu in se nadaljuje po zahodni strani parcele št. 3153, do roba, ki je opisan na začetku opisa.
b)	Naslednje naselje se začne na vzhodnem stiku poti pare. št. 2981 in ceste pare. št. 8042 in poteka v severni smeri po zahodnih mejah parcel št. 2969 jo seka, nato pa gre po severni strani parcele št. 2968, delu parcel št. 2967, 2966 se nadaljuje ob zahodni strani parcele št. 2963, nato se obrne smer proti vzhodu po severni meji parcel št. 2963 in 2962, deli parcele št. 2960, 2959, 2958, 2951 in poteka spet po severnem robu parcel št. 2957, 2956, 2953, 2914 proti vzhodu, seka pot pare. št. 2949, se obrne proti jugu po vzhodni strani prej omenjene poti do parcele št. 2919 in gre na vzhod po njeni severni strani, seka pot pare, št, 2898/1, se nadaljuje proti jugu po njeni vzhodni strani, nato na vzhod po severnem robu parcele št. 2891 in na sever po zahodnem robu parcel št. 2823 in 2821 in po severnem robu parcele št. 2821, nato po zahodni in severni strani parcele št. 2819 proti vzhodu, nato seka pot pare. št. 2783 in po severnem in vzhodnem robu parcele št.2815 in po severni strani parcel št. 2811, št. 2768, nato proti jugu po vzhodnem robu parcel št. 2768, 2767, 2764 in smer obrne po severnem robu
ceste pare. št. 8042 do na začetku opisanega stika.
c)	Naslednje naselje poteka od zahodnega roba parcele št. 2747 in se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu parcel št. 2747, 2746/1 seka parcelo št. 2745 in pot pare. št. 2722 in se nadaljuje po severnem robu parcel št. 2717, deli parcelo št. 2712 in gre po severnem robu parcel št. 2703, 2705, 2651/2, 2652, 2662 preseka pot pare. št. 2007 se nadaljuje po severnem robu parcele št. 2661 in po delu parcele št. 2529 in proti jugu deli parcele št. 2529, 2525/1, 2524, 2523, 2522 in po vzhodnem robu parcele št. 2684 in deli parcelo št. 2521 in po severnem robu parcele št. 2519, seka pot št. 2007 in se nadaljuje proti severu po zahodnem robu poti do južnega roba parcele št. 2682 na zahod in po vzhodni in južni stran parcele št. 2690 in po južni strani parcele št. 2692 in deli parcele št. 2713/1 in 2716 in 2759 nato po južnem robu parcele št. 2758, deli parcelo št. 2757 in obrne smer proti severu po zahodnem robu parcel št. 2756, 2754/2, 2754/1,-2752 in 2747 na začetku opisan rob.
d)	Meja se začne na južnem stiku parcel št. 2509 in 2478 in poteka proti zahodu po južnem robu parcele št. 2509 nato proti severu po zahodnem robu parcel št. 2509 in 2513 in po severnem robu parcel št. 2513 in 2510 na vzhod nato se smer obrne proti severu po zahodnem robu parcel št. 2473 in 2472 in po severnem robu pare. št. 2472 nato po zahodni strani poti pare. št. 2406 proti severu in jo pri spodnjem robu pare. št. 2469 prečka, nato gre proti vzhodu po severnem robu parcel št. 2337, 2338, 2339, 2340, 2306, 2305 in seka pot, ki je del parcele št. 2310 in na jug po njenem vzhodnem robu. Na zgornji tretjini parcele št. 2303 obrne smer na zahod in seka prej omenjeno pot, nato pa parcele št. 2323, 2325, 2326, 2328, 2331, 2406 in nadaljuje pot po spodnjem robu parcel št. 2492, 2486, 2485, 2484, 2482 in gre ob zahodnem robu parcele št. 2482 proti severu nato pa proti zahodu po južnem robu parcele št. 2478 in 2509.
e)	Iz komasacijskega območja k.o. Križevci je izločen tudi kompleks gozd-da, ki poteka od stika med parcelo št. 4385 in potjo št. 4309 in se nadaljuje proti severu po vzhodni strani prej omenjene poti nato spremeni smer na vzhod ob južnem robu parcele št. 4332 in na sever ob parcelah št. 4333, nato preseka parcele št. 4379, 4378, 4377, 2376/1, 4375 in 4374, nato ob zahodnem robu parcel št. 4372, 4371, 4370, 4369, deli parcelo št. 4367 in po zahodnem robu parcele št. 4364/2, smer se spremeni proti zahodu po južnem in zahodnem robu parcele št. 4366/2, 4366/1, ob južnem robu 4427 nato proti severu po zahodnem robu parcel št. 4427, 4428, 4433 in proti vzhodu na južnem robu potoka pare. št. 8305 do poti pare. št. 3447, ga deli in gre po vzhodnem robu poti proti jugu, nato seka parcelo št. 4238 in okroži pare. št. 4231 in deli parcele št. 4220/1, 4229, 4228, 4227, 4226, 4225 in po vzhodnem robu parcel št. 4243/1, 4244/1, 4245/1, 4246/1 in seka pot pare. št. 4300/2 nato gre proti zahodu po spodnjem robu poti pare. št. 4300/1 in 4345, 4346, 4325, 4326, 4327, 4330, nadaljuje pot ob zahodni strani parcel št. 4314, 4382 in 4383, nato preseka pare. št. 4381,4384, 4385 in se zaključi na začetku opisanega stika.
