Poštnina plačana v gotovini.
105.	V Ljubljani, dne 8. novembra 1928.
Letnik X.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
UR ADUTI I*
ljubljanske in mariborske oblasti
hi s e It» t n », s
355.	Zakon o konvenciji za zaščito industrijske svojine.
356.	Zakon o arrangementu glede mednarodnega registriranja tvorniških in trgovinskih žigov.
357.	Pravilnik glede izpremembe naredbe z dne 7. februarja 1921. o postopanju pri zaščiti predmetov industrijske svojine na podstavi mednarodnih pogodb.
358.	Notifikacija o pristopu naše vlade h konvenciji pariške unije in k madridskemu arrangementu.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. — Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Zakoni in kraljevske uredbe.
355.
Mi
Aliefesamclej? I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LXV. redni seji, ki jb je imela dne 4. maja 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o konvenciji za zaščito industrijske svojine,
podpisani v Haagu dne 6. novembra 1925.,*
ki se glasi:
§ 1-
Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija za zaščito industrijske svojine, podpisana v Haaga f]ne e. novembra 1925., ki se glasi:
Konvencija carinske unije z dne 20. marca 1883. za zaščito industrijske svojine, revidirana v Bruxellesu dne 14. decembra 1900., v Washington» dne 2. junija 1911. in v Haagu dne 6. novembra 1925.
Predsednik Nemčije; predsednik republike Avstrije; Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev; predsednik Združenih držav Brazilije; predsednik republike Kube; Njegovo Veličanstvo kralj Danske; predsednik republike San Dominga; Njegovo Veličanstvo kralj Španije; predsedniki republike Estonije; predsednik Združenih ameriških držav; predsednik republike Finske, predsednik republike Francije; Njegovo Veličanstvo kralj Združene kraljevine Velike Britanije ih Irske in britanskih prekmorskih ozemelj, cesar Indije; Njegovo prevzvišeno Visočan-stvo guverner Madžarske; Njegovo Veličanstvo kralj Italije; Njegovo Veličanstvo cesar Japana; Njegovo Veličanstvo sultan Maroka; predsednik Združenih mehikanskih držav; Njegovo Veličanstvo kralj Norveške; Njeno Veličanstvo kraljica1 Holandije; predsednik republike Poljske v imenu Poljske in svo-t odn®|a' m®sta Gdanska; predsednik republike Por-uga s-e; Njegovo Veličanstvo kralji Srbov, Hrvatov fpdpirnhrinCeV’	Veličanstvo kralj Švedske;
• vp.ru-STe-t Švicarske konfederacije; državi Sirija m veitki Liban; predsednik republike Ceskoslo-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca» z dne 26. septembra 1928., št. 223/LXXH.
in v srbskem prevodu.
smatrajoči, da je koristno, ukreniti izvestne izpremembe in dodatke v mednarodni konvenciji z dne 20. marca 1883., s katero se ustanavlja mednarodna unija za. zaščito industrijske svojine, revidirani v Bruxellesu dne 14. decembra 1900. in v Washing-tonu dne 2. junija 1911., so imenovali svoje pooblaščence, in sicer:
predsednik Nemčije: gospoda. W. F. v o n V i c t i n g h o f f a, svetnika nemškega poslaništva v Haagu;
gospoda, von S p e c h t a, tajnega višjega vladnega svetnika, predsednika, patentne uprave;
gospoda M. K 1 a u e r j a, ministrskega svetnika pri ministrstvu za pravosodje;
gospoda drja. Alberta O s t e r r i e t h a, ju-stičnega svetnika;
p r e d s ei d n i k republike1 A vi si t r i j, e: gospoda drja. Karla D u s c h a n e k a, ministrskega svetnika, podpredsednika avstrijske patentne uprave;
gospoda drja, Hansa F o r t w ä n g 1 e r j a, ministrskega svetnika pri omenjeni upravi;
Njegovo Veličanstvo kralj Belr gi j c e v:
gospoda Octave-a M a v a u t a, generalnega direktorja za industrijo pri ministrstvu za industrijo, delo in socialno skrbstvo;
gospoda Alberta C a p i t a i n e - a, odvetnika pri apelacijskem dvoru v Liege-u, bivšega predstojnika odvetništva, delegata Belgije na konferenci v Washingtonu:
gospoda Louisa Anldre-a, odvetnika pri apelacijskem sodišču v Bruxellesu;
gospoda Thomasa Brauna, odvetnika pri apelacijskem sodišču v Bruxellesu;
gospoda Daniela C o p p i e t e r s a, odvetnika pri apelacijskem sodišču v Bruxellesu;
predsednik Združenih držav Brazilije:
gospoda drja. Julija Avgusta Barbozo C a, r n e i r o - a, člana ekonomskega sveta Društva narodov;
gospoda drja, Carlosa Americo-a Bar-b o so de OT i v e i r a -. o. profesorja na politehnični šoli, direktorja, normalne šole za umetnosti in obrte v Wenceslauu Brazu;
predsednik republike Kube: gospo,da drja, Rafaela Martineza Orti-za, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Kube v Parizu;
gospoda drja. Rafaela de la Torr e. a, odpravnika. poslov Kube v Haagu;
Njegovo Veličanstvo kralj Danske:
gospoda drja. N. J1 Ehrenreich a Hanse n a, podšefa oddelka pri ministrstvu za industrijo, trgovino in plovitev;
predsednik republike San Dominga:
gospoda C. G. de Hasetha C z., konzula republike San Dominga v Haagu;
Njegovo Veličanstvo kralj Španije:
Njegovo Ekscelenco gospoda Santiago-a M e n d e z a de V i g o - a, izrednega poslanika in
pooblaščenega ministra Njegovega Veličanstva kralja Španije v Haagu;
gospoda Fern a uda Cabello-a y Lapie-d r o - a, šefa uprave za industrijsko in trgovinsko svojino v Španiji;
gospoda Jose-a Carcia-o-Monge-a de V e r a - o, tajnika uprave za industrijsko in trgovinsko svojino v Španiji;
predsedniki republike Estonije: gospoda O. A a r m a n n a, inženjerja, direktorja patentne uprave;
predsednik Združenih ameriških drža v;'
gospoda Thomasa E. Robertsona, komisarja patentov, člana odvetniške zbornice najvišjega sodišča Združenih ameriških držav;
gospoda Wa, llace-a R. Lane-a, bivšega predsednika patentne združbe Amerike in Chicaga, člana odvetniške zbornice Združenih ameriških držav in najvišjega sodišča v Illinoisu;
predsednik republike Finske: gospoda Yrjö-a Saastamoinena, odpravnika poslov Finske v Haagu;
predsednik republike Francije: Njegovo Ekscelenco gospoda Chassaina de M a r c i 11 y - a, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Francije v Haagu;
gospoda Marcela H Ta i s a n t a, narodnega poslanca, odvetnika pri apelacijskem sodišču v Parizu;
gospoda Charlesa Drouetsa, direktorja za industrijsko svojino pri ministrstvu za trgovino;
gospoda G .e o r g e s a. M a i 11 a r d a, odvetnika pri apelacijskem sodišču v Parizu, podpredsednika tehničnega komiteta za industrijsko svojino;
Njegovo Veličanstvo kralj, Združene kraljevine Velike Britanije in Irske in britanskih prekmorskih ozemelj, cesar Indije:
za Veliko Britanijo in Severno Irsko:
sira Huberta Llewellyna Smitha,
C.	G. B., glavnega ekonomskega svetnika vlade Njegovega britanskega Veličanstva;
gospoda Alfreda Jamesa Martina,
O.	B. E., pomožnega kontrolorja patentnega, urada in departementa industrijske svojine v boardu of trade;
sira Arthurja B a 1 f o u r a, K. B. E., enega izmed mirovnih sodnikov Njegovega Veličanstva, predsednika komiteta za trgovino in industrijo; za dominij Kanado: gospoda Fredericka Herberta Palmer ji a, M. C., komisarja kanadske trgovinske vlade;
za republiko Avstralijo: gospoda podpolkovnika Charlesa Vincenta W a t s o n a, D. S. O. V. D., komisarja patentov in registratorja trgovinskih žigov in vzorcev; za svobodno državo Irsko: gospoda grofa, G e r a 1 d a O’ K e 11 y - a, predstavnika svobodne države Irske;
Njegovo prevzvišeno Visočan-stvo guverner Madžarske:
gospoda. E 1 e m e r a de Pompery-a, predsednika sodišča za patente;
Njegovo Veličanstvo kralj Italije:
gospoda Domenico-a Baro n e -a, državnega svetnika;
gospoda Gustava de Sanctisa, direktorja uprave za industrijsko svojino;
gospoda inženjerja Letterija Laboccet-t a - o;
gospoda Gino-a Olivetti -a, narodnega poslanca, generalnega tajnika konfederacije italijanske industrije;
gospoda prof. Mario-a Ghirona, docenta za industrijsko pravo na univerzi v Rimu;
Njegovo Veličanstvo cesar Japana:
gospoda Saichiro-a Sakikawa-o, predsednika patentne uprave;
gospoda N o b u m i - a 11 o - a;
Njegovo Veličanstvo sultan Maroka:
Njegovo Ekscelenco gospoda Chassaina de M a r c i 11 y - a, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Francije v Haagu;
predsednik Združenih m e hik a n -s ki h držav:
gospoda Julija Poulata, trgovinskega atašeja pri mehikanskem poslaništvu v Parizu;
Njegovo Veličanstvo kralj Norveške:
gospoda B i r g e r a Gabriela W y 11 e r j a, generalnega direktorja uprave za industrijsko svojino v Norveški;
Njeno Veličanstvo 'kraljica Hola n d i j e:
gospoda drja. J. AlinghaPrinsa, predsednika patentnega sveta, direktorja uprave za industrijsko svojino;
gospoda dirja. H. B i j 1 e v e 1 d a, bivšega narodnega poslanca, bivšega- predsednika patentnega sveta, bivšega direktorja uprave za industrijsko svojino;
•gospoda drja. J. W. D i ji c k m e es t ra, člana patentnega sveta;
predsednik republike Poljske: z a. P o 1 j s k o:
Njegovo Ekscelenco gospoda drja. Stanislava K o z m i n s k e g a, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Poljske v Haagu;
gospoda F r e d e r i c a Z o 1 i - a, profesorja na univerzi v Krakovom;
za svobodno mesto Gdansk:
Njegovo Ekscelenco gospoda drja. Stanislava Koz m inskega, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Poljske v Haagu;
predsednik republike Portugalske:
Njegovo Ekscelenco gospoda A. C. de Sou-sa-o Santosa Bandeira-o, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Portugalske v Haagu;
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev: gospoda drja. Janka Šumana, predsednika uprave za zaščito industrijske svojine pri ministrstvu za trgovino in industrijo;
gospoda M i h a i 1 a P r e d i ć a, tajnika iste uprave;
NjegovoVeličanstvo kralj Švedske:
gospoda generalnega direktorja E. O. J. B j brki u n d a, šefa uprave za patente in registriranje;
gospoda K. H. R. H j e r t e n a, svetnika apelacijskoga sodišča v Gbti;
gospoda A. E. H a s s e 1 r o t a, bivšega direktorja omenjene uprave, svetnika v stvareh industrijske svojine;
zvezni svet švicarske konfederacije:
Njegovo Ekscelenco Arturja de Pury-a, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Švice v Haagu;
gospoda W a 11 e r j a K r a f t a, direktorja zvezne uprave za intelektualno svojino;
predsednik republike Francije: za državi Sirijo in Veliki Liban: Njegovo Ekscelenco gospoda Chassaina de M a r c i 11 y - a, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Francije v Haagu;
predsednik republike Češkoslovaške:
Njegovo Ekscelenco gospoda P. B ä r a č k a, inženjerja, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Češkoslovaške v Haagu;
gospoda drja. Karla Hermanna-Otav-s k e g a, profesorja na univerzi v Pragi;
gospoda Boh us lava Pavluška, inženjerja, podpredsednika patentne uprave v Pragi;
Njegovo Visočanstvo bej Tunisa:
Njegovo Ekscelenco gospoda Chassaina de Marcilly-a, izrednega poslanika im pooblaščenega ministra Francije v Haagu;
predsednik republike Turčije:
gospoda Mehmeda Esada Beya, odpravnika poslov Turčije v Haagu,
lu so dogovorili, ko so si vzajemno priobčili svoja pooblastila, spoznana v dobri in pravilni' obliki, nastopne člene:
Člen 1.
