191. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 24. avgusta.
XVIII. leto, 1885
Uh, j a "suk dan »veeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejcman za avAtrijsko-oKersko dežele xa vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ti moflcc 1 gltt. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na uoin za vat: leto 13 j?ld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mese*. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se p<>
10 kr. za mesec, po   0 kr. r.a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od četiristo^ne potis-vrstn po 6 kr., će oe oznanilo jedenkrat trnka. pO 5 i;r., če »e dvakrat, in po 4 kr., Če so trikrat ali Večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franko vati.    Kokopisi ae ne vračajo.  Uredništvo in upravniotvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, „Gled'li.ka stolba". Upravništvu naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklam >.eije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Vitez Schmerling.
Anton vitez Schmerling, predsednik najvišjemu sodišču, praznoval je včeraj svojo osemdesetletnico. Skoro vsak list posvetil mu je tem povodom nekoliko vrstic, vsak s svojega stališča, kar je tem na-ravneje, ker je z osobo Schmerlingovo tesno spojena novejša zgodovina Avstrije in ker jo osemde-setletna starost sama ob sebi povoda dovolj, da se pregovori nekaj besed o moži, kateremu je sojena taka lepa vrsta dnij.
Če se torej tudi mi danes malo pečamo z ju-bilarja osobo, ne zgodi se to zaradi tega, ker je „Wiener Abendpost" pisala, da se mu bode od vseh stranij čestitalo in da se bodo povsod brez pridržka priznavale Schmerlinga visoke čednosti in zasluge, marveč zategadelj, do konstatujemo, da je vse njegovo dolgo življenje nepretrgana vrsta poli-tiskih hib in zmot, vsled katerih ne čutimo niti najmanjše potrebe, še manj pa dolžnosti, spominjati se ga laskavo.
Vzgojen v onem nesrečnem birokratskem duhu, ki se je tako bujno razvijal pred 1848 letom in se potem nadaljeval v žalostni Bachovi dobi, ni Schmer ling nikdar v poštev jemal novodobnih idej in načel nikdar se ni mogel popeti do stališča ustavnega ministra. Državljani bili so v njegovih očeh mrtvo gradivo, različne razmere po kronovinah, različnost jezika neso se mu zdelo niti ozira vredne, kajti v vsem svojem delovanji od 1. 1848, ko je bil državni minister za notranje in vnanje zadeve in zadnji predsednik zveznega zbora, do zadnjega njegovega ministrovanja težil je le za tem, da bi se okrepil nemški živelj v Avstriji, vse druge nenemške narodnosti pa šiloma potisnile v nemško šablono. V tem svojem teženji bil jo jednako osoren proti Slovanom, kakor proti Madjarom.
Ker je bila vnanja kakor notranja politika Schmerlingova oprta na nenaravno podstavo, napravil Je na obe strani popolen „fiasco." Načrt veli-konemške države pod vodstvom avstrijskim ni prodrl, „pruska ost" pokazala se je močnejšo in nase sodelovanje 1. 18G4 pri bojih v Schles\vig-Holsteinu ni pri vseh velikih žrtvah imelo drugega vspeha, nego da so se lokavi pruski vojskovodje seznanili z našo bojno taktiko, da so ta svoja opazovanja pora-
bili osodepolnega 1. 1806., nam pokazali pot iz Nemčije, zgladili pa pot dualizmu.
Schmerling je s cer v svojej oholosti Ogrom nasproti izrekel bil znane krilate besede „Wir konnen vvarten", a zgodovinski dogodki prešli so preko tega izreka na dnevni red. Schmerling se je sicer tolažil, da se še kdaj povrnejo zlati časi nemške nadvlade — v vsej državi, ne izimši Oger-ske, a pozneji dogodjaji pokazali so, da se je ljuto varal. Vsi dogodki in premembe pa neso premenile njegovih krivih nazorov. Dan danes je še na starem svojem stališči in kjer le more, stavi se v nasprotje s sedanjo vlado in pri vsakej priliki dela zapreke ravnopravnosti.
Ni pričakovati, da bi vitez Schmerling, ki je v svojih nazorih, v svojih zmotah osivel, sedaj na predvečer svojega življenja premenil svoje mnenje, ostal si bode dosleden, dosleden — v zmoti in gledal bode še na dalje, kako se narodi avstrijski, kljubu vsem oviram, katere jim je navalil na po-litiško cesto, kljubu njegovi zloglasni volilni geometriji, vedno bolj razvijajo.
Ako v dan svoje osemdesetletnice napravi svojo bilanco, nema „oČe ustave' razven svojega volilnega reda, pokazati nobenega vspeha, vse delovanje bilo je samoglavno, napoteno, zavoženo. Ven-der mu je kot državniku avstrijskemu mesto v zgodovini gotovo, seveda bodo bodoči zgodovinopisci vse drugače o njem sodili, kakor danes sodijo o njem nemško-židovski listi, sodili bodo o njem tako, kakor sodijo že sedaj vsi nenemški narodi avstrijski.
Nedeljski mir.
Iz Kobarida 21. avgusta.
i —ski.— Jedna najnovejših postavnih upeljav je, razven postave proti delomrzlim ljudem in beračem, gotovo tako nazvani „nedeljski mir". Da pa ni postava proti delomrznim ljudem in beračem nikakor tako blagodejna, kakor si kompetentna po-stavodajalna oblast domišljajo, o tem ste govorili že v jednem uvodnem članku Vašega lista. Da pa ni niti „nedeljski mir" tako blagonosen, kakor se je ž njim sploh nameravalo, — o tem naj spregovorim danes, če ne izgine ta-le moj spis v žrelu Vašega danaidnega soda, reete: uredniškega koša.
Namen »nedeljskega miru" je gotovo, da bi Be nedeljo in prazniki bolj posvečevali ter bi se ne opravljala vsakeršna hlapčevska dela v teh Dogu posvečenih dnevih. No! na deželi se sicer ob tacih dnevih ni delalo, a v mestih že ni bilo več nikake razlike mej delavnikom in praznikom. Rokodelci so počeli delati tudi ob praznikih, prodajalci so prodajali svoje blago, celo hiše so se zidale. Z novo postavo pa se vse to prepoveduje, i it prav je, da so prepoveduje. Prav je, da bode počivali ob nedeljah in praznikih vsi rokodelci, obrtniki, delavci itd., prav je, da štacunarji ne bodo prodajali in hvalili svojega blaga celo Bogu posvečene dneve, prav je, ponavljam še jedenkrat: a slednje, to je: da naj štacunarji zaprejo svojo štacune žo o-p o 1 u d n e, to naj bi veljalo le za mesta, a nikakor ne za deželo! Zakaj ?
Kdaj pa proda mestni trgovec več blaga V O b delavnikih! in kdaj se proda največ blaga na deželi V Ob praznikih! Kako to V Trgovci na deželi dobivajo svoje blago gotovo lo iz mesta, trgovci no hodijo v mesto v nedeljo ali praznik, marveč vtklno le in povsod ob delavnikih. Zategadelj je v mestu v delavnik gotovo živahnejše, kakor v kak praznik. Ob delavnikih bodeš videl v mestu ljudi j od blizu in daleč, ki si nakupujejo raznovrstnega blaga. Ob praznikih pa teh ni, a tudi meščani hite ven na deželo, da se nadihajo čistega vzduha in se lehko prosteje gibljejo. Trgovec torej nema v nedeljo nikakor mnogo opravka, če bi prav tičal v svojej proaajalnici cel ljubi dan.