Iz komasacijskega območja v k.o. Domanjševci je izločeno^ naselje Domanjševci z mejo, ki poteka od stika med parcelo št. 3027 in cesto Šalovci—Domanjševci pare. št. 7211 proti severozahodu po zahodni strani ceste približno 30 m nato preseka prej omenjeno cesto se dotakne roba parcele št. 2357 preseka parcelo št. 2356 in gre po severni strani parcele št. 2378, seka parcelo št. 2356 in gre po severni strani parcele št. 2378, seka parcelo št. 2377, 2376 proti vzhodu in se nadaljuje po severnem robu parcele št. 2371, preseka parcelo št. 2363, obkroži parcelo št. 2408/1 in obrne smer proti jugu, seka parcelo št. 2410 in poteka po vzhodnem robu parcele št. 2362, pot nadaljuje proti vzhodu po severnem robu proti pare. št. 7217, pri stiku s potjo št. 2952 preseka pot št. 2952 in gre proti vzhodu in pri tem preseka parcele št. 2443, pot, ki je del parcele št. 2461 in se nadaljuje na jug po vzhodni strani parcele št. 2461, obkroži parcelo št. 2460, deli parcelo št. 2452 in se nadaljuje na jug po vzhodni strani poti št. 2952, deli prej omenjeno pot in se nadaljuje na jugozahod po spodnji meji parcel št. 2945,m 2943, 2954, 2957, 2959, oziroma po zahodni strani potoka pare. št. 7205 proti jugu in po drugi tretjini te poti obrne smer proti jugozahodu in preseka parcele št. 2919/1, 1923, 2924, 2928, 2929, 2934, 2938/1, pot št. 2952, 2455, 2458, 2465, 2469, pot št. 7216, 2477, 2476, 2489, 2491, 2497, 2498, pot št. 7216, 2477, 2476, 2489, 2491, 2497, 2498, pot št. 2500, gre po južnem robu parcel št. 2516, 2514, deli parcelo št. 2526 do poti v sredini te parcele nato 50 m na poti proti jugu in potem ponovno proti vzhodu in po južnem robu parcele št. 2527, deli parcele št. 2547, 2559, 2561, 2565, se nadaljuje po severnem robu pare. št. 2547, 2559, 2561, 2565, se nadaljuje po severnem robu pare. št. 2565, 2572, 2575 in po njenem vzhodnem robu proti jugu, nato obrne smer na vzhod in deli parcelo št. 2580 pot št. 2582, 2584, 2585/1, 2592, 2594, 2591, 2596, 2607/1 se nadaljuje po severnem robu parcele 2611, seka pot 7214 in parcele 2756, 2757, 2761, po severnem robu parcele št. 2760, deli parcelo 2767 nato gre po zahodni strani poti št. 7213 proti jugu, jo pri parceli št. 2769 predeli proti vzhodu in gre po severni strani parcele št. 2770, nato deli parcele št. 2775, 2782, 2783/1, 2792, 2795/1, 2804, 2808/1, 2806/1, 2807/1, 2821, pot št. 7219, 4288, 4294, 4297, 4302, deli pot št. 4303, 4307, 4308, 4312, gre med pare. št. 4314, 4313, deli parcele št. 4318, 4317, 4323, 4324, 4325, 4327, 4328, 4329, pot 5383, 5384, 5386, 5389, 5390, 5393, 5394, 5399, 5403, gre po severnem robu pare. št. 5406, deli pare. št. 5409, se nadaljuje po severni strani parcele št. 5350 in 5348, deli 5346, pot št. 7221, 5339, 5343, 5328, 5327, 5326, 5323, pot št. 5302 in gre po severnem robu parcel št. 5296, 5289, 5288/2, deli pot št. 7222 in se nadaljuje na sever po vzhodni strani prej omenjene poti oziroma po zahodni strani parcele št. 5286 in po njeni severni strani in po severni strani parcele št. 5283, po zahodni strani parcel št. 5279 in 5281, prečka pot št. 7232 in se nadaljuje po severni strani poti nato ob severnem robu 5260, nato ob severni in vzhodni strani parcele št. 5222 in po severni strani parcele št. 5217 in po severozahodni strani parcele št. 5212, 5226, 5227, 5228 prečka pot št. 7226 in se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu pare. št. 5189 in prečka pot št. 7227 in gre proti jugu po vzhodnem robu te poti do severnega roba parcele št. 5183 in po severnem robu pare. št. 5148 in jo prečka nato ob zahodnem robu poti št. 5176, jo prečka in se nadaljuje po spodnjem robu pare. št. 5172, nato pa po severnem robu parcel št. 5171, 5167, 5166, 5165, prečka pot št. 7228 in po severnem robu parcel št. 5068, 5067/2, 5064, 5063, 5062, 5061, 5060, 5069, 5058 proti jugu do ceste Mačkovci —državna meja in poteka po njenem severnem robu proti vzhodu in na sredini spodnjega roba parcele št. 5048 prečka prej omenjeno cesto proti jugu in se nadaljuje po vzhodnem robu parcele št. 5569 do njene polovice, nato pa se smer obrne na zahod in seka parcele št. 5569, 5568, 5565, 5564, 5562, 5560 in 5559, gre po spodnjem robu pare. št. 5561, 5556, deli št. 5557, 5553, 5552, 5551, 5550, gre skozi spodnji vogal parcele št. 5549, deli parcele št. 5547, 5545, 5641, 5538, 5537, 5534, 5532 in poteka skozi spodnji stik med parcelama št. 5530 in 5531, deli 5531, 5524, 5521 in se nadaljuje po južnem robu parcele št. 5520, deli pare. št. 5515, 5513, 5511, 5510 in po severnem robu parcele št. 5509, deli 5506, 5504, 5503, 5502, 5500, 5490 in po spodnjem robu parcele št. 5491, 5492 in ob vzhodnem robu poti št. 5487 in jo pri severozahodnem vogalu pare. št. 5488 seka in seka še št. 5481, nato poteka proti severu ob zahodnem robu pare. št. 5479 in se smer spremeni na zahod in deli
parcele št. 5480, 5478, 5475 in po južni strani parcele št. 5474 in deli št. 5467 nato po južni strani pare. št. 5465 in seka parcelo 5457, rtato gre po južnem robu 5456 in 5454 in na sever po zahodni strani št. 5454 do južnega roba pare. št. 5453, kjer se smer obrne na zahod in poteka po južnem robu št. 5453, deli pare, št. 5450, 5449, 5448, 5445, pot št. 5443, po severnem robu pare. št. 5*442, nato se nadaljuje po južnem robu ceste Mačkovci—državna meja do vzhodne strani parcele št. 5435 in se obrne proti jugu po vzhodni strani pare. št. 5435, 5436 do njene tretjine, kjer se smer obrne na zahod in deli parcele št. 5436, 5434, 5433, 5431, 5430, 5428/1, 5427, 5419, 5417, 5416, 5415, 5414, 5412, 4237, 4238, 4239 4240, 4241, 4243, 4244, 4245, 4246, 4247, 4248, 4249, 4251, 4254, 4255, 4258, 4260, 4266, 4269, 4270, 4272, 4274, 4275, 4276, 4277, 4280, 4281, 4282/1, 4286, 2823, 2825, 2827, 2828 in obkroži pare. št. 2830 in malo nad severozahodnim vogalom parcele št. 2830 seka parcele št. pot 2835, nato gre po južnem robu 2830, 2839, ter seka 2843, 2846, 2850, 2851, 2858, 2859, po severnem robu 2862 in gre ob zahodni strani pare. št. 2861 do spodnjega roba parcele št. 2863 in poteka proti zahodu po južnem robu pare. št. 2863, 2869 in seka pare. št. 2870 in po njenem zahodnem robu proti severu do višine pare. št. 2872, kjer se obrne na zahod in seka pare. št. 2871, nato po spodnjem robu št. 2872, deli.št. 2882, 2883/1 in ob zahodnem robu 2883/1 proti severu do spodnjega roba pare. št. 2884/2, nato ob njenem spodnjem robu proti zahodu in deli št. 2884/1,2885 po spodnjem robu št. 2886, deli 2890, 2891, 2892 in nato po zahodnem robu pare, št. 2892 in 2893 proti severu do spodnjega roba ceste Mačkovci—državna meja pare. št. 7210 in poteka na zahod po spodnjem robu št. 7210 do pare. št. 2907, nato gre na jugozahod po vzhodni strani 2907, nato pa proti severozahodu deli pare. št. 2907, potok št. 7204/1, 3452, 3449, 3456, 3448, 3447, 3446 spet seka prej omenjeni potok in poteka ob njegovem zgornjem robu do poti pare. št. 3217 in deli parcele št. 3217, 3216, prej omenjeni potok in parcele št. 3219, 3220, deli potok, nato 3211, spet potok in parcele 3222, 3225, nato se dotika spodnjega roba potoka št. 7204/1, deli pare. št. 3226, spet potok in se obrne na sever po zahodni strani pare. št. 3204 do ceste Mačkovci—državna meja in se obrne na jugovzhod po spodnjem robu prej omenjene ceste in na prvi tretjini zgornjega roba pare. št. 3212 spremeni smer na sever ter deli cesto Mačkovci—državna meja 7209 in se nadaljuje po zahodnem robu pare. št. 2985, nato deli pare. št. 2987 do spodnjega roba pare. št. 2990 in se nadaljuje po njenem zahodnem robu in po zahodnem robu št. 2988, 2992 nato proti zahodu po spodnjem robu pare. št. 2995/3 nato proti severozahodni smeri do jugozahodnega roba pare. št. 3023, medtem deli parcelo 2995/1 in 2994 in ponovno 2995/1 in gre na sever po zahodnem robu pare. št. 3023 in po njenem severnem robu na vzhod in po severnem robu parcel št. 3024, 3026, 3027 do na začetku opisanega stika.