Države pogodnioe sestavljajo zvezo za zaščito industrijske svojine.
Zaščita industrijske svojine ima za predmet patente, modele za ukoriščanje, industrijske vzorce in modele, tvomiške ali trgovinske žige, trgovinsko ime in oznake izvora ali imen izvora kakor tudi pobijanje nelojalne konkurence.
Industrijska svojina se umeva v najširšem zmi-slu ter se nanaša ne samo na industrijo in trgovino v pravem zmMu te besede, ampak prav tako tudi na kmetijske industrije (vina, cerealije, tobačne liste, sadje, živali itd.) in na ekstraktivne (rude, rudninske vode itd.).
Za patente se smatrajo razne vrste industrijskih patentov, sprejetih po zakonodajstvih držav pogod-nic, kakor patenti uvoza, patenti za izpopolnjevanje, dopolnilni patenti in dopolnilni certifikati itd.
Člen 2.
Pripadniki vsake države pogodnice uživajo v vseh drugih zveznih državah, kolikor gre za zaščito industrijske svojine, koristi, ki jih dajo ustrezni zakoni sedaj ali jih bodo dajali naknadno svojim državljanom, toda vse to s pridržkom, da sei ne kršijo pravice, izrečno določene s to konvencijo. Potemtakem imajo isto zaščito kakor ' ti in isti zakonski pripomoček zoper vsako prekršitev, prizadeto njih pravicam, če se izpolnijo pogoji in formalnosti, ki se zahtevajo od lastnih državljanov.
Vendar pa ne smejo zahtevati nobenega pogoja glede domicila ali podjetja v državi, kjer se zaščita zahteva, pripadniki zveze, da bi se uživala katerakoli pravica industrijske svojine.
Izrečno se izvzemajo odredbe zakonodajstva vsake države pogodnice, ki se nanašajo na sodno in administrativno postopanje in na pristojnost kakor tudi na izbor domicila ali na imenovanje kakšnega zastopnika, če se zahtevajo po zakonih o industrijski svojini.
Člen 3.
S pripadniki držav pogodnic se izenačujejo pripadniki držav, ki ne pripadajo k zvezi, ki bivajo ali imajo dejanska in resna industrijska ali trgovinska, podjetja na ozemlju ene izmed zveznih držav.
Člen 4.
a)	Oni, ki pravilno vloži prošnjo za patent, za model za ukoriščanje, za industrijski vzorec ali model, za tvorniški ali trgovinski žig v eni izmed držav pogodnic ali njegov pravni naslednik, uživa ob priliki, ko vloži prošnjo v drugih državah, prvenstveno pravico v spodaj označenih rokih, ne da bi se kršile pravice tretjih oseb.
b)	Potemtakem ne izgubi prošnja, naknadno vložena v drugi zvezni državi, pred potekom teh rokov, svoje pravne vrednosti s činjenicami, izvršenimi v medčasju, če se namreč vloži druga prošnja, če se objavi izum ali se eksploatira, če se prodajajo izvodi vzorcev ali modelov, če se uporablja žig.
c)	Zgoraj označeni roki prvenstvene pravice znašajo dvanajst mesecev za patente in modele za uko' riščanje in šest mesecev za industrijske vzorce in modele kakor tudi za tvorniške in trgovinske žige.
Ti roki teko od dne, ko se vloži prva prijava v eni zvezni državi; dan prijave se ne šteje v rok.
Če je poslednji dan roka. v državi, kjer se zaščita zahteva, zakonit praznik, se podaljša rok do prvega prihodnjega delavnika.
d)	Kdorkoli bi se hotel koristiti s prvenstvom prej izvršene prijave, mora predložiti izjavo, ki označuje datum in državo te prijave. Vsaka država določi, dokdaj najkesneje se mora predložiti ta izjava.
Te navedbe se označijo v publikacijah, ki jih izdaja pristojna administracija, zlasti pa na patentih in ustreznih popisih.
Države pogodnice smejo zahtevati od onega, ki predloži prijavo o prvenstveni pravici, naj priloži prepis prijave (popisa, nariska, načrta itd.), ki je bila prej predložena. Prepis, overovljen za skladnega po administraciji, ki je prejela to prijavo, je oproščen vsakega potrdila ter se lahko predloži kadarkoli v trimesečnem roku od dne, ko se je predložila prejšnja prijava. Zahtevati se sme, naj se mu priloži potrdilo o datumu, ko se je predložila prijava, izdana po istem oblastvu, kakor tudi prevod.
Druge formalnosti se ne smejo zahtevati za izjavo prvenstvene pravice v trenutku, ko se predloži prijava. Vsaka država pogodnica določi posledice, ki nastopijo, če se ne izpolnijo formalnosti, določene v tem členu; vendar pa ne smejo sezati te posledice dalje nego do izgube prvenstvene pravice.
Naknadno se smejo zahtevati tudi druge opra-vičbe.
e)	Če se prijavi industrijski vzorec ali model v državi s prvenstveno pravico na osnovi prijave modela za ukoriščanje, je rok prvenstva oni, ki je določen za industrijske vzorce in modele.
Razen tega je dopustno, prijaviti v državi model za ukoriščanje s prvenstveno pravico na osnovi predložene prijave patenta in obratno.
f)	Če obseza prijava patenta zahteve za več prvenstvenih pravic ali če ugotovi preizkus prijave, da je prijava kompleksna, mora administracija prl-javilcu vsaj dovoliti, da jlo razdeli skladno s pogoji, M jih določi notranje zakonodajstvo, pridrževaje kot datum vsake razdeljene prijave datum prvotne prijave in, če je mogoče, korist prvenstvene pravice.
člen 4. bis.
Patenti, ki jih zahtevajo v raznih državah pogod-nicah pripadniki zveze, so nezavisni od patentov, dobljenih za isti izum v drugih državah, ki pripadajo zvezi ali rib.
To odredbo je treba razumeti v absolutnem zmi-slu, namreč tako, da so patenti, zahtevani v roku' prvenstvene pravice, nezavisni tako glede vzrokov uničitve in izgube veljavnosti kakor tudi glede normalnega trajanja.
Ta odredba se uporablja na vse patente, obstoječe v trenutku, ko stopi odredba v veljavo.
Prav to velja, če pristopijo nove države, za patente, obstoječe pri obeh strankah ob času tega pristopa.
Člen 5.
Če uvažajo predmete, izdelane v eni ali drugi zvezni državi, lastniki patenta v državo, v kateri se je patent izdal, se zaradi tega ne izgubi pravica.
Vendar pa ima vsaka država pogodnica možnost, uporabiti zakonite ukrepe, da prepreči zlorabe, ki bi utegnile nastati z uporabljanjem izključne pravice, podeljene s patentom, n. pr. z neukoriščanjem.
Ti ukrepi smejo določiti izgubo patenta, če podelitev prisilnih licenc ne zadošča, da bi se preprečile te zlorabe.
V	nobenem primeru ne sme biti: patent predmet takih ukrepov, preden potečejo najmanj tri leta od dne, ko je bil podeljen, ali pa če se lastnik izpriča z zakonitimi opravičbami.
Zaščita industrijskih vzorcev in modelov ne sme biti zadeta s kakršnimkoli prestankom zbog uvoza predmetov, ki so isti kakor zaščiteni predmeti.
Za priznanje pravice se ne zahteva noben znak in nobena zabeležka registracije na proizvodu.
Če j:e v državi uporabljanje registriranega žiga obvezno, se sme razveljaviti registracija samo po primernem roku in če interesent ne opraviči vzrokov svojega nedela.
Člen 5. bis.
Naknadni rok, ki mora znašati najmanj tri mesece, se dovoli za plačilo taks, določenih za vzdrževanje pravice industrijske svojine, proti doplačilu naknadne takse, če zahteva narodno zakonodajstvo tako takso.
Razen tega se zavezujejo države pogodnice, določiti naknadni rok najmanj šestih mesecev ali pa določiti upostavitev patenta, ki je izgubil zaščito, ker se niso plačale takse; vendar pa se ravnajo ti ukrepi po pogojih, določenih z notranjim zakono-dajstvom.
člen 5. ter.
V	nobeni državi pogodnici se ne smatra, da po-seza v pravice patenta:
1.) uporabljanje sredstev, ki so predmet njegovega patenta, na ladjah drugih zveznih držav, v trupu ladje, v strojih, sredstvih za plovitev, aparatih in drugih potrebščinah, če bi priplule te ladje začasno
ali slučajno v vode dotične države, s pridržkom, da se uporabljajo ta sredstva tu izključno za potrebe ladje;
2.) uporabljanje sredstev, ki činijo predmet patenta, pri konstrukcijah ali funkcioniranju aparatov za gibanje po zraku ali po zemlji drugih zveznih držav ali akcesorijev teh aparatov, če bi pripluli začasno ali slučajno v to državo.
Člen 6.
Vsak trgovinski ali tvomiški žig, pravilno registriran v izvorni državi, se sprejme ob prijavi iu zaščiti v ostalih zveznih državah tak, kaikršen je.
Vendar pa se smejo odkloniti ali oglasiti za neveljavne:
1.	) Žigi, ki so takega značaja, da utegnejo škodovati pridobljenim pravicam tretjih oseb v državi, v kateri se zaščita zahteva.
2.	) Žigi brez značilne oznake ali izključno sestavljeni iz znakov ali oznamenil, ki bi utegnili služiti v trgovini, za to, da označijo vrsto, kvaliteto, količino, namen, vrednost, izvorni kraj proizvodov ali čas proizvedbe, ali ki so postali udomačeni v navadnem govoru ali v rednih in stalnih navadah trgovine države, kjer se zaščita, zahteva.
Ko se ocenja značilnost oznake za žig:, je treba vzeti v poštev vse dejanske okolnosti, zlasti, koliko časa se bo žig uporabljal.
3.	) Žigi, ki nasprotujejo nravnosti ali javnemu redu.
Določeno je, da se žig ne smatra za, nasprotnega javnemu redu edino zato, ker ne ustreza izvestni odredbi zakonodajstva o žigih, razen če se tudi ta odredba sama tiče javnega, reda.
Za izvorno državo se smatra:
zvezna država, kjer ima prijavilec resno iin dejansko industrijsko ali trgovinsko podjetje in, če nima takega podjetja, zvezna država, kjer ima svoje bivališče, in če nima bivališča v zvezi, država njegovega pripadništva, ako je pripadnik zvezne države.
Če se obnovi registracija žiga v izvorni državi, to nikoli ne provzroči obveznosti, da, bi se obnovila registracija v drugih zveznih državah, kjer bi bil ta žig registriran.
Korist iz prvenstva ostane pridobljena za žige, prijavljene v roku člena 4., celo, če bi nastopila registracija v izvorni državi šele po poteku tega roka.
Odredba prvega odstavka ne izključuje pravice, zahtevati od prijavilca potrdilo o pravilni registraciji, ki gä je izdalo pristojno oblastvo izvorne države; toda za to potrdilo se ne sme zahtevati overovitev.
Člen 6. bis.
Države pogodnice se zavezujejo, odkloniti ali razveljaviti bodisi uradoma, če to dopušča zakonodavstvo države, bodisi na interesentovo zahtevo registracijo tvomiškega ali trgovinskega žiga, ki bi bil taka reprodukcija ali imitacija, da bi utegnil provzročiti zmedo z žigom, glede katerega bi smatralo pristojno oblastvo registracije, da je v tej državi notorično znan kot žig, ki že pripada pripadniku druge države pogodnice ter. se uporablja za proizvode iste vrste ali podobne vrste.
Dati je treba najmanjši rok treh let za zahtevo, da se taki žigi izbrišejo. Rok tčče od dne, ko se je žig registriral.
Za zahtevo, da se izbrišejo žigi, registrirani zlonamerno, se rok ne določa.
Člen 6. ter.
Države pogodnice’pristajajo, če ni dovolitve pristojnih oblastev, odkloniti ali razveljaviti registracijo in zabraniti s prikladnimi sredstvi uporabljanje — bodisi v obliki tvomiških ali trgovinskih žigov, bodisi kot sestavne dele teh žigov — grbov, zastav ali drugih državnih amblemov držav pogodnic, uradnih znakov in punc za kontrolo in garancijo, usvojenih po njih, kakor tudi vsako imitacijo v heraldičnem pogledu.
Prepoved uradnih znakov in punc za kontrolo ali “j° Se 1JP0rablja samo, če bi bili žigi, ki bi , „	namenjeni za to, da se uporabljajo na
blago iste vrste ali podobne vrste.
o-odnic^na^m a^'e ^ odredb P^tajajo države po-pOanice na to, da priobčijo recipročno druga drugi po mednarodnem uradu v Bermf listo državnih amblemov, uradnih znakov in punc za kontrolo in ga-i ancijo, ki jih žele ah jih bodo želele postaviti v neomejenem z,nuslu ali v izvestnih mejah pod zaščito tega člena, kakor tudi vsake poznejše izpre-membe, izvršene v tej listi. Vsaka država pogodnica da občinstvu priobčene liste v primernem času na razpolago.
Vsaka država pogodnica sme priobčiti v dvanajstih mesecih od dne, ko prejme notifikacijo, prizadeti državi po mednarodnem uradu v Bernu svoje eventualne ugovore.
Ukrepi, določeni v prvem odstavku za državne ambleme, ki so notorično znani, se uporabljajo samo na žige, registrirane po podpisu tega akta.
Glede državnih amblemov, ki ne bi bili notorično znani, in glede uradnih znakov in punc se uporabljajo te odredbe samo na žige, registrirane v več nego dvomesečnem času po prejemu notifikacijc, določene s tretjim odstavkom.
Če gre za zlo namero, imajo države možnost, izbrisati celo žige, ki so bili registrirani pred podpisom tega akta in ki obsezajo državne ambleme, znake in punce.
Pripadniki vsake države, ki bi bili pooblaščeni, uporabljati ambleme države, znake in punce svoje države, jih smejo uporabljati celo, če je kaj podobnosti z onimi iz druge države.
Države pogodnice se zavezujejo, da prepovedo v trgovini nedopuščeno uporabljanje državnih grbov drugih držav pogodnic, če bi bilo to uporabljanje tako, da bi zavedlo v zmoto glede izvora, proizvodov.
Predhodne odredbe ne ovirajo držav, odkloniti ali razveljaviti z uporabo št. 3, drugega odstavka, člena 6., žige, ki obsezajo brez dopustila grbe, zastave, odlike in druge državne ambleme ali uradne znake in punce, ki jih je usvojila država zase.
Člen 7.
Narava proizvoda, na katerega se postavlja tvor-niški ali trgovinski žig, ne sme nikoli ovirati registracije žiga.
Člen 7. bis.
Države pogodnice se zavezujejo, registrirati in zaščititi žige, pripadajoče združbam, katerih obstoj ne nasprotuje zakonu izvorne države, celo če nimajo te združbe trgovinskega ali industrijskega podjetja.
Vsaka država pa določi posebne pogoje, ob katerih se dopušča združbi zaščita njenih žigov.
Člen 8.
Trgovinsko ime se zaščiti v vseh zveznih državah, ne da bi bila za to obvezna prijava ali registracija, najsi je to ime del tvorniškega ali trgovinskega žiga ali ne.
Člen 9.
Vsak proizvod, ki ima brezpravno tvomiški ali trgovinski žig ali trgovinsko ime, se zapleni ob uvozu v onih zveznih državah, v katerih ima ta žig ali to trgovinsko ime pravico do zakonite zaščite.
Zaplemba se izvrši prav tako v državi, kjer se je nedopustno postavil žig ali postavilo ime, ali v državi, v katero se proizvod uvozi.
Zaplemba se izvrši na zahtevo bodisi državnega to žitelja, bodisi kateregakoli pristojnega oblastva, bodisi prizadete stranke, fizične ali moralne osebe, po notranjem zakonodajstvu vsake .države.
Oblastva niso zavezana, izvršiti zaplembe, če gre za tranzit.
Če zakonodajstvo države ne ^dopušča zaplembe ob uvozu, se nadomesti zaplemba s prepovedjo uvoza ali z zaplembo v notranjosti.
Če zakonodajstvo države ne dopušča ne zaplembe ob uvozu ne prepovedi uvoza ne zaplembe v notranjosti, se nadomeste ti ukrepi, pričakovaje, da se izpremeni to zakonodajstvo skladno z načini in sredstvi, ki jih zajamčuje zakon dotične države v podobnem primera svojim državljanom.
Člen 10.
Odredbe prednjega člena se uporabljajo na vsak proizvod, ki nosi lažno, kot oznako izvora, ime določenega kraja ali posebne države, če se pridoda ta označba fiktivnemu ali izposojenemu imenu s slepilno namero.
Za prizadeto stranko se smatra, bodisi to fizična ali moralna oseba, vsak proizvajalec, fabrikant ali trgovec, ki je angažiran v proizvajanju, fabrikaciji ali trgovini tega proizvoda in ki je nastanjen bodisi v kraju, lažno označenem za kraj izvora, bodisi v okolici, v kateri je ta kraj, bodisi v lažno označeni državi.
Člen 10. bis.
Države pogodnice se zavezujejo, zavarovati pripadnikom zveze dejansko zaščito zoper nelojalno konkurenco.
Akt nelojalne konkurence je vsak akt konkurence, ki nasprotuje poštenim običajem v trgovini in industriji.
Zlasti se morajo prepovedati:
1.	) kakršnakoli taka dejanja, ki utegnejo provzročiti s kakršnimkoli sredstvom zmedo s proizvodi izvestnega konkurenta;
2.	) take lažne navedbe ob voditvi trgovine, ki diskreditirajo proizvode izvestnega konkurenta.
Člen 10. ter.
Države pogodnice se zavezujejo, zavarovati pripadnikom drugih zveznih držav ustrezna zakonska sredstva, da uspešno pobijajo vse čine, o katerih govore členi 9., 10. in 10. bis.
Razen tega se zavezujejo, odrediti ukrepe, da se dovoli sindikatom in združbam, ki predstavljajo prizadeto industrijo ali trgovino in katerih obstoj ne nasprotuje zakonom njih države, začeti pravdo pri sodišču ali pri pristojnih oblastvih, da se pobijajo dejanja^ navedena v členih 9., 10. in 10. bis, v mejah, v katerih to dopušča, zakon države, kjer s_e zahteva zaščita, sindikatom in združbam te države.
Člen 11.
Države pogodnice dajo po svojem notranjpm zakonodajstvu začasno zaščito izumom, sposobnim za patentiranje, modelom za okoriščanje, industrijskim vzorcem in modelom kakor tudi' tvorniškim in trgovinskim žigom. za proizvode, ki se prikazujejo na uradnih ali uradno priznanih mednarodnih razstavah, organiziranim na ozemlju ene izmed njih.
Ta začasna zaščita ne podaljšuje rokov člena 4. Če se pozneje uveljavlja prvenstvena pravica, sme računiti administracija vsake države, da teče rok od dne, ko se je proizvod razstavil.
Vsaka država sme zahtevati za dokaz o istovetnosti razstavljenega predmeta in datuma o razstavitvi dokazilne akte, ki jih smatra za potrebne.
Člen 12.
Vsaka država pogodnica se zavezuje, ustanoviti posebno upravo za industrijsko svojino in ceutralo za obveščanje občinstva o patentih, modelih za uko-riščanje, industrijskih vzorcih ali modelih in tvor-niških ali trgovinskih žigih.
Ta uprava bo izdajala uraden periodičen list.
Člen 13.
Mednarodni urad, ustanovljen v Bernu z imenom: Mednarodni urad za zaščito industrijske svojine (bureau international pour la protection de la proprićtć industrielle), je postavljen pod visoko pokroviteljstvo vlade švicarske konfederacije, ki mu predpisuje organizacijo in nadzira njegovo poslovanje.
Uradni jezik mednarodnega urada je francoski jezik.
Mednarodni urad zbira obvestila vseh vrst, ki se nanašajo na zaščito industrijske svojine, jih grupira in publicira. Proučuje vprašanja obče koristi, ki utegnejo zanimati zvezo, ter ureja na podstavi dokumentov, ki mu jih dajo na razpolago razne administracije, periodičen list v francoskem jeziku o vprašanjih, ki se nanašajo na predmet zveze.
Številke tega lista kakor tudi dokumenti, ki jih izda mednarodni urad, so razdeljeni med administracije zveznih držav v razmerju števila spodaj označenih udeleženih enot. Naknadni izvodi in dokumenti. ki jih zahtevajo' omenjene administracije ali,združbe ali poedinci, se morajo plačevati posebe.
Mednarodni urad je vsak čas na razpolago zveznim državam za, dajanje posebnih obvestil, ki jih potrebujejo o vprašanjih glede mednarodne službe o industrijski svojini. Direktor mednarodnega urada izdaja; o svojem uradovanju letno poročilo, ki se pošilja vsem zveznim državam.
Stroške mednarodnega urada trpe skupno države pogodnice. Do nove naredbe1 ne smejo presezati sto in dvajset tisoč švicarskih frankov na leto. Ta vsota se sme zvišati po potrebi s soglasnim sklepom, ene izmed konferenc, določenih v členu 14.
