Uhaja. razen ponedeljka vsak dan dopoldne. Urcdnižtvo in npravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, J-f 1 ~ ..... 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. . ; Naročnina po pošti 7. dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—,irza pol leta K 15'—, za četrt leta K 7’50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K •42'—. Posamezne ~ a= števi>ke po 10 vinarjev. ■ ■■---------- —----; Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-■ ■■■■*■ macije za list so poštnine proste. —- m Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.: pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovora gs — m am ..........===== primeren popust. 1 1 --------- Štev. 21. V Ljubljani, sreda dne 8. avgusta 1917. Leto L Gospod Schauer obstruira parlamentarni sklep. Dunajska „Arbeiterzeitung“ opravlja že leta silno nehvaležen posel, da pred svetom razkrinka javnopravno mizerijo, ki vlada v Avstriji. Nehvaležen je njen posel, ker pre-često govori gluhim stenam in ljudem brez revolucionarne volje, Nehvaležen je ta posel, ker ga opravlja v, ozračju absolutizma, v Katerem se razkadi vsa kritika v prazen nič, ker ni parlamenta, ki bi imel v sebi silo, da bi podrl absolutizem, ker ni volje v narod h, ki bi butnila na dan z elementarno silo in podrla absolutistično stavbo. Imamo sicer zakone, celo moderno ustavo imamo, ali poleg tega imamo tudi § 14 in kazenski zakonik iz devetnajstega stoletja, ki ga pa preveva še duh osemnajstega. Nakit je modem, svoboden, celo demokratičen, ali,jedro je absolutistično. Z absolutizmom so zastrupili duh narodov, otrovali so kri, da ni možno govoriti o svobodnih državljanih, marveč o „podložn:kih“. In ti so se skozi stoletja privadili strupa, privadili so se ječe, poltemi in zatohlosti. Duševno so zasužnjeni in oči jih zabole, če pogledajo v solnčno luč na svobodnem nebu, z bičem v roki planejo na ono malo število, ki si želi svobode in življenja vredno človeka. Absolutizem ne pozna zakonov, 011 je samovoljen, on zaukazuje in zahteva slepo pokorščino. Priiastuje si pravico, da gre preko vseh zakonov in če tudi tvorijo temelj državi, z eno samo gesto jih izbriše, kadar to zahtevajo „sveti državni interesi". In vendar kličejo od časa do časa v svet, da so demokratični, da večjega demokratizma ne more biti kot ga imamo v ozemlju črno-rumenih mejnikov, v domovini Met-ternicha. S tipičnim predstaviteljem avstrijskega absolutizma se imamo danes baviti, s sedanjim voditeljem justičnega ministrstva, gospodom Schauerjem, ki je član one provizorične vlade, kateri je jugoslovanska delegacija razen Tresič - Pavičiča dovolila proračun. Ta mož je bil nekdaj desna roka proslulega Hochenburgerja, istega duha ž njim. Prevzel je nalogo, da dela naprej v duhu Hochenburgerja, v duhu Sturkghove vlade, Iti je začetkom vojne izdala naredbo po §14, š kateio ie odtegnila civinšle rednemu sodniku ter jih za gotove delikte izročila vojaškim domobranskim sodiščem. Ali po dolgih mesecih brezpravnosti, laži-sodstva vojaških sodišč, ki smo ga do dobra' spoznali iz sodb, ki smo jih čitali v teh. poslednjih mesecih, ko smo zopet pričeli vsaj malo svobodneje dihati, je parlament končno odrekel potrditev omenjene naredbe. Vlada jo je na to preklicala kot je bila to njena dolžnost. Ali to ni bilo prav gospodu Schauerju, ki se je že v parlamentu upiral volji narodnih zastopnikov po neodobritvi te naredbe. On si je želel, da zakon nadomesti naredbo, ne pa da se naredba prekliče. Ker v parlamentu ni mogel uveljaviti svoje volje, skuša sedaj to doseči po stran-potih, kot poroča „ Arbeiterzeitung". Razposlal je to značilno sporočilo glede pristojnosti rednih sodišč za civiliste: „Nekateri dnevniki poročajo, da je ju-stično ministrstvo naročilo državnim pravd-ništvom, da se naj izjavijo nepristojnim za nadaljevanje preiskav, ki so pripadla vojaškim sodnijam pred neodobritvijo cesarskih naredb v vojaškem sodstvu. Temu nasproti je ugotoviti, da je bilo nasprotno državnim pravdnikom z razpisom justičnega ministrstva naročeno, naj se sami ne Izjavijo nepristojnim, če jim vojaške sodnije odstopijo take preiskave, ampak naj predlagajo pri sodniji, da se mede predpreiskava in da se izprosi razsodba posvetovalne zbornice o vprašanju sodne oblasti. V poznejših primerih se naj potem ravnajo po teh razsodbah. V resnici so že pri nekaterih sodnijah izšle take razsodbe posvetovalnih zbornic in sodnije so se izrekle deloma za pristojne, deloma za nepristojne. Vsled tega se bodo imela najvišja sodišča v kratkem baviti s tem vprašanjem. Nastali dvomi kažejo, da bi bilo primerno, da bi se to vprašanje rešilo p 0-tom zakona. Kako si misli vlada rešitev, je razvideti iz zakonskega načrta o vojaškem sodstvu v vojnem ozemlju, ki ga je vlada predložila zbornicama, ki sta v tej točki sporazumno sprejeli načrt, katerega § 7 določa, da imajo vojaška sodišča do-tične kazenske zadeve, ki že niso pravo-močne, odstopiti civilnim sodnijam". Kaj je torej naročil državnim pravdnikom ? „ D a se naj sami ne izjavijo nepristojnim!" Dejanski stan po neodobritvi znane naredbe je za vsakogar popolnoma jasen, samo za gospoda Schauerja ne in za njegove pravno komplicirane možgane. Kakor hitro več ne velja naredba 0 vojaškem sodstvu, oživi zopet takoj in v celem obsegu normalno mirovno stanje o kazenskem sodstvu rednih sodnij za civilne osebe. Ali gospod Schauer hoče vzbuditi dvome in si očividno želi, da bi se izjavile 1 sodnije nepristojnim, kar je razvidno iz njegovih „da se ne izjavijo sami nepristojnim!" Totej naj sodnije to store! Gospod predstojnik justičnega ministrstva hoče na vsak način in z vsemi sredstvi skaliti jasni pravni položaj. S tem manevrom bi rad dokazal, kako škodljiv je bil sam preklic, kako nepravilno je ravnal parlament, ko je preklical naredbo, mesto da bi jo bil nadomestil z zakonom, kot si je to on želel. Na ta način misli kompromitirati parlamentarni sklep, ki hi odobril naredbe po § 14. LISTEK. Umetniška propaganda. Višina umetnosti, ugled umetnosti, živahnost in uspešnost umetniškega življenja — to so merila za razvoj kulture v narodu. Človeka ne poznaš, če poznaš samo njegovo zunanjost. Na zunaj se ti zdi lahko najlepši človek; ko pa ga spoznaš pobližje, zapaziš morda, da je njčgova lepota laž, da je njegova zunanjost lepa krinka za grdo dušo. Zunanja lepota ni resnica, notranja lepota je resnica. — Tudi naroda ne presojaš po njegovih zunanjostih, temveč po lepoti ali nelepoti njegove duše Splošna ljudska izobrazba, občno blagostanje, narodno gospodarstvo in politično življenje, šolstvo, zdravstvo, javna dobrodelnost itd. itd., — vse to so zunanji deli narodovega telesa; filozofija in umetnost — to sta strani njegove duše. Kdor hoče narod spoznavati, proučuj njegovo književnost in njegovo oblikovalno umetnost. Ni treba vsega drugega NAPREJ, St. 21, 8. avgusta 1917. podcenjevati; razvoj vesoljnega narodovega življenja je nujen in potreben; a važnejši je razvoj njegove duše, važen še posebno kot najtehtnejše merilo za kulturo. V svetovni vojni, v tem največjem in najusodnejšem razdobju zgodovinskega razvoja skoraj vseh kulturnih skupin zemeljskega prebivalstva se bližamo z mogočnimi koraki času, ko