2.	Posamezni komasacijski udeleženec vlaga v komasacijski sklad naslednje parcele:
3.	Komasacijsko območje zajema zemljišče lastnikov, katerih seznam je na vpogled vsem komasacijskim udeležencem in drugim zainteresiranim na Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota.
4.	Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji, so na vpogled na Geodetski upravi Skupščine občine Murska Sobota in v zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Murski Soboti.
5.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedana graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja, parceliranje zemljišč in promet z zemljišči. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljiškega komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje š.tevila lastnikov in solastniških deležev ali če gre za dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljiščih, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena last. Potrdilo, da gre za izjemen primer izda Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota.
6.	Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in drugi elaborati v komasacijskem postopku bodo razgrnjeni najmanj 15 dni v Vaško-gasilskem domu v Domanjševcih v roku, ki ga bo določil Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota.
7.	Komasacijski udeleženci in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, lahko podajo pripombe, predloge oz. ugovore na razgrnjene elaborate.
8.	Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti.
9.	Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih Navodila za vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada.
Za 1 m2 zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednosti v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča.
Če se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti, melioracijskih jarkov in drugih objektov se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišča.
10.	Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju, ki so posekali drevje in zarast na površinah, katere niso bile predvidene v melioracijskem projektu, dobijo v komasacijskem postopku te iste površine melioracijsko neurejene nazaj, kot novododeljena zemljišča iz komasacijskega sklada.
11.	Skupščina občine Murska Sobota pooblašča Geodetski zavod Republike Slovenije, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ter seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi.
12.	Ta odločba začne veljati nasledji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin, posameznemu komasacijskemu udeležencu pa se odločba vroči v taki obliki, da izrek odločbe glede v komasacijo zajetih parcel vsebuje le tisti del, ki se nanaša na udeleženca.
POLK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni pritožb, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo. Tožba se vloži pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije ali pa se mu pošlje po pošti v 30 dneh po prejemu te odločbe. Tožba se lahko da na zapisnik pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije ali pri katerem drugem rednem sodišču.
Številka: 464-13/90-1
V Murski Soboti, dne 22. novembra 1990
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
243
Na podlagi četrtega odstavka 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX. do LXXXIX. k ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS št. 32/89) in 40. člena zakona o cestah (Ur. list SRS št. 2/88) ter 15. člena odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 25/85) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 6. decembra 1990 sprejel
SKLEP o določitvi letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota
I.	člen
Uporabniki cest plačujejo za kmetijske traktorje letna povračila — za dobo 12- mesecev — za uporabo cest glede na moč motorja v naslednjih višinah:
— do 18 kW	(do 25 KM)	144,00 din
- nad 18 kW do	(od 26 do 40 KM)	215,00 din
28 kW - nad 28 kW do	(od 41 do 63 KM)	268,00 din
46 kW — nad 46 kW do	(od 64 do 82 KM)	321,00 din
60 kW — nad 60 kW	(nad 82 KM)	382,00 din
2.	člen
Sredstva povračil iz 1. člena tega sklepa zbirajo krajevne skupnosti. Za zbiranje oziroma izterjavo pristojbin so odgovorni Sveti krajevnih skupnosti.
3.	člen
Sredstva pridobljena iz povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje so dohodek krajevnih »upnosti in se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti.
Vsak lastnik traktorja je dolžan v skladu z Zakonom o cestah predpisano povračilo za uporabo cest plačati. V kolikor ne plača v določenem roku, se ga izterja po veljavnih predpisih.
4.	člen
Višina povračil se med letom usklajuje s sklepom Izvršnega sveta v skladu z dvigom pristojbin za ostala motorna vozila.
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi' dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 385-4/90-5
M. Sobota, dne 6. 12. 1990
Predsednik
Izvršnega sveta Ivan OBAL, dipl, oec., 1. r.
244
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) in 21. člena Statuta krajevne skupnosti Gornji Petrovci, je svet krajevne skupnosti Gornji Petrovci na svoji seji dne 17. 12. 1990 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gornji Petrovci za naselja: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Lucova, Martinje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje.
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 16. 12. 1990 se za območje krajevne skupnosti Gornji Petrovci uvede samoprispevek v denarju in delu.
2; člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1995.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za naslednje namene:
50 % za sofinanciranje gradnje sledečih cest:
—	R 356 — Adrijanci — Šalovci R 355
—	Šulinci — Lucova — Neradnovci
—	Gornji Petrovci — Stanjevci
—	odcep 356 — vas Boreča
50 % pa za:
—	vzdrževanje vaških cest in mostov
—	gradnjo, vzdrževanje in opremo mrtvašnic ter ureditev pokopališč
—	vzdrževanje, gradnjo in ureditev vaško gasilskih domov
—	kurirska služba v krajevni skupnosti
—	ostalo komunalno dejavnost
4.	člen
S krajevnim samoprispevkom še bo predvidoma zbralo 2,500.000,00 din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti.
5.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Gornji Petrovci ali imajo tu nepremičnine in sicer v naslednji višini: a) v denarju
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	5 % od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	2 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
—	4 % od povprečnega OD v Republiki Sloveniji v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini
—	500,00 din v pavšalnem letnem znesku prispeva vsak lastnik vikenda, vinske kleti ali počitniške hišice, ki so zgrajene na teritoriju krajevne skupnosti
b)	v delovni obveznosti
—	2 delovna dneva po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegovega družinskega člana
—	na vsakih 2 ha obdelovalne zemlje še po 1 delovni dan po 8 ur za nosilca kmečkih gospodinjstev ali njegove družinske člane
—	za vse lastnike traktorjev navoz gramoza 15 m3
c)	nadomestilo v denarju
—	za vsak neizvršen delovni dan, ki traja 8 ur 400,00 din
—	za neopravljen navoz gramoza 15 m3 1.500,00 din
Svet krajevne skupnosti Gornji Petrovci se pooblašča, da vsako leto valorizira vrednost neopravljenih nedenarnih obveznosti, prav tako tudi pavšalni letni znesek lastnikom vikendov, vinskih kleti in počitniških hišic v skladu z gibanji cen v preteklem letu.
6.	člen
Krajevna skupnost lahko sredstva, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas.
7.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni tisti zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Neporabljena namenska sredstva za gradnjo ceste Gornji Petrovci — Martinje v višini 220.000,00 din, ki so bila zbrana v prejšnjem programu krajevnega samoprispevka, se prenesejo v sklad za sofinanciranje cestnega programa, ki je bil predložen na referendumu.
9.	člen
S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 3. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu krajevne skupnosti Gornji Petrovci štev. 51900-842-035-82357.
10.	člen
Samoprispevek od OD se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev obračunava in odteguje pristojni občinski organ, od zaposlenih v tujini ter samoprispevka v delu pa obračunava krajevna skupnost, ki o višini samoprispevka in obveznosti v delu obvesti vsakega zavezanca.
11.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovo uporabo ter izvajanje del vrši svet krajevne skupnosti Gornji Petrovci, ki najmanj enkrat letno poroča zborom delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1991.
Štev.: 01-57/1990
Datum: 17. 12. 1990
Predsednik sveta KS KERČMAR Marjan
245
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 15. člena Statutarnega sklepa Krajevne skupnosti Mačkovci je Svet Krajevne skupnosti Mačkovci na seji dne 17. 12. 1990 sprejel
SKLEP o uvedbi samoprispevka za celotno območje KRAJEVNE SKUPNOSTI MAČKOVCI
1.	člen
Po odločitvi občanov na referendumu dne 16. 12. 1990 se na območju Krajevne skupnosti Mačkovci za naselja Dankovci, Kuštanov-ci, Mačkovci, Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci in Prosečka vas, uvede samoprispevek v denarju in delu.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1995 in bo uporabljen za naslednje namene:
—	gradnja in vzdrževanje asfaltnih in makadamskih cest
—	gradnja in vzdrževnje mostov in propustov
—	gradnja in vzdrževanje avtobusnih postajališč
—	gradnja, vzdrževanje in oprema mrliških vež, urejanje pokopališč, elektrifikacija zvonov
—	dograditev in vzdrževanje gasilskih domov
—	sofinanciranje gasilske opreme in opreme za potrebe CZ, gradnja požarnih mlak
—	ureditev odlagališč odpadkov
—	urejanje vodotokov in vodooskrba
—	vzdrževanje ostalih vaških objektov
—	kritje stroškov razsvetljave, sofinanciranje trafopostaj
—	funkcionalna dejavnost krajevne skupnosti
3.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Mačkovci in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju
V	naseljih DANKOVCI, KUŠTANOVCI. MAČKOVCI, MOŠ-ČANCI, OTOVCI, POZNANOVCI in PROSEČKI VASI
—	2 % od neto osebnega dohodka zaposlenih
—	1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
—	2 % od čistega dohodka občanov, ki opravljajo obrtno, intelektualno in drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost
—	2 % od povprečnega osebnega dohodka R Slovenije v tekočem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče v navedenih naseljih KS
—	20 % od katasterskega dohodka
v naselju PEČAROVCI
—	1 % od neto osebnega dohodka zaposlenih
—	1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
—	1 % od čistega dohodka občanov, ki opravljajo obrtno, intelektualno in drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost
—	1 % od povprečnega osebnega dohodka R Slovenije v tekočem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju naselja Pečarovci
—	20 % od katasterskega dohodka
b)	v delovni obveznosti
—	po en delovni dan za delozmožnega občana
—	lastnik zemljišča in ostali družinski člani na vsakih 3 ha zemljišča, ki ga skupno posedujejo, dodatno po 1 delovni dan
—	lastnik vsakega traktorja navoz 10 m’ gramoza ali zemlje
Za neopravljeno delovno obveznost se izterja nadomestilo. Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da nadomestilo vsako leto na novo ovrednosti.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani iz 12. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85).
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenjena za izvajanje petletnega plana krajevne skupnosti, zbrala pa se bodo na posebnem žiro računu 51906-842-035-82112.
Svet krajevne.skupnosti lahko sredstva, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas v skladu s programom.
6.	člen
Sredstva samoprispevka, ki se bodo zbrala po stopnjah iz 3. člena bodo zaradi večanja osnov v petletnem obdobju večja od navedenega v 2. členu sklepa o razpisu referenduma (Uradne objave št. 22/90), se bodo v celoti uporabila za financiranje programa krajevne skupnosti.
7.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov zaposlenih bo obračunaval in odtegoval izplačevalec osebnih dohodkov, samoprispevek od katasterskega dohodka, čistega dohodka oseb, ki opravljajo obrtne, intelektualne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodke pristojen občinski upravni organ. Samoprispevek od pokojnin bo obračunaval in odtegoval izplačevalec pokojnin. Samoprispevek od zaposlenih v tujini, samoprispevek v delu oziroma nadomestilo za neizpolnitev delovne obveznosti bo obračunaval Svet krajevne skupnosti Mačkovci.
8.	člen
Stopnja krajevnega samoprispevka od katasterskega dohodka je prilagojena na osnovo iz leta 1990. V primeru spremembe KD se pooblašča svet krajevne skupnosti, da stopnjo spremeni v skladu z ugotovljeno spremembo katasterskega dohodka.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1991.
Številka: 03-60/90
Datum: 17. 12. 1990
Predsednik sveta
Franc SUKIČ, 1. r.
246
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in 16. člena statutarnega sklepa Krajevne skupnosti Tišina, je svet KS Tišina na svoji seji dne 28. 11. 1990 sprejel
SKLEP
* o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tišina, za naselji Tišina in Murski Črnci.