Da se določi delež vsake države pri skupni vsoti stroškov, so razdeljene države pogodnice in one, ki pristopijo k zvezi pozneje, na, šest razredov, izmed katerih se udeležuje vsak v razmerju izvestnega šte-
vila enot, namreč:		
1. razred	25	enot;
2. razre-d	20	enot;
3. razred	15	enot;
4.razred	10	enot;
5. razred	5	enot;
6. razred	3	enote.
Ti koeficienti; se pomnože s števiTom držav vsakega razreda; vsota produktov, dosežena na ta način, da število enot, s katerim se ra,zdele skupni stroški. Količnik določi znesek stroškovne enote.
Vsaka država pogodnica določi, ko vstopi v zvezo, razred, v katerega želi biti uvrščena.
Vlada švicarske konfederacije nadzira stroške mednarodnega urada, daje potrebne predjeme in določa letni račun, ki se pošilja vsem ostalim administracijam.
Ölen 14.
Ta konvencija se bo občasno revidirala, da se vpišejo taki popravki, s katerimi se izpopolni sistem zveze.
V	ta namen se bodo vršile izmenoma konference v eni izmed držav pogodnic med delegati zveznih držav.
.Administracija države, v kateri naj zboruje konferenca, mora pripraviti s pripomočjo mednarodnega urada dela za te konference.
Direktor mednarodnega urada prisostvuje sejam konference ter se udeležuje razprav brez odločilnega glasu.
Člen 15.
Dogovorjeno je, da si pridržujejo države pogod-nice vzajemno pravico, sklepati ločeno, med seboj, posebne arrangemente za zaščito industrijske svojine, kolikor ti arrangementi ne nasprotujejo odredbam te konvencije.
Ölen 16.
Države, ki se niso udeležile te konvencije, ji smejo pristopiti na svojo zahtevo.
Ta pristop se priobči po diplomatski poti vladi švicarske konfederacije, ta pa ga priobči vsem ostalim.
Ta pristop ima za posledico popoln sprejem vseh odredb in udeležbo pri vseh koristih, določenih s to konvencijo, ter učinkuje čez mesec dni po priob-čitvi. ki jo učini vlada švicarske konfederacije ostalim zveznim državam, razen če ne določi pristopivša država poznejšega datuma.
Ölen 16. bis.
Države pogodnice imajo pravico, vsak čas pristopiti k tej konvenciji za svoje kolonije, posesije, zavisne dežele in protektorate ali teritorije, ki jih upravljajo na podstavi mandata Društva narodov, ali za nekatere izmed njih.
V	ta namen smejo podati ali občo izjavo, obseza-jočo vse kolonije, posesije, zavisne dežele in protektorate in teritorije, o katerih govori prvi odstavek, ki so obsežene v konvenciji, ali izrečno označiti one, ki so obsežene v tem pristopu, ali pa se omejiti na označbo onih, ki so izključene.
Ta izjava se pošlje pismeno vladi švicarske konfederacije, ta pa jo priobči ostalim.
Države pogodnice smejo ob istih pogojih odpovedati konvencijo za svoje kolonije, posesije, zavisne dežele in protektorate ah za teritorije, o katerih govori prvi odstavek, ali pa za, nekatere izmed njih.
Ölen 17.
Izvrševanje vzajemnih obveznosti, navedenih v tej konvenciji, je zavisno, kolikor zahteva potreba, od izpolnjevanja formalnosti in ustavnih pravil onih držav pogodnic, ki jih morajo izvršiti, kar se zavezujejo storiti v najkrajšem roku.
ölen 17. bis.
Konvencija velja za nedoločen čas do poteka enega leta od dne, ko se odpove.
Ta odpoved se mora poslati vladi. švicarske konfederacije. Učinek ima samo proti oni državi, ki jo je učinila; za ostale države pa ostane konvencija izvršna še nadalje.
Ölen 18.
Ta akt se ratificira in njegove ratifikacije se deponirajo v Haagu najkesneje do dne 1. maja 1928. V veljavo stopi med državami, ki bi ga ratificirale, mesec dni po- tem datumu. Öe pa ga prej ratificira najmanj šest držav, stopi v veljavo med temi državami, ko priobči polog šeste ratifikacije tem državam vlada švicarske konfederacije, in za države, ki bi ga ratificirale pozneje, čez mesec dni po priob-čitvi vsake teh ratifikacij.
Ta akt nadomešča v odnošajih med državami, ki bi ga ratificirale, pariško konvencijo zveze iz leta 1883., revidirano v Washingtonu dne 2. junija 1911., in končni zapisnik, ki ostaneta v veljavi v odnošajih z državami, ki ne bi ratificirale tega akta.
Ölen 19.
Ta akt se podpiše edino v enem izvodu, ki se deponira v arhivu holandske vlade. En overovljen prepis pošlje ta vlada vsaki vladi držav pogodnic.
V potrditev tega so dotični pooblaščenci podpisali ta akt.
Sestavljen v Haagu edino v enem izvodu dne 6. novembra 1925.
Za Nemčijo:
VietinghoH s. r. v. Specht s. r.
Klauer s. r.
Albert Osterrieth s. r.
Za Avstralijo:
C.	V. Watson s. r.
Za Avstrijo:
Dr. Karl Duschanek s. r.
Dr. Hans Fortwängler s. r.
Za Belgijo:
Capitaine s. r.
Louis Andre s. r.
Thomas Braun s. r.
D.	Coppieters s. r.
Za Združene države Brazilije:
J. A. Barboza Carneiro s. r.
Carlos Americo Barbosa de Oliveira s. r.
Za Kanado:
Frederick H. Palmer s. r.
Za Kubo:
R.	de la Torre s. r.
Za Dansko:
N.	J. Ehrenreich Hansen s. r.
Za svobodno mesto Gdansk:
St. Kozmin^ki s. r.
Za republiko San Domingo:
C. G. de Haseth Cz. s. r.
Za Španijo:
Santiago Mendez de Vigo s. r.
Fernando Cabello Lapiedra s. r.
Jose Garcia Monge s. r.
Za Estonijo:
O.	Aarmann s. r.
Za Združene ameriške države:
Thomas E. Robertson s* r.
Wallace R. Lane s. r.
Jo. Baily Brown s. r.
Za Finsko:
Vrjö Saastamoinen s. r.
Za Francijo:
Ch. de Marcilly s. r.
Marcel Plaisant s. r.
Ch. Drouets s. r.
Georges Maillard s. r.
Za Veliko Britanijo in Severno Irsko:
H.	LIewellyn Smith s. r.
A.	J. Martin. s. r.
A.	Ballour s. r.
Za Madžarsko:
Elemer de Pompery s. r.
Za svobodno državo Irsko:
G.	0’Kelly de Gallagh s. r.
Za Italijo:
Domenico Barone s. r.
Letterio Laboccetta s. r.
Mario Ghiron s. r.
Za Japan:
S.	Sakikawa s. r.
N. Ito s. r.
Za Maroko:
Ch. de Marcilly s. r.
Za Združene države Mehike:
Julio Poulat s. r.
Za Norveško:
B.	Wyller s. r.
Za Holandijo:
J. Alingh Prins s. r.
Bijleveld s. r.
Dijckmeester s. r.
Za Poljsko:
St. Kozminski s. r.
Frederic Zoli s. r.
Za Portugalsko:
Bandeira s. r.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Dr. Janko Šuman s. r.
Mihailo Predic s. r.
Za Švedsko:
E.	O. J. Björklund s. r.
H.	Hjerten s. r.
Axel Hasselrot s. r.
Za Švico:
A. de Pury s. r.
W. Kraft s. r.
Za Sirijo in Veliki Liban:
Ch. de Marcilly s. r.
Za Češkoslovaško:
Baraček s. r.
Prof. dr. Karel Hermann-Otavsky s. r.
Ing. Bohuslav Pavlušek s. r.
Za Tunis:
Ch. de Marcilly s. r.
Za Turčijo:
Mehmed Esad Bey s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z razglasitvijo v «Službenih Novinah», ko se predhodno deponirajo ratifikacije.
Našemu ministru za zunanje posle priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 19. junija 1928.
Aleksander s. r.
Minister	Predsednik
za zunanje posle:	ministrskega sveta:
dr. V. Marinkovič s. r. Velja Vukičevic s. r.
Minister	(Podpisi
za trgovino in industrijo: vseh ostalih ministrov.) dr. M. Spaho s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata.
minister pravde:
Mil. Vujičič s. r.
L. S.
*
Pripomba.
Pristop kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev h konvenciji za zaščito industrijske svojine je noti-ficiral kraljevski poslanik v Bernu dne 29. avgusta 1928. po členu 16. konvencije za zaščito industrijske svojine.
Iz ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 10.531/28.
356.
Mi
JK.leksa.ndeK> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LXV. redni seji, ki jo je imela dne 4. maja 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o arrangementu glede mednarodnega registriranja tvorniških in trgovinskih žigov,
podpisanem v Haagu dne 6. novembra
1925.,*
ki se glasi:
§ 1.
Odobruje se in zakonsko moč dobiva arran-gement glede mednarodnega registriranja tvor-niškib in trgovinskih žigov, podpisan v Haagu dne 6. novembra 1925., ki se glasi:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. septembra 1928., št. 223/LXXII. — Arrangement je priobčen v francoskem izvirniku in v srbskem prevodu.
Madridski arrangement
z dne 14. aprila 1891.
o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov, revidiran v Braxellesu dne 14. decembra 1900M v Washingtonn dne 2. junija 1911. in v Haagu dne 6. novembra 1925.
Podpisani, pravilno pooblaščeni po svojih vladah, smo določili sporazumno nastopno besedilo, ki nadomešča madridski arrangement z dne 14ega aprila 1891., revidiran v Washingtonn dne 2. junija
Pripadniki vsake države pogodnice smejo zavarovati v vseh ostalih državah zaščito svojih tvorniških in trgovinskih žigov, registriranih v izvorni državi, z registracijo omenjenih žigov pri mednarodnem uradu v Bernu, ki se izvrši s posredovanjem administracije izvorne države.
Za tolmačenje izraza «izvorna država» služi ustrezni predpis člena 6. obče unijske konvencije za zaščito industrijske svojine.
Člen 2.
S pripadniki držav pogodnic se izenačujejo oni podaniki ali državljani držav, katere niso pristopile k temu arrangementu, ki izpolnjujejo na ozemlju ožje zveze, ustanovljene s to poslednjo, pogoje, določene s členom 3. obče konvencije.
Člen 3.
Vsaka prošnja, s katero se zahteva mednarodna registracija, se mora vložiti na obrazcu, predpisanem s pravilnikom za izvrševanje, in administracija izvorne države žiga overovi, da se navedbe v prošnji ujemajo z navedbami narodnega registra.
Če zahteva prijavilec barvo kot karakterističen element svojega žiga, mora:
1.	) to izjaviti in dodati prijavi pripombo, označujočo barvo ali sestavo barv, ki jo zahteva;
2.	) priložiti prošnji v barvi izvode omenjenega žiga, ki se pridado priobčitvam mednarodnega urada. Število teh izvodov se določi s pravilnikom za izvrševanje.