Vse drugače je na deželi! £a vzgled naj si vzamemo večjo vas ali t»g.
Dejal sem žo, da se na deželi ravno v praznik največ proda. Ljudstvo prihaja iz okolice v trg k službi božjej, — in tu si nakupi vsega, česar mu bode do druge nedelje treba. Kmet no hodi v trg navlašč za-to, da si nakupi blaga, on pride k sv. maši, -r in pri tej priliki si on tudi blaga nakupi. Trgovec na deželi proda torej največ svojega blaga v praznik, mestni trgovec v delavnik. Če toraj trgovec na deželi počiva v delavnik, a po novi postavi naj počiva še v praznik, tedaj bode vedno le počival, a blago naj bode prodajal mišim in podganam. Mestni trgovec prodaja in dela največ v delavnikih, počiva naj torej v praznik.
LIST-
Kandidat nesmrtnosti.
(HomoristlŠkl roman. — Češki spisal Svatopluk Cedi.) Nekoliko stoletij smeji se izobraženo človeštvo donu Quixotu, kojemu jo prepletlo glavo čitanje viteških romanov. In veuder si upam trditi, in neseni prvi, ki trdi, da je bil mnogi, premnogi teh posmeškov sam don Quixote na drugi način in da se je sosebno v novejšem času pomnožilo duševno potomstvo slavnega viteza žalostne postave do milijonov. Ne zajemajo se ve da svojih prevrnenih svetovnih nazorov iz viteških romanov, temveč iz kope drugih romanov, novel, pesnij, dram, estetiških in literarnih razprav; ne nosijo na glavah samih skled, ampak klobuke slučajnih obrazov; ne sedlajo Eozi-nnnte, ampak norčavega Pegaza: no sanjare o bojih z velikani, ropu kraljičin in dobitvi gradov, temveč o literaturi, umetaluosti, krasoti in podobnih več ali manj vetrnih predmetih.
Prihaja mi na misel sosebno jeden odrodek takih senjačev, gotova vrsta mladih ljudij. Mladež staro- in srednjeveška imela je v mnogem odnošaji
prijaznejšo usodo, nego naša. Ne verjamemo svojim očem, ako čitamo v Palackem, da se je Jurij Podobnu! bojeval v štirinajstem, pravim štirinajstem letu svoje dobe na strani plemcnitnikov v usodni bitvi Lipanski. Živenjo mladeniško bilo je nekdaj pestro in bujno, polno činov in zmene. Sedaj prebijemo malone polovico života v prisilen! mirnosti, krila so nam sklenena s šolskimi oklepi in ko ko-nečno ta oklep odpade, zgubila so že krila naša mladostno prožnost in jakost, slabe in se povesijo in začno se polagoma Skuhati, odpade pero za peresom.
Ilumboldt pravi, da odškodujejo spisi velikih pesnikov nemških njegovemu narodu v trezni hladnejši zoni veličastvo in krasoto tropiške prirode. In tako zajema i uklenena mladost naša iz širnega morja krasne literature odškodnino za to, kar ji odpira resnični trezni život. S polnimi duški razvpi-jajo svoje živenjo po činih, dobrodruštvih, zmeni podob in dejanj, burnem vznemirjenji čutov. Tam so šeta svobodno z bliščečitn lišpom salonskim, pokleka pri svitu lune k nogam čarokrasno deve pod sobo Amorovo v starem parku, slika s praporom v vriši ; bitke, ziba se v navdušenji, oskosti, grozi, ruzkošji
pri vsakem koraku. Opojen od vabe tega izmišljenega sveta, gleda mladi čitatelj kakor v sanjah do istine in vidi jo v svetu popolnem drugače nego prosti trezni človek, v migljajoči!), fantastiških od« leskih onega bajnega kraljestva, (ileda v ljudeh junake romanov, v prsih njihovih nemožne čute in vlaga sam v svojo notranjost vnetosti iu strasti, ki izhajajo s tolikimi bistvi s papirja tiskarske črnote. Ta stadium si moramo, mislim, vsi odbiti.
A hujše postane, kadar preide takov sen iz trpne vnetosti k tvornemu činu, kadar zagori brez pravega poklica želja po literarni slavi. In ta časti-željnost je razširjena neizmerno za naših časov. Nekod prime ves mladi zarod. Saj sem nekje čital, da mora pri nas prekoračiti vsak olikani človek gotovo pesniško perijodo.
Ni sicer čudo glede na seznam, kakeršni ima krasna literatura iz gori naznačenih povodov za mlade duhove. V nji se sredotoci vse. K nji so nese vsa njih Bastižeijnost. In kadar samoljubje po-šepeta nepoklicanemu mladeniču, do občuti na ramah peruti genija in v prsih morje sanj in tožb,
jo d -n Quixote gotov. Podjatne pripravo za nesmrtnost. Na prvi pogled je tako lahka, N" potrebuje
Naj opomnim še nekaj, kar prouzročuje veliko krivico trgovcem in prodajalcem na deželi.
Če ae sprehajamo v mestu, tedaj zapazimo tu prodajalnico blaga na meter, tam prodaialnica perila, mirodolnico, prodajalnico raznih jedil, drobnine, knjigarno itd. Vsaka prodajalnica ima v glavnem le po jedne vrste blaga, kar pa na deželi ni! Na deželi dobiš pod jednim krovom prodajalnico blaga na meter, drobnino, mirodolnico, prodajilnico jedil itd. Česa pa se na deželi največ proda? Sladorja, kave, riža, moke, soli, — sploh: jedil. Nova postava dovoljuje mestnim prodajaluicam več pravic in olajšav, delj časa smejo tako blago prodajati, ker veliko mestnih kupovalcev — prebivalcev si kupuje kosilo pred poludne, a večerjo še-le popoludne, osobite ubož-nejši. Prodajalec jedil na deželi pa mora svojo prodajalnico zapreti že opdludne, svojega blaga ne more prodajati onim kupovalcem, ki prihajajo iz okolice popoludne k popoludanski službi božji, ne more prodajati svojega jedilnega blaga domačinom, ki bi, bodi si slučajno ali veioma, potrebovali kakšnih jedil. Krivica se godi toraj prodajalcem in kupovalcem na deželi, a mestnim je vsem to dovoljeno.
Še nekaj! Veliko prodajalnic na deželi ima po dvoje, ali celo po več vrat, a veliko njih samo po jedna. Razven javnih vrat ima veliko njih še stranska, ki vodijo v notranje prostore prodajalčeve. Taki prodajalci imajo javna vrata sicer zaprta, a ku-povalci se poslužujejo notranjih vrat, — isti prodajalci torej neso nikakor na škodi; celo dobiček imajo vsled te nove postave, kajti vse ostale prodajalnico, ki imajo le po jedna vrata, te morajo biti pod strogo kaznijo zaprta. Ljudje, ki kupujejo običajno v tacih prodajalnicah, ti ljudje gredo po blago k prvini, katerim drugače nikoli ne gredo. Dokazal sem tedaj, da „nedeljski mir" ni nikakor srečna upeljava za deželo. Tretja Božja zapoved nam sicer zapoveduje, da naj praznike posvečujemo ter se vzdržemo vseh hlapčevskih del. Da je pa prodajanje ^hlapčevsko opravilo", to bi bila najnovejša iznajdba novodobnega fanatizma. Štacui.ar prodaja lehko svoje blago, a ^nedeljskega mini* ne bole motil. Vgostilnicah, na plesiščih, tam se upije, razsaja, ter dela „božjemu dnevu" nečast; Hic Rhodus, hic salta!
Da bi se prejšnje krivice vsled nove postave nekoliko pomanjšale, tedaj bi svetoval vsem duhovnim oblabtnijam, da bi se darovala „velika-1 sv. maša že ob 9. uri, končala bi se najdalje do 11. ure, a kupovalci bi si potrebno blago dopoludue lehko nakupili.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. avgusta.
Danes se pripelje avstrijski cesar v Kromeriž, kjer se bode jutri sešel z ruskim carjem. Za ta shoci obeli coaiirjev so se v Kromeriži delale velike priprave. Tam se je zbralo mnogo naroda, zlasti Slovanov. Čehi bi bili radi, da bi mestni župan cesarja danes pri prihodu nagovoril češki, kateri nagovor bi končal z nemškim stavkom. To pa neki ni bilo dovoljeno, ampak se je le dovolilo, da sme v češčini končati nemški nagovor.
Kakor čujemo, snide se državni zbor dne
23. septembra. — Kaadenske kmetske šole ravnatelj dr. Anton Schneider poskusil je bil vlani osnovati posebno avstrijsko gospodarsko stranko. Ta poskus pa ni imel vspeha, če tudi je vlada podpirala njegove nakane. Pri zadnjih volitvah bil je voljen jeden sam kandidat te stranke. Sedaj je dr. Schneider sam spoznal, da se je varal v svojih nadah, in objavlja v Komatau-u izhajajočem „Deutschen Volks-blatt-u", da obžaluje svojo zmoto in da se ne bode več mešal v politiko. Tako je končala jedna onih srednjih frakcij, na katere se je vlada mislila opirati. —
Dunajski iVhi hočejo se vedno bolj energično potegovati za svoje pravice. Njih politiško društvo hoče pred vsem delati na to, da vsak okraj, kjer biva dosti Čehov, dobi češko ljudsko šolo. Ako Čehi vztrajajo v svojem prizadevanji, se bode kmalu pokazalo, da Dunaj ni nemško mesto, ampak mesto z mešovitim prebivalstvom.
Jutri, ko se avstrijski cesar in ruski car snideta v Kromeriži, pripelje se 800 Poljakov v Pešto ogledat ogcrsko deželno razstavo Redarstvo v Pešti se hoji kakih Rusom sovražnih demonstracij pri tej priliki, in naredilo je že potrebne naredbe, da se taki pojavi preprečijo Sicer pa ima že sam pohod razstave baš isti dan Rusiji sovražen značaj. Ko se bodeta sešla vladarja, bodo se v IVšti bratili zastopniki dveh narodov, ki oba sovražita Rusijo. Brez zabavljanj na Rusijo ne bode izšlo, kajti Poljaki in Madjari hoteli bodo pri tej priliki pokazati svoje sovraštvo do nje. Ogerska vlada se bode gotovo izogibala takih demonstracij, drugače pa opozicija, ki je že pri raznih prilikah pokazala svoje sovraštvo do Rusije.
Vioaiije države.
Nezadovoljnost v Srbiji narašča. Vlada skuša z ostrostjo obdržati se. Več radikalcev po deželi so zaprli, ker so neki dobili več kompromitujočih pisem pri dveh radikalnih poslancih, katera so že bili prej deli v zapor. BeLradski župan Vladan Djor-djević se je v nekem poročilu grajalno izrazil o vladnih organih. Zato ga mislijo posaditi na zatožno klop zaradi razžaljeni a vojnega ministerstva, policijske oblasti, žandarmerije in ministerstva notranjih zadev ter zavoljo rušenja občinskega zakona. Ker je Djordjevie jako priljubljen pri prebivalstvu, je tako postopanje vlade v Belem gradu vzbudilo veliko razdraženost
Po poročilih iz Peterburga ruski minister notranjih zadev, grof Tolstoj, ne bode več popolnem ozdravil. Zdravniki so mu prepovedali vsako duševno delo Verojetno ni, da bi se jeseni vrnil v Peterburg, vsekako pa vodstva ministerstva ne bode več prevzel.
Kakor se poroča iz Carigrada, pomilostil bode turški sultan vse Črnogorce, ki so kje v Turčiji zaprti ali intemovani zaradi politiškili zločinov.
Poljaki, katere je Prii.sija iztirala, pripadajo vsem stanovom. Mej njimi se trgovci, profesorji, dijaki, obrtniki, delavci itd. Dosedaj na to naši nemški listi neso obračali dovolj pozornosti, nekateri so celo odobravali tako postopanje, saj je trpel le Slovan, in s tem se je pospeševalo ponemčevanje slovanske Poznanjske. Sedaj pa tudi naši liberalni listi začenjajo stvar bolje preudarjati, kajti Prusija je začela izganjati tudi tam naseljene avstrijske Poljake. Da pri tem ne vodi židovskih časnikarjev so-Čuvstvo do izgnanih Poljakov, je naravno. Pred vsem se boje, da ne bi tako postopanje Prusije škodovalo zboljšanju carinske politike. Nadalje se pa premišljuje, kake posledice to utegne imeti za Nemce. Na Francoskem na pr. je mnogo Nemcev naseljenih in radikalci so že večkrat zahtevali, da bi jih iz-tirali, ako ne pridobe francoskega državljanstva. Ti Nemci so v svojej ošabnosti že večkrat pokazali svoje sovraštvo do Francozov. Zato jih utegne Fran-
cija po vzgledu Prusije pognati domov. Še huje bi pa bilo za Nemce, ako Rusija jednako z jednakim povrne. Samo v kraljestvu Poljskem biva nad 400.000 Nemcev, ki še neso ruski podložniki. Kaj bi bilo, če jih jedenkrat požene Rusija domov. Kako hoče Pruska vsem tem Nemcem preskrbeti dela. V kratkem se utegne pripetiti, da se bodo nemška krutost maščevala nad Nemci samimi. Tega se boje tudi naši Nemci. Kaj da je povod, da so najeden-krat začeli iztirati iz Nemčije avstrijske Poljake, za gotovo ne vemo, dosedaj so iztiravali le ruske.
Kakor nek italijansk list poroča, snideta se letos italljansk i kralj in nemški cesarjevič naslednik. Kje bi bil ta shod, še ne vemo. Sicer je pa še treba počakati, če se ta vest potrdi.