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 25.
11.	1990, se za del območja KS Tišina — naselji Tišina in Murski Črnci uvede samoprispevek v denarju in delu.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 1.
1991 do 31. 12. 1995.	$
3.	člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, bodo uporabljena za:
v naselju Tišina: navoz gramoza in ureditev vaških cest, ureditev parkirnega prostora pri pokopališču, asfaltiranje vaških ulic, obnova vodovodnega zajetja, regulacija potoka Mokoš, sofinansiranje razširitve prostorov Osnovne šole Tišina, ostala komunalna dejavnost;
v naselju Murski Črnci: asfaltiranje vaških ulic in asfaltna prevleka na že asfaltirane vaške ceste in ulice, dograditev vaško gasilskega doma, dokončanje del na regulaciji potoka Mokoš in izgradnja mostov, ureditev vaških zelenic in nasadov, dokončanje del na avtobusnih postajališčih in postavitev zavetišč, navoz gramoza in ureditev vaških cest, sofinansiranje razširitve prostorov Osnovne šole Tišina, ostala komunalna dejavnost.
- _	4. člen
S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 1.450.000,00 din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti.
5.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Tišina, v naseljih Tišina in Murski Črnci.
Samoprispevek v obeh naseljih bo znašal:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	4 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
—	2 % od povprečnega OD v Republiki Sloveniji v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v posameznem naselju, za katero je razpisan referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka;
b)	v delovni obveznosti:
—	občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 3 delovne dni letno;
—	lastniki traktorjev 16 ur letno v prevozih v naselju Tišina;
—	lastniki traktorjev 8 ur letno v prevozih v naselju Murski Črnci.
Kdor iz določenih razlogov ne bo mogel opraviti dogovorjene delovne obveznosti, bo plačal neopravljena dela v denarju in sicer po veljavnem ceniku Komunalnega podjetja M. Sobota.
6.	člen
Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas.
7.	člen
' Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uredni list SRS št. 35/85).
8:	člen
S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 3. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu Krajevne skupnosti Tišina št. 51900-842-035-82245.
9.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka in pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev obračunava in odteguje pristojen občinski organ, samoprispevek od zaposlenih v tujini in v delu pa obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
10.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovo uporabo ter izvajanje del vrši svet Krajevne skupnosti Tišina, ki najmanj enkrat letno poroča zborom delovnih ljudi ter občanov naselja Tišina in Murski Črnci.
11.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1991 dalje.
Tišina, 13. 11. 1990
Predsednik sveta
Krajevne skupnosti Tišina:
FLE	GAR Alojz 1. r.
247
POROČILO
o izidu volitev na nadomestnih volitvah v 13. volilni enoti zbora združenega dela Skupščine občine Lendava, dne 13. 12. 1990
Občinska volilna komisija je na seji, dne 13. decembra 1990 ugotovila, da so bili na nadomestnih volitvah na vseh dvanajstih voliščih 13. volilne enote zbora združenega dela — področje vzgoje in izobraževanja, doseženi naslednji izidi:
1.	v volilne imenike je bilo vpisanih	531 volilcev
2.	glasovanja se je udeležilo	499 volilcev
oz.	93,97%
3.	oddanih je bilo	glasovnic
a)	od tega
—	veljavnih	495
—	neveljavnih	4
b)	posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
1.	Pal Elizabeta	210	glasov
2.	Lidija Babič	102	glasov
3.	Jože Kocon	68	glasov
4.	Štefan Ftičar	115	glasov
4.	na podlagi določb L odstavka 89. člena zakona o volitvah v skupščini je OVK ugotovila, da je za delegata 13. volilne enote izvoljena, ker je prejela največ glasov
PAL Elizabeta, roj. 1943, predmetna učiteljica OŠ D. Lugarič Lendava.
Številka: OVK-66/90
Datum: 13. 12. 1990
Predsednik občinske volilne komisije HAJOS Ferenc 1. r.
248
Na podlagi 4. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Gornja Radgona (Uradne objave št. 10/90), je skupščina občine Gornja Radgona na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega'zbora dne 6. 12. 1990 sprejela
SKLEP o imenovanju predstojnikov upravnih organov Skupščine občine Gornja Radgona
L
Za predstojnike upravnih organov so imenovani:
1.	Drago KUR, načelnik oddelka za ljudsko obrambo
2.	Janko KRALJ, načelnik oddelka za notranje zadeve
3.	Darinka BODANEC, načelnica oddelka za občo upravo
4.	Franc HOLC, načelnik geodetske uprave
II.
Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Št.: 021-11/90-SO
Datum: 6. 12. 1990
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec.
249
Na podlagi 4. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Gornja Radgona (Uradne objave št. 10/90), je skupščina občine Gornja Radgona na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. 12. 1990 sprejela
SKLEP:
L
ZAGORC Dušan, roj. 28. 2. 1952 se z 6. 12. 1990 razreši funkcije namestnika načelnika oddelka za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
II.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 021-11/90-SO
Datum: 10. 12. 1990
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec.
250
Na podlagi 4. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 10/90) je Skupščina občine Gornja Radgona na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti' in družbenopolitičnega zbora, dne 6. 12. 1990 sprejela
SKLEP:
L
ŠČAVNIČAR Jože, ing., roj. 1. 9. 1950, stanujoč Mele 6, p. Radenci se razreši funkcije direktorja upravne organizacije za urbanistično načrtovanje občine Gornja Radgona.
II.
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 108-9/90-IS
Datum: 6. 12. 1990
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec.
utrip življenja
Nepogrešljiv domači
DENACIONALIZACIJA TUDI ZA BELTINSKO GROFICO?