Mednarodni urad registrira takoj žige, predložene po predpisih člena 1. To registracijo priobči nemudoma raznim administracijam. Registrirani žigi se objavijo v periodičnem listu, ki ga izdaja mednarodni urad, s pomočjo označb, ki jih imajo prošnje za registracijo, in klišeja, ki ga Predloži prijavilec.
Zaradi potrebnega razglasa registriranih žigov v državah pogodnicah dobi vsaka administracija od mednarodnega urada brezplačno toliko izvodov zgoraj omenjene publikacije, kolikor jih zahteva. To objavljanje se smatra v vseh državah pogodnicah za popolnoma zadostno in prijavilec ne sme zahtevati nobenega drugega.
zakon, in najkesneje pred potekom enega leta od dne, ko se je izvršila mednarodna registracija.
Mednarodni urad pošlje nemudoma po en izvod tako priobčene odklonitve administraciji izvorne države in lastniku žiga ali njegovemu zastopniku, če ga je omenjena administracija prijavila uradu. Interesentu pristoje isti pritožbeni pripomočki, kakor bi bil prošnjo za zaščito direktno sam predložil v državi, kjer se je zaščita odklonila.
Smatra se, da so administracije, ki niso poslale mednarodnemu uradu v zgoraj omenjenem največ enoletnem roku nobene pripombe, odobrile registracijo žiga.
Člen 5. bis.
Dokazila o zakoniti uporabi izvestnih elementov, ki jih imajo žigi, kakor n. pr. grbov, ščitov, portretov, častnih znakov, naslovov, trgovinskih imen ali imen drugih oseb, ki niso imena dotičnega prijavilca, ali drugi podobni vpisi, ki bi jih mogle zahtevati administracije držav pogodnic, se opra-ščajo, razen potrdila administracije izvorne države, vsakega drugega potrdila ali dinge legalizacije.
Člen 5. ter.
Mednarodni urad izda vsakomur, ki to zahteva, proti plačilu takse, določene s pravilnikom za izvrševanje, prepis pripomb, vpisanih v register, ki se nanašajo na določeni žig.
Proti plačilu takse sme urad prav tako prevzeti poizvedovanje po anterioriteti med mednarodnimi žigi.
Člen 6.
Zaščita, ki izvira iz registracije pri mednarodnem uradu, traja dvajset let od dne te registracije (s pridržkom onega, kar je določeno v členu 8., če je plačal prijavilec samo del mednarodne takse); vendar pa se nanjo ni moči sklicevati v korist žiga, ki ne bi več užival zakonske zaščite v izvorni državi.
Člen 7.
Registracija se sme vedno obnoviti po odredbah členov 1. in 3. za novo dvajsetletno dobo od dne obnove.
Šest mesecev, preden poteče rok za zaščito, obvesti mednarodni urad o tem lastnika žiga tako, da mu pošlje uradno naznanilo o točnem dnevu, ko žig prestane.
Če se je žig, ki je prijavljen za obnovo, izpre-menil v obliki, smejo administracije odkloniti registracijo kot obnovo žiga; ista pravica jim gre, če se je izpremenila označba blaga, za katerega naj se žig uporablja, razen če ne izjavi prizadeta oseba na ugovor, ki ga ji je poslal mednarodni urad, da se odreka zaščiti za drugo blago, razen za ono, ki je bilo v istem obsegu že označeno ob prejšnji registraciji.
Če se žig ne sprejme kot obnovljen, se smejo vpoštevati pravice anterioritete ali druge pravice, pridobljene s prejšnjo registracijo.
Člen 8.
Člen 4.
Ko se tako izvrši registracija pri mednarodnem uradu, je zaščita žiga v vsaki državi pogodnici ista, kakor bi bil žig registriran neposredno v tej državi.
Vsak žig, ki je bil predmet mednarodne registracije, uživa prvenstveno pravico, določeno s členom 4. obče konvencije, ne da bi bilo treba izpolniti formalnosti, navedene pod črko d) tega člena.
Člen 4. bis.
Če registrira žig, že registriran v eni ali več državah pogodnicah, pozneje mednarodni urad na bne istega lastnika ali njegovega pravnega nasled-nika> se smatra, da nadomešča mednarodna registracija prejšnje narodne registracije, ne da bi se s tem kršile pravice, pridobljene z registracijo v državi sami.
Člen 5.
ie ar)mo'a?lh’ kier to dopušča njih zakonodajsh občfki ji,T1 mednarodni urad p
da se tLu ž!™nVeeStnega Žiga’ Da
ozemlju. Taka^dkmmtT	na n]
rvncmin in n „ 7Tomtev se sme izvesti samo
hi S<J nnnr^hr ? "lV1 odredb obče konvencije, žiga P bl]a e tl,dl ob registraciji domače
Administracije, ki hočejo ukoriščati to pravi« morajo priobčiti odklonitve z razlogi vred me narodnemu uradu v roku. ki ga določa njih narod
Administracija izvorne države določi po svoji izvolji ter pobira v svojo korist narodno takso, ki jo zahteva od lastnika žiga, za katerega se zahteva mednarodna registracija.
S to takso je treba plačati mednarodno takso (v švicarskih frankih) sto in petdeset frankov za prvi žig in sto frankov za vsak naslednji žig, deponiran istočasno pri mednarodnem uradu na ime istega lastnika.
Prijavilcu je na izvolji, plačati ob mednarodnem vpisu samo takso sto frankov za prvi žig in pet in sedemdeset frankov za vsak naslednji žig, deponiran istočasno kakor prvi žig.
Če se prijavilec okoristi s to možnostjo, mora plačati, preden poteče desetletni rok od dne mednarodnega vpisa, mednarodnemu uradu dopolnitev pet in sedemdeset frankov za prvi žig in petdeset frankov za v salv naslednji žig, deponiran istočasno kakor prvi žig; sicer izgubi po tem roku pravno dobroto svoje registracije. Šest mesecev pred potekom tega roka obvesti mednarodni urad lastnika žiga zaradi uporabe o točnem dnevu prestanka tako, da mu pošlje uradno naznanilo. Če se taksa ne dopolni pred potekom gorenjega roka pri mednarodnem uradu, izbriše ta urad žig, obvesti o izbrisu administracije ter ga objavi ,v’ svojem listu.
Če bi obsezala lista blaga, za katero se zahteva zaščita, nad sto besed, se registrira žig samo proti plačilu naknadne takse, ki se določi s pravilnikom za izvrševanje.
Letno vsoto raznih dohodkov, dobljenih z mednarodnimi registracijami, porazdeli mednarodni
urad na enake dele med države pogodnice, ko je odtegnil skupne stroške, provzročene z izvrševanjem tega arrangementa.
Če ne bi ena ali druga država še ratificirala tega revidiranega arrangementa v trenutku, ko stopi v veljavo, ima do dne svojega poznejšega pristopa pravico samo do porazdelitve presežka dohodkov, računjenih na podstavi starih taks.
Člen 8. bis.
Lastnik mednarodnega žiga se sme vsak čas odreči zaščiti v eni ali več državah pogodnic z izjavo, vročeno administraciji izvorne države žiga, da se pošlje mednarodnemu uradu, ki jo odpremi državam, katerih se tiče ta odpoved.
Člen 9.
Administracija izvorne države priobčuje mednarodnemu uradu uničitve, izbrise, odpovedi, prenose in druge izpremembe, ki se nanašajo na vpis zaščitenega žiga.
Mednarodni urad vpiše te izpremembe v mednarodni register, jih priobči administracijam držav pogodnic ter jih razglasi v svojem listu.
Prav tako je treba postopati, če zahteva lastnik žiga, da se zmanjšaj lista proizvodov, na katero se uporablja.
Ti posli smejo biti združeni z vplačilom posebne takse, ki se predpiše s pravilnikom za izvrševanje.
Poznejša dodaja novega proizvoda na listi se dobi samo z novo prijavo, izvršeno po odredbah člena 3.
Zamena enega proizvoda za drugega se smatra za enako dodaji.
Člen 9. bis.
Če se prenese žig, vpisan v mednarodni register, na fcsebo, nastanjeno v drugi državi pogodnici, ne pa v izvorni državi žiga, mora priobčiti prenos mednarodnemu uradu administracija izvorne države. Ko je mednarodni urad dobil pristanek administracije, ki ji pripada novi lastnik, registrira prenos, ga priobči drugim administracijam ter ga razglasi v svojem listu, pri čemer objavi po možnosti tudi dan, ko se je vpisal žig v novi izvorni državi, in številko tega vpisa.
Ne registrira se noben prenos žiga, vpisan v mednarodni register in izvršen v korist osebe, ki ni sposobna, deponirati mednarodnega žiga.
Člen 9. ter.
Predpisi členov 9. in 9. bis, ki se nanašajo na prenose, nikakor nimajo učinka, da bi izpremenih zakonodajstva držav pogodnic, ki prepovedujejo prenos žiga brez istočasne cesije industrijskega ali trgovinskega podjetja, čigar proizvode naj žig razlikuje.
Člen 10.
Administracije določijo s skupnim sporazumom podrobnosti, ki se nanašajo na izvrševanje tega arrangementa.
Člen 11.
Države zveze za zaščito industrijske svojine, ki se niso udeležile tega arrangementa, mu smejo pristopiti na svojo prošnjo in na način, predpisan z občo konvencijo.
Čim se mednarodni urad obvesti, da je izvestna država ali ena njenih kolonij pristopila k temu arrangementu, pošlje po členu 3. administraciji te države kolektivno priobčilo žigov, ki uživajo v tem trenutku mednarodno zaščito.
To priobčilo zavaruje samo po sebi omenjenim žigom koristi prednjih odredb na ozemlju države, ki pristopa k arrangementu, in od dne njegove predložitve teče enoletni rok, v katerem sme podati prizadeta administracija izjavo, določeno s členom 5.
Vsekakor sme izjaviti vsaka država, ki pristopi k temu arrangementu, da bo uporabljanje tega arrangementa omejeno na žige, ki se registrirajo po dnevu, od katerega velja pristop, razen kar se tiče mednarodnih žigov, ki so bili že prej predmet istovetne še obstoječe narodne registracije in ki se neposredno priznajo na zahtevo prizadetih oseb.
Ta izjava oprašča mednarodni urad, izvršiti zgoraj omenjeno kolektivno priobčilo. Urad se omeji na priobčilo žigov, v katerih korist bi se mu poslala prošnja, s potrebnimi podatki, da se ukoristi izjema, določena v prednjem odstavku, v enem letu od dne, ko je nova država pristopila.
Člen 12.
Ta arrangement se ratificira in ratifikacije se izroče v Haagu najkesneje do dne 1. maja 1928.
V	veljavo stopi mesec dni po poteku tega roka ter ima isto moč in isto trajanje kakor obča konvencija.
Ta akt nadomešča v odnošajih držav, ki ga ratificirajo, madridski arrangement iz leta 1891., revidiran v Washingtonu dne 2. junija 1911. Vendar pa ostane v veljavi glede odnošajev z državami, ki ne bi ratificirale tega akta.
V	potrditev tega so pooblaščenci vsake države pogodnice podpisali ta arrangement.
Sestavljeno v Haagu v enem izvodu, dne 6. novembra 1925.
Za Nemčijo:
Vietinghoff s. r. v. Specht s. r.
Klauer s. r.