Francoski monarhisti so se vsi zjedinili za bodoče volitve. Postavili bodo skupno kandidate. Vodstvo združenih monarhistov prevzel je bonapar-tist Cassagnac. Postavili bodo kandidate v mnozih okrajih, katere sedaj zastopajo republikanci. Sicer ni misliti, da bi monarhisti dobili večino, a število njih poslancev se bode v zbornici morda p »množilo. Posebno to ugaja monarhistom, da so razne republikanske stranke mej sabo nejedine in zlasti radikalci hudo napadajo zmerne republikance, sedanjo in prejšnjo vlado. Zmerni republikanci so pa v «»g i-taciji tudi malo premalomarni. Monarhisti in radikalci so že postavili skoro vse svoje kandidate, o kandidatih zmerne republikanske stranke pa še ni nič slišati.
Novo egiptovsko posojilo bode sicer omogočilo izplačati odškodovanja ob bombardovmji Aleksandrije, finančnih razmer dežele pa ne bode dosti, ali pa nič /.boljšalo. Ko se bodo izplačala odškodovanja, bode deželi od tega denarja jako malo ostalo Domača in angleška vlada bodeta že še morali skrbeti, da zboljšata finančne razmere, ako nećete, da Egipet popolnem propade.
Novo brazilijsko ministerstvo je sestavljeno. Categipeje prevzel vnanje zadeve, Mamroe notranje, Belisario finance, Delpluci pravosodje, Juinuieira vojsko, Chaves pomorstvo, Prado javna dela, trgovino in poljedelstvo. Da bi novo konservativno ministerstvo ostalo dolgo na krmilu ni gotovo.
Dopisi.
Iz Itiiriolfbvcga 22. avgusta. [Izv. dop.J („Politiski otroci".) Častiti gospod uredniki ako nam kak paglavec hišo z blatom pomaže, šipe pobije, z žigicami streho zapaliti hoče, potem pa, ko ga za ušesi zgrabimo, ter do dobra našeškamo, zbežavši na ves glas po vasi upije, da smo mu hoteli klobuk uzeti, ušesi odrezati, iz kože ga djati, je-li ni tak pobalin poreden, brez vesti? — Na tacega porednega fanta moramo nehote misliti, če pogledamo naše „politiske otroke" v Rudolfovem. Učinili so za časa letošnjih volitev pravi „Hexen-sabbat" in razkriješ li pred svetom njih nepostavno, omikanih gospodov nevredno djanje in počeujanje, že upijejo, da jih „dereš", da jih „socijalno uničiti" hočeš. Navajaš jim fakta na fakta, dokažeš jim po pričah to in ono laž, nič ue pomaga: ti „narodnjake na najpodliši način obiraš, sumničiš in obrekuješ", ti „se poslužuješ v svoji slabosti naj-grših sredstev, ti lažeš!" Tako upijejo in se sučejo in švigajo okolu proti njim navedenih fakt in dat in prič kakor mačke okolu vrele kaše. Rečeš jim, — kar celo mesto govori, — da se je Novomeški župan vedel za časa volitev jednostransko, ne« korektno, zaženejo ti krik, da „obrekuješ;" rečeš jim, da jo bil Šusteršičev telegram na dr. Slanca lažnjiv in iz zlobnega namena od hiše do hiše po-
za njo ni kopja ni ščita kakor vitez iz Manche, zadošča škripajoče pero in knjiga papirja. Dobi se tudi kaki dobromiselni Sancho Pansa, ki verjame v poslanstvo mladega genija in ga vede na dobro-družna podjetja kot verni in njegovim deklaniacijam trpljivo poslušajoč oproda. Pa ti novoveški Quixoti imajo znatno prednost pred svojim praoteem; dobe si pri svojih podjetjih dosti drugih podobnih vitezov. Mej temi pa se popolnujejo v viteškem obrazu, nravu in načinu govora. Veselje je, gledati takov krog viteški, sedeč okolu okrogle mize: po plemenitih bledih obrazih je razstlana zarja krasote in dobrosti, poluodprte oči kopni e, na ustnih poigrava bolestno trganje, roka seza za vzdihujoča nedra. Včasih pogrezujejo se v uganke človeštva, včasih govore o drugih neprisotnih vitezih, včasih šepetajo si sladke dvornosti. Včasih so genijalno razposajeni, da bi se sličili i v tem velikim svojim uzorom, pri čemer ne krenejo v stran niti za prst od gotovih estetiških mej. Največ govore se ve da o svojih delih — ah! — o poezija — ah! ah! — O sladka Dulcinea iz Tobose, kraljica mojega srca, solnce
mojega živo--
Tako mi je, kakor bi me kdo udaril z roko čez usta.   Prečitam z nova, kar sem napisal in že
prijemam za pero, da bi to vse prečrtal — toda nikoli! Stoj tukaj, zmedeni začetek predgovora in če bi bil tudi nezmisel. Nič sosebnega, v Čehih jedna stran nezmisla!
I.
V odročnih temnih ulicah Male Strani stala je tiha hiša, v katere prvem in jedinem nadstropji je stanoval stari dobri gospod, Matej Hostivit Kou-dela po imenu, z mlado gospo Terezijo in služkinjo. Iz strehe te hiše, z žlebom obdane, molel je nizki pristavek, ali bolje zidana zgornjica, kjer jo bilo skromno stanovanje mladega sinovca starega gospoda, Vojteha Koudele, ki je dobil po smrti svojih roditeljev tukaj drugo domovje. —
Bilo je krasnega marcovega dne. V vzduhu se je gibala slutnja vzpomladi. Vrabci so skakali in čivkali veselo po starem orehu, ki je stal tesno pred hišo in njega brezlistne veje sezale so do oken prvega nadstropja. Popoludanje solnce je vrglo na čisto polo papirja, ležečo pred Matejem Koudelo na skladni pisalni mizi prav starega kopita, dva bli-ščeča se zlata trakova, kakor bi hotelo opozoriti starega gospoda, da bi ne bil neprijeten prvi letošnji sprehod za mestom v njegovi topli vzpom-ladni volneni obleki.
Toda Koudela je stopil k oknu in spustil teški sivi zastor pred nosom tem bliščečim posetil-cem. Izvestno ni verjel vabljivim obetom prekanjenega marcovega solnca. Delal se je kakor v sredi zime. Dvojna, skrbno zaprta okna bila so zabasana z rahlim, zelenim mahom, v peči pokal je veselo ogenj in okrog telesa starega gospoda plavala je dolga s kožuhovino podšita suknja, sezajoča dol do nog, obutih v tople, liberške črevlje.
Spustivši zastor usede se Koudela zopet za mizo ter uravna pred soboj polo in pero za ušesom. Videlo se je, da hoče urediti domače račune. Moglo se je tako soditi iz pregibanja njegovih prstov, delajočih kakor pri tihem čitanji. Kazalec levice skakal je po prstih desnice, po vrsti od palca do mazinca, od tod se je vrnil k palcu in plesal iz nova proti mazincu v hitrem, odmerjenem tempu. Na krat se začne pregibati v jednakom tempu vse njegovo telo: praska z rokama od prs do bolšnjaka in zopet k prsom, miga v taktu osivelo glavo in zraveu tepta sorazmerno z nogo kakor predica pri kolovratu. Naglo ustane in seže po pero. Mej tem ko je pero škripajo bežalo po papirji, izražalo se je tiho veselje na gladko obritem obličji starega gospoda (Dalje piib.)