živinozdravnic • drugih bolezenskih nevščeno- | stih, pač pa je Vučkov Feri tudi ■ znan kot dober mesar. Pozimi |
V Gančanih, enem največjih I naselij v soboški občini, živi I nekaj posebnežev, ki so vredni posebne pozornosti. Nekatere Iod njih smo že predstavili, medtem ko so nekateri ostali B anonimni, čeprav so v vsakda-■ njem življenju med krajani ne-■ pogrešljivi. Med slednje vseka-J kor sodi VUČKOV FERI ali | po rojstnem listu Franc Mau-Ičec. Gre za 83-letnega kmeta, ki je ostal sam ter obdeluje štiri B hektarje zemlje, v hlevu pa ima ■ štiri glave živine in tri svinje. I Čeprav gre za majhno kmetijo, Ipa je le-ta kljub pomoči sorodnikov za priletnega Ferija veli-Ika obremenitev. Marsikdo bi se vprašal, zakaj v hlevu'toliko B glav? Odgovor je preprost: ve-■ lika ljubezen do živine, ki pa I ima večje razsežnosti. Feri je ■ namreč nepogrešljiv domači ži-vinozdravnik, saj se krajani ■ vsakodnevno obračajo nanj za pomoč pri kotitvi ali drugih bo B lezenskih nevšečnostih živali. ” Delo z živino ga veseli že od ■ mladih nog, zato pomoči klub Ilepi starosti nikoli ne odreče, pa četudi mora v eni noči tri-Ikrat iz postelje. Kolikokrat je v takih stiskah pomagal kraja-B nom, sam ne ve, ve pa, da je bi-■ lo gotovo več kot dvestokrat, | ko je rešil kravo ali mladiča. ■> Ne pomaga samo pri kotitvi in
je malo dnevov, da ga krajani ■ ne bi povabili k mesariji, ki jo, ■ kot pravijo domačini, tudi stro- B kovno opravi. Dnevno tudi za- ! kolje po tri svinje, jih razkosa | in povrh še naredi krvavice in ■ klobase. Ob dobro pripravlje- B
nih kolinah pa tudi rad zapoje I domače viže, saj je znan tudi ■ kot veseljak. V mlajših letih, B teh se dobro spominja, se je B njegov prijeten glas slišal tudi J iz marsikatere gostilne ali vese- g lice. Kljub lepi starosti želimo ■ Vučkovemu Feriju, da bi še B dolgo opravljal delo, ki ga ve- ■
seli!
Feri Maučec
Ohranjajo tradicijo iz partizanskih dni
Krajevna organizacija Zveze borcev Tišina, ki šteje 82 članov, je imela 16. decembra letno skupščino in slovesnost po enoletnem delu. Med drugim so borci, ki so še zmeraj aktivni v KS Tišina, letos sodelovali na proslavi dneva borcev v Beltincih.
Pripravili so še izlet v Monošter in Porabje, kjer so slovenskim učencem OŠ v Gornjem Seniku podelili zbirko slovenskih knjig. Predsednik 'tišinskih borcev Koloman Bertalanič je povedal, da so med obiskom na Madžarskem položili tudi šopek cvetja na grob partizana Prekmurske čete Mirka Škerjanca. Sekretar ZB KS Tišina Jože Baga-roš pa je zbranim predstavil program dela za leto 1991, v katerem med drugim načrtujejo tudi družinski izlet borcev v ČSR.
B. H.
Gostilna ANICE BENČEC želi cenjenim gostom SREČNO NOVO LETO 1991. Priporoča se s kmečko hrano in veliko dvorano za svatbene večere. Tel. (069) 43-070
Volitve v Tešanovcih.
Klub muhastemu m nladnemu vremenu je bila volilna udeležba v povprečju 72,5 %, kar je nad vsemi pričakovanji. Še posebej zato, ker je bilo več kot 7 % volilcev upravičeno odsotnih (delo v tujini, JLA,. . .). Največjo udeležbo so zabeležili v Mlajtincih — več kot 80 odstotkov.	. ,
Za predsednika sveta krajevne skupnosti Tešanovci je bil ponovno izvoljen Geza Rituper. Očitno ima predsednik prejšnjega mandatnega obdobja zelo veliko podporo krajanov v vseh vaseh omenjene krajevne skupnosti.	_	, .
Prav pod njegovim vodstvom se je podoba marsikaterega kraja povsem spremenila. Kot nam je povedal, naj bi sredi pomladi pros a-vili pomembne delovne zmage tekočega leta: prevzem nove gasilske, avtocisterne, priključitev na omrežje kabelske televizije in odprtje moderniziranega 1,9 km dolgega cestnega odseka med Mlajtinci m lesa-novci.	G. G.
TRGOVINA NA DROBNO
DOBRINA
Rogašovci 14
BOJAN LAH
Vsem svojim strankam želimo srečno in uspešno leto 1991 in se še naprej priporočamo za obisk in ugoden nakup.
VESTNIK, 27. DECEMBER 1OT°
NEČAKI HOČEJO ZEMLJO IN GRAD
Beltinska grofica Marija Zichy je umrla v tujini, poslednje počivališče ima v beltinski cerkvi sv. Ladislava — Nečaki, grofje Avgust, Franc, Benedikt in Georg ko dedni nasledniki, so pooblastili soboškega odvetnika
Glas, ki se je razširil po svetu, da bo nova slovenska oblast popravila krivice tistim, ki so bili gmotno prikrajšani z zakoni o nacionalizaciji, je segel tudi do nečakov beltinske grofice Marije Zichy. Da se zanimajo ža možnost vrnitve podržavljenega premoženja, smo zvedeli pri Karlu Kozicu, ki na sedežu soboškega Demosa med drugim tudi zbira dokumentacijo o nekdanjih razlaščencih. Prišla je tudi uradna vloga soboškega odvetnika, čigar imena pa na njegovo željo ne smemo objaviti, v kateri izraža zahtevke grofičinih pravnih naslednikov: grofov Avgusta, Franca, Benedikta in Georga.
»Grofica Marija Zichy je na podlagi »prisojilne« listine iz leta 1893, dednega spričevala iz leta 1915 in na podlagi razdelitve skupnosti (vse to so nekdanji pravni izrazi, op. pisca) pridobila po svoji materi grofici Hedviki, poročeni Zichy, nad 2 000 hektarjev njiv, travnikov, gozdov ... v katastrskih občinah Beltinci, Gančani, Bistrica, Polana,- Lipa, Črenšovci, Brezovica, Dokležovje, Ižakovci, Melinci, Nedelica in Gomilica, poleg tega pa še večji vinograd pri Štrigovi.
Podedovala je tudi grad, mlin in žago v Beltincih. Leta 1924, ko je bila agrarna reforma, so več kot polovico teh površin razdelili siromakom, ostalo pa je imela v lasti do 1946. leta, ko ji je bilo (na podlagi zakona o nacionalizaciji) odvzeto in je prešlo v splošno ljudsko premoženje, pozneje pa v družbeno lastnino, s katero zdaj upravljajo Kmetijsko go-
Razgledni stolp gradu grofice Marije Zichv v Beltincih
spodarstvo Rakičan, Gozdno gospodarstvo Murska Sobota in drugi,« smo zvedeli od soboškega odvetnika.
Preden bomo zapisali kaj več o pričakovanjih grofičinih pravnih naslednikov, nekaj stavkov o njej sami. Rodila se je 1883. leta v Budimpešti, v Beltincih je na gradu živela do 1944. leta, ko se je odselila v Avstrijo. Umrla je v visoki starosti 94 let, 28. julija 1977. leta. Pokopana je v grobnici beltinske farne cerkve sv. Ladislava. Imela je dve sestri: Teodoro in Anastazijo. Ne Teodora ne Marija se nista poročili, zakon pa je sklenila Anastazija. Rodili so seji štirje otroci in ti (imena smo že zapisali) bi zdaj radi nazaj (v takšni ali drugačni
obliki) to, kar so po vojni grofici vzeli. Njihov odvetnik pravi:
»Najbolj vnetje grof Avgust, rojen 1921. leta, po poklicu diplomirani agronom, ljubiteljsko pa se ukvarja z zbiranjem starin, zgodovino ... Tako je napisal tudi knjigo Dežela Hunov sv. Petra, v kateri opisuje hunske vladarje izpred leta 1000 do 14. stoletja. Ne vem sicer, v kakšnem gmotnem stanju je ta mož, ždi pa se mi, da njegov predlog, da bi v gradu v Beltincih (če bi mu ga vrnili) uredil ne le muzejsko zbirko, ampak bi ga v celoti obnovil, sprejemljiv.«
Resnici na ljubo pa je treba dodati, da grof Avgust in njegovi bratje računajo tudi na zemljišča in gozdove, s tem pa tudi na dohodke, saj se zavedajo, da bi usposobitev gradu stala veliko več, kot pa imajo pod palcem današnji grofje. In če smo že pri njih, naj omenimo, da se odvetniku, ki nam je dal podatke o zahtevkih po imetju nekdanje beltinske grofice, oglašajo še drugi »plemeniti«. Tako je iz Budimpešte pisala grofica Andre Bathyany, ki je bila lastnica veleposestva na Tišini in Petanjcih, zdaj pa je, kot je zapisala po nemško: mit-tel los (brez sredstev). Oglasila
se je Hilda Vogler, poročena Mraz, ki zdaj živi v Švici, imela pa je veleposestvo v Motvarjev-cih. Še bi lahko nizali taka upanja.
Kako bo s predvolilnimi obljubami o popravi materialnih in drugih krivic, je težko napovedovati. Kar zadeva željo pravnih naslednikov beltinske grofice Marije Zichy, pa bi jim kazalo ugoditi vsaj z odstopom gradu. Je v stanju, ki nam je lahko vsem v sramoto: streha prepušča, ponekod so v njej več kvadratnih metrov velike luknje, poslopje nima ne oken ne vrat, na več mestih sta načeta strop in tla, stene so popacane z »grafiti«, ki so se zapisali zaljubljencem, v ljubezni razočaranim, v ljubezni prevaranim ... in drogirancem. Ko smo prebirali te umotvore, smo imeli občutek, da smo v beznici. In vse to v središču Ravenskega, v neposredni bližini cerkve sv. Ladislava .. . Čeprav ne vemo, kaj se je dogajalo na gradu, ko je še v njem živela grofica Marija Zichy, pa nihče ne upa pomisliti, da bi bil tak razvrat, kot ga je slutiti za sedanjimi nočnimi obiskovalci. Nič ne pomaga znak stop, postavljen v parku pred gradom. Torej naj le pride grofič Avgust (letos si je grad že ogledal) in naj vloži svoje cekine. Teže pa bo spet pridobiti zemljo . . .
Štefan Sobočan
Streho sicer popravljajo, a kaj, ko »država« nima dovolj denarja in ostajajo tudi take luknje. Foto: Š. S.
Petra in ježek sta velika prijatelja
»Življenje otrok in tudi mnogih odraslih ljudi spremljajo prijateljstva z najrazličnejšimi živalmi, ki so lahko velika in globoka, nekatera pa tudi nenavadna ...« Tako so začeli svojo pripoved učenci 4. c razreda OŠ Dane Šumenjak v Murski Soboti, ki jim jo je nekoliko pomagala oblikovati njihova tovarišica Ruža.
Gre za nenavadno prijateljstvo med tretješolko Petro Bertalanič in ježkom Džumbom. Začelo se je pred dobrima dvema mesecema, ko je v okolici Petrine domačije taval še čisto majhen jež. Skoraj bi ga že povozil avto, in da se to ne bi zgodilo, ga je Petrin očka pobral in ga prinesel v stanovanje. Pravzaprav so mu pripravili posebno bivališče v
kleti, kjer ima svoj prostorček z listjem. Sprva je bil nezaupljiv do vseh, sčasoma pa se je začel >spogiedovati< s Petro in postala
Petra s svojim ježkom Džumbom; prime ga lahko, kakor želi, brez strahu, da bi jo opikal; da si ga lahko tudi za hrbet, rokav in še kam. (Foto: J. G.)
Z najdaljšo tradicijo previjanja elektromotorjev v Murski Soboti se cenjenim strankam tudi v prihodnjem letu priporoča ELEKTROMEHANIKA KOLOMANA BERTALANIČ v Cvetkovi 10 v M. Soboti.
BISTRO IGOR VITEZ UL. ŠTEFANA KtjZMICA 25, VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 1991 LETO TER SE V PRENOVLJENEM LOKALU PRIPOROČA TUDI V PRIHODNJE.
jm mb bb bm » ■■ bm bb| IGOSTILNA CIGUT KROGI želi cenjenim gostom SRE-B |ČNO NOVO LETO 1991.	|
B Priporoča se s storitvami zaB ■gostije in prireditvami za več-” |je skupine.
sta velika prijatelja. Ježek jo spremlja, kamor ona hoče, pa najsi gre k teti na obisk ali v trgovino ali na avtobusno postajo ali celo v šolo. Tako je bil tudi gost Ružinega razreda, da so ga lahko občudovali in ga opisovali. Petra ga lahko vtakne tudi pod puhovko, kjer ji pleza po hrbtu; ko pa je radoveden, kako je zunaj, pokuka skozi rokav. Vse to opravi zelo nežno in pazljivo, da svoje ljubljenke ne bi popikal z ostrimi bodicami. Kadar mu kaj ni prav, pa kar precej glasno >sika<. Tako opozarja zlasti tujce, Če ga hočejo preveč nadlegovati.
Ševeda se Petra zaveda, da ježek ne bo mogel ostati pri njej večno. Enkrat ga je že nameravala spustiti v naravo, a se je spet vrnil k njej. Zato se je odločila, da ga bo obdržala do spomladi, potem pa . . .
»Tako prijateljstvo bi morali videti vsi, nekoliko pa zavidamo Petri, da je vzgojila ježka kot
morda še nihče drug. A to je dokaz, da ljubezen do živali ni ne-povrnjena. Kolikor je daš ti, toliko ljubezni dobiš nazaj, morda tudi več!« se končuje njihova pripoved. Res nekaj posebnega,
Koline v Rankweilu
Slovensko kulturno društvo Mura iz Rankvveila v Voralbergu v Avstriji deluje že 13 let. Pred kratkim so pripravili pristne domače koline in se poveselili ob glasbi skupine Biser. Društvo sicer še pripravlja izlete, folklorne večere, proslave in drugo. Vanj je vključenih prek 200 članov. Ustanovili so tudi folklorno skupino.