Albert Osterrieth s. r.
Za Avstrijo:
Dr. Karl Duschanek s. r.
Dr. Hans Fortwängler s. r.
Za Belgijo:
Capitaine s. r.
Louis Andre s. r.
Thomas Braun s. r.
D. Coppieters s. r.
Za Združene države Brazilije:
J. A. Barboza Carneiro s. r.
Carlos Americo Barbosa de Oliveira s. r.
Za Kubo:
R. de la Torre s. r.
Za svobodno mesto Gdansk:
St. Kozminski s. r.
Za Španijo:
Santiago Mendez de Vigo s. r.
Fernando Cabello Lapiedra s. r.
Jose Garcia Monge s. r.
Za Francijo:
Ch. de Marcilly s. r.
Marcel Plaisant s. r.
Ch. Drouets s. r.
Georges Maillard s. r.
Za Madžarsko:
Elemer de Pompery s. r.
Za Italijo:
Domenico Barone s. r.
Letterio Laboccetta s. r.
Mario Ghiron s. r.
Za Maroko:
Ch. de Marcilly s. r.
Za Združene države Mehike:
Julio Poulat s. r.
Za Holandijo:
J.	Alingh Prins s. r.
Bijleveld s. r.
Dijckmeester s. r.
Za Portugalsko:
Bandeira s. r.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Dr. Janko Šuman s. r.
Mihailo Predić s. r.
Za Švico:
A. de Pury s. r.
W. Kraft s. r.
Za Češkoslovaško:
Baraček s. r.
Prof. dr. Karel Hermann-Otavsky s. r.
Ing. Bohuslav Pavlušek s. r.
Za Tunis:
Ch. de Marcilly s. r.
Za Turčijo:
Mehmed Esad Bey s. r.
Priloga.
Pravilnik
za izvrševanje arrangementa glede med* narodnega registriranja tvorniških in trgovinskih žigov,
revidiran v Haaga dne 6. novembra 1925.
Člen 1.
Vsako prošnjo, s katero se zahteva mednarodna registracija tvomiškega ali trgovinskega žiga na podstavi revidiranega arrangementa z dne 14. apri-
la 1891., mora poslati lastnik žiga administraciji izvorne države v obliki, ki jo predpiše ta država v svojem posebnem pravilniku.
Člen 2.
Ko' se žig pravilno registrira v izvorni državi, pošlje administracija te države mednarodnemu uradu za industrijsko svojino v Bernu:
A.	V dveh izvodih prošnjo za registracijo, ki mora obsezati posebno predstavo žiga samo v črni obliki, dobljeni z odtiskom klišeja, ki se doda prijavi. Ta prošnja mora biti sestavljena na obrazcu, ki ga da mednarodni urad, ter mora biti redigirana v francoskem jeziku. Obrazec izpolni administracija izvorne države ali pa poskrbi, da se izpolni po predpisih. V prošnji je treba označiti:
1.	) ime lastnika žiga;
2.	) njega naslov, če pa je označenih ,več naslovov, oni, na katerega je treba pošiljati priobčila;
3.	) v eventualnem primeru zastopnikovo ime in njega naslov;
4.	) proizvode ali blago, ki jim je žig namenjen (precizna označba vrst proizvodov brez velikega podrobnega naštevanja);
5.	) datum poslednjega vpisa (registracijo ali obnov o) žiga v izvorni državi in njega zaporedno številko;
6.	) če obstoji prejšnja mednarodna registracija, datum in številko žiga.
B.	Kliše žiga za njega tipografsko razmnožitev v publikaciji, ki jo izvrši mednarodni urad. Ta kliše mora točno reproducirati žig, tako da se jasno razločujejo vse podrobnosti na reprodukciji; imeti ne sme manj nego 15 milimetrov in ne več nego 10 centimetrov bodisi v dolžini, bodisi v širini. Točna debelina klišeja mora znašati 24 milimetrov, t. j. ustrezati mora višini tiskarskih črk. Ta kliše se čez dve leti, ko se je razglasil, vrne lastniku žiga ob njegovih stroških, če ga zahteva. Vsak kliše, ki se ne zahteva, se na koncu tretjega leta uniči.
Obrazec prošnje za registracijo mora imeti označene prednje odredbe kakor tudi razpredelek, v katerem označi administracija izvorne države, ali lastnik žiga želi, da se mu kliše vrni ali ne.
C.	Če zahteva prijavilec barvo kot karakterističen znak svojega žiga: na papirju štirideset izvodov reprodukcije v barvi žiga, katere' dimenzije naj ne bodo večje nego dvajset centimetrov strani. Eden teh izvodov mora biti prilepljen na vsako prošnjo za registracijo ob strani črnega odtiska. Če je sestavljen ta žig iz več ločenih delov, morajo biti združeni in nalepljeni za vsakega štiridesetih izvodov na list trdega papirja. Prošnja mora obsezati kratko pripombo v francoskem jeziku, ki označuje zgolj zahtevano barvo ali kombinacijo barv za glavne dele žiga. Če se eden ali drug izmed pogojev, ki se nanašajo na barvo, ne izpolni, pristopi mednarodni urad k registraciji žiga in k njega notifikaciji, ne da bi vpošteval barvo, ako prijava ne bi ustrezala gorenjim predpisom do roka, ki ga .je določil urad.
D.	Znesek mednarodne tal;se, če ga ni poslal lastnik žiga že vnaprej in naravnost mednarodnemu uradu. Ta znesek se mora položiti v gotovini pri mednarodnem uradu ali pa poslati po poštni nakaznici ali z vplačilom na račun njegovega poštnega čeka ali s čekom, izdanim na izvestno banko v Bernu. Vsako plačilo mora biti označeno z imenom in stanovališčem lastnika žiga.
V	prošnjah za registracijo je treba precizirati, katerega dne, v kakšni obliki in kdo bo izvršil ta plačila; prav tako je treba označiti v njih, ali se je obenem plačala mednarodna taksa za dvajset ali samo za prvih deset let.
Če obseza žig napise v jeziku ali črke, ki so vobče malo znane, se sme zahtevati od lastnika žiga, naj priloži mednarodni prijavi dvanajst izvodov prevoda teh napisov v francoskem jeziku, da se s tem pospeši preizkus žiga v poedinih državah.
V	eventualnem primeru in v isti namen se prepušča administraciji izvorne države, potrditi na prošnji za registracijo, da je prijavilec pri njej izpričal pravico, uporabljati grb, portret, odliko ali ime tretje osebe, ki figurira na žigu.
Obrazec za zahteve mednarodne registracije pošilja mednarodni urad administracijam brezplačno.
Za obnovo mednarodne registracije se vrše iste operacije kakor za prvotno registracijo.
Člen 2. bis.
Če ugotovi mednarodni urad, da je prošnja za registracijo nepopolna ali nepravilna, je upravičen,
odložiti registracijo tega žiga; vendar pa mora o tem takoj obvestiti prizadeto administracijo, ki mora priobčiti mednarodnemu uradu, ali je treba prošnjo predrugačiti, umekniti ali pa obdržati.
Držeč se iste procedure, sme mednarodni urad zlasti odložiti registracijo:
1.	) če ima prošnja oznake preveč nedoločenih proizvodov, kakor «razno blago:>, «in drugi proizvodi», zlasti pa kratico «itd.»;
2.	) če niso na prejetem klišeju zadosti razločno odtisnjeni elementi žiga;
3.	) če ima žig znak križa, ki se utegne smatrati za «Rdeči križ»; da pa se preprečijo neizbežne odklonitve, naj se izposluje od lastnika žiga predhodna izjava, da se žig ne bo uporabljal ne v rdeči ne v podobni barvi.
Če se prijava te vrste ne uredi v šestih mesecih, je mednarodni urad upravičen, določiti prav tako dolg rok, da se stvar dokonča. O tem obvesti lastnika ali njegovega zastopnika kakor tudi administracijo, ki je zahtevala registracijo. Ta roka tečeta od dne, ko je mednarodni urad ukrenil pri-občitev. Če ta roka potečeta in ne dospe do takrat noben odgovor k uradu, se sme smatrati prijava za opuščeno in takse se vrnejo prijavilcu po odbitku največ 20 frankov.
Če predstavlja prošnja za registracijo, ki je bila vložena nepopolna ali nepravilna, del kolektivne prijave več žigov, se , zadrži vsa kolekcija od registracije, ako dotična administracija ali lastnik žiga ne pooblasti mednarodnega urada, da sme smatrati to prošnjo za izločeno iz kolektivne prijave in ravnati z njo kakor z ločeno.
Člen 3.
Mednarodni urad vpiše nemudoma žig v register, ki ima odtisk žiga in obseza te-le oznake:
1.	) zaporedno številko žiga;
2.	) ime lastnika žiga;
3.	) njega naslov;
4.	) proizvode ali blago, na katere se žig uporablja;
5.	) izvorno državo žiga;
6.	) datum poslednjega vpisa (registracije ali obnove) in zaporedno številko v izvorni državi;
7.	) oznake, ki se nanašajo na zahteve za zaščito barve, na prejšnjo mednarodno registracijo, omenjeno o priliki nove prijave itd.;
8.	) datum registracije pri mednarodnem uradu;
9.	) datum priobčila administracijam in publikacije;
10.) pripombe, ki se nanašajo na stanje žiga, kakor n. pr. odklonitev zaščite, omejitev, prenosi, odpovedi, izbrisi itd.
Člen 4.
Ko se izvrši vpis v register, potrdi mednarodni urad na obeh izvodih prošnje, pod katerim datumom in pod katero števil k o se je izvršila registracija, ter opremi oba s svojim podpisom in pečatom. Eden teh izvodov ostane v arhivu urada, drugi pa se vrne administraciji izvorne države, ki ga pošlje, ko je sprejela na znanje vsa obvestila, lastniku žiga ali njegovemu zastop-n i k u. Razen tega priobči mednarodni urad nemudoma administracijam, da se je registracija izvršila, ter pošlje vsaki izmed njih po eno tipografsko reprodukcijo žiga obenem z obvestili, označenimi pod št. 1.) do 8.) v členu 3.
V	primeru, navedenem v členu 2. pod črko C, se priloži gorenjemu priobčilu izvod reprodukcije žiga v barvi.
Člen 5.
Mednarodni urad objavi žig v svojem listu «Les Marques Internationale s». Ta publikacija obseza reprodukcijo žiga z obvestili, označenimi pod št. 1-) <1° 8.) v členu 3.
Vsaka administracija dobi od mednarodnega urada brezplačno toliko izvodov omenjenega lista, kolikor jih zahteva; vendar pa se brezplačno ne morejo pošiljati tudi številke, ki so iz,šle pred to formulirano zahtevo.
V	začetku vsakega leta izda mednarodni urad razpredelnico, v kateri so označena v abecednem redu in za vsako državo pogodnico imena lastnikov žigov, ki so bili objavljeni v predhodnem letu.
Člen 6.
Priobčilo odklonitev, navedeno v členu 5. tega arrangementa, se mora poslati mednarodnemu uradu v treh enakoglasnih prepisih, ki so name-
njeni: eden omenjenemu uradu, drugi administraciji izvorne države in tretji lastniku žiga ali njegovemu zastopniku. To priobčilo, podano na obrazcu, mora označevati najmanj državo, ki je žig odklonila, datum, ko se je poročilo o odklonitvi odposlalo, in datum, ko se je žig mednarodno registriral, lastnikovo ime in stanovališče in motive za odklonitev. Priobčila o začasni odklonitvi morajo označevati rok, v katerem utegnejo interesenti braniti svoje pravice.
