Krajevna skupnost Dolomitskega odreda
Z novimi prostori v boljše čase
Kar trije krajani so nam tokrat predstavili svojo krajevno skupnost: njen predsednik skupščine Vla-dimir Kočevar, predsednik sveta Bogdan Roisp in tajnica Lučka Franjič. Najprej so spregovorili o njih samih, torej o šest tisoč sto krajanih, ki živijo na ob-močju krajevne skupnosti Dolomitskega odreda Delijo se na tri skupine: na prve, tiste prvotne — av-tohtone, na druge, ki so si v šestdesetih letih tu po-stavili individualne hiše, tretja skupina pa se je za-čela tu naseljevati pred trinajstimi leti, ko so zrasle prve stolpnice.
Asimilacijo med starim in novim delom krajanov je težko doseči. Komunalne zadeve starih krajanov še vedno ni rešene, čeprav so ob graditvi plačali vse
potrebne prispevke. In ob dolgotrajnem čakanju, da se njihove želje po asfaltiranih cestah, ulični razsvet-Ijavi in telefonskih priključkih (nekateri nanje čakajo že petnajst lot) rešijo, so opazovali »novoprišleke«, kako jim je brez problema v teh zahtevah ugodeno. A tudi ti slednji nisozadovoljni. Motijih.danasvojem območju ne morejo kupiti niti časopisa, znamke... Vlada torej Sho nezadovoljstvo.
Pri reševanju vseh problemov je KS v zagati, saj je njen sedež izven območja, ločeni so od krajanov. Od leta 1979, ko se je KS Dravlje razformirala na tri KS: Oravlje, Bratov Babnik m Dolomitskega odreda, »gostujejo« v prastorih zadružnega doma v Drav-
Ijah, občasno pa v Nastanitvenem centru. Ker so izven centra dogajanja, se mnogo problemov po-razgubi, še preden oni zvedo zanje, marsikaten kra-jan pa sploh ne ve, kje ima KS svoje prostore ozi-roma 25 kvadratnih metrov veliko (majhno) sobo.
Posledica vsega tega je tudi manjša družbenopo-litična dejavnost Mladinsko organizacijo jim J« uspelo formirati šele sedaj, ko so se mladinci na osnovi športno dejavnosti začeli povezovati med ¦ seboj, prej jim jih ni uspelo združiti. Tudi SZDL dolgo časa ni našla sama sebe. Letos kaže na bolje, saj si J8 zastaviia zelo ambiciozen plan in če se bo tako še delalo, bo vse v najlepšem redu.
Oobro deluje edino ZZB. Kot so povedali naši so-govorniki, ta družbenopolitična organizacija vklju-čuje same »prekaljene« člane, ki sodelujejo pri vseh aktivnostih v krajevni skupnosti, zato jim tudi ostali velikokrat prisluhnejo. Od društev najbolje deluje Rdeči križ.
Pa še ena stvar, ki zaradi neugodnih pogojev, v katerih delujejo, šepa — obveščanje. To poteka na osnovi plakatiranja Možnosti, da bi krajane obveš-čali neposredno, nimajo, saj imajo v lasti le en pisalni stroj, razmnoževanje obvestil po delovnih organiza-cijah je predrago. Načrtujejo, da bodo nevšečnosti rešili s postavitvijo oglasnih desk.
Sogovorniki so povedali, da bo v kratkem celotna aktivnost krajsvne skupnosti zaživela, kot je treba. Konec februarja bodo dobili nov prostor, ki bo štiri-krat večji od sedanjega in sicer v samem centru na Bnlejevi ulici Na začetku leta so dobili tudi seznam novonaseljenih, kar jim bogotovo olajšalo evidenti-ranje članov za vsa področja.
Največ hude krvi krajanom povzročajo komunalne težave. Del Pržanjske, Dolomitska in Bohinjčeva ulica bi lahko bile že asfaltirane, a so zaradi graditve soseske Sš a'2 s tem odlašali, ker niso vedelj, kje bosta potekala plinovod in toplovod. Tadva sta sedaj že napeljana, asfaltiranje pa bo treba znova planirati za naslednje obdobje.
Zataknilo se je tudi pri sanaciji drugega dela Vod-nikove ceste, ki je bila v času graditve edina dovoz-nica. Od težkih tovornjakov, ki so voziii po njej, je cesta utrpela velike pčškodbe, ponekje se je pričela celo ugrezati. Sanacijo bi seveda moral opraviti gra-ditelj soseske, a je odšel, zmanjkalo mu je denarja, stanje ceste pa se slabša.
»Veliko slabih izkušenj smo že imeli in bojimo se, da se bo pri prenosu občinskih komunalnih skupno-sti na mestno, na naše težave pozabilo,« so potožili sogovorniki
Končno je na Brilejevi ploščadi končana kategorj-zacija površin, vendar ima ploščad veliko tehničnih napak. Stik med bloki in ploščadjo je slab, voda pro-nica podnjo, v enem izmed blokov celo v toplotno postajo. Hišni svot ploščadi y takem stanju v svojo upravo ne more vzoti, izvajalec gradnje se za na-pake ne zmeni, škoda pa se veča.
Mnogo pritožb s strani prabivalcev nove soseske, ki je gosto naseijeno bivalno naselje, se nanaSa na gostinske lokale v njej. Vsi stojijo na strani, kjer imajo stanovalci spalnice, delovni čas lokalov pa ne sov-pada z bioritmom Ijudi. Hrup se kdaj zavleče prav do polnoii, dogovarjanje o spremembi delovnega časa bi morala KS opraviti z vsakim lastnikom lokala po-ssbej, soglasje pa bi bilo gotovo težko doseči
Edini problem, ki bo v kratkem rešen, je neurejena infrastruktura Za zdaj imajo na območju krajevne skupnosti le novo zelenjavno trgovino in frizerski salon, v kratkem pa bodo začeli obratovati še samo-postrežna trgovina, čistilnica, cvetličarna, vrtec, ko-zmetični salon, butik plelenin, poskrbljeno pa bo še za nekaj drugih storitev.
Z večjimi delovnimi organizacijami: Dekorativno, TAP-om in Nastanifvenim cantrom KS dobro sode-luje. Zadnji ji je celo ponudil prostor za seje KS, pro-slave, predavanja, kar so seveda z veseljem spreje-li, a kaj, ko so bili zopet ie gostujoči obiskovalci.
Sonja Nered