šiljan, upijejo ti, da si „obrekovalec;" kliceš jim v spomin pomenljive besede: „Vielleieht wird uns das Telegramm aber doch ntttzen!14 krožijo ti na ves glas, da so „čisti, nedolžni*, ti pa da „sumničiš;" sklicuješ se na »Charto blanco" Šukljejevo, „lažnji-vec" si; pomoliš jim pod nos „Ljublj. List", v katerem Brno črno na belem brali psovke kakor: „Ma-mertinci", „Katilina", „Ovt-Sravok", ntihotapciu, „Bilchsenspanner", „triumvirat katilinarićne zarote", „kosmata duša", „grofovi potrebniki", pkljun-klju-uač", „klepec-klepon" itd. itd. in infinitam gratiam, upijejo ti in kričijo, da ni v Avstriji lista, ki bi bil tako osebnostim na razpolaganje, kakor je „Sloven-Bki Metuzalem". Itd. itd. itd.
Ti naši „politiški otroci" mislijo, da so „sacro-sancti", da imajo privilegij za vse; ako je njih ravnanje iu uganjanje še tako abotno ali zlobno, molčati moraš, ogniti se jim moraš, na rep za Boga! ne stopiti, inače upijejo in kričijo, da se Bogu smili! Le oni smejo vsacega psovati, pikati, napadati, kolikor se jim ljubi, napadani pa morajo molčati, ne smejo se ganiti, še resnice ne povedati. Ko bi pa naša strauka tako bila počenjala in postopala, kakor so oni, — svet bi se bil že pogreznil vsled njihovega upitja in ropota !
Menimo, da je to tudi jedna tistih „lepih" lastnosti, s katerimi je „šukljejanizemu tako obilo obdarovan. S tem vsem pa le jasno kažejo, da imajo slabo vest, ter da se boje javne sodbe.
Vedo pa dobro, ko bi se bili oni ob volitvah vedli, kakor se spodobi omikanim in poštenim državljanom, da bi zdaj ne bilo nobene tožbe, nobenega prepira. „Ako te kdo po desnem lici udari, ponudi mu še levo," — tega principa pa vsaj v politiki ne pripoznamo.
Gospod urednik! Pisalo se je v Vaš cenjeni list po končani volitvi za dolenjska mesta, da je „politična slana pala na dolenjski svet ter pokončala narodne napore", — „Narodni dom, Čitalnica, Pevsko društvo, — vse je potlačeno in medli zbog nesrečnega narodnega razpora, sledečega iz Suklje-jeve kandidature. Najbolj tesne vezi prijateljske, so pretrgane in presekane, društveno življenje naše tlači peklenska mora, ki se imenuje Šukljejeva kandidatura." Na teh besedah so sicer glodali in pikali in svojo „bistroumnost" kazali Novomeški Šuk-Ijejevci v „I<jublj. Listu", češ da „Narodov" dopisnik „vse tako črno vidi," da mu „baš mora biti marogasta vest, ali mu je pa črna mrena vid prerasla" ter da ogovori o razmerah, katere so mu pač malo, če ne popolnem neznane."
Pa vendar je „Narodov" dopisnik tačas resnico govoril iu žalostno, pa res! — še premalo črno si videl! Posledice Šukljejeve kandidature in še bolj njegove dvomljive zmage so za naše mesto grozovite, bodisi v društvenem življenji bodisi v političnem stanji: nikjer na Kranjskem ne čutijo tako živo kakor pri nas, kako nevaren rak na narodnem životu je „šukljejanizem" in nikjer na Slovenskem ne spoznajo tako natanko kakor pri nas, da gremo Slovenci rakovo pot, kar se je prikazala ta nova pogubonosna bolezen v nas. (Daljo prih.)
Iz Železnikov 21. avgusta. (Človekoljubje našega župana.) Nevarno zbolel je bil v tukajšnjem trgu nek kovač. V velikih skrbeh bila je mati, ka-terej je jedina podpora. Želela je srčno pomoči zdravnikove, kateri redno prihaja vsak teden dvakrat sem iz Loke. A kako pri pomanjkanji plačati stroške zdravniške in draga zdravila? Kovači naši neso nič oskrbljeni za slučaj nesposobnosti za delo. Zato gre skrbna mati k županu s prošnjo, naj bi jej naredil ubožni list. Pa kako uljudni so bili g. župan. „Tam so vrata, vun se spravi! Za druge čenče ima denar, naj ga ima še zato." Fant je priden, poštenega zadržanja, nikdo mu ne more kaj spodtikati. Pri pičlem zaslužku in skrbi za mater, pa tudi ne more kaj na stran polagati. Jedina pregreha njegova je le, da je ud „Bralnega društva8, za katero donaša 15 kr. na mesec. Pa ta je bili Bpravila župana v sveto jezo. — Vprašam, je li tako ravnanje človeško, je li postavno? Mati bi se bila lahko pritožila. A kaj, ko bi bilo znabiti prepozno, predno se pritožba reši po postavni poti, ker je sin bij u val kri. Naš skrbni župan si ne bi bil naredil pri svoji tenki vesti nič iz tega. Dobro, jeden „antikristov služabnik" bil bi menj. Mati si pa v svoji priprostosti ne bi bila upala storiti daljnih korakov. — Ouousque tandem! G. župan! Kam nas bo pritirala vaša slepa strast! Svet naj pa sodi o človekoljubji in neprevidnosti Vaši.
Iz Podllpe 22. avgusta. [Izv. dop.] Gredo-čega iz Tržiča, kjer človek lahko drugače govori, kakor misli, dojde me neka zgovorna ženska. Prijazno me vpraša, sem li bil tudi jaz na „ohceti"? Ko jej odgovorim, da ne in da tudi ne vem, kdo se je oženil, mi hitro pove, da gospod „šomošter*. Ko jej zagotovim da jaz gospoda učitelja še ne poznam, me vpraša, imam li „pratiko"? Povem ženi, da imam pratiko doma, a seboj je ne nosim. Na to pravi mi ona: „vidite, najbolj okrogla glava v pratiki so naš šomošter. Zdaj nosijo okoli neke prav lepe, z zlatom obrobljene nemške cegelce, da so res poročeni. Ženili so se že prej tam le nekje čez Bistrico, pa jim menda ni bila prav všeč in so pustili, pa vzeli domačinko. Radi jih imajo še gospod fajmošter tako, da so jim celo bratovščino napili Poznam pa še več drugih gospodov. Ker vidim, pravi žena dalje, da nemate dosti opravil, ker tako počasi hodite, vara svetujem, da greste v Gorice ali na Trstenik, ako hočete kaj resničnega zvedeti, če pa vas mika izvedeti kako novico, oglasite se pri g. J. U., umirovljenom učitelji v Kranji, ker on dobiva novice po „telefonu" in jih tako tudi oddaja."
Z Bogom! in šla je na levo v vas, jaz sera krenil na desno čez Podnart in Kropo domov. Ko sem prilezel vrh hriba, zaklical sera proti Železnikom: „Vse je prav storil!" tudi takrat, ko je vzel bič v roke in nemirneže izgnal. Zdaj grem pa tudi jaz z Bogom v svojo mirno kamrico, premišljevaje to, kar sem videl in slišal.
Domače stvari.
— (Cesaričinja Štefanija) pripelje se danes zvečer ob 6. uri 10 minut v Ljubljano. Po kratkem postanku odpelje se naprej v Miramare. Vsled pomote v „Laibacherici" čakalo je preteklo soboto na stotine občinstva ob železniškej progi, a vsi čakali so zaman. Danes možno se je odškodovati.
— (Osobne vesti.) Gosp. dr. Andrej Ba-karčič, odvetnik na Reki in deželni poslanec hrvatski poročil se je z gospico Zofijo Do mladičevo iz Illirske Bistrice. — Poročil se je g. Mih. Lešnik, c. kr. davk. pristav v Ptuji z gospico Liziko Ko-kaljevo na Vranskem. — Umrl je včeraj g. Ignacij Ahačič, fužinar v Železnikih.
— Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 25. dan avgusta 1885. leta ob C. uri zvečer v mestni dvorani: 1. Naznanila prvosedstva. II. Poroči o pravnega s finančnim združenega odseka glede prostora, ki je mestu na ponudbo pred Rudolfinom. III. Stavbin-skega odseka poročilo a) o kranjskega deželnega odbora prošnji glede izpeljave vode iz Rudolfina pod Tržaško in Fran-Josipovo cesto v mestni kanal v Slonovih ulicah; b) o popravi ceste na grad pri sv. Florjanu; c) o napravi ograj iu korit na živinskem trgu; č) o vspehu pismene dražbe za gradnjo kanala v kolodvorskih in parnih ulicah. IV. Policijskega odseka poročilo o pritožbi hišnega gospodarja Kolnika zoper naloženi pasji davek in globo. V. Poročilo s finančnim odsekom združenega odseka za olepšavanje mesta o prošnji Jana Ederja za dovoljenje glede gradnje ledenice po američanskem sistemu pri Švicariji pod Tivoli. — Potem tajna seja.
— (Deputacija notarjev) predstavila se je včeraj dopoludue ob 10. uri novoimenovanemu deželne sodnije predsedniku g. F. Kočevarju. Vodja deputaciji in predsednik notarski zbornici kranjski g. dr. Jarnej Zupanec ogovoril ga je tako: Ve-lečastiti gospod deželne sodnije predsednik! Vest, da je Nj. Veličastvo, presvetli cesar Vašemu vele-blagorodju blagovolil izročiti vrhovno nadzorstvo in vodstvo pravosodstva v deželi kranjski, napolnila je prebivalstvo, vse juristiške kroge, zlasti pa kranjske notarje z najodkritosrčnejim veseljem in mi, ta-časni člani notarske zbornice imamo čast, v imenu notarjev kranjskih izražati to veselje s presrčno željo: Vsemogočni naj Vaše veleblagorodje dolgo vrsto let domovini v blagor, pravosodstvu pa v očvrščenje, v izvajanji vzvišenega posla pri najboljšem zdravji ohrani. Ker Vašemu blagorodju, kot predsedniku visokega sodišča pristaje tudi nadzorstvo notarjev in notarske zbornice in ker zavzema notarstvo — po njega funkcijonarjih prav razumevano in v zmislu zakona izvajano — važno mesto v pravosodstvu, uso-jamo si, prospeh tega zavoda Vam, velecenjeni gospod deželne sodnije predsednik, najtopleje priporočati.
— (Dvogovor v Trstu.) V „Narodnom Listu" popisuje nekdo, kako se je v Trstu krasno
slavil cesarjev rojstni dan in kako se je pri tej priliki pokazalo, da slovanski živelj vedno več tal pridobiva. Dopisnik čul je pri tem, da je neki irre-dentoveč rekel nekemu Nemcu: „Ci vorranno al-meno cinquant' anni per italianizzare del tutto que-sti.. . . šćavi!" A Nemec mu je odvrnil: „Bum-bum, lieber Freund, čikfanti anni e sarete lei und alle Irredenten nac Palermo cazzadi fora da Triesto. I šćavi xe duri!"
— (Znamenite najdbe v Selu na Vipavskem.) V Selu precej za cerkvijo stoji hlev sedanjega podžupana Antona Bcrbuča, katerega je posestnik sedaj jel širiti. O priliki, ko so kopali za temeljne zidove, naleteli so delavci na starodavne grobove in kostnjake iz rimske dobe. V prostoru, za hlev odmenjenem, našli so tri kostnjake, pred glavnimi vrati četrti, niže pa še peti. Nad glavo onega mrtveca, ki je pred glavnim uhodom, bila je plošča (skrilja) brez napisa, za Črepinjo, katera je še dobro ohranjena, pa pet rimskih denarjev, štirje jednaki, peti od prejšnjih različen. Na dolenji strani pod hišo podžupanovo je še sedaj videti pol groba iz kamnitih ploščic brez napisa; tudi tukaj so dobili rimski denar. Vsega do sedaj najdenega denarja je trinajst kosov iz prvega do tretjega stoletja po Kristovem rojstvu. Mrtveci leže torej tukaj okolu 1600 let. Nekateri drobiž je prav dobro ohranjen, na jednem se prav lehko čita: „Imperator, C. A. Diocletianus, P . .." in na drugi strani „Genio populi romani." Tudi novci iz dobe Marka Avrelija, cesarja Proba so primerno dobro obranjeni. Jeden omenjenih denarjev kovan je bil v Sisku, drugi v Ogleji, pri tretjih ni mogoče več spoznati, kje so bili narejeni. Delavci našli so dalje jedno dobro pozlačeno broncasto zapestnico (Armspange), kakeršne so Rimljani dajali le mrličem, broncaste in po-srebrnjene sklepe (ringe), jedno leščerbo z opeke, kakeršne najdeš navadno v rimskih grobih, in nož iz železa. Verodostojne priče pripovedujejo, da so se našli o drugih prilikah v takozvani „Fatelovci" Ber-bučevi grobi iz opeke, lonci in meči, a ne poznajoči starinske vrednosti omenjenih rečij zavrgli so jih dotičniki. Da so tedaj v Selu rimski grobovi, da se jih najde tam še več, o tem ni dvombe. Vprašanje nav8tane le, kaj je bilo v Selu, rimska postaja ali kaj? Znana je rimska postaja v Rubiji (ad pontem Sontii), dalje ona v Ajdovščini; ve se gotovo, da je bila vmes še jedna postaja, a kje? to ni znano. Ta
I postaja zvala se je „ad forniculos" (pri opekarni-| cah) in je bila najbrže v sedanji Bukovici ali pod i Prvačino, mogoče pa, da so Rimljani ves okraj tako zvali in da je bila postaja v Selu. Vsekako zgodovinsko preznamenite so to najdbe, posebno če pomislimo, da so naši kmetje meče in druge jednake reči večkrat že našli tudi na Selškem pašniku na Sovinu. ,Soča.u
— (G. dr. Fr. Kraus,) ki se je udeležil tudi antropološkega kongresa v Celovci, peča se izredno marljivo z razmerami Jugoslovanov, zlasti pa s tradicionalnim slovstvom. Bosno in Hercegovino je na vse strani prepotoval in proučil ter pri tem svojem potovanji nabral okolu GO.OOO stihov narodnih pcsnij in blizu 100 sotrudnikov, ki pridno nabirajo gradivo za „Veliki jugoslovanski zbornik11. Kraus je po Bosni in Hercegovini nabiral posebno ,,še-herli-pjesme", katere pevajo mohamedanski Hercegovci in Bošnjaki. Tako dobil je pesem ,,Smail-Agič-Meha", ki ima 2170 stihov in se s Krausovim komentarom tiska pri Pretnerji v Dubrovniku.
— (Premembo v Lavantinski škofiji ) Župnikoma sta imenovana: G. Henrik Ver k v Pil-štajn, g. Ivan Govedič v Šoštajn. — Premeščeni so naslednji gg. kaplani: Adam G rušo v ni k v Rajkenburg, Jarnej Štabuc v Šmartin pri daleku, Antun V a m b e r g e r na Bizeljsko, Gregor P r e-šečnik v Poljčane, Anton Drozg k sv. Marksu pri Ptuji, Fran Geč k sv. Rupertu v SI. g., Fran Černevšek k sv. Križi pri Ljutomeru, Jurij Curin v Središče.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ajdovščina 24. avgusta. Dijaška veselica izvršila se jo sijajno, dijakov bilo zbranih nad 150; splošno navdušenje. Odličnega občinstva obilo. Slavnosten govor krasen ter s splošnim odobravanjeu v sprejet, deklamacija gospice Grosove divna. Deputacija Savinjskega Sokola srčno pozdravljena. Čisti dohodek dve sto forintov.
Dunaj 24. avgusta. Cesarjevič Rudolf s spremstvom ob 11. uri dopoludue, L ibanov
s spremstvom četrt ure pozneje v Kromeriž odpotoval
Kromeriž 24. avgusta. Generalni intendant HotTmann povabil je vse navzočne zastopnike umeteljnosti, domačih in inozemskih časnikov (dosedaj jih je 38), ministre, visoke nradnike in odlične osobe za danes zvečer ob 9. uri v strelišče na Čaj. Promet z mestom v ničemer premenjen, le nadškofijska palača in slavnostni prostor odločena. Policijski predpisi o ravnanji s tujci se točno izvajajo, vender je promet jako svoboden. Znane klateče in pijance so odpravili, politiškega zaseženja pa še ni bilo nobenega.
Dunaj 24. avgusta. Cesar Schmerlingu povodom rojstnega dne brzojavno čestital, ponavljajoč prav toplo cesarsko zahvalo za zvesto udanost. Ministerski predsednik čestital Schmerlingu v svojem imenu in v imenu ministrov kolegov, poročajoč ob jednem Čestitke uradnikov v ministerstvu notranjih zadev, kateremu je bil Schmerling toli častit načelnik.
Zahvala.
O priliki svoje poroko daroval je gospod Vinko Majđi^ tukajšnjim ubogim 100 goldinarjev. Za velikodušno ubogim Kranjskega mesta naklonjeno darilo, izre-kuje najtoplejšo zahvalo
mestno /iipimsl vi) v Krtin)i,
dne 18. avgusta 1885. (485)
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6  „  50 „
„ četrt leta........ 3 „  30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljunje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „  — „
„ četrt leta........4  „  — ,,
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
UpravniMro ,,$lov. Naroda",
Ijotei'ijiic irečke 22. avgusta: Na Dunaji:    13,    34,    64,    25, 5. V Gradci:    82,    51,    18,    62, 80.
Tujci s
23. avgusta.
Pri Klima: Jelene z Dunaja. — Spitaler iz Gradca.
— Spitzer z Dunaja. — Pohlidal iz Prage. — Koli, Bunič iz Zagreba. — Lcbowitsch z Dunaja.
Pri ifh!!*| : pl. Berger, pl. Erchold, pl. I.euck iz Trsta. — Mtvlitsch iz Innniostu.
Pri »vatrijskeiii «m-surji: Okrelic iz Trsta. — Kohl-majer, Zelenka h Celovca,
Umrli so v Ljiihljmii:
20. avgusta: Marija Scukič, topničarskega užigalca hči, 22 dni, Krakovski nasip št. 16, za katarom v črevesu.
— Marija Skofic, zasobni. n, 38 let, Stari trg št. 4, za vodenico.
21. avgusta: Ana Gerlovie, sirota, 14 let, Poljanska cesta št. 30, za jedko. - Helena Kalan, gostija, 73 let, Kar-iovska cesra št. T, za prsno vodenico. -- Ludmila Eisert, galanterijBkega bukvoveza žena, 42 let, Šelenburgove ulice Ar. G, za rakom,
V deželnej bolnici:
20. avgusta: Jane« Avsiii, dninar, 19 let, za jetiko.
21. avgusta: Janez Setina, dninar, 56 let, za jetiko.
Meteorologijo porodilo.
Tržne €<5t;ai- \ IJiibljasii
dne 22. avgusta 1.1.
Pšenica, liktl. Rež,
Ječmen. „ Oves, •• Ajda, „ ProBo, „ Koru/.a, „ Krom p: r. , Leča, , Grah, Fižol, 'MubIo, Mast,
Speli frlSen,
k gr.
t>.') 1} Speli povojen, kgr. .
• ' , Surovo miislo, „
•1 •>■■:> Jajce, jedno ....
i! 2:< Mleko, liter .  .   . .
4:71 j Goveje      meso, kgr.
6i.K> Telečje „ „
5 4uj Svinjsko       „ „
2 879 Kostruuovo .
fi|   p ... " u
Ci—b ndanec   .  . : '. ,
8—1 Golob......
8 50 Senu,   100 kilo   . .
— 'HOj Slama,   „ ».
— 8^5 Drva trda, 4 Q metr. —154|   h   mehka,   „ „
A.
9 Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
si > *	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733 55 mm. 730 89 nin,. 729 77 ram.	10*8*0 19 T 0 164»0	si. sev. al. vzb. brezv.	,. 1 j*»- 12fi0mm. j a«. 1 dež. dežja.	
23. avg.	7. zjutraj 2. pop. 9, »večer	731 53 m. 730- 75 mm. 731- 01 mm.	13 0" C 19 H 0 15 0 C	brezv. si. vzh. hI. zali.	obl. d. jas. obl.	1'20 mrp. dežja.
Št. 5239.
v480-2)
is.
Srednja temperatura 15-6° in 157", zi 2 8° in 26' pod normalom.
ID-u-i^ajslsa borza
dne 24. avgusta t. 1.
(Izvirno telegraličuo poročilo.)
Papirna renta.......... «2 gld. 80 ki.
Srebrna renta..........                                      83 , 50 „
Zlata renta........... 108 „ -5
5°/0 marčna renta.........99 ^ 85 „
Akcije narodne banke....... 872 P „
Kreditne akcije......... 285 , 75 „
London....... 124 ^ GO
Srebro........... — „ - ■
Napol. ........                                               9 „ 89 „
O. kr. cekini .........                                         5 „ 90 „
Nemške marke 61 „ 20 ,
4«/o državne srečke iz I. 1854  250 gld 127 „ 60
Državne srečke iz 1 IMi.       100 gld 1(J8 „ -
■l"/a avstr. zlata renta, davka presta ,   . 109 „ —• „
Odrska zlata renta 4d/u                .  .    l8 „ 85 „
'„   papirna renta 5°/0     w    ... 92 n 40 „
59/0 štajersko zemljišč odvez" oblig 104 „ —
Dnnava reg srečke 5(,;„  .   .    100 gld It« » 50 „
Zemlj. obč avstr. 4Vf0/0 zlati zast listi 124 „ 50 ,
Prior, oblig Elizabetiue zapad železnico 115 , —
Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ 50 ,
Kreditne Brečke.....100 gld 179 ,
Kudolfove srečke.....10   „      18 50 „
Akcije anglo-avstr. banke .      120  „      99 „ 75 ,
Trammway-društ velj. 170 gld a. v     . 192 , 25 „
Poslano.
17-28)
GLAVNO SKLADIŠTE
H In
najčistije lužne
KISELINE
j poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
i kas izkušnji I:efe proti trajnom kašlju plućevine I želodca bolesti p.rkljann I proti meturnlm kataru,
Ji IX K K MAT TO XI.J A
Karlovi vari i Widn.
Z lično mlado deklico,
ki govori nemški, kak slovanski in morebiti tudi italijanski jezik, seznanil bi se rad umetnik prve vrste, 30 let star, b 600 gld. premoženja in lahkim poslom, ki nese na mesec 200—500 gld. dohodka. Ono, ki igrajo kak godboni inštrument (glasovir ali citre , lihfljo prednost. — Ponudbe vspre-jema s prijaznosti pod: „Prvi Hluvenski fiarobnik" do najdalje 15. septembri* t. 1. upravništvo ^Slovenskega'Naroda". (483—1;
Ženitev.
Trgovec in posestnik bliv.u Ljubljane, 20 let. star. Seli se kmalu oženiti Iti išče soproge, ki naj bi bita 21 — 28 let stara, imela 400-800 gld. premoŽenja iu da bi bila dobra gospodinja. Pismu, pa le s podobami, naj se oddajajo pod: j. <;.. pustr refltante l^ubljima. (484—1)
!
Velika partija
1 (7S8—lUS,
(pO 3—4 metre., v vseli barvali, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl.
4 ^ioB'di v Širini.
sti bi <go ne. dopadalo, sc more zamenjati. L-iji ■. proti }H)Kiljiitri »mrke :a 10 kr.
Na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi z dveletnim poukom in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih 6 deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1885/86, ki se prične 1. novembra 18S5.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 1(5 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je opati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbeti.
V šolo vsprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri plnčujejo po 83 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje in po 20 gld. šolnine na leto.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo do 20. M>|»tcml»ra 1. 1H85. izročiti vodstvu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu.
Prošnjam priložiti je treba rojstni list, spri-čalo dovršene Ijudake ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župniško spričalo o lepem vedenji.
Prošnjam za vsprejem za plačilo je treba priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma skrbnikovo, zadevajoč vzdržavanje učenca.
Od deželnega od bom kranjskega,
v Ljubljani, dne 14. avgusta leta 1885.
Najboljše in in&JgOtOVejae sredstvo zoper kurja očesu in zoper trdo kožo na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s penzejjčkom pomaže bolni del na nogi. V kratkem času odpravi ista brez bolečin vsnkotero tr-dino z bolnih deloy Pft DOgi. Stoklcuvca z nibilnim na-Vodom in pen/.ljem vred velja 40 kr. 408—7)
Prodaju iu vsak d:n ra/pošilj:1. zdravil;-. spoštO na deželo:
Ijeu a u  a ' T R \ m 4h y« zraven rotovža v Ljubljani.
Rji-. Hpjtaiififfr^JeT^
""'Jlnej mm i'
Tajni medicinski in dvorni lOVdtolk dr. Iliicking, medicinski Mir. cinik dr. lolin, dr. Htlnuing in tnnoge druge iđraivniSke avtoritete mi je preskusile in |e sa isvrslno domače (uo tijno) sredstvo priporočalo proti vsem želodčnim in tieliiišniin iiole/.nim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omcnlevici] glavobolja, trcliiiliuii.dju. naalizenja, ielodčuoj kislini. vcaigovAnjn, oniotlOi, Koliku, Akrofeljnom itd., proti ziaiej žili, /aiiretiu. Hitro in brei bolečin meče in povrnejo slast dojedrj. Poskusite .mio z malim iu prepričajte s e sami. Jedim stekl. 50 in 30 kr.
1'i'i gOgpodn )*'U:irjt .Svobodi« ,>ri Kluleiu oiiii,
mi PreAlriiovem irgii. (710 —6(i»
J zdravilo? malaga-sekt
po analizi ceo. kr. poskufinjo postaje za vina v Kloster-\u ubtirgn
jako dobra, prava m?laga,
i iko dobro l< epčilo za slabotne, lndnc, okrevajoče, otroke itd , proti pomanjkanju krvi in slabemu želodca Izvrstno upliva. V '/i >a '/« Originalnih .steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—10)
ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR
DUNAJ HAMBURG
po originalnih cuiutli a gld. 2.50 in gUl. l.UO.
Dalje razna fina in.ozem.ska -vizia v originalnih steklenicah In po originaluili c.cnab. V lijubijaiii: pri go-Bpodih: Josip ovobođa, lekar, in H. L. Wenzel, prodajalce dolikates. V Krnu ji: pri gospodu Fran llolenz, trgovina b speuerijsk m blagom, Y Loki: pri gospodo Jurij Ileisin-ger, trgovin i s špecerijskim blagom, Na Itlctlu na jezeru (zdravilišče i pri gospodn Oton Wiillliiig, prodajalec delikatea. Na znamko Vinudor, kakor ludi na postivno deponirano znamko prnsiiu posebno paziti, ker se le tedaj more popolnem jamčiti za absolutno pristnost in dobroto.
Slih. Kastner, Karol Karlnger v LJubljani;
Karol Sohannlg v Kranj i; Alojzij VValiand, J. Kupfersohmid, P. Zanggoir, Traun & Stiger v Cel j i; Ilatbeyer & Felvernigg, A.lujzij Fuclis, Anton Kobin, Valentin Trost,
C. B« Rossbaobor, P. Tcrdina, Jos. Lipovitz v Oelovoi priporočajo svojim p, n. kupovalcem Zaclierl-ovo najnovejšo specijnliteto praikov, katera v intenzivni,j moči in sigurnosti presega vsa dosedaiga sredstvu:
*44
za popolno vničenje in iztrebljenje vseh škodljivih in Bitnih mrčesov,
kakm: stenic, bolh, surkov, molov, muh, uši, mravelj itd. Posebno se pred tcui svari; nZacberlin;' nu z navadnim mrfiesnim praškom zamenjati! „Zacherlin" prodaja se le v originalnih steklenicah, nikdar >, y
se v Burnem papirji ne prodaja ali pa odprt no vaga. ^
Originalne steklenice morajo imeti, daje pristni, podpis^ f.s—M) imena in varstveno znamko.
Izdatelj in odgovorni urednik J Ivan Žele z ti i k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno".
4G