Ce je odklonitev motivirana z obstojem prej prijavljenega žiga, je treba precizirati v priob-čilu narodni ali mednarodni žig, s katerim kolidira, ter označiti zlasti ime in stanovališče njegovega lastnika, datum njego,ve registracije in zaporedno številko. Faksimil mora priložiti pri-občilu odklanjajoča administracija, in sicer vselej, kadar ga ima na razpolago.
Zadnja stran priobčila o odklonitvi mora navajati pregled vseh glavnih odredb zakona, ki se nanašajo na odklonitve; nadalje je treba na njej označiti rok za pritožbe zoper nje kakor tudi, pri katerem oblastvu naj se vloži pritožba.
Člen 9.
V začetku vsakega leta sestavi mednarodni urad račun stroškov, učinjenih v minulem letu za službo mednarodnega registriranja; znesek tega računa se odšteje od vsote dohodkov, presežek dohodkov pa se porazdeli na enake dele med vse države pogodnice, češ, da določijo države pogod-nice z vzajemnim sporazumom druge modalitete za porazdelitev.
Člen 10.
Kolektivno priobčilo, kolikor je določeno v členu 11. arrangementa, obseza iste označbe kakor priobčila, določena v členih 4. in 7. tega pravilnika.
Člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo obenem z arran-gementom, na katerega se nanaša, ter ima isti rok trajanja. Vendar pa smejo vpisati administracije vanj, po predhodnih odredbah člena 10. omenjenega arrangementa, izpremembe, ki se jim zde potrebne, po proceduri, določeni v naslednjem členu.
Člen 7.
Izpremembe, ki nastopijo v vpisu žiga in ki so predmet priobčila, navedenega v členih 9. in 9. bis arrangementa, se morajo vpisati v register mednarodnega urada. Izvzema se primer, ko se prenos ne sme registrirati zato, ker se je učinil v korist osebe, ki nima pravice, prijaviti mednarodnega žiga, ali zato, ker se ni dobil pristanek administracije nove države, ki ji pripada prejemnik pravice.
Mednarodni urad priobčuje administracijam registrirane izpremembe ter jih razglaša v svojem listu.
Te odredbe se uporabljajo tudi, če je lastnik žiga premestil stanovališče iz ene države v drugo.
Če se prenos svojine ali stanovališče ne more registrirati, zahteva mednarodni urad od administracije stare izvorne države dovolitev, da se žig izbriši.
Člen 8.
Takse, ki so določene v členih 5. ter., 8. in 9. arrangementa in ki se plačujejo v obče vnaprej in vedno v švicarskih frau-k ih, so določene tako-le:
A. Takse za prenose, modifikacije imen, izpremembe stanovališča, potrebne popravke ob pogreških, ki jih je učinil prijavilec, omejitve pro-izvodov zbog opustitve ali zbog opustitve zaščite za eno ali več držav: 30 frankov od vsakega žiga in 10 frankov za vsak naslednji žig, ki pripada istemu lastniku in ki je predmet iste operacije in istega Priobčila kakor prvi. V te takse so všteti: stroški za priobčila administracijam in, če je treba, za publikacijo teh operacij. Oproščene so takse: omejitve in opustitve, ki se pošiljajo istočasno s prošnjo za registracijo, obči izbrisi, operacije, ki jih je treba zaradi obvestila o začasni odklonitvi ali zaradi sodne odločbe in one, ki so obsežene s prošnjo za obnovo.
B. Takse za prepise ali izpiske iz registra mednarodnih žigov znašajo 5 frankov za žig. Toda če se morejo na istem listu zbrati podatki, ki se nanašajo na več žigov, se zniža taksa razen za prvega na 2 franka za vsak naslednji žig. Če gre za več žigov, je treba označiti v zahtevah teh dokumentov, ali se zahtevajo podvojeni žigi za vsak žig ali eden za vse. Za vsak drug izpisek, vsako drugo potrdilo ali drugo poizvedbo (izvzemši one, ki so naštete pod C), ki se zahtevajo od mednarodnega urada poleg dokumentov, katerih izdajanje je obligatno, se pobira analogna taksa.
C.	Taksa za poizvedbe o prejšnjem obstoju med registriranimi mednarodnimi žigi znaša 5 frankov °d žiga. če naj se izvrši poizvedba za več vrst pro-izA odo v aii istočasno za žig iz slike in za žig iz besed ali če obseza žig iz slike več nego en bistven kiv'!lent’ ta taksa dvojna. To velja tudi, če pri-n ‘ e<l ne Precizira, na katero vrsto blaga naj se
ali skicoPOteuf£a' aU 56 P°zabi
biti obveščen !^!raUvneSa ži^a’ 0 katerem..zel1
voli; odln?h Mednarodni urad sme po svoji iz-
iaiiloOdti“ er0,miie *	P°'
zahteva^Jatr W1teiS0ird0V’ “71 7
določena ,v c,ena 8. arra*^! E“ S nainadao natisnjeno vrsto v listu tLes Mahneš Intematonaleso (ena vrsta im. navadno 8 do 10 besed).
Člen 12.
Predloge za izpremembe tega pravilnika, ki jih formulira ena država pogodnica ali mednarodni urad, priobči urad administracijam, ki mu pošljejo svoja mnenja v šestih mesecih. Če je po tem roku predlog usvojila večina administracij in se nobena administracija ne izreče zoper izpremembe ali za izpremembo predlaganega besedila, stopi to besedilo v veljavo za vse države pogodnice čez tri mesece od dne, ko je mednarodni urad administracijam priobčil to odobritev.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z razglasitvijo v «Službenih Novinah», ko se predhodno deponirajo ratifikacije.
Našemu ministru za zunanje posle priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrhe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 19. junija 1928.
Aleksander s. r.
Minister	Predsednik
za zunanje posle:	ministrskega sveta:
dr. V. Marinkovič s. r. Velja Vukičevič s. r.
Minister	(Podpisi
za trgovino in industrijo: vseh ostalih ministrov.) dr. M. Spaho s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde:
Mil. Vujičič s. r.
L. S*.
Uredbe osrednje vlade.
357.
Pravilnik
ministra za trgovino in industrijo glede izpremembe naredbe z dne 7. februarja 1921. o postopanju pri zaščiti predmetov industrijske svojine na podstavi mednarodnih pogodb.*
Na podstavi § 163. zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922., izpremenjenega z zakonom o njega izpremembah in dopolnitvah z dne 27. aprila 1928., predpisujem te-le izpremembe zgoraj omenjene naredbe.
Člen 1.
Naslov naredbe se izpreniinja ter se glasi: Pravilnik o postopanju pri zaščiti predmetov industrijske svojine na podstavi mednarodnih pogodb.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. septembra 1928., št. 223/LXXII. — Prvotni pravilnik glej v Uradnem listu z dne 12. marca 1921., št. 70/27.
Člen 2.
V vseh predpisih naredbe, kjer stoje besede: «uredba o zaščiti industrijske svojine», naj se na-domeste te besede z besedami: «zakon o zaščiti industrijske svojine; kjer pa stoji (v srbskem besedilu — op. ur.) beseda: «mustra», naj se nadomesti z besedo: «uzorak».
Člen 3.
Za členom 7. se dodaja oddelek II., ki se glasi:
II.	Predpisi o začasni zaščiti predmetov industrijske svojine, razstavljenih na inozemskih mednarodnih razstavah.
Člen 8.
Razstavljale! na razstavah mednarodnega značaja, ki se prirejajo na ozemlju tuje države, podpisnice pariške konvencije iz leta 1883. o zaščiti industrijske svojine, po členu 11. iste konvencije, revidirane v Haagu leta 1925., uživajo iste pravice kakor razstavljale! na naših domačih razstavah glede pridobitve prvenstvene pravice, če zahtevajo to pravico v naši državi; vendar pa morajo izpolnjevati pogoje, določene v členih 9., 10. in 11. tega pravilnika.
Člen 9.
Da uživajo razstavljale! pravico iz člena 8. tega pravilnika, mora zahtevati uprava inozemske mednarodne razstave s posebno prošnjo od ministra za trgovino in industrijo kraljevine Srboy, Hrvatov in Slovencev odločbo, s katero se proglasi razstava za razstavo, ki se sme koristiti s členom 11. pariške konvencije.
Uprava razstave mora priložiti prošnji tildi potrdilo pristojnih oblastev države, v kateri se razstava otvarja, da je ta razstava uradna ali da se za tako priznava v tej državi.
Razen tega je treba priložiti prošnji potrdilo, da je razstava mednarodnega značaja, in naglasiti, od katerega do katerega dne se ho vršila.
Člen TO.
Ukoriščaje gorenje odredbe, morajo razstavljale! na takih mednarodnih tujih razstavah, ko zahtevajo priznanje prvenstvene pravice, določene s §§ 90., 107. in 113. zakona o zaščiti industrijske svojine, povsem izpolniti pogoje, določene za razstav-Ijalce na naših domačih razstavah, zlasti kar se tiče pogojev iz §§ 95. in 96. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine.
Člen 11.
Priznanje začasne zaščite, o katerem govori člen 9. tega pravilnika, se razglasi v «Službenih Novinäh» kakor tudi v uradnem časopisu uprave za zaščito industrijske svojine ob stroških razstavne uprave. Velikost stroškov določi uprava za zaščito industrijske svojine.
Razglasitev se izvrši lahko tudi v uradnem časopisu mednarodnega urada v Bernu za zaščito industrijske svojine.
Člen 4.
Oddelek II. naredbe naj postane oddelek III. pravilnika, členi 8., 9. in 10. pa naj postanejo členi 12., 13. in 14. pravilnika. Dodaja se nov člen 15.; člena 11. in 12. naredbe pa naj postaneta člena le’, in 17. pravilnika.
Prvi odstavek člena 13. tega pravilnika se iz-preminja ter se glasi:
Vloga, s katero se zahteva registracija žiga ali obnova že mednarodno registriranega žiga, se vroči v dveh izvodih. Za vloge se uporabljajo obrazci, sestavljeni v francoskem jeziku, ki jih je izdala mednarodna uprava za zaščito industrijske svojine v Bernu. Ti obrazci se dobivajo pri tej upravi za zaščito industrijske svojine. Za vsako prijavo žiga se mora vročiti posebna vloga.
Točka 1.) člena 13. tega pravilnika se izpre-minja ter se glasi:
1.) prijavilčevo ime (firmo) in njega naslov, eventualno zastopnikovo ime in njega naslov;
V členu 13. tega pravilnika naj se doda kot točka 6.) to-le:
6.) če obstoji prejšnja mednarodna registracija, datum in številka tega žiga;
Točka 6.) naredbe naj postane točka 7.) tega pravilnika.
Na koncu člena 13. tega pravilnika se dodajajo ti-le odstavki:
Če ugotovi mednarodni urad nepopolnost ali nepravilnost prošnje za registracijo, sme odložiti registracijo tega žiga; vendar pa mora o tem takoj obvestiti to upravo, ki mora uradu odgovoriti, ali je treba to prošnjo predrugačiti, umekniti ali pridržati.
. Mednarodni urad sme zlasti odložiti registracijo:
1.	) če ima prošnja oznake nedoločenih proizvodov, kakor «razno blago», «in drugi proizvodi», zlasti pa kratico «itd.»;
2.	) če niso v predloženem klišeju zadosti jäsno odtisnjeni elementi žiga;
3.	) če ima žig znak križa, ki se utegne smatrati za «Rdeči križ». Da se zaradi tega prepreči odklonitev, izposluje uprava od lastnika žiga izjavo, da se žig ne bo uporabljal v rdeči ali v podobni barvi.
Če se ne postopa po teh pripombah v šestih mesecih, sme določiti mednarodni urad še en prav tako dolg rok, da se izda o istem predmetu definitivna odločba. 0 tem obvesti urad lastnika žiga ali njegovega zastopnika in to upravo. Oba roka tečeta od dne, ko je mednarodni urad vročil pripombe. Če potečeta ta roka in do takrat ne prispe k uradu noben odgovor, se sme smatrati prijava za opuščeno in takse se vrnejo prijavilcu po odbitku največ 20 frankov.
Če predstavlja prošnja za registracijo, ki je bila vložena nepopolna ali nepravilna, del več skupno prijavljenih žigov, se ne registrira nobeden teh žigov, ako ne obvesti uprava ali prijavilec urada, naj izloči prošnjo iz skupno prijavljenih žigov in naj ravna z njo kakor s posebno prijavo.
V	členu 14. tega pravilnika se izpreminja prvi odstavek točke 2.) ter se glasi:
1.	) Kliše žiga, ki točno reproducira žig tako, da so vse podrobnosti na reprodukciji jasno razvidne. Kliše ne sme imeti manj nego 15 mm in ne več nego 10 cm v dolžini in v širini, debelina klišeja pa mora biti 24 mm, t. j. ustrezati mora višini tiskarskih črk.
V	členu 14. tega pravilnika se izpreminja točka 2.) ter se glasi:
2.	) Dokaz, da se je položila mednarodna taksa za registracijo žiga. Ta taksa znaša sto in petdeset švicarskih frankov ter se pošilja direktno mednarodnemu uradu v Bernu (Bureau international de 1’union pour la protection de la propriete industrielle Berne, Suisse) ali pa po poštni nakaznici ali z vplačilom na račun njegovega poštnega čeka ali s čekom, izdanim na izvestno banko v Bernu. Če pa prijavi ob istem času isti prijavilec več žigov za isto ali drugo vrsto blaga, znaša taksa za prvi žig sto in petdeset, za vsak naslednji žig pa sto švicarskih frankov. Prijavilec sme vplačati ob mednarodnem vpisu samo takso sto frankov za prvi žig in takso pet in sedemdeset frankov za vsak naslednji žig, deponiran istočasno kakor prvi žig. Če prijavilec ukoristi to možnost, mora položiti pred potekom desetletnega roka od dne mednarodnega vpisa mednarodnemu uradu dopolnilno takso v znesku pet in sedemdeset frankov za prvi žig in v znesku petdeset frankov za vsak žig, deponiran istočasno kakor prvi žig; drugače izgubi po poteku tega roka pravico registracije.
V	prošnjah za registracijo je treba točno označiti, katerega dne, v kakšni obliki in kdo je izvršil vplačilo kakor tudi, ali se je v istem času plačala mednarodna taksa za 20 ali samo za prvih 10 let.
V	členu 14. pravilnika se izpreminja prvi odstavek točke 5.) ter se glasi:
5.	) Če se zahteva barva žiga kot znak za razlikovanje žiga, štirideset izvodov reprodukcije žiga v barvi na papirju, ki naj mu ne bodo strani daljše od 20 centimetrov.
Tej točki se dodaja tretji odstavek, ki se glasi:
Če se ne izpolni katerikoli izmed pogojev, ki se nanaša na barvo žiga, pristopi mednarodni urad k registraciji žiga in njega notifikaciji, ne glede na barvo, ako prijava do določenega roka ne bi ustrezala gorenjim predpisom.
Členu 14. pravilnika se dodajata novi točki 6.) in 7.), ki se glasita:
6.	) Če obseza žig napise v jeziku ali črkah, ki so vobče malo znane, dvanajst prevodov teh napisov v francoskem jeziku, da se s tem pospeši preizkus žiga v poedinih državah.
7.	) Če preseza lista produktov, za katero se zahteva zaščita žiga, 100 besed: en švicarski frank za vsako naknadno natisnjeno vrsto v listu «Les Mar-
ques Internationales» (ena vrsta ima po navadi 8 do 10 besed).
Člen 15.
Takse, določene v členih 5. tei, 8. in 9. madridskega arrangementa o mednarodni registraciji tvorniških in trgovinskih žigov, revidiranega v Haagu dne 6. novembra 1925., se plačujejo vnaprej v švicarskih frankih ter znašajo:
1.	) Takse za prenos, izpremembe imen, izpre-membe stanovališča, popravke ob pogreških, ki jih je učinil prosilec, omejitev proizvodov zbog opustitve ali zbog opustitve zaščite za eno ali več držav znaša 30 frankov od vsakega žiga in 10 frankov za vsak naslednji žig, ki pripada istemu lastniku in ki je predmet istih operacij in istih priobčil kakor prvi.
Oproščene so takse: omejitve in opustitve, ki se pošiljajo istočasno s prošnjami za registracijo, obči izbrisi, opravila, ki jih je treba zaradi obvestila o začasni odklonitvi (refus provisoire) ali zaradi sodne odločbe, in ona opravila, ki jih je bilo treba zaradi prošnje za obnovo.
2.	) Takse za kopije ali izpiske iz registra mednarodnih žigov znašajo pet frankov za žig. Toda če so na istem listu podatki, ki se nanašajo na več žigov, razen za prvi žig, znaša taksa za vsak naslednji žig po 2 franka. V vlogah, s katerimi se zahtevajo ti dokumenti, je treba označiti, če se nanašajo na več žigov, ali se zahteva poseben izpisek za vsak žig ali en izpisek za vse žige. Ista taksa se pobira tudi za vsak drug izpisek, vsako potrdilo in vsako poizvedbo (izvzemši one, ki jih našteva točka 3.), ki se zahtevajo od mednarodnega urada poleg dokumentov, katerih izdajanje je obligatno.
3.	) Taksa za poizvedbe o prejšnjem obstoju (anteriorite) med registriranimi mednarodnimi žigi znaša 5 frankov od žiga. Ta taksa se podvoji, če naj se izvrši poizvedba za več vrst blaga ali istočasno za žig, sestavljen iz slike, in za žig, sestavljen iz besed, ali če obseza žig, sestavljen iz slike, več bistvenih elementov. To velja tudi, če prijavilec ne označi, na katero vrsto blaga naj se nanaša poizvedba, ali če ne priloži nariska ali skice žiga, o katerem želi biti obveščen. Mednarodni urad sme po svoji izvolji odložiti poizvedovanje, dokler ne dobi eventualno zahtevanega pojasnila.
Člen 17. tega pravilnika se izpreminja ter se glasi:
Ta pravilnik stopi v veljavo 30. dan od dne, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 5. julija 1928.
Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r.
358.
Notifikacija
o pristopu naše vlade h konvenciji pariške unije in k madridskemu arrangementu.*
Pristop naše vlade h konvenciji pariške unije z dne 20. marca 1883. za zaščito industrijske svojine in k madridskemu arrangementu z dne 14. aprila 1891. o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov tako, kakor sta bila poslednjič revidirana v Haagu dne 6. novembra 1925. in uvedena v naši državi z zakonoma z dne 19. junija 1928. («Službene Novine» z dne 26. septembra 1928., št. 223/LXXII**), je notificiral po členu 16., drugem odstavku, omenjene konvencije in po členu 11. omenjenega arrangementa vsem državam iz zveze za zaščito industrijske svojine švicarski federalni svet z okrožnico z dne 29. septembra 1928.
. Potemtakem velja pristop naše države k tema pogodbama po zgoraj omenjenih členih pariške konvencije in madridskega arrangementa proti drugim državam pogodnicam mesec dni po tej notifikaciji, t. j. od dne 29. oktobra 1928.
Iz uprave za zaščito industrijske svojine v Beogradu,
dne 13. oktoj&a 1928.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. oktobra 1928., št. 252.
** Uradni list z današnjega dne, št. 355/105, in 356/105.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
P.	br. 5623/2.
Državna izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani.
Ministrstvo za- prosveto je imenovalo z odlokom S. N. br. 28.138 z dne 22. oktobra 1928. v izpraše-valno komisijo za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani za šolsko leto 1928./1929. te-le člane:
Predsednik; Anton Dokler, ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Ljubljani.
Podpredsednika: dr. Ivan Orel, ravnatelj državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani, in Ludovik V a z z a z, profesor na meškem učiteljišču.
Člani komisije za osnovne šole: Emil Adamič, učitelj petja, Josip Bačič, profesor, Ivan Bajželj, učitelj telovadbe, dr. Josip Demšar, profesor, Adolf Lapajne, profesor, Anton Lenarčič, profesor, Ferdinand Marolt, profesor, Ljudevit Mlakar, profesor, dr. Josip Š maj d ek, profesor — vsi na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani; Rado Grum, Andrej S e ž u n, Ernest Širca — učitelji na vadnici moškega učiteljišča; Ciril B e r n o t, profesor, Adolf G r ö b m i n g, učitelj glasbe, dr. Rudolf Kropivnik, profesor, dr. Maks Robič, profesor, dr. Gregor Žerjav, profesor, in Slavica V e n c a j z, otroška vrtnarica — vsi na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani.
Za, pomožne šole: Ivan Dimnik, upravitelj pomožne šole; Franc Grm, direktor gluhonemnice; dr. Mavricij Rus, mestni fizik; Anica Lebar, učiteljica na pomožni šoli.
Za gluhoneme: Franc Grm, direktor gluhonemnice, dr. Alfred Serko, vseučiliški profesor, dr. Pavel Krajec, zdravnik, in dr. Franc Ramovš, vseučiliški profesor.
V Ljubljani, dne 5. novembra 1928.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja
dr. Capuder s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Preds. 668/4/28—2.	3—2
Razpis.
Odda semestovodje z e m 1 ji š k e k n j i g o pri okrožnem sodišču v Celju.
Prosilci, ki pa morajo biti že uradniki v 3. skupini H. kategorije, naj vlože svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje po službeni poti do dne
2 5. novembra 192 8. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 4. novembra 1928.
Preds. 721/4/28—2.	3—1
Razpis.
Pri, okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto višjega pisarniškega o fiel a 1 a, odnosno pisarniškega uradnika.
Vp oštevaj o se samo prosilci, ki so že pisarniški uradniki ali pisarniški pripravniki.
Obenem se oddado vsa mesta pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila tekom tega razpisa ali zaradi njega.
Svojeročno spisane, pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože po službeni poti do dne 2 5. novembra 1928. pri podpisanem predsedništvu.
Ker se oddado tudi vsa mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 4. novembra 1928.
Odgovorni urednik: Anton Funtek r Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.