A. Lenarčič
Trgovina
VERE HORVAT ŽIŽKI 61 a
Telefon: (069) 70 211
Imamo ugodno prednovoletno prodajo različnega blaga. Vsem obiskovalcem želimo zdravja in sreče v novem letu in jih vabimo na ponovne nakupe!
Stran 31

NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVIL MARKO NAPAST	MOČNA NAGNJENOST TERENA, STRMINA	NAUK 0 ORIENTALSKIH JEZIKIH	SLIKARSKA GALERIJA V FIRENCAH	VELIKO REŠETO	NEKDANJI IRAŠKI PREDSEDNIK	NOVO TOKIJSKO LETALIŠČE	VESTNIK	NAŠE NOVOLETNE ŽELJE	OBDONAV-SKO MESTECE V SREMU	OTOŽNOST, DUŠEVNA POTRTOST	PRINC V EPU MAHAB-HARATA	HRVAŠKA RAFINERIJA NAFTE	ANGLEŠKI PISATELJ (JOSEPH, LORD JIM)	GRIČEVJE V ZAHODNI EVROPI								
ŽENSKI -PEVSKI GLAS							Z ŽIMO NAPOLNJEN POSTELJNI VLOŽEK															
STARO-VEŠKA BOJNA LADJA							AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA PARKER						A									
NEMŠKI GEOGRAF (CARL, 1779-1859)							DANSKI OTOK															
							IZUMRLO GOVEDO															
NAUK 0 NADČUT- NEM, NADNARAVNEM											HOTEL V BOVCU	RENU										
												POPEČEN REŽENJ KRUHA										
OSEBNI ZAIMEK				PREDMESTJE SPLITA	BRITANSKI PEVEC JONES				MODREC V LESSIN-GOVI DRAMI													
					ZNAMENJE																	
AVTOMO- BILSKA OZNAKA SPLITA			MADŽ. FILM REŽISER						ODŽAGANA DEBLA, RILI													
			PRIPADNIKI LAMAIZMA						AFRIŠKA DRŽAVA						- '$9* z ... ■							
OSTANEK KART PO RAZDELITVI						NASA CELINA							LUKA OB KASPIJSKEM JEZERU	PARTSKA DINASTIJA. POTOMCI ARSAKA								
VESTNIK	VOJVODINEC				-	DRŽAVNIK ALFONSIN	J				STRAST, POŽELENJE											
	GRŠKI PARTIZANSKI VODITELJ																					
						PRISEDNIK NA SODIŠČ					SARAJEVO											
IGRA OBRAZA ALI GIBOV							SL. PESNIK IN GENERAL															
							POLJSKI KONJENIK															
MUSLIMANSKO MOŠKO IME					SUMNIČENJE, SUM							NOVI SAD										
												PTIČJA SAMICA										
OZKI KONCI POLOTOKOV				AMERIŠKI JAZZ KITARIST FARLOW	GRŠKA POKRAJINA NA PELOPONEZU						MODEREN PLES											
											VELIK UGLED											
SLIKARSKI ČOPIČ					ŽIDOVSKO ŽENSKO IME			- — — -		POSAMEZEN GLAS PRI STOKANJU												
					GERMANIJ																	
OSMERO- KOTNIKI									AFRIŠKA DRŽAVA OB GVINEJSKEM ZALIVU	RIMSKI HIŠNI BOGOVI												
NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČARSK AS (TONI)							NORODOM SIHANUK			MESTO V ROMUNIJI												
										DICKENSOV TWIST												
							EVROPSKA NARODNOSTNA SKUPINA															
							KAR JE ZVITO V OBLIKI VALJA					GLAVNI ŠTEVNIK	GRŠKA FILMSKA IGRALKA (MELINA)	NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI								
							NAJVEČJI ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN				REKA V SEVERNI NEMČIJI PERZIJA											
							PIŠČALKA ZA KLICANJE SOV ALI ŠOJ								SRNJE MESO	FRANCOSKI FILOZOF IN KRITIK (HIPPOLYTE)	DOMAČA ŽIVAL	MESTO IN JEZERO V KALIFORNIJI	ALFRED NOBEL	SRBSKI PESNIK POPA	SLOVENSKA KONCERTNA PEVKA	FR. FILM. IGRALKA (MARIE •JOSE)
							RJAVO-RUMENA BARVA					FRIDERIK ŠIRCA						1				
												SAMICA JAKA										
							SLOVENSKI PISATELJ (PREŽIHOV)							DREVO POTUJOČIH								
														MIZARSKO LEPILO								
							NOVA ŠKOTSKA			ZUNANJI DEL OKNA									DEL TENIŠKE IGRE			DRŽAVNI PRORAČUN
										POVEDNI NAKLON									3. IN 2. VOKAL			
							PARNI ORGAN VIDA				KUHARSKA UMETNOST											
											FRANCOSKI DEPARTMA											
						/j	ŽILA DOVODNICA					FRANCOSKI MISLEC DESCARTES					IT. REŽISER VESTERNOV (SERGIO)					
												STOLETJE					MODUS					
							JESENSKA SOLATA S TRDIMI LISTI									NEON			NEKDANJA DRŽAVA V INDOKINI; BAMBUS	ARABSKI ŽREBEC		
																VPRAŠAL-NICA				ZAČETEK ABECEDE		
							OBALNA DRŽAVA NA SEVERO- VZH. ZDA						REKA, KI TEČE SKOZI VARŠAVO	OTOČJE MED FINSKO IN ŠVEDSKO	VELIKA GROBNICA V EGJFfU'							
															FAVN,. /							
							STARO OROŽJE S TETIVO				GOBEZDAČ							ROKODELSTVO				
											STOPNJA, RAVEN							JAP. LUKA NA KIUŠU				
							NEKDANJI IZRAELSKI ZUNANJI MINISTER					SRBSKI ZGODOVINAR RUVARAC								AMPER		STARO-ŽIDOVSKI KRALJ
																				MESTO V ETIOPIJI		
							ŽE UMRLI FR. FILMSKI KOMIK (JACOUES)					VOŠČENA TVORBA V PANJU				SOVJETSKI DRŽAVNIK HRUŠČOV						
												SREBRO				KOTOR						
							POSODA ZA ULIVANJE TISKARSKIH ČRK										PRIŽELJC (ANAGRAM: SUMIT)					
							VESTNIK	ITALIJANSK FIZIK (AMADEO, 1776-1856)					....	Mimaa/r			NAŠE IME AVSTRIJSKE REKE ENNS					
MKRAil^I I«