sedejo zaupniki vseh skupin k zeleni mizi, da si odmerijo prostore in si postavijo mejnike, da si določijo pravice in dolžnosti, da si ustanovijo ravnotežje medsebojne harmonije. In takrat pridejo na tehtnico največji in najmanjši narodi, da jim ugotovijo vrednost in veljavo. Takrat bo poklican tudi naš slovenski narod, da položi v skodelico premoženje svoje civilizacije in dragocenosti svoje duševne kulture. Takrat se zasvita morda našim ciničnim materialistom in našim zelotskim dogmatikom vsa mameča luč duševnih žarišč, ki nam gori v imenih: Prešeren in Župančič, Jurčič in Cankar, Šubic in Jakopič, Borštnik in Naval. Takrat spoznajo menda tudi naši kramarsko-politični voditelji, katera so samo pretirano poveličevana narodna aktiva — in katere so resnične, pred svetom merodajne in pred zgodovin- sko sodbo vse bodočnosti veljavne narodne dobrine. Češki narod; je že davno spoznal, da so duševni velikani njegovi pravi reprezen-tantje. Višina umetnosti, ugled umetnosti, živahnost in uspešnost umetniškega življenja — vse to je pri češkem narodu na vrhuncu, mogoče razmeroma bolj razvito nego pri marsikaterem največjih in najbogatejših svetovnih narodov. K nam pa je moral priti šele Čeh - podjetnik, da nas opozori na pomen umetnosti — z umetniško progagando. Bila je doba, ko so Slovenci cenili umetnost, ko so se veselili umetniškega življenja. Bila je doba »zlatih knjig", ki nam je rodila nebroj talentov — liričnih in epič-nih, slikarskih in kiparskih, glasbenih in gledaliških. A ves ta zarod je moral rasti v strupeno dobo liberalnega propadanja. Vkljub ciničnemu omalovažanju, vkljub negaciji vse kulture nam je zraslo par vršičev — višje nego kdaj poprej; a umetniško življenje je hiralo in umiralo, gledališče je poginilo, pesniki in pisatelji, obrazovalni umetniki so postali nebogljena, zaničevani kot prosjaki. (Konec prih.) O naših narodnih problemih. VI. Enako je na kmetih. Tudi pri poljedelskem delu in v domači industriji se podaljšuje delovni čas do skrajne mere v škodo zdravja, morale in uspešnega šolskega pouka. Žena in otroci hodijo pozno spat in vstajajo še pred dnem, da morejo izvršiti potrebno delo enega dneva. Še zaspani in telesno utrujeni gredo znova na delo. V utrujenem telesu pa duša ni vzbujena, um ni čvrst in dovolj gibčen. Narava in njene krasote jih malo zanimajo, za premišljanje o svoji usodi nimajo časa. Njih duh kloni vsled prevelikih telesnih naporov. Nedeljski počitek in nedeljska služba božja je njih edino razvedrilo. Otrok in žena na poljedelski dnini ali v službi poljedelske produkcije ne storita nikoli dovolj. Otrok je v šoli zaspan in utrujen; zato šola nima tistega uspeha, ki se ga pričakuje od nje. Produkcijski razvoj je podaljšal delovni čas v industriji in v poljedelstvu. Tu je deloma posegla vmes socialna zakonodaja, katere naloga je, ščititi gospodarsko slabejšega brezmejnega izkoriščanja. Socialna zakonodaja je pri nas socialna in narodna potreba, ker nam sicer svojevoljno izkoriščanje kapitalizma socialno, moralno in narodno ugonobi najširše delavske plasti ljudstva, bodisi v obrtnih središčih ali pa na kmetih. V Avstriji je bilo treba hudih političnih in gospodarskih bojev, da so se uvedli nekateri važni socialni zakoni. Do 1. 1842 je obstajala v Avstriji vsa socialna zakonodaja v obrambo delavskega ljudstva iz nekega dekreta izza dobe cesarja Jožefa. S tem dekretom se je ukazalo, da se morajo otroci, ki so vposleni v obratih, najmanj enkrat na teden umiti in počesati in dvakrat na leto tudi zdravniško preiskati. Zakoni, s katerimi se je v posameznih industrijskih obratih določil postavni delovni čas, uvedlo bolniško zavarovanje, zavarovanje za slučaj nezgod in tako dalje, so primeroma še novi. Pred nami je še zakon socialnega zavarovanja, ki je silne važnosti za nadaljni gospodarski in kulturni razvoj slovenskega ljudstva. Industrijsko delavstvo si je priborilo nekaj socialnih zakonov. Mali poljedelec, in dninar na kmetih sta ostala izven njih. Zato je delavska beda na kmetih še veliko hujša kot v mestih in industrijskih centrih. Socialna zakonodaja je tedaj za nas obenem tudi prava narodna potreba. Ona je važen postulat naše narodne in gospodarske politike. , dopoldne- ob desetih v »Ljudskem domu" v | Bernu (Švica). Dnevni red: 1. Konstituiranje mednarodne strokovne zveze in določitev njenega sedeža. 2. Predlogi mednarodnih strokovnih organizacij za mirovni kongres. Obravnavanje političnih vprašanj je izključeno. Vsaka dežela pošlje iehko deset delegatov, katerih imena naj se nam naznanijo čimpreje. Vendar ima pa vsaka dežela le po en glas. Na kakšen način rešimo prvo točko dnevnega reda, ne vemo. Za splošno orientacijo pa si usojamo naznanjati, kako misli — po ustnem poročilu — , Confederation generale du Travail“ o tej stvari. Sedež mednarodne strokovne zveze naj se preloži v nevtralno deželo. Izvoli se ižvrševalni odbor, v katerem so razen mednarodnega tajnika zastopniki nekaterih (sosednih) dežel. Konferenca izvoli ižvrševalni odbor, ki mora izvršiti njene sklepe in dajati tajništvu navodila. Predloge k drugi točki pošljite nam ali pa jih predložite konferenci. Gotovo govorimo v zmislu vseh strokovno organiziranih delavcev, če rečemo, da je določitev našega stališča k miru dalekosežnega pomena. Neobhodno je potrebno, da se seznani delavstvo vseh dežel z zahtevami strokovnih organizacij glede miru, in da bodo delavske mase tem odločnejše izvrševale program, čim inpozantnejše se izvrši konferenca, čim enotnejše se izrazi volja proletariata vsega kulturnega sveta. Brezdvomna resnica je, da sprejmejo vlade le tedaj naš program, ga sprejmejo za svojega, če stoje za programom mase delavstva, če zamorejo oni toliko, da umolknejo glasovi po profitu hlepečega kapitala. Zato vsi v Bern in dobrodošli v mirnem švicarskem mestu. Z mednarodnim pozdravom preds. O Schneeberger, tajnik Karl Dtirr. Mednarodni strokovni tajnik Legien podpira to vabilo; ugovarja pa predlogu, da bi odločevali že sedaj o preložitvi sedeža mednarodnega strokovnega tajništva. Generalna komisija strokovnih organizacij v Nemčiji je sprejela vabilo in že določila svoje zastopnike. Politični pregled. — Stockholmska konferenca je določena definitivno na 9. september. — Galicija ne dobi civilne uprave. .Pester Lloyd“ prinaša poročilo z Dunaja iz najbolj informiranega vira, da za enkrat ni mogoče nadomestiti vojaškega deželnega namestnika s civilnim uradnikom, ker so odločilni le vojaški vzroki. == Velike demonstracije v Krakovu. Za nedeljo je bilo napovedano v Krakovu posvetovanje Poljskega kluba. Socialni de-mokratje in Vsepoljaki so razdeljevali pred posvetovanjem letake, spisane s pisalnim strojem, kjer zahtevajo osvoboditev Pilsud-skega in aretiranih legionarjev. Ob treh je bila pred posvetovalno dvorano zbrana velika množica ljudstva. Ob pol petih, ko bi bil moral biti pričetek, so hoteli vdreti de-monstrantje v dvorano, a jim je to zabra-nila policija. Kmalu nato so -se razšli de-monstrantje. Posvetovanje Poljskega kluba, ki je trajalo skoraj do devetih, je ostalo glede rešitve vprašanja o vstopu v vlado brezuspešno. Klub je razpravljal o aretaciji Pilsudskega in drugih legionarjev. Klub bo imel prihodnjo sejo v ponedeljek. — Srbsko - hrvaško - slovensko kraljestvo. »Times" objavljajo besedilo 20. julija sklenjene pogodbe med srbskim ministrskim predsednikom Pašičen in predsednikom jugoslovanskega odbora Trumbičem. I Ta pogodba je uspeh konferenc, ki so bile zadnjih šest tednov med delegati jugoslovanskih provinc in srbsko vlado. Pogodba določa, da tvorijo Srbija, Hrvaška in Slavonija edino, svobodno in neodvisno kraljevino pod žezlom rodbine Karagjorgevičev. Ta državna tvorba bi se zvala srbsko - hrvaško - slovensko kraljestvo in njegov suveren dobi naslov kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kraljestvo naj obsega vse od Srbov, Hrvatov in Slovencev trajno obljudena ozemlja. Delegatje so odklonili vnaprej vsako delno osvoboditev izpod avstro-ogrske-ga jarma. Nova država bi imela približno 12 miljonov prebivalcev in bi bila odporen jez proti nemškim ambicijam. — »Demokratizacija** v Nemčiji. V nedeljo je imenoval cesar Viljem nove pruske ministre in vodje nemških državnih uradov. Nemško časopisje poudarja, da so novo imenovani možje sicer dobri strokovnjaki, a sistem vladanja ostane neizpre-menjen. Kot podtajnik v državni prehranjevalni urad je poklican socialni demokrat dr. Avgust Miiller, dosedanji vodja hamburške konsumne organizacije. Toliko je bilo v Nemčiji besedovanja, da je treba vlado parlamentarizirati, a z imenovanjem novih ministrov ni o tem govora. Podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve je postal dr. pl. Kilhlmann, o katerem zatrjujejo Vse-nemci, da je prijatelj miru s sporazumom in nasprotnik poostrene podmorske vojne in nasprotnik vojne z Ameriko. = Republikanci na Angleškem. „Vos-sisclie Zeitung“ prinaša iz Londona sledečo »indirektno" brzojavko: Po vzoru ruskega delavskega in vojaškega sovjeta so ustanovili tudi angleški delavci posebno organizacijo, ki je pričela sedaj delovati tudi aktivno za uresničenje svojih ciljev z nasilnimi demonstracijami v Londonu, Dundeeju in Newcastlu. Njeni voditelji izrecno poudarjajo, da so odločni delavci za republikansko državno obliko in zastopajo socialistični razredni boj. Nova organizacija ima največ pristašev v rudarski organizaciji. Angleška rudarska organizacija pa ima močan vpliv na vse druge organizacije. Smillie, predsednik rudarske organizacije, zastopa v obeli temeljnih vprašanjih najdoslednejši radikalizem. Gibanja pa ne vodijo mlajši elementi, temveč starejši, mirni ljudje. Ti so osnovali posebna agitacijska društva, ki delujejo smo-treno za idejo republike in razrednega boja. Tako so n. pr. zavezani, da hodijo na javne shode in kadar zaslišijo narodno himno, se morajo pokriti. Hoteli so te ljudi iz-preobmiti in sicer po onem angleškem načinu, da jih obiščejo doma odlične osebnosti, ki jih poizkušajo v svobodnem razgovoru odvrniti od njihovih zmot. Znan politik, ki se je udeleževal te akcije za iz-preobrnitev, je pa označil to sredstvo za brezuspešno, ker so ljudje vneti republikanci in odločeni, da strmoglavijo monarhijo na vsak način. Kakor rudarska organizacija, tako se je oprijela tudi zveza transportnih delavcev nove propagande. Predsednik transportne zveze, Williams, je obenem tajnik angleško ruske demokratične zveze, ki je v zvezi z ruskim vojaškim in delavskim sovjetom in deluje v njegovi smeri. Poizkušali so novo organizacijo uničiti z vohuni. Strokovne organizacije pa imajo svoje varnostne odbore, ki so dognali, da pošilja vlada med delavstvo svoje vohune. = Možnost za mir ? „Frankfurter-Zeitung* poroča iz Haaga: „Daily Chro-nicle poroča iz Newjorka: Iz diplomatičnih krogov izvemo, da so med ententnimi državami v teku pogajanja o Avstro-Ogrski, ki bodo v kratkem rešena in ki lehko pripeljejo do možnosti miru. = Kerenskij ostane. Zastopniki socialnih demokratov, socialnih revolucionarjev in radikalnih demokratov, so imeli pod predsedstvom Nekrasovim konferenco, na kateri so sklenili, da izroče Kerenskemu pod sledečimi pogoji preosnovo vlade: 1. Mednarodna konferenca strokovnih organizacij. Zvezni odbor švicarske zveze strokovnih organizacij sklicuje glasom sklenjenega vabila mednarodne strokovne konference v Stockholmu v juniju 1917 mednarodno strokovno konferenco na dan 1. oktobra v Bern. Vabilo, razposlano vsem v mednarodni strokovni zvezi združenim deželnim centralam, se glasi: Cenjeni sodrugi! Dejstvo je žal, da so se zrahljale vezi med strokovnimi centralami posameznih dežel odkar je vojna, kar obžalujemo zlasti z ozirom na skupne interese delavstva vseh dežel. Ali sedaj je prišel trenotek, ko je potrebno bolj kakor kdaj prej skupno delo strokovnih organizacij vseh dežel. To so tudi uvidli člani mednarodne strokovne zveze. Vsled tega vabimo vse strokovne deželne centrale na mednarodno strokovno konferenco, ki bo v ponedeljek 1. okt. 1917 Ste v. 21. N A P R E J. Vlada mora ostati zvesta svoji izjavi z dne 21. julija — ta pogoj so stavili socialisti; 2. vlada mora biti v vsej svojej politiki popolnoma svobodna in popolnoma neodvisna od pritiska ali vpliva strank — ta pogoj so stavili kadetje. Vse izjave pa so bile prepojene s splošnim zaupanjem do Kerenskega, ki je edini mož, da prevzame z avtoriteto vlado dežele. = Zaradi veleizdaje. Iz Peterburga poročajo, da zasledujejo oblasti Lenina, Zi-novjeva, Kollontaja, Parvusa, Furstenberga, Kozlovskega, Sumenzona in druge zaradi veleizdaje. Peterburški glasili, bolševikov „Zemlja L Volja" in „Novaja Žizn“ priobčujeta ostri protestni izjavi Lenina proti obrekovalni kampanji, ki hoče izvršiti ju-stični umor in preprečiti njegovo kandidaturo v ustavodajalni zbor. Dnevne beležke. — K razdelivi mesa. Iz delavskih krogov smo prejeli: Gotovo je zelo plemenito in človekoljubno, da so se našli ljudje, ki so ustanovili mestno aprovizacijo. Žal se je pa tudi v to eminentno važno institucijo vrinil spak v obliki protekcije, katera pri vsaki priliki zapostavlja revnejše sloje. Najbolj se opazi protekcija pri oddaji mesa, ko se delavca preobilno obdaruje s — kostmi. Znano nam je, da je vsaka žival sestavljena iz mesa in kosti ali toliko jih gotovo nima, da bi odpadlo na 3U kg pol kg kosti in V4 kg mesa. Da se napravi iz kosti krepka juha, vemo, ali radovedni smo, za katere želodce je namenjeno ono boljše meso in pečenka, kjer ni kosti. Tudi delavski želodec je tako ustvarjen, da prenese košček mesa, ne pa samo „župco“. Mislimo, da imamo vsaj v teh najtežjih časih vsi pravico do življenja in prosimo upravo mestne aprovizacije, da pazi na to, da se razdeljuje meso enakomerno in da se ne ponavljajo primeri, da se dobi na 3/a kg pol kg kosti in zopet kost za dobro vago. — Vojna zveza kranjskih konsumnih zavodov in konsumnih društev. 6. avgusta dopoldne je bil v knjižnični dvorani c. kr. dež. vlade ustanovni občni zbor »Vojne zveze kranjskih konsumnih zavodov in konsumnih društev" r. z. z o. z. v Lljubljani. Navzoči so bili: Za c. kr. ministrstvo prehrane podpolkovnik Wiener, za c. kr. dež. vlado dr. B. Senekovič, za vojnožitni zavod ravnatelj Jovan, zastopniki vseh večjih kranjskih industiijskih podjetij in konsumnih društev. V imenu pripravljalnega odbora je vodil zbor tovarnar Gassner iz Tržiča. Po poročilu ravnatelja s. Ant. Kristana so se odobrila predložena pravila. V načelstvo vojne zveze so bili soglasno izvoljeni za podjetnike: inšpektor Josip Mandelj (c. kr. tobačna tovarna) Jean B. Polak (za tvrdko Karl Polak) inž. Pirchmann (za rudnika Zagorje in Kočevje Trboveljske premogovne družbe) — za delavce: s. Ant. Kristan (kons. društvo za Ljubljano in okolico) s. Melhijor Cobal' (Občno kons. društvo v Zagorju) in g. Alojz Kocmur (1. ljublj. del. kons. društvo). Načelstvo se je konstituiralo tako-le: Predsednik s. Anton Kristan, namestnik: g. Jean Pollak. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Od podjetnikov: zastopnik rudnika v Idriji, prok. Ma-yer za Kranjsko ind. družbo na Jesenicah, zastopnik cementne tovarne v Mojstrani tovarnar Gassner — od delavcev: s. Anton C u g v i t z (kovinar, Jesenice, nadz. kons. društva za Ljubljano in okolico) s. Ivan Štravs (Občno kons. društvo v Idriji), dr. I. E. Krek in Franc Šolar (za kons. društvo v Kropi). — O „vojni zvezi" objavimo v kratkem obširno poročilo. — Skrajno slaba prehrana Idrijskega deiavstva. Krajevni delavski odbor rudarske zadruge v Idriji je vročil c. kr. rud. ravnateljstvu dne 5. t. m, zopet sledečo spome-■nico: V teku enega meseca in sicer od 4. iulija pa do 3. avgusta 1917 so bile oddane v rudniški aprovizaciji samo znižane množine moke na posamezne družine in 4. julija 3I* kg fižola ter 1. avguta V* kg češpelj posameznemu delavcu nevštevši njegove družine. Med tem pa so dobili privatniki v občinski aprovizaciji poleg moke tudi še kašo, ješprenj in druga živila. Slavno c. kr. rud. ravnateljstvo nujno naprošamo, da preskrbi delavstvu in tudi njih družinam potrebna živila, ker sicer propade delavstvo fizično popolnoma. Bolniščine bodo naraščale od dne do dne, produkcija se bo krčila in delavstvo podleži bedi! Podpisani krajevni del. odbor rud. zadruge opozarja resno, sl. rud. ravnateljstvo na te razmere s pripombo, da odbor odklanja vsako nadaljno odgovornost, če tej prošnji v javnem interesu nujno ne ugodi. — Ta zahteva je brez vsakega nadaljnega utemeljevanja, kajti naloga odbora ni pojasnjevati revščino, ki je med delavstvom, ker to je in mora biti gospodom pri aprovizaciji pač popolnoma znano. Drugod so sestavljene aprovizacije iz ljudi z lastno iniciativo, kaj delavstvo potrebuje, pri nas pa se more za vsak kg fižola ali češpelj popisati cele pole popirja, če ne še tega ni. Krompir je prodajala rudniška, aprovizaci j a 4. t. m. po 8 0 vin. kg. Čemu imamo torej maksimalne cene? — S seje bratovske skladnice Kranjske industrijske dražbe na Savi. Seja je bila 31. julija. Ob začetku seje se je nakazala pen-zija dvema bolnima, za delo nesposobnima delavcema v znesku K 2001— na leto. Zares žalostna penzija! Kako more živeti človek s K 1666 ves mesec v tem času in ob tej draginji! Na to je sporočil blagajnik Krenn, da se je v sedanjem proračunu izkazalo, da je blagajna aktivna in da znaša premoženje bratovske skladnice nad K 21'000 preko aktiv. Potem prečita predsednik Luckman prošnjo zdravnika glede poviška njegovega honorarja in utemeljuje isto s tem, da je vse tovarniško uradništvo dobilo povišek svojih plač približno za 100 o/0. (Ali so dobili delavci tudi za 100 °/o povišane mezde? Op. ured.) Odbor je tudi takoj soglasno pritrdil zvišanju zdravniškega honorarja. Nato predlaga predsednik, naj se poviša donesek za hrano v bolnišnici bratovske skladnice od K 2'80 na K 3-50. Član načelstva sodrug Zugvitz izjavi: „Mi zastopniki delavstva nismo nasprotni predlogu predsednika, pač pa opozarjamo na to, če gospodje uvidijo, da za K 280 ni mogoče dajati hrane bolnikom, naj uvidijo tudi to, da ne more potem delavec, ki je bolan in je izven bolnice preživeti sebe in svojo družino s K 1 '80 na dan, ker bolniščina znaša le K 1*80.“ Sodrugu Zugwitzu je odgovarjal član načelstva, zastopnik tovarne Peternel, tovarniški uradnik po poklicu. Dejal je, da se delavstvo le zato prijavlja bolno, ker mu je tovarna po § 1154 drž. zak. z, 1. 1917 dolžna plačati, ako je izostanek od dela upravičen, za 7 dni delavno mezdo in potem še bolniščin. Ta izjava Peternela je izzvala med zastopniki delavstva ostro protestno debato, ker izjava Peternela obsoja bolne delavce za simulante in obsoja tudi zdravnika, kot za svoj poklic nesposobnega. Vprašujemo g Petrnela: Ali on tiste delavce dobro pozna in če je prepričan, da simulirajo, ali ne ve, da je njegova dolžnost kot člana načelstva, da jih naznani ? V kakšnih razmerah pa je delavstvo v sedanjem času, ko nima dobre in zadostne hrane? Z mezdo, s katero je moral v mirnem času varčno delati in je še pri tem zlezel večkrat v dolgove, shajati v sedanji draginji, bivati v slabih stanovanjih, večkrat z vso družino v eni sobi, to so stvari ki so g. Petrnelu tudi znane in bi lehko uvidel, da ni potreba delavstvu igrati simulantstva. Delavstvo naj si o izjavi g. Petrnela napravi komentar samo. — K 2’74 na dan! V „D«lavcu“ smo zadnjič čitali, da so rudarji dobili za 60 od- stotkov izbolšane mezde, a minimalna plača se je odklonila, češ rudarji ne bodo potem toliko delali. Kako je pa v resnici s tem izboljšanjem, nam kažejo nazorno plače na Ojstrem. Neki rudar je zaslužil dnevno K 2 74, če odbijemo 60 odstotkov proč, je zaslužil dnevno K 1*71 in to v času te grozne draginje. Kaj si sploh misli gospod obratni vodja Lapornik? Predstavlja naj si samo, če bi bil on isti rudar in imel povrh tega še otroke. Revirni urad poživljamo, da naj napravi temu konec. Ali naj se rovi v resnici popravijo, da bodo po njih lahko vozili in akord naj se popravi, ali pa naj na takih mestih velja minimalna plača vsaj 5 K. Razburjenje je med rudarji veliko. Opozarjamo tudi vojaško oblast v Trbovljah na te razmere. Kajti rudarji so itak dovelj tepeni, če morajo stradati, ne pa da bi se jih še na ta način s takimi sramotnimi plačami razburjalo. Pritožbene komisije bodo imele dela še dovelj. Če ne bo vse nič pomagalo, bo treba pač govoriti v državnem zboru o teh razmerah. — Več rudarjev. — Iz Hrastnika nam pišejo: Pri nas je silna suša. Fižol se hoče posušiti, cvetje odpada, krompir slab, zelja ne bo nič. V vsaki družini je dan na dan vprašanje: „Vojne ni konec, letina slaba, že sedaj stradamo — kaj bo, kaj bo!“ To je dnevno vprašanje. In zares gremo slabim časom nasproti. Treba bo, da se za naše kraje glede živeža bolje pobrigajo kot do sedaj. Kmetje pa prodajajo po 30 K mernik ječmena. Aprovizacija. Razdelitev mesa na rumene B izkaznice. V sredo, dne 8. avgusta 1917 popoldne bo mestna aprovizacija razdeljevala v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, goveje meso po 2 kroni kg. Določa se naslednji red: od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do konca. Družine do 3 oseb dobe 1h kg, s 4 in 5 osebami 3A kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 11j* kg. Prinesti je s seboj nakaznice za meso. Razdelitev mesa na rumene in rdeče A izkazlce. V sredo, dne 8. avgusta popc-ludne bo mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajala od 5. do 6. ure goveje meso za vse one rumene in rdeče izkaznice, ki so zaznamovane s črko A Družine do 3 oseb dobe ‘/2 kg, s 4 in 5 osebami 3/4 kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 1 'A kg. Prinesti je s seboj nakaznice za meso. — Aprovizacijs;