ISSN 0350-5561 za konectedna Zmerno do pretežno oblačno. V zahodnih in ponekod v osrednjih krajih bo občasno deževalo. številka 19 četrtek, 14. maja 2009 Velenje uradno del EPK 2012 V torek je Maribor in vseh pet sodelujočih mest v projektu Evropske prestolnice kulture 2012 dobil uradno potrditev projekta - Velenje bo nosilec otroških programov Bruselj, Velenje, 12. maja - Ministri EU za kulturo sov torek popoldne v Bruslju dokončno potrdili, da bo Maribor - in z njim pet mestnih občin vzhodne hohezijske regije -Evropska prestolnica kulture (EPK) leta 2012. Poleg Maribora je za EPK 2012 imenovan tudi Gui-maraes, ki velja za zibelko Portugalske. Mestne občine Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje so v torek ob simbolični 20.12 uri pripravile vsaka svojo slovesnost ob tem pomembnem dogodku. Gre za velik projekt, na katerega se sodelujoča mesta pripravljajo že dobri dve leti. Sedaj pa bo šlo zares, saj je EPK priložnost za promocijo Slovenije v celoti, pa tudi vsakega posameznega mesta, kije vključen v projekt. Velenje bo nosilec otroških programov, naši umetniki pa bodo sodelovali tudi v drugih kulturnih projektih, ki jih bodo izvajali po posameznih mestih. Pikin festival, ki bo letos potekal že dvajsetič, zagotovo ne bo edini, ki bo to leto bogatil program dogodkov v mestu. Bo pa še večji in še bolj mednarodno obarvan. Župan Srečko Meh je v slavnostnem nagovoru ponosno razglasil kulturno prestolnico tudi v Velenju. »Pomena dogodka morda danes niti ne znamo oceniti z vso razsežnostjo. Leto 2012 bo pomembno zaradi nas, naše energije, naše ustvarjalnosti...«. Torkova prireditev v velenjskem Praznik v Topolšici, praznik vse Evrope ■mmmm •■j*'1 rvp i k* jr'VrV, —£ /1 www.mlekarna-celeia.si Ministrica za obrambo Ljubica Jelušičje v slavnostnem govoru na proslavi ob dnevu zmage in hkrati prazniku krajevne skupnosti v Topolšici poudarila, da bi moral biti 9. maj praznik svobodne Evrope. (Foto: D. Tonkli) 1,30 EVR IRANIO VELENJE Pravega zanimanja ni MilenaK rstič- P laninc 7. junija bodo v Sloveniji potekale volitve sedmih poslancev v 785-članski Evropski parlament. Občutek je, da kakega posebnega zanimanja med slovenskimi volivlci za te volitve ni. Najbrž bo posledično na njih tudi udeležba kronično nizka. Sicer pa: koliko poprečnega Slovenca sploh zanima naš evroposlanec? Ve, kaj počne? Ve, kaj dela? Ve, kaj sprejema? Ve, pri čem sodeluje?Najbrž ne. Ve pa, kolikšno plačo ima, in ve, da tudi zaradi njega z letališča v Ljubljani odleti kakšno letalo več proti Bruslju, kot bi sicer. Ce smo malo ironični, ve celo, da kakšno letalo iz Bruslja proti Sloveniji odleti tudi kakšno uro prej, kot bi sicer, če je v prestolnici kak koncert, ki ga ne gre zamuditi. Ampak če hočemo ali ne, če nas zanima ali pa ne, če se strinjamo ali ne: vedno bolj smo odvisni od Evrope. Že zato je dobro, če je tam tudi kak »naš«. Mogoče bo kaj več zanimanja, kot ga je bilo do zdaj, zadnji mesec pred volitvami, ko se uradno začenja kampanja za volitve v evropski parlament? Se pa za evropske volitve, te potekajo vsakih pet let, toliko bolj zanimajo politične stranke. Te so za volitve v evropski parlament vložile 11 list kandidatov, eno pa je vložila skupina volilcev. Iz Slovenije se za sedem mest v Evropskem parlamentu poteguje 81 kandidatk in kandidatov, od tega 42 moških in 39 žensk, najstarejši kandidat šteje 67 let, najmlajši 21 let, najstarejša kandidatka šteje 72 let, najmlajša bo dopolnila 19 let. Volitve bodo, vključno s Slovenijo, potekale v 27 državah članicah. Posamezne države članice imajo v evropskem parlamentu število poslancev, kije sorazmerno številu prebivalcev v določeni državi. Tako ima, denimo, v evropskem parlamentu Nemčija 99 poslancev, Malta 5. Poslanci v evropskem parlamentu pa niso razvrščeni po državljanski pripadnosti, ampak v trenutno sedem vseevropskih političnih skupin. domu kulture je bila simpatična. Vodila sta jo Tomaž Hudomalj in Kaja Avberšek. Slednja je predstavila Portugalsko, ki jo dobro pozna. Z nastopi so večer obogatili Dekliška tolkalna skupin ŠUS, Mladinski pevski zbor velenjske glasbene šole, Fešta Band, Plesni studio N in multimedijski umetnik Stane Špegel s projektom Spome(j)niki 2. ■ bš Trg je cvetel, cvetelo je mesto ... V soboto seje v središču mesta zares dogajalo. In to že od 8. ure dalje, ko se je začel letošnji 14. cvetlični sejem s številnimi spremljevalnimi prireditvami in novostmi. Dopoldan je resnično bil praznik cvetja in zelenja. Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo! GGO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO NA NOVO VREDNOST SVO JE PREMOŽENJE NA NOVO VREDNOSTI ZAVAROVALNICA MARIBOR 9770350556014 2 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 14. maja 2009 hay lokalne novice Svetniki spet proti Rojčanom Braslovče, Šmartno ob Paki - Pred tednom dni so se sešli na seji sveta svetniki Občine Braslovče. Med drugim so obravnavali pobudo krajanov zaselka Roje, ki si že 15 let prizadevajo za izločitev približno 4 hektarjev velikega območja iz občine Braslovče in priključitev k občini Šmartno ob Paki. S slednjo, pravijo, so povezani od jutra do večera, od rojstva do smrti. Pobuda tudi tokrat ni padla na ugodna tla. Proti odcepitvi je glasovalo 10 svetnikov, 1 je glasoval za odcepitev, in sicer krajan zaselka Roje Dani Arčan. Kot nam je dejal predsednik iniciativnega odbora za odcepitev Alojz Šmigovec, bodo krajani sedaj svoje zadoščenje iskali na pristojnem sodišču. Sprožili bodo namreč upravni spor. »Odpirali bomo nova vrata, kajti očitno druge možnosti ni,« je še dejal Šmigovec. ■ tp Skopski saem za uspešne podjetnike in korporacije Velenje, Skopje - Skopski saem družbe Ere, d. d., iz Velenja postaja vse pomembnejše poslovno stičišče uspešnih svetovnih korporacij in novo nastajajočih podjetij, trdi uprava družbe. Da je s projektom Era City na dobri poti postati največji in najsodobnejši regionalno-poslov-ni center, med drugim dokazujeta nedavni zelo odmevni sejemski prireditvi - 27. mednarodni sejem medicine, stomatološke in farmacevtske opreme ter 4. sejem kozmetike in lepote. V Metropolisni areni in Kongresnem centru sejma seje predstavilo 152 družb iz 12 držav Evrope, Azije, ZDA ter Slovenije. Kot še pravi uprava družbe Ere, d. d., iz Velenja, je zanimanje med podjetniki in mednarodnimi korporacijami za delovanje ter povezovanje v podjetniški mreži v Skopju kot središču širše regije veliko. Skopski sejem s projektom Era City jim lahko pri tem nudi najboljše pogoje. ■ tp 226 zlatih bralcev Velenje - Z iztekom letošnjega šolskega leta se bo končala že 42. sezona Kajuhove bralne značke. Ponedeljek pa je bil prav poseben dan za kar 226 devetošolcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ki so pridno brali in s tem osvajali bralno značko vsa leta šolanja. Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje jih je povabila na prireditev, na kateri so najprej videli odlično predstavo »10 evrov« Gledališča Velenje - skupine Mamoo-ti. Potem so vsem pridnim bralcem podelili še posebna priznanja. Kot nam je povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač, število bralcev v osnovnih šolah ne upada, kljub temu da so sedanje generacije šolarjev manjše. »Pomembno je, da mladi berejo, saj bodot istim ladi, ki sov elikob rali vo snovni šoli,z agotovo brali tudi kasneje. To je pomemben del kulture slovenskega naroda.« Ob tem je treba dodati, da je uspešnost bralne značke v veliki meri zasluga odličnih mentorjev na osnovnih šolah. Večina jih je že dolgoletnih, zato mladim znajo približati pomen branja. Marsikje pa spodbudo dajo tudi starši, ki se zavedajo, kako pomembno je vzljubiti knjigo že v zgodnjem otroštvu. ■ bš Izobči ne Šmartno ob Paki Res vz ačetku julija? Po zadnjih informacijah je Družba RS za državne ceste končno objavila razpis za izvajalca del za ureditev središča občine. Ta med drugim predvideva ureditev uvoza k novemu trgovskemu centru ter na drugi strani proti župnišču, izgradnjo pločnika mimo spomenika in tudi na nasprotni strani. Razpisana vrednost del je približno 216 tisoč evrov. Uresničitve projekta naj bi se lotili v začetku meseca julija, kar je vsaj leto kasneje, kot je bilo dogovorjeno. Novak njižnica prihodnji mesec Ureditev prostorov za novo knjižnico v bivšem marketu je v polnem zamahu. V teh dneh naj bi opravili potrebna gradbena in instalacijska dela, prav tako naj bi pridobili večji del notranje opreme in elementov. Slednjo je prispevala občina Rogaška Slatina, kije brezplačno odstopila del opreme svoje knjižnice. Gotovo zelo simpatična in koristna pomoč. Na občinski upravi so povedali, da je predviden rok za odprtje knjižnice 19. junij, in vse kaže, da bo res tako. Popol no ma obnovljen odsek ceste V Paški vasi so pred nedavnim končali dela na 220 metrov dolgem odseku ceste od gasilskega doma do domačije Urleb. Ta kritičen odsek so, v zadovolj stvo doma činov, izvajalci kakovostno uredili. Vrednost del na povsem obnovljenem cestišču so znašala približno 15 tisoč evrov. V vsoti pa ni stroškov za podložni material. Tega je v veliki meri občina pridobila v dogovoru s kamnolomom Podgora, bankino pa urejajo krajani Paške vasi sami. ■ tp Varčnejša in varnejša javna razsvetljava MO Velenje lani zgradila šest novih odsekov javne razsvetljave -Zagorelo 74 novih svetilk, 70 so l ih posodobili Velenje - Pred kratkim je potekel rok za upravljalce obstoječe razsvetljave za oddajo načrta razsvetljave Ministrstvu za okolje in prostor RS na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. KSSENA -Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, ki izvaja za Mestno občino Velenje tudi številne druge aktivnosti na področju javne razsvetljave - je načrt razsvetljave ministrstvu že posredovala. Že pred časom je direktor Kssene Boštjan Krajnc za Naš čas povedal, da je MO Velenje na tem področju v preteklih letih naredila ogromno. Poglejmo še nekaj podatkov. Na območju MO Velenje so v lanskem letu po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja prilagodili 70 svetilk (delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je sedaj enak 0 %). Po zamenjavi svetilk z varčnimi svetilkami je izračunan prihranek 13.041 kWh letno, kar znaša po trenutnih tarifah za električno energijo okoli 1.700 evrov na leto. Skupna vrednost investicije prilagoditve in zamenjave svetilk v letu 2008 je znašala 7.892 evrov. Zgradili so šest novih odsekov javne razsvetljave in prižgali 74 novih svetilk. Celotna investicija v nove odseke je znašala več kot 149 tisoč evrov. Avgusta lani so pričeli označevati drogove svetilk z nalepkami. Označili so 2.724 drogov ter posodobili kataster z 2.914 svetilkami. Nalepka je opremljena s številko odjemnega mesta in številko droga ter telefonsko številko za javljanje napak na javni razsvetljavi. Prednost označenih drogov je v natančni identifikaciji lokacije svetilke. Raba električne energije za javno razsvetljavo v letu 2008 je bila za 8343 kWh manjša kot v letu 2007. Poraba je bila manjša, ker so neučinkovite svetilke zamenjali z energetsko učinkovitejšimi. Na območju mestne občine Velenje je bilo za delovanje javne razsvetljave v letu 2008 porabljenih 1.249.845 kWh električne energije v vrednosti 216.291,55 evrov. Od tega je bilo namenjenih več kot 169 tisoč evrov za razsvetljavo cest, ulic in trgov. ■ bš __fis" 1 3-2 P* Lania vgusta soz ačeli z nalepkamio premljati drogove novih in obnovljenihs vetilkj avne razsvetljave. Takol ažje identificirajol okacijo svetilke, kop ride doo kvare. Občani lahko sporočijo napake na javni razsvetljavi na brezplačno telefonsko številko uprave Mestne občine Velenje 080 88 09. Pod Pustim gradom O blokih v Metlečah V sredo, 6. maja, je v Šoštanju potekala javna obravnava OPPN za blokovno gradnjo Metleče. Predstavniki širše javnosti so imeli možnost, da se z načrtovanimi spremembami podrobneje seznanijo in nanje podajo svoje predloge in pripombe. Odziv javnosti je bil velik. Do konca javne razgrnitve, 21. maja, je na dokument še možno podati predloge in pripombe, bodisi v knjigo pripomb bodisi po elektronski ali navadni pošti, naslovljeni na Občino Šoštanj. Sanacijaplo ščadi predo bčino Pred zgradbo Občine Šoštanj so prejšnji teden potekala dela za sanacijo ploščadi, s katero rešujejo težave z odvodnjavanjem. Merjenjep ritiska ins ladkorja Območna organizacija Rdečega križa Velenje je v petek, 8. maja, dopoldne v preddverju občinske stavbe organizirala merjenje krvnega pritiska in sladkorja v krvi. Odziv Šoštanjčanov je bil precejšen, sta z zadovoljstvom ugotavljali dijakinji Srednje medicinske šole iz Slovenj Grad ca. II. fazal okalne ceste V Šoštanju se trudijo, da bi pridobili državna sredstva za rekonstrukcijo druge faze lokalne ceste Šoš-tanj-Topolšica. Začetek izgradnje je predviden v drugi polovici meseca avgusta. Dela bodo obsegala ureditev krožnega križišča z navezavo vseh cestnih priključkov križišča na obstoječe stanje, odvodnja-vanje, javno razsvetljavo, pločnik in kolesarsko stezo. Obenem s temi deli bodo potekala tudi dela za izgradnjo fekalne kanalizacije na preostalem zgornjem delu Metleč, ker ta ni bila ureje na v prvi fazi rekonstrukcije ceste. ■ mkp Do koliko bodo znali šteti načrtovalci pokrajin Le tri ali osem, le to naj bi bilo zdaj vprašanje - Bo odločil Svet za decentralizacijo in regionalizacijo, ali politiki - Razvajanje za zahtevne in »srednje« - Tudi doma je lahko lepo Tako! Hitro cesto tretje razvojne osi smo malo »odločili«, na vrsti so spet pokrajine. To sta dve pomembni temi, ki zadevata naše širše območje, z njima je povezana tudi sosednja Koroška. In kot da bi se ti dve vprašanji res izmenično pojavljali v ospredju. Zdaj smo vsaj s sejo strateškega sveta za decentralizacijo in regionalizacijo nekako zaznali, da se pri regionalizaciji države mudi. Že do konca meseca naj bi dodelali strokovna izhodišča, julija naj bi se ta svet znova sestal. Predlog o pokrajinah naj bi bil decembra že v parlamentu, prihodnje leto pa naj bi na volitvah hkrati z župani in svetniki že volili tudi prve pokrajinske funkcionarje. Čeprav je seveda zelo pomembno, kakšne pristojnosti bodo imele pokrajine, kako se bodo financirale in na katere izvirne denarne prihodke lahko računajo, je za mnoge tudi pomembno, koliko pokrajin bomo imeli. Zlatka Ploštajner, ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, meni, da jih ne sme biti veliko, saj bodo učinkovite in bodo dosegle svoj namen le, če bodo močne. In govori o treh ali največ osmih. Seveda na našem širšem območju dobro vemo, kaj to pomeni. To pomeni, da ne bo Koroške pokrajine in, kar je za nas še pomembneje, ne bo Saše. Še sreča, da tudi pri tem velja reklo, da strokovnjaki obračajo, politiki pa obrnejo. Mnogim poslancem z območij, kjer ob manjšem številu naj ne bi bilo samostojnih pokrajin, bo verjetno težko dvigniti roke za tako regionalizacijo. Razen če ne bo prevladala strankarska disciplina. To se ne bi zgodilo prvič! Saj se na eni strani menda za tako delitev z močnimi pokrajinami zavzemata prvaka najmočnejših strank koalicije in opozicije. Kljub krizi, ki nas udarja z vseh strani, in vodstvu države, ki mu ne manjka dela, predvsem opozicijskim politikom pa ne kritik vsega, kar predlagajo, pa nekateri že mislijo tudi na dopust ali počitnice. Letos bo glede tega posebno stanje: zaradi pomanjkanja dela bodo imeli ljudje več časa, zaradi »pomanjkanja« plač pa manj denarja. Pa eni pravijo, da je še sreča, da še nismo rešili spora s Hrvaško, saj imajo tako nekateri izgovor, zakaj ne gredo na dopust na morje. Našega je premalo, kam dalje v tuje države se ne podajamo radi, k Hrvatom »pa že ne bomo šli«! Za izgovor je dobro, če nam kdo to verjame, pa je že drugo vprašanje. Seveda nam ostajajo zdravilišča in terme in te bodo, kot kaže, tudi letos reševale našo turistično bero. V četrtletju so spet beležile dobre rezultate, upajo in verjamejo, da bo približno enako tudi naprej. Čeprav ponekod vendarle opozarjajo, da bo kriza verjetno počasi segla tudi k njim. Zato si še bolj prizadevajo, da bodo gostom ponudili še več. A za isto ceno, saj so na podražitve gostje zdaj še posebej alergični. Od sredine prejšnjega tedna veliko več gostom ponujajo v Termah Olimia v Podčetrtku. Tu so namreč odprli Wellness Orhidelia z vrsto bazeni, kopališči in savnami. Pravijo, da so s tem stopili še korak više v ponudbi za najzahtevnejše goste. Ker s cenami ne pretiravajo, upajo, da bodo privabili tudi »srednji razred«. Saj si tudi malo bolj navadni ljudje zaslužijo, da se vsaj nekaj dni razvajajo. Še posebno, če je to tudi zdravo in krepilno. Na otvoritvi te novosti je bil tudi minister za okolje in prostor Karel Erjavec, ki je med obiskom Kozjanskega obljubil, da bodo storili vse, kar je naloga tega ministrstva, da bi zaživelo tudi Vonarsko jezero, ki lahko tudi dobro služi turizmu. Problem je le v tem, da leži to (zdaj suho) jezero med Slovenijo in Hrvaško. Pa je zaradi tega nekatera vprašanja težje reševati. Zaradi mejnega območja pa se je tudi še bolj trdno treba držati »pravil«. Pri nas sicer nimamo kakšne uradne akcije, naj ljudje bolj letujejo in dopustujejo doma. Pri tem pa mislimo na Slovenijo, ne da bi ravno ostajali doma; vendar bo mnoge stiska res prisilila, da bodo dopust res preživeli doma. Morda pa bodo vzdihnili: tudi doma je lepo! ■ k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. 14. maja 2009 HA h:as DOGODKI Praznik v Topolšici, praznik vse Evrope Besede, kot so mir, zmaga, napredek, spoštovanje in ponos, so bile skupne vsem govornikom na svečanosti ob dnevu zmage v Topolšici Topolšica, 9. maja - Tradicionalna prireditev, ki prazuje zgodovinske dogodke izpred 64 let, ko je bila ravno v tem kraju podpisana brezpogojna kapitulacija nemške vojske, je položena v glavnem na ramena tamkajšnje krajevne skupnosti, a jo leta in leta skrbno in s ponosom pripravljalo, čeravno ved- no poudarjajo, da so ti dogodki povezani z evrop skim mirom. Venec padlim, svečano položen pred spo me nik, kjer so vkle sa na imena tistih, ki so dali za svobodo vse, kar so imeli, izpričuje, da sije slovenski narod svoj mir od začetka do konca izbojeval sam. Zavedanje tega so v soboto potr- SREČO NA VRVICI. Ji K f-M ■dC-T ZAVAROVANJE ZAMLAnc: - DRUŽIf -10% ¥ ' > j PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. POPUST VELJA ZA MLADE DRUŽINE Z OTROKOM, STARIM DOSEDEM LET, PRI ZAVAROVANJU AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI IN ZAVAROVANJUVOZNIKAZAŠKODOZARADITELESNIH POŠKODBJN SICERZAOSEBNAVOZILA V LASTI IN UPORABI FIZIČNIH OSEB. VEČ INFORMACIJ NAAVTO.TRIGLAV.SI. Jtriglav / Slavnostnago vornica ministrica zao bramboL jubicaJ elušič Pos večanosti soz akurili kres. dile številne množice, ki so se v večernih urah zgrnile v zdraviliški park in pri sluh ni le posa mez nim govornikom. Zbrane je najprej nagovoril župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ Darko Menih, kije poudaril, da nas takšna druženja opogumljajo, da bomo kos težavam današnjega sveta. Njegovemu razmišljanju se je pridružil poslanec v DZ in predsednik območne borčevske organizacije za vrednote NOB Bojan Kontič, ki je v svojem pozdravu nagovoril tudi pri- sotnega Janeza Stanovnika, izrazil globoko spoštovanje tudi Ivanu Dol-ničarju in čast vsem borcem, ki so branili domovino. Osrednja govornica na svečanosti je bila ministri- ca za obrambo Ljubica Jelušič. Podprla je predlog Bojana Kontiča in Darka Meniha, da 9. maj zaradi zgodovinskih dogodkov v Topolšici postane državni praznik. V prepričljivem govoru je navdušila množico tudi s tem, da je poimenovala praznik v Topolšici, praznik vse svobodne Evrope. Ljudi je pozvala k spoštovanju zmage in naj sloven ske mu naro du sre ča, mir in prijateljstvo krojijo bodoče zmage. Med drugim je dejala: "Zgodovina kaže, da si je slovenski narod tako v drugi svetovni vojni kakor v vojni za osamosvojitev Slovenije svobodo priboril sam. O svojem miru smo odlo ča li sami. Mla di, ki so tukaj pri sot ni, so dodatna motivacija in potrditev, da je svoboda še vedno najvišja vrednota in kapitulacija razumljena s pravim pomenom besede." Svečanost so zaokroževali nastopajoči, med katerimi so predvsem mladi dajali upanja in zgled, daje svoboda kljub drugačnim časom še vedno prednostna vrednota. Praznik v Topolšici je zaznamovalo med drugim tudi odprtje razstave arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, na ogled pa bo v hote lu Ves na. ■ Milojka Kom prej Foto: DejanT onkli Prazniki alidn evi spominov... Priložnost za združitev sil, idej in za življenje v duhu, ki smo si ga želeli TatjanaP odgoršek Večer ob tabornem ognju so poimenovali prireditev, ki so jo pripravili Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Šmartno ob Paki, Zveza častnikov Slo- pretekle in polpretekle zgodovine, ki so tako in drugače pomembno vplivali na nadaljnji razvoj Slovenije, na življenje Slovencev in Slovenk. Pri tem je opozoril na pomen 27. aprila, dneva upora proti okupatorju. Zanj preimenovanje dneva Osvobodilne fronte ni najbolj smiselno. Če so še lani in še kakšno leto nazaj nekateri razmišljali o ukinitvi praznika dela, je dejstvo, da dobiva 1. maj nov pomen. »Spet se vračamo k nekaterim vrednotam, za katere smo pričakovali, da jih bomo z osamosvojitvenim pro- lepšo prihodnost.« Po mnenju Podgorška bi ob praznovanju 9. maja, dneva Evrope, morali biti ponosni na naše dede in pradede, saj so sodelovali pri padcu fašizma in nacizma, kar je omogočilo, da so evropske države stopile na pot demokracije. Ve se, kdo je bil na kateri strani in tega ne bo mogel nih če več spremeniti. »Zatorej se mi zdi, daje združitev praznovanj v spo min in opo min na nekatere stvari, ki so se dogajale v preteklosti. Hkrati pa je to priložnost za združitev sil, idej o življenju Slovencev in Slovenk v duhu, S prireditve Večer ob tabornem ognju venije in Zveza veteranov vojne za Slovenijo na igrišču rekreacijsko--športnega društva Gavce -Veliki Vrh minuli petek. Z njo so zaznamovali tri praznike: 27. april, 1. in 9. maj. Ob tej priložnosti je župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek menil, da se mu zdi prav, ker so tretjič zapored združili dogodke iz cesom doživeli. Žal so nekatere stvari šle svojo smer. Gotovo si nismo predstavljali, da si bo Slovenijo razkosalo nekaj posameznikov, da je sloven ski narod, ki je gra dil samostojnost s svojimi rokami, danes sko raj da na beraški pali ci. Delavski praznik je zanesljivo eden od praznikov, ki nas bi združeval naslednja leta, združeval v želji za ki smo si ga želeli in ki si ga še želimo,« je med drugim poudaril Alojz Podgoršek. Druženje ob tabornem ognju so popestrili člani šmarskega moškega zbora Franca Klančnika, reci-tatorka Mija Žerjav ter harmonikar Timi Kreft. 4 GOSPODARSTVO 14. maja 2009 Patria na očeh javnosti Dan odprtih vrat v proizvodnji vozil Patria 8 x 8 - Dogodka so se udeležili tako slovenski kot tudi finski strokovnjaki - Predstavili proizvodnjo in sposobnost oklepnikov na terenu - Želijo si pozitivnih odnosov v postopku Vesna Glinšek Gorenje Indop, slovenski proizvajalec oklepnikov, in Patria, dobavitelj oklepnikov, sta v soboto organizirala dan odprtih vrat, katerega namen je bil predstaviti javnosti oklepna vozila AMV 8 x 8. Gre za eno redkih vozil v serijski proizvodnji, ki je bilo preizkušeno v boju. Obiskovalci so si tako lahko od 12. pa do 16. ure ogledali celoten postopek proizvodnje, od laserskega razreza pločevine, varjenja, preizkusa motorjev in vse do montaže. Videli so tudi prikaz vožnje na terenu. Še preden pa so se vrata odprla za javnost, je v prostorih Indopa v Šoštanju potekala novinarska konferenca, ki so se je med drugim udeležili tudi novi predsednik Patrie Land & Armament Seppo Seppala, področni direktor za Slovenijo Wulf Hessulf in član uprave Gorenja Franc Košec. Slednji je poudaril: »Mi smo profesionalci in delamo za 72 držav sveta. Kupci so z nami zadovoljni, saj se sicer ne bi vračali k nam in pošiljali novih naročil. Zato bomo naredili prav vse, da ta projekt začne svojo pot.« Vsega skupaj naj bi po pogodbi izdelali 135 vozil, od tega v Šoštanju 122. Do sedaj so jih končali 17, 13 od teh trenutno pregleduje Slovenska vojska, 18 jih je še v proizvodnji. Košec je še Od leve proti desni sedijo: Uršula Menih Dokl, direktorica Službe za odnose z javnostjo, Franc Košec, član uprave Gorenja, Matjaž Ulčar, Wulf Hessulf, področni direktor za Slovenijo, Seppo Seppala, predsednik Patrie Land & Armament in Mirjana Jarc. zagotovil, da vse afere okrog Patrie na proizvodnjo ne vplivajo. V svojem nagovoru pa je Seppo Seppala izpostavil predvsem zapleten kvalitativni prevzem prvih osemkolesnikov, ki še poteka, in dodal: »Pričakujem, da bo ta prevzem kmalu zaključen in se bo lahko začela dobava vozil.« Natančneje je sam prevzem pojasnil Wulf Hessulf: »Za razumevanje le-tega je treba vedeti, da ne gre za pregledovanje izdelka ali nje- gove tehnologije, ampak za reševanje manjših tehničnih vprašanj posameznega vozila. Slovensko ministrstvo za obrambo je testno vozilo že sprejelo.« Sicer pa si v Patriji želijo v celotnem postopku več pozitivnih odnosov. Pred objektom so bili razstavljeni oklepniki. Šestka s polno paro Termoelektrarna Šoštanj je že zaprosila evropske banke za dodatnih 600 milijonov evrov kredita, hkrati s tem pa potekajo intenzivne priprave na začetek gradnje šestega bloka - Najprej je treba sprostiti prostor zanj, zato gradijo telekomunikacijski center in poslovno stavbo - Letos tudi obsežen remont četrtega bloka in remonta blokov 1 in 3 MiraZ akošek Nadzorni svet Termoelektrarne Šoštanj je podprl predlog uprave za začetek postopka dodatne zadolžitve pri Evropski investicijski banki in Evropski banki za obnovo in razvoj za izgradnjo šestega bloka. Prvo pogodbo v višini 350 milijonov evrov so z Evrop sko inve sti cij sko ban ko podpisali že lani, zdaj pa so zaprosili še za dve posojili, in sicer v višini 250 in 350 milijo nov evrov. Trenutno je naložba v blok šest ocenjena na milijardo 100 milijonov evrov, vendar upajo, da bodo ceno s pogajanji in zagotovitvijo ugodnih kreditov znižali za deset odstotkov. Kaj torej sprejeto poroštvo pomeni za TEŠ? »Poroštvo zagotovo pomeni znižanje investicijske vrednosti, saj dobimo tako ugodnejša posojila, posledično pa bo nižja tudi cena električne energije iz šestega blo ka. To je seve da dobro tako za TEŠ kot za slovensko energetiko, torej za celot-noS lovenijo.« Je ta gradnja zaradi omenjenega poroštva tudi politično bolj realna? Vemo, da se še vedno postavljajo vprašanja o njegovi utemeljenosti? »Blok šest je realen in tudi politično mislim da ni vprašljiv, res pa je, da hočejo nekateri politiki tako pokazati svojo pomembnost. Zagotovo je projekt bolj trden z državnimi garancijami in poroštvi, saj vsak financer tako vidi, da stoji za projektom celotna država in se tudi lažje odloči za odobritev posojila.« Nadzorni svet je torej dal zeleno luč, da zaprosite za kredite. Kaj pa čaka zdaj vodstvo TEŠ v prihodnjih mesecih? »Predvsem trdo delo in zelo veliko obrazložitev vsem posojilodajalcem. Predstaviti in zagovarjati bo treba projekt, njegovo Dr. UrošR otnik:» Računamo, da se bo investicijska vrednost šestega bloka ustavila na okoli milijardi evrov.« donosnot, dobo trajanja, ustreznost opreme ... Res bo veliko dela, a to smo enkrat »že dali skozi« in prepričan sem, da bomo dovolj uspešni in bomo tudi tokrat dosegli dober rezultat in pridobili potrebna posojila.« Za kredite ste že zaprosili, kdaj pa naj bi bili odobreni? »Postopki tečejo. Finančna sredstva bomo potrebovali v obdobju do leta 2014. Tudi pri posojilih bomo optimirali predvsem stroške in jih najemali sproti in pri tistih bankah, kijih bodo nudile najugodneje.« Za koliko kredita ste pravzaprav zaprosili glede na to, da vam je nadzorni svet odobril zgornji limit, za enega 250 in drugega 300 milijonov evrov? »V postopke smo šli z zgornjimi limiti, seveda pa se zelo dobro zavedamo, da bo za naložbo dobro, če bo kreditov čim manj, da je torej treba zagotoviti čim več lastnih sredstev. Kreditov bomo vzeli toliko, kot bo nuj no.« Trenutno je v ospredju vaših aktivnosti finančna konstrukcija, ki mora biti zaključena do jeseni. Kako daleč ste s tem? »Zelo dobro kaže in mislim, da bo finančna konstrukcija zagotovo zaprta jeseni. Upam, dajo bomo pripravili že do poletja in nam bosta tako ostala še dva zelo dragocena meseca za njeno optimiranje. Vsekakor gledamo na jesen optimistično.« Kako pa je zastavljena gradnja? »Sama fizična gradnja, konkretno bloka 6, se bo začela konec prihodnjega leta. Vendar pa je treba pred tem veliko postoriti, med drugim izprazniti prostor, kjer bo blok stal. Na prostoru nekdanje men-ze smo že začeli graditi telekomunikacijski center in poslovno stavbo. Po tem pa večjih gradbenih del ne predvidevamo vse do porušitve hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3 spomladi prihodnje leto. Takrat bo začela nastajati zelo velika gradbena jama šestega bloka in na njej bomo grdili blok vse do leta 2013.« Nazadnje ste rekli, da naj bi znašala investicijska vrednost šestega bloka milijardo 100 milijonov evrov, da pa boste skušali to ceno znižati. »Pogajanja potekajo in realno lahko pričakujemo, da bomo to vrednost znižali in da se bo investicija ustavila na višini okoli milijarde evrov.« Hrati ob teh prizadevanjih seveda ves čas tudi normalno obratujete. Kakšni so bili prvi štirje meseci? »Proizvodnja električne energije je vsekakor najpomembnejša, s tem pa tudi načrtovani razvoj v izgradnjo šestega bloka, ki bo zagotavljal kontinuirano proizvodnjo tudi v obdobju do leta 2050 in ohranitev delovnih mest v energetiki. Proizvodnja v prvih štirih mesecih j e bila povsem normalna, smo sicer dva do tri odstotke pod zastavljenim planom, kar pa je posledica ugodnih hidrometeoroloških razmer. Zanimivo je, da je poraba elektrike kljub recesiji in kljub temu da nekatere tovar ne ne delajo polno, velika in prepričan sem, da bomo do konca leta zastavljeni plan v celoti uresničili.« V letošnjem letu vas čaka tudi obsežen remont? » Res je. Remont bo pote kal na prvem, tretjem in četrtem bloku. Na prvih dveh bomo naprave bolj pregledali in popravili najnujnejše, na četrtem pa znova opravili obsežna obnovitvena in revitalizacij-ska dela, vredna kar okoli 15 milijonov evrov. Blok moramo usposobiti za neprekinjeno in zanesljivo obratovanje vse do leta 2014. Prvič v tem času se bo pokazal pomen plinske turbine, ki bo v avgustu, ko bo blok zunaj obratovanja, zagotavljala toplotno energijo za celotno Šaleško dolino.« Gradnjan ovegat elekomunikacijskegac entra inu pravnes tavbep oteka poz astavljenihn ačrtih, zator ačunajo, da bok ončanam arcap rihodnje leto. DOGODKI Obnovljena Vila Bianka - lepa »vrata v mesto« vanju (zidci, okenski okvirji, polk-nice, erker, stolpič), kar bo po prenovi spet dobro vidno in poudarje- _ no. »Tudi barva vile bo drugačna kot danes. Navajeni smo sive, v res- Takoj po podpisu pogodbe se začenja obnova Vile Bianke - Vegrad j o bo obnavljal po načrtih arhitekta Roka Polesa V nici pa je bila svetlo rumena in taka bo tudi po prenovi,« je še dodal skladu z navodili Zavoda za spomeniško varstvo, saj j e nepremična kulturna dediščina - Postala bo protoko larni objekt Poles. Velenje, 8. maja - V petek sta župan MO Velenje Srečko Meh in direktorica velenjskega podjetja Vegrad, d. d., Hilda Tovšak podpisala pogodbo o začetku prenove Vile Bianke. Ta bo stekla takoj, obnovo pa so razdelili v dve fazi; prva bo končana letos do konca septembra, vila skupaj z okolico pa bo v celoti obnovljena do konca maja 2010. Ob slavnostnem pod-pi su pogod be o začet ku del je župan poudaril, da se s prenovo Vile Bianke nadaljuje obnova Starega Velenja, ki bo v prihodnosti dobilo povsem drugačno podobo. V načrtu so namreč še obnova smučišča in Starega trga. Vila pa bo po županovih besedah po prenovi eden najlepših objektov, nekakšna »vrata v mesto«. Kaj bo v obnovljeni Vili Bianki, še ni čisto dogovorjeno. »Mislim, da se bo zgodba o mozaiku vseh obnov, ki se dogajajo v mestu, s tem lepo nadaljevana. Končali smo krožišče in podhod pod Foitovo cesto, sedaj nadaljujemo obnovo Bianke. Danes ne znam povedali, ali bo v njej dekanat nove Glasbene akademije ali sedež Politehnike, v njej pa bo zagotovo poročna dvorana, kulturi namenjeni prostori, gostin ski lokal, več na men ska dvorana in kar dve razstavišči. V pritličju bo tudi informacijski center. Ni še izklju če no, da bo v njej vsebina, povezana z regijo SAŠA. Za dokončno ureditev okolice pa moramo še odkupiti hišo ob kroži-šču pred vilo Bianko,« je poudaril župan. Hilda Tovšak pa je dodala, da so vedno veseli, kadar lahko gradijo v Velenju. Ker vila leži v krajevni skupnosti Staro Velenje, kjer ima sedež tudi podjetje Vegrad, pa še toliko bolj. Iz sive v rumeno Projekte prenove je predstavil arhitekt Rok Poles, kije povedal: »S prenovo Vile Bianke MO Velenje spreminja degradirano območje v nov del mesta, v reprezentančni del mesta. Dobili bomo objekt, ki bo imel dve plati obraza; zunanjost bo prilagojena historični podobi, zato ves čas priprave projektov obnove sodelujemo s celjskim Zavo dom za spo me niško varstvo. Dovolili so nam, da bomo fasado lahko toplotno izolirali, kar bo dolgoročno pocenilo ogrevanje. Po drugi strani bo notranjost prilagojena sodobnemu življenju mesta; dopuščala bo veliko različnih aktivnosti. Uredili bomo nov dostop s parkirišči, park na dveh ravneh, v vili pa pritličje, dve etaži in podstrešje. Prostori so zasnovani tako, da jih lahko prilagodimo številnim Uspešni na razpisih Sp odpisomp ogodbe sta županS rečko Meh ind irektorica VegradaH ildaT ovšakn apovedala, da bo VilaB ianka vc eloti prenovljena maja2 010. Takole bo VilaBi ankai zgledala po končanio bnovi.A rhitekt se jep otrudil, da je rekonstruiral večino pomembnih detajlov te zgodovinske hiše, ki bodo po obnovi spet poudarjeni. funkcijam. V pritličju bo večnamenska avla, ki bo dvonadstropna. V pritličju bo še razstavni prostor, dve etaži pisarn, večja večnamenska dvorana, ki bo lahko dolgoročno sprejela tudi orgle. V zadnjem delu podstrešja bo steklen prostor, ki bo namenjen razstavam, umetniškim inštalacijam... Vila bo po koncu obnove ograjena.« Povedal je še, da je Bian ka zna čil na predmestna vila, grajena v duhu starih fevdalnih dvorcev, ki pa je bila v zadnjem času zelo mačehovsko obravnavana. Prejšnji lastnik jo je oluščil do zadnjega ovoja, zato rekonstrukcija nekdanje podobe ni bila enostavna. Stavba je pozidana v neogot skem slo gu in je pomemb na tako zara di svoje vlo ge v prostoru, kjer zamenjuje stari trški ambient, kot zaradi arhitekturnih ambicij - te se kažejo v zavestnem naslonu na tradicijo starih fevdalnih grajskih stavb. Stavba s svojo obliko daje vtis, da je zelo pomemb na in da je z obramb nim stolpom izvrstno zavarovana. Stavba izžareva tudi bogastvo v obliko- MO Velenje bo lahko z obnovo vile pohitela tudi zato, ker je bila zelo uspešna pri pridobivanju evropskih in državnih nepovratnih sredstev. Celotna vrednost projekta prenove je 2.230.638 evrov. Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je že odobrila sredstva v višini 1.213.449 evrov, lastni delež sredstev MO Velenje pa znaša 1.017.189 evrov. Za izdelavo projekta je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Esotech, d. d., iz Velenja. Za obnovo objekta pa so na javnem razpisu kot najugodnejšega ponudnika izbrali velenjsko podjetje Vegrad, d. d. Pogodbena vrednost obnove celotnega objekta je 1.592.189,52 evrov. Skupna izmera objekta je 1.080 m. ■ BojanaŠ pegel REKLI V Ravnah bo gradil Esotech Občina Šoštanj in družba Esotech sta v petek podpisala pogodbo o gradnji Rekreacijskega in kulturnega središča Ravne - Naložba, vredna 600.000 evrov, bo sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja Jože Sovič: »Krajani Raven smo na ta trenutek čakali deset let.« korak naprej. Sicer pa ima Esotech za tovrstne gradnje že kar nekaj referenc po Sloveniji,« je povedal Škoberne. Naložba je vredna 600.000 evrov. »Gre za veliko sredstev. Polovico naložbe bomo poravnali iz proračunskih sredstev, polovico pa predstavljajo sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Zaposleni v občinski upravi so se res potrudili, da so na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ukrep 322, Obnova in razvoj vasi, uspeli. Posebej bi se zahvalil Mariji Anžej, višji svetovalki za projekte in investicije, ter njenim sodelavkam in sodelavcem v občinski upravi,« pa je ob podpisu pogodbe razlagal Menih. Esotech bo gradnjo začel še ta mesec. Rekreacijsko in kulturno središče bo stalo v Spodnjem predelu Raven, na novi lokaciji ob športnem igrišču. Dela naj bi bila zaključena v desetih mesecih. »Verjamemo, da v veselje in zadovoljstvo vseh, ki se bodo v novem središču v Ravnah srečevali in družili,« pa pravijo tako v Občini Šoštanj kot v Esote chu. MilenaK rstič- P laninc Šoštanj, 8. maja - »Gotovo smo tega dogodka najbolj veseli krajani Raven. Na ta trenutek smo čakali dobrih deset let,« je po podpisu pogodbe z izvajalcem gradbenih del v petek v Šoštanju dejal predsednik sveta Krajevne skupnosti Ravne Jože Sovič. Pogodbo sta podpisala župan Šoštanja Darko Menih in predsednik Uprave Esotecha Marko Škoberne. Družba Esotech se je izkazala kot najugodnejši ponudnik po postopku javnega naročila s pogajanji, kot partner pa bo za grad-beno-instalacijski del poskrbelo podjetje Mins, prav tako iz Velenja. »Za Esotech podpis te pogodbe ta trenutek predstavlja enega pomembnejših projektov v lokalnem okolju, še posebej zato, ker se tudi v Esotechu soočamo z vsesplošnim pomanjkanjem investicij. Veseli smo, da smo tudi v domačem okolju uspeli napraviti Pogodbo stap odpisalaD arko Menih inM arkoŠ koberne. Rekla sta o Esotechu: Boštjan Žigon, vodja razvoja: »Ta hip v Esotechu potekajo številne aktivnosti, vezane predvsem na jeklarsko industrijo. Med drugim v Acroniju na Jesenicah opremljamo novo linijo kontinuiranega litja. Veliko dela imamo na področju projektiranja, kjer nove izzive iščemo predvsem v republikah bivše Jugoslavije, v BiH in Srbiji, Kosovu in tudi Albaniji.« Robert Hudournik, direktor za ekonomiko in finance: »Veseli nas, da se je začel prebujati investicijski ciklus. Zelo prizadevni smo pri ponudbenih fazah projektov in verjamemo, da bomo zapolnili plan. Pri podpisanih pogodbah smo že čez »nulto« točko. Največja skrb pa velja zapolnitvi zmogljivosti do konca leta, v naslednjem ter še nadaljnjih letih.« ■ mkp Mestna občina Velenje obvešča da bo do konca meseca maja zaključila priprave za izvajanje meritev hitrosti s stacionarnim radarjem. Meritve bomo izvajali na naslednjih lokacijah: - Kidričeva cesta (pri OŠ Mihe Pintarja Toleda) - Partizanska cesta v Pesju (pri železniški postaji) - Cesta Simona Blatnika (pri Interevropi). Lokacije stacionarnih radarjev bomo bo potrebi spreminjali in s tem poskušali zagotavljati večjo prometno varnost na posameznih odsekih. n i ko L i sami 107,8: "»HAS Od srede do torka - svet i n domovina a i Sreda,6. maja Ministrstvo za obrambo je naredilo veliko potezo in je stanovanj -skemu skladu v takojšnjo uporabo predalo 130 od 500 praznih vojaških stanovanj. Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je povedala, da bodo ta nepro fit na, pre da li pa so jih na pobu do poslan cev iz vrst koalicije. Natove vojaške vaje v Gruziji so v spotiko Rusiji. Toda, mar ni bilo to pričakovati? To pa ni bilo vse, kar je povedala obrambna ministrica. Medijsko je še več zanimanja pobrala njena izjava, da je mogoče, če se Mors pri kakovosti oklepnikov ne bo poenotil s Patrio, tudi prekinitev pogodbe. Odbor za pravosodje je podprl novelo kazenskega zakonika. To se je zgodilo kljub prekinitvi seje, ki jo je odredil predsednik Vinko Gore-nak, saj je Anton Anderlič dejal, da Gorenak nima pooblastil za tovrstna dejanja. Nato je začel vojaške vaje v Gruziji. Gruzija je vaje označila kot dejanje solidarnosti po kratki vojni z Rusijo avgusta lani, ruski predsednik Dmitrij Medvedjevpajihje označil kot »očitno provokacijo«. Virus nove gripe je dosegel tudi Švedsko in Poljsko, kjer sta zboleli dve ženski srednjih let, ki sta bili nedavno na obisku v ZDA, tam, kjer je umrla 30-letna Teksašanka. Čeprav so se poročanja o gripi vidno umirjala, smo slišali, daje bila to druga žrtev gripe v ZDA, Mehika pa jih je uradno potrdila 42. Četrtek,7. maja Gregor Virant je na javni tribuni Zbora za republiko dejal, da vlada Boruta Pahorja ne stori dovolj za blažitev in rešitev gospodarske krize, in omenil možnost, da Zbor postane stranka. šo gospodarsko rast. Borut Pahor je dejal, da bo na srečanju strank predlagal, da Slovenija sprejme dopolnila k Rehnovemu predlogu. Pahorje še dejal, da je Rehnov predlog srednjeročno »edini resen poskus« za rešitev spora o meji, zato je po njegovem mnenju prav, da si pred sprejetjem odločitve Slovenija vzame čas. Barack Obama je po pogovorih z afganistanskim in pakistanskim predsednikom dejal, da je njihov skupni cilj uničiti Al Kaido in njene zaveznike. Petek, 8. maja Strateški svet za decentralizacijo in regionalizacijo je sklenil, da Slovenija potrebuje pokrajine, a morajo biti te dovolj velike in močne, zato se bo rešitev iskala med tremi do osmimi pokrajinami. Ministrica za lokalno samouopravo Zlata Ploštajner je dodala, da bodo člani sveta do konca maja dode- Eden od dveh Slovencev, ki naj bi ju iskali finski preiskovalci. Okrožno sodišče v Helsinkih je zaradi afere Patria izdalo nalog za aretacijo Rudolfa Lebana in Jureta Cekute, saj naj ne bi želela sodelovati v preiskavi. Glavni finski preiskovalec je dejal: »Ti dve osebi sta bili areti ra ni ozi ro ma pri pr ti v odsotnosti. To pomeni, da imamo za njiju nekaj vprašanj in želimo, da sodelujeta v predkazenskem postopku.« A omenjena o postopkih zoper njiju nis ta vede la še nič. Vlada je sprejela predlog zakona o javnih cestah, s katerim je predlagala uvedbo sedemdnevnih, mesečnih in letnih vinjet za osebna vozila. Slišali smo, da bomo za letno vinjeto odšteli 95 evrov, za tedensko 15, za mesečno pa med 30 in 35 evrov. Poslanska skupina SDS je vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, kjer bi obravnavali njihov sveženj ukrepov za bolj- Koliko pokrajin bomo imeli v resnici? lali strokovna izhodišča in pripravili modele v okviru tega razpona. Ekonomsko-socialni svet ni dosegel soglasja pri predlogu zakona o delnem povračilu nadomestila plače, saj člani niso soglašali o osnovi za izplačilo nadomestila. ZZZS je sklenil, da bo pri zdravilih prihranil 20 milijonov evrov, kar so, kot so povedali, dosegli z novim pravilnikom o cenah zdravil ter s pogajanji s proizvajalci. Ne samo, da ne Leban ne Ceku-ta nista slišlala nič od finskih preiskovalcev, tudi slovenska policija od njih ni prijela nobene uradne zahteve po aretaciji. So pa na Finskem izdajo naloga za odvzem prosto sti potrdili. Eden najbolj znanih čeških novi-naijev je bil odpuščen, potem ko je objavil pos netek, na kate rem s kolegi oponaša prašičje zvoke in se tako norčuje iz nove gri pe. Vse več ljudi pa je ob hitrem pojenjan-ju količine novic o bolezni razmišljalo, če ni morda z virusom kdo le pošteno zaslužil. Sobota,9. maja V soju žarometov je bil Janez Janša. Prvi mož SDS je namreč na kongresu stranke napovedal predlog ustavnih sprememb, ki naj bi vodile v »drugo slovensko republiko«. Kot je dejal, bo deset ustavnih sprememb za t. i. drugo repub- praznovala tudi Ljubljana, in sicer s pohodom po 35 kilometrov dolgi Poti spominov in tovarištva - po trasi, kjer je nekoč stala žičnata ograja. Tokrat se je na pohod odpravilo okoli 20 tisoč ljudi; pri teku trojk pa je sode lovalo več kot 1400 ude ležen cev. 64 let po koncu druge svetovne vojne je Rusija z vojaško parado praznovala zmago nad nacistično Nemčijo. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na Rdečem trgu v Moskvi pred okoli devet tisoč vojaki dejal, daje zmaga nad fašizmom velik pri mer in poduk za vse narode, kar »velja tudi danes, ko ljudje znova začenjajo vojaške pod- vi ge.« Papež Benedikt XVI. je med obiskom v Amanu v mošeji kralja Huse-ina obsodil ideološko manipulacijo vere v politične namene. Ta lahko po njegovih besedah privede do nasilja, hkrati pa je opozoril, da se motijo tisti, ki trdijo, 'da je vera nujno razlog za delitev v svetu in da je tem bolje, čim manj pozornosti se posveča veri. Venezuelski predsednik Hugo Chavez je odposlal vojsko, da zavzame naftne družbe v državi, češ da gre za »revolucionarno ofenzivo«. Z zajetjem je prišlo na stotine čolnov za oskrbovanje, pristanišč in približno osem tisoč naftnih delavcev pod državni nadzor. Nedelja, 1 0. maja Precej zanimanja je spet vzbudila obramb na minis tri ca. Tokrat je dejala, da bo zaradi krčenja obrambnega proračuna in zamud pri izdelavi uspeh že, če bo vojska dobila 80 od naročenih 135 oklepnikov 8x8. Jelušičeva je dejala še, da bodo patrije v prihodnjih dneh pod drob no gle dom tujih in domačih strokovnjakov. 64-letnico osvoboditve nacističnega taborišča Mauthausen je v tamkajšnjem spominskem parku počastila tudi slovenska delegacija, ki jo je tokrat vodila Katarina Kresal. Ministrica za notranje zadeve je v svojem nagovoru zbranim pred slovenskim spomenikom poudarila pomen človekovih pravic in pravne države kot temelja pojmovanja življenja in sveta. Svoj govor je sklenila z besedami, daje vedno potrebnega malo uporniškega duha. Tuje agencije so poročale, da naj bi v topniškem obstreljevanju upornikov v Šrilanki umrlo 257 civilistov. Spopadi uradno seveda niso bili potrjeni, saj je na vojno območje novinarjem dostop prepovedan. Pakistanske oblasti so začasno ukinile policijsko uro v dolini Svat, kjer vojska vodi obsežno ofenzivo proti tali ban skim skraj nežem. To Urška ga je spremljala tudi, ko je napovedal »drugo republiko«. liko pripravila skupina strokovnjakov, stranka pa jih bo predlagala, ko bo imela dovolj podpore v parlamentu. Janša je še menil, da obstaja vse večja verjetnost, da na nov parlament ne bo treba čakati prihodnja štiri leta. Na dan zmage in dan Evrope je Ponedeljek, 11. maja Nadzorni svet Istrabenza je brez dogovora prekinil sejo o novem vodstvu podjetja, saj dogovora niso dosegli, dosedanji prvi mož Igor Bavčar pa je svojo kandidaturo za predsednika uprave že umaknil. Na obisku v Sloveniji je bil francoski premier Francois Fillon, ki je kolegu Borutu Pahorju dejal, da pri reševanju slovensko-hrvaškega spora Francija ni na nikogaršnji strani. Slovenski in francoski premier sta tudi sicer večino pogovora namenila prizadevanjem za rešitev slovensko-hrvaškega spora in zastoja pri približevanju Hrvaške EU, do Gostili smo visok obisk iz Francije, ki je povedal, da ni na nikogaršnji strani. katerega je prišlo, kot je poudaril Pahor, zaradi spor nih dokumentov, ki jih je Hrvaška predložila v pristopnih pogajanjih z EU. Petdeset doktorjev znanosti in umetnikov je podpisalo peticijo proti omejevanju in zapiranju akademskega prostora, saj pravijo, daje to odziv na dogodke zadnjih mesecev. Kot so pojasnili, predlog novele zakona o visokem šolstvu predstavlja neposreden napad dela slovenske politike in vodstva štirih univerz na Slovenijo in slovenske regije. Združeni narodi so napade v Šrilanki, ki so zahtevali na stotine žrtev, ozna či li za pokol, ki so se ga bali, vlada in uporniki pa sta krivdo še naprej valila drug na drugega. Ameriški vojak je v eni glavnih ameriških vojaških baz v Bagdadu streljal na kolege in jih pet ubil. Kot so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, seje preiskava že začela, strelec pa je v priporu. Torek, 12. maja Predsedniki parlamentarnih strank so na tretjih posvetih s Pahorjem večinsko podprli dopolnila k Rehnovem predlogu za reševanje mejnega spora. Dopolnila so podprle vse koalicijske stranke ter opozicijski SDS, medtem ko SNS in SLS dopolnil nista podprla. Premi er je ob tem pojas nil, da je od odgovora odvisno, ali bo Slovenija Rehnov predlog tudi sprejela. Beguncev tudi na Vzhodu očitno ne bo zmanjkalo. pa so storili, da bi civilistom omogočili, da pobegnejo z območja spopadov. Po ocenah tamkajšnjih oblasti naj bi svoje domove zapustilo kar 100 tisoč ljudi. Vlada za begunce tokrat ni organizirala posebnega prevoza, kljub temu pa so ti z območja spopadov bežali v avto bu sih in avto mo bi lih, mno gi tudi peš. Vlada je pripravila dopolnila Rehnovemu predlogu. V Izlakah je 62-letni moški zapeljal v skupino otrok, ki so čakali na avtobusni postaji in jih pri tem devet poško doval. Vzrok nesreče ni bil znan. Delničarji Mure so na izredni seji potrdili predlog za dokapitalizacijo, ki bo uspešna, če bo vpisanih 70 odstotkov od razpisanega kapitala. To pomeni 5,95 milijona evrov. Zunanji minister Samuel Zbogar je v Madridu uradno prevzel predsedovanje najstarejše vseevropske mednarodne organizacije - Sveta Evrope. Zbogar je v nagovoru poudaril, da si bo Slovenija v naslednjih šestih mesecih prizadevala za uresničevanje osrednjega cilja SE, to je za promocijo in zaščito člove kovih pravic, demo kra cije in vladavine prava. Aktivna bo zlasti pri pro mo ciji pravic otrok. 1 Tehnosvet žab j or perspektiva Katja Ošljak Na začetku enaindvajsetega stoletja pišemo novo družbeno poglavje. Naši odnosi, pogovori in poslovanje so vsako leto bolj tehnološko podprti, zaradi česar smo priče selitvi -ali še bolje rečeno - širjenju človeške kulture v rastočo tehnološko javno sfero. Komuniciranje, prenos znanja in družbenih norm so s tem vse bolj neodvisni od geografskih in časovnih omejitev, ki so značilno določale človeška življenja v predinternetnem obdobju. Gledano s tehnične plati je internet le velika podatkovna knjižnica, nameščena na tisočih strežnikih, ki so povezani z milijoni osebnih računalnikov in drugih odjemalcev. Po drugi strani to svetovno elektronsko omrežje nudi podporo večplastnim komunikacijskim kanalom, preko katerih se gradijo številni družbeni odnosi. Z neobhodno uporabo tehnologije oziroma jezika HTML, kije omogočil intuitivno brskanje po svetovnem spletu, klikanje z miško (našo tehnološko podaljšano roko) po naslovih, fotografijah in video posnetkih ter naprednih grafičnih, avditivnih in celo že tak-tilnih vmesnikih sta se računalnik in internet uspela močno približati človeku. Relativno dostopna infrastruktura je internet pripeljala v pisarne ter domove ekonomsko in socialno vsaj solidno situiranih prebivalcev razvitejših držav. Posledično kot gobe po dežju rastejo spletne skupnosti vseh možnih oblik in značajev. Hkrati z njimi izrazito narašča tud število prebivalcev teh skupnosti. Pred desetimi leti je filozof in sociolog Andrew Feenberg izdal monografijo (Questioning Technology), s katero dokazuje, kako pomemben vpliv ima tehnološki dizajn na družbeno in politično situacij (pri čemer se sam komajda dotakne naprav, kot so računalniki). Tehnologija je namreč posrednik našega vsakdanjega življenja - omogoča nam, da na določen način delamo v službi, se sproščamo v prostem času, potujemo in poslušamo glasbo na primer. Vlogo tehnologije v vsakdanjem življenju ponazarja s situacijo delavca v manufakturi, kije s popolnim obvladovanjem svojega poklica veljal za mojstra. Okolica je cenila njegovo znanje in ga zaradi njega spoštovala. Z industrializacijo in tehnološkim napredkom je proizvodnja postala učinkovitejša, dobrine pa s tem cenejše in dostopnejše širšemu krogu ljudi. Ne glede na napredek na eni strani pa je delavec v proizvodnji nazadoval in postal oproda, ki "streže" strojem, s tem ko skrbi, da ti brezhibno delujejo. Ce sprejmemo to stališče, potem se najbrž strinjamo, da je bistveno razmišljati tudi o vlogi tehnologije v sodobni (bolj ali manj) demokratični družbi - ta je namreč še močneje prepletena in podprta s tehnologijo. Vse več komunikacije in odnosov obstaja zgolj ob posredovanju internetnih kanalov in množičnih medijev. Tehnologija je postala izrazit posrednik vsakdanjega življenja, česar se vsaj na normativni ravni zavedamo tudi pri nas - Velenje konec koncev že nekaj let sodeluje v projektu e-občin, s čimer želi izboljšati komuniciranje med mestno upravo in prebivalci. Kljub zelo storitveni naravnanosti pri vpeljevanju elektronskih poslovnih storitev v zadnjih letih vloge tehnologije ne smemo gledati preozko. Z inovacijami in spremembami namreč konstantno preoblikujemo svoj življenjski stil ter družbena in politična razmerja (invalidi na vozičkih so bili do nedavnega spregledani, zaprti v zavode in skriti v svoje domove; danes se gibljejo v javnosti, ki z avtomatskimi vrati in klančinami tehnološko bolje podpira vožnjo z vozički.) Seveda pa po drugi strani tudi spremembe družbenopolitičnih odnosov vodijo tehnološki razvoj v določeno smer. Zato se je še kako smotrno ukvarjati z vlogo tehnologije, njenih učinkov in razvojem tehnoloških rešitev, s katerimi lahko ustvarimo dobro življenjsko okolje za vse. ABITURA Podjetje za izobraževanje d.o.o. VIŠJA STROKOVNA S0LA ABITURA • EKONOMIST • POSLOVNI SEKRETAR Informativni dan bo v četrtek, dne 14. maja ob 17. uri. Prijave: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 32 in 03/ 428 55 36 www.abitura.si AKTUALNO Pametno bi bilo nadaljevati začete projekte Na Savinjsko-šaleški razvojni agencij i s sedežem v Nazarj ah so tudi letos v sodel ovanju z lokalnimi skupnostmi pripravili nabor proj ektov za skladen regionalni razvoj - Bo naslednje programsko obdobj e manj zapletov glede denarj a? Tatjana P odgoršek Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je pred časom že objavila razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za projekte za podjetja, v teh dneh pa naj bi objavila razpis še za lokalne skupnosti. Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-ša-leške razvojne agencije (Saša Ora) s sedežem v Nazarjah, ki skupaj z občinami pripravlja projekte oziroma pobude, je povedala, da naj bi bila vsebina razpisa podobna lanskemu. Denarja bo zanje manj kot minula leta, občine pa ga bodo lah ko koris ti le šele od leta 2010 dalje. »Razpis bo za projekte, ki naj bi jih občine izvajale v naslednjem triletnem programskem obdobju, torej od letos do leta 2012, morda celo do 2013. Nabor projektov smo že izdelali, težko pa bi povedala konkretno, koliko jih je in kakšna je njihova vrednost. Ni še namreč podatka o razpoložljivi kvoti denarja. Ta razpis bo pripravljen tako, da bo ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj samo določilo, koliko razvojnih sredstev bo dobila posamezna regija glede na stopnjo razvitosti. Potem se bodo morali župani v okviru razpoložljive vsote dogovoriti, kateri projekt kateri občini.« Klepčeva je povedala, da so vsebine projektov podobne dosedanjim, ko so se lokalne skupnosti prijavljale za pridobitev razvojnih sredstev za ureditev industrij sko--poslovnih con, komunalno infrastrukturo. »Pametno bi bilo nadaljevati že začete naložbe. Nekatere občine so namreč projekte prijavljale fazno. To velja za ureditev podjetniškega inkubatorja v Velenju, poslovno-industrijsko cono v Nazarjah, posodobitev ceste na Golte, podobna zgodba je v Šoštanju v zvezi z ureditvijo muzeja usnjarstva. Letos v naboru sodeluje tudi Občina Gornji Grad, v »zraku« je ideja o ureditvi kolesarskih poti v širši savinjski regiji.« Ker razvojnega denarja ne bo veliko, poskuša agencija spodbuditi skladen regionalni razvoj na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline tako, da bi se odločile za skupen projekt po dve, tri občine. Kot je pojasnila Klepčeva, se bodo manjše občine namreč vse težje same prijavile na razpise, saj mora biti vrednost projekta več kot 600 tisoč evrov. Ob tem pa se ne sme prezreti, da v Saša regiji skorajda ni lokalne skupnosti, ki ne bi imela velikih finančnih obremenitev za projekte iz minulih dveh obdobij. Namreč prvo triletno obdobje se končuje septembra letos, naslednjo »rundo« projektov morajo končati do septembra prihodnje leto. » Da gre za res veli ke finanč ne obveznosti, pove podatek, da sta lani dve lokalni skupnosti v regiji JasnaK lepec.» Lani sta dveo bčini v regiji Sašao dstopili odp rojektov, za katera stad obilip recejšna nepovratnas redstva.« Saša od lani prijavljenih 20 odstopili od projektov, za katera sta že dobili znatna nepovratna sredstva. Ta denar, namenjen naši regiji, je sedaj v skupni kvoti za naslednje programsko obdobje. Še zdaleč nista bili edini v Sloveniji, ki sta to storili. V marsikaterem okolju lokalne skupnosti niso zmogle zagotoviti lastnega deleža, kaj šele, da bi financirale celoten projekt.« Po bese dah Klep čeve naj bi bilo v zvezi z zagotavljanjem lastnega naložbenega denarja kmalu drugače. Ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner jih je namreč pred nedavnim obvestila, da bodo občine lahko denar, ki jim ga bo namenila Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za posamezen projekt, dobile ob predložitvi ustrezne dokumentacije, že pred iztekom roka pa plačilo računa za opravljeno delo. "To bo za občine veliko olajšanje. Ukrep pa naj bi veljal za nov razpis kot tudi za obstoječe projekte," je sklenila pogovor Jasna Klepec. Aškerčeva in balinišče tudi uradno odprta V mestni četrti Desni breg so lani obnovili dve mestni cesti -Aškerčevo so že predali namenu, Tomšičevo bodo kmalu - Balinarj i uživaj o na novega igrišču Velenje, 6. maja - Lansko leto je Mestna občina Velenje s pomočjo pro ra čun skih sred stev obnovi la tudi dva daljša odseka mestnih cest, Tomšičevo in Aškerčevo. Slednjo, ki vodi mimo vedno bolje obiskanega Sončnega parka, so prejšnjo sredo popoldne tudi uradno predali namenu. Trak sta prerezala župan Srečko Meh in predsednik sveta MČ Desni breg Marjan Niko-lič, ki sta pred tem dogodkom nago-vo ri la tudi nema lo ude ležen cev otvoritve. Med njimi je bilo največ članov Balinarskega kluba Velenje, saj so po tem, ko so odprli ces to, uradno predali namenu še novo balinišče. Izvajalec del pri obnovi Aškerčeve ceste je bilo velenjsko podjetje MINS No 1., skupaj s podizvajal-cem Francem Sovičem pa so obnovili Aškerčevo cesto v dolžini 336 metrov - od Kidričeve pri krožišču do Stanetove ceste. Zgradili so tudi pločnike, kijih ta cesta prej ni imela, kot tudi ne kole sar ske ste ze, ki je sedaj lepo ureje na. Da je bila obnova res temeljita, pove tudi podatek, da so istočasno zamenjali meteorni kanal, obnovili javno raz svetljavo in vodovod ter kraj ši odcep Aškerčeve ceste v dolžini 93 metrov, ki vodi mimo nekaj individualnih hiš. Vrednost investicije je znašala več kot 329 tisoč evrov. Večino del so izvajalci, ki so se udeležili tudi uradnega odprtja, zaključili že oktobra lani, letos pa so poskrbeli še za zasaditev in zaris talnih oznak. Marjan Nikolič nam je ob tem povedal, da se v mestni četrti že veselijo, ker končujejo tudi dela ob Tomšičevi cesti. Pri nekaterih blokih namreč še urejajo parkirišča, ko bodo končana, pa bodo tudi tam pripravili uradno otvoritev. Pa letos? »Če kriza ne bo prehuda, upamo, da se bo začela obnova Jenkove ceste, kjer so talne ovire previsoke. Hkrati naj bi obnovili most čez Pako.« Novo balinišče je večje in varnejše Željko Voglar, predsednik Balinarskega kluba Velenje, je bil ta dan prešerno razpoložen. Uradno so namreč pre da li name nu tudi novo balinišče, ki ga že nekaj mesecev s pridom in pogosto uporabljajo za treninge in tekme. Povedal nam je: »Naš klub obstaja že 30 let. Prvo dvostezno balinišče smo uredili na Trebeliškem; ker se je članstvo večalo, smo kmalu zgradili štiristeznega pod zimskim bazenom. Oba smo zgradili udarniško. Na lokaciji pod bazenom smo bili dobrih 28 let. Ko so nam povedali, da se bomo morali preseliti, nam je bilo težko. Vendar moram povedati, da smo z novo lokacijo in novim baliniščem zelo zadovolj- ni.« V klubu je trenutno aktivnih 50 članov, na igrišču pa trenirajo tudi člani društva upokojencev Velenje in društva invalidov Velenje. »Vsi, ki bi radi balinali, imajo prost vstop na to igri šče,« še doda Zeljko, ki nam pove, da so igrišča sedaj tudi večja in varnejša za igro. Izvemo še, da velenjski balinarji igrajo v drugi državni ligi, v kateri so trenutno na četrtem mestu. Najmočnejši klubi so na Gorenjskem, v Ljubljani in na Primorskem, zato so s svojo uvrstitvijo zadovoljni. Jezi pa jih, ker mla dih ta šport ne zanima več. »Imajo raje, če žoga leti po zraku,« k tej ugotovitvi doda Voglar. ■ BojanaŠ pegel Predsednikd ruštva balinarjevŽ eljko Voglar Son čni park bo res dobil ograjo Zupan Srečko Meh je ob odprtju Aškerčeve ceste povedal, da je bil morda pri obnovah cest ta del mesta kar malo zanemarjen. »Vse ceste po novem obnavljamo v celoti -hkrati zamenjamo vse komunalne vode, zato so obnove temeljite in trajajo nekoliko dlje,« nam pove v uvodu. Na vprašanje, kdaj se bo nadaljevala obnova Sončnega parka, pa odgovori: »Velikih investicij letos še ni na vidiku. Če bomo uspeli pridobiti nepovratna sredstva, bomo obnovo nadaljevali. Naročili smo že projekte za postavitev varovalne ograje, parku pa bi radi dodali še nekaj športnih vsebin. Tu bodo uredili odbojkarsko igri šče, kotal ka liš če bomo opremili z novimi koši in goli. Tribune in steze po parku pa smo že uredili. Bomo pa letos namestili še nekaj klopi in uredili prostor, kjer je bil letni paviljon. Mislim, da bi se obnova lahko nadaljevala v letu 2010, če ne bo recesija pokazala hujših zob, kot jih je letos.« Dokler trak čez novoc esto nip rerezan, ta ni uradno odprta. Od prejšnje srede je Aškerčeva cestau radnok ončana. Balinišče je dobroo biskano, saj na njemt renirajoč lani trehd ruštev. Sp odmladkom pai ma-jot ežave.» Mladii majo raje, če žoga leti poz raku,« jep repričanp redsednikb alinarskega društva. Z ene odo čiščevalnih akcij Čistili so cel mesec Krajani vaške skupnosti (VS) Podgora v občini Šmartno ob Paki so več kot sto prostovoljnih ur namenili za spomladansko čiščenje svoje-gao kolja. Po besedah predsednika VS Damijana Ločičnika so čistili cel mesec april, odstranili pa so predvsem divja odlagališča odpadkov, čistili zarašče-nost ob njivah, travnikih in cestah. Spomladanske očiščevalne aktivnosti so sklenili s kresovanjem na predvečer 1. maja. Kljub slabemu vremenu se je ob ognju zbralo blizu 60 ljudi. Krajanke Podgore so za to priložnost spekle pecivo, kruh in potico. Damjan Ločičnik je še povedal, da ta mesec načrtujejo še nekaj akcij, na njih pa naj bi obnovili kažipote, znamenja, izvedli manjša vzdrževalna dela na občinskih cestah v svojem okolju in ob njih. »Odbor vaške skupnosti in krajani smo vedno v gibanju,« je še poudaril Ločičnik. ■ Tp Trg je cvetel, cvetelo je mesto ... Zgodil se je letošnji 14. cvetlični sejem - Razstava in prodaja cvetja - Pester spremljevalni program - Izkupiček od dražbe cvetličnih aranžmajev namenili Rdečemu križu Vesna Glinšek V soboto se je v središču mesta zares dogajalo. In to že od 8. ure dalje, ko se je začel letošnji 14. cvetlični sejem s številnimi spremljevalnimi prireditvami in novostmi. Tudi le-te so prispevale k rekordnemu obisku. Ena od njih je gotovo tekmovanje za občane in občanke v zasaditvi cvetličnega nasada. Med 13 sodelujočimi je priznanje za najboljši izdelek dobila Jelka Gradišnik, nagrada za najbolj izviren nasad pa je šla v roke Maji Ferme. »Rada bi izpostavila tudi dražbo cvetličnih aranžmajev, kajti sredstva, ki smo jih zbrali, bomo podarili Rdečemu križu za nakup pre-hram be nih paketov. Izra ču na li smo, da bo denarja dovolj za 103 tovrstne pakete, namenjene socialno šibkim posameznikom in družinam, ki bodo te pomoči zagotovo zelo veseli,« je poudarila Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje. Po njenih besedah je dobro uspela tudi akcija brezplačnih sadik, ki jih MO Velenje v tem prazničnem letu podarja občanom. Poleg tega so obiskovalci lahko videli tudi nekaj izdelkov domače in umet nost ne obr ti, pri čemer Pokornyjeva poudarja: »Morda smo pogrešali še več kmečkih dobrot. Zato bomo naslednje leto ta del sejma dopolnili.« Tisti, ki so sejem obiskali skupaj z otroki, pa so bili veseli predvsem različnih otroških delavnic, ki so jih pripravili ob dnevu Evrope, in pa razstave malih živali. Ves čas pa je bilo živahno na odru pred domom kulture, kjer so se skozi ves dopoldan vrstili nastopi različnih glasbenikov. O sejmu smo se pogovarjali tudi Ponudba je bila velika, prav tako zanimanje. Jajčerija je tudi letosp rivabila takoš tudentet retjeu niverze kotm lade. Jedi so teknile,d ogodek pap opestrilin astopi. Jajčerija,m edgeneracijskod ruženje inr azstave Ob tednu vseživljenjskega učenja in zaključku 23. študijskega leta Univerze za tretj e življenjsko obdobj e Velenje niz zanimivih dogodkov - Jajčerij a uspela, odprli še tri zanimive razstave - Vrstij o se glasbeni nastopi Velenje, 7. maja - Ob zaključku še enega uspešnega študijskega leta Univerze za tretje življenj sko obdobje Velenje, ki ima vsako leto več študentov in več študijskih krožkov - letos je 58 krožkov obiskovalo že 800 študentov - so in bodo v maju pripravili niz zanimivih dogodkov. Ne le da jih posvečajo Tednu vseživljenjskega učenja, z njimi praznujejo tudi letošnjo 50-letnico odprtja sodobnega središča mesta Velenje. In hkrati obujajo ljudske šege in navade, ki jih na svojstven način približujejo tudi mladim. Prireditve se je udeležil tudi župan Srečko Meh, ki je v nagovoru zbranim poudaril predvsem nekdanjo solidarnost in pozitivnost občanov Velenja skozi čas graditve Velenja. V sredo popoldne so v lepem majskem vremenu na Velenjskem gradu pripravili tradicionalno prireditev, imenovano »Jajčerija«. Atrij gradu je bil odlično obiskan, uspelo pa jim je, da so navado predstavili tudi mladim, saj so se ga udeležili tudi učenci OŠ Gorica in njihovi starši. Ti so iz pripovedi spoznali to lepo ljudsko šego, poskusili pa so lahko tudi okusne jajčne jedi, od »šmorna« do »knapovskega sonca«. Zanimiv je bil tudi nastop Njivskega kvinteta iz Podkraja, pa učencev OŠ Gorica s točko, imenovano Rudarska malica. Vsaj 230 obiskovalcev prireditve je istočasno prisostvovalo tudi odprtju zanimivih razstav, ki bodo na ogled vse do 24. maja. Nat retji univerzi set rudijo, da seg eneracije čim večd ružijo med sabo. Zato je biln astop V okviru kulturnega projekta učencev OŠ Gorica prava popestritev dogodka. Ustvarjali in rasli smo v Velenju so namreč odprli kar tri razstave. Prva nosi naslov Življenje pripoveduje zgodbe - na njej so prikazali 9 življenjskih zgodb zanimivih Šalečanov, ki so tesno povezani tudi s 'tretjo univerzo'. Svoja dela so predstavili študenti kiparskega krožka, ki ga vodi Robi Klančnik, ter študenti krožka Ustvarjalne delavnice, ki oblikujejo vzorec življenja. Razstave so nastajale nekaj mesecev, kot nam je povedala Magda Žist, ki jih je pripravljala, nastale pa so s sodelovanjem številnih mentorjev in študentov. Res so vredne ogleda. Že dan kasneje, v četrtek, so na gradu pripravili koncert Godbe na pihala, v torek so tam nastopili pevci, ki pojejo v skupinah, v torek, 19. maja ob 19. uri, pa bodo nastopili citrarji, harmonikarji in klaviaturisti. ■ Bš z dve ma obiskoval ka ma. Prva, Milena Grabner, je na sejem prišla iz Dobrne: »Ponavadi pridem na sejem vsako leto. Nekaj rož sem sicer že kupila, nekaj pa jih bom danes. Rada namreč mal ce preizkušam različne kombinacije. Zaradi široke ponudbe velikokrat izberem tudi kaj bolj eksotičnega. Lansko leto sem na primer poskusila z bolivijsko begonijo. In bila je mi navdušena: »Doma imam veliko balkonov in še vrt, tako da skrbim vsega skupaj za okrog 40 korit različnih rož. Do sedaj sem jih doma kar nekaj vzgojila sama, a je s tem veliko dela. Pa tudi uspeh ni nikoli zagotovljen. Ker pa tu vedno naj dem kaj zase in ker cene niso preveč visoke, bom naslednje leto najverjetneje kar vse rože kupila na sej mu.« Marija Razpotnik izredno lepa. Žal pa sem imela nekaj smo le z vre me nom, saj mi jo je polo mil veter. Morda bom kaj novega poskusila tudi letos.« Druga, Marija Razpotnik iz Škal, pa je na sejem pripeljala tudi svojega moža, ki ji je pomagal nositi sadike. Sama pravi, daje nad roža- Milena Grabner Proti koncu sejma se je trg začel prazniti. In ostale so nekatere bolj, nekatere pa manj prazne stojnice ... korita občank in občanov na drugi strani pa so se začela polniti z raznoraznim cvetjem... Kukavičevke na območju Debrce in Tičnice Razi skovalno delo človeka obogati z novimi izkušnjami, j e prepričan Rok Dacar - Ni težko, če se ga lotiš s srcem in dušo TatjanaP odgoršek Rok Dacar:» Zlatop riznanje jep otrditev, da jen aloga kakovostna. Trud je poplačan.» V 26. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline sta dve osnovnošolski nalogi prejeli zlato priznanje. Pod eno od teh se je podpisal učenec 9. razreda osnovne šole Mihe Pintaija Toleda Velenje Rok Dacar, v njej pa »obdelal« kukavičevke na območju Debrce in Tič-ni ce. Kukavičevke so vrsta orhidej. V Sloveniji jih je evidentiranih 76 vrst, Rok pa jih je našel na območju Debrce in Tičnice 6 vrst, »Navadna kukavica pa je domnevno izginila. Ko sem iskal vzroke za to, sem ugotovil, da so med dejavniki širjenje polj in intenzivno kmetijstvo, centralno odlagališče odpadkov, ki stoji na kraju, kjer so nekoč rasle kukavičevke. Tudi gnojenje polj z mineralnimi gnojili, hitrejše in pogostejše krošnje, ugrezninski dejavniki vplivajo na to. S tem sem potrdil eno od zastavljenih štirih hipotez.« Poleg terenskega dela je z rezultati ankete in na osnovi pogovora s Karlom Stropnikom potrdil še preostale tri: da so rastline na splošno poznane med različno starimi ljudmi, pozna jih tudi nekaj mladostnikov in celo nekaj njihovih imen, še najbolje pa jih poznajo starejši na podeželju. Ideja za raziskovalno nalogo se je Roku porodila na sprehodih po Debrci in Tičnici. Njegovo pozornost so pritegnile majhne rastline. Ko mu je oče odgovoril na nekatera njegova vprašanja, povezana z njimi, si je v knjižnici izposodil knjižico in od takrat dalje ga še bolj zanimajo. Je bilo delo zahtevno? »O, ja, dokaj zahtevno. Lanske poletne počitnice sem v glavnem preživel na sprehodih in s fotoaparatom v rokah. Nato je bilo potrebno zbrano gradivo za nalogo pripraviti tako, kot zahtevajo stroga merila. Vendar, če se dela lotiš s srcem in dušo, stvar steče.« Rok je prepričan, da kljub njegovi vztrajnosti in volji ne bi bila naloga takšna, kot je, brez velike opore mentorjev Simona Ogrizka in Irene Rošer ter svojih staršev. Poleg zlatega priznanja, ki ga ni pričakoval, ga veselijo ostale »posledice« raziskovalnega dela. »Res te obogati. Pridobljene izkušnje na lastni koži so povsem nekaj drugega kot besede mentorja, učitelja, kot zapisana teorija v knjigah, učbenikih.« Prihodnje šolsko leto bo dijak velenjske gimnazije. V gibanje se ne bo vključil, »ker se želim v celoti posvetiti obveznostim prvega letnika.« Skoraj zagotovo pa bo mladi raziskovalec v višjih letnikih. NASI KRAJI IN LJUDJE Da bi bil kraj prijeten za krajane in goste V kraj evni skupnosti Topolšica si prizadevaj o za ureditev življenjske ravni tudi kraj anom na obrobj u - Dom kraj anov in gasilski dom naj bi začeli graditi letos jeseni, finančno zahtevno naložbo pa končali leta 2911 TatjanaP odgoršek Krajevna skupnost (KS)Topolši-ca je druga največja v občini Šoštanj po številu prebivalcev. Več kot 1200 jih šteje. Pisni viri navajajo, da je bil kraj s častitljivo starostjo v zgodovini pomembnejši, kot je danes. Vseskozi sta narekovala in pomembno vplivala na njegov razvoj bolnišnica in naravno zdravilišče. Še danes je tako. »To je spe-cifika naše KS. Topolšica je bila davnega leta 1898 občina in ta želja je postala znova močnejša v letu 2000. Danes ne razmišljamo več o svoji občini, ampak si želimo tvornega sodelovanja z vsemi KS v občini Šoštanj ter s samo lokalno skupnostjo tudi v prihodnje. Mislim, da smo na dobri poti, « je dejal Viki Drev, ki vodi KS že 23 let. Že nekaj let v ospredju infrastruktura Po besedah Dreva so ponosni, da so med prvimi KS, kjer so z izgradnjo toplovodnega omrežja poskrbeli za ekološko čistejše ogrevanje svojih domov. Za to je bilo potrebno veliko truda in denarja, vendar seje splačalo. Od leta 1995 dalje, ko so zgradili daljinsko ogrevanje ali pomagali krajanom do drugačnega ekološko čistejšega ogrevanja, ugotavljajo namreč pomemben razvoj. Poleg okolja tudi oba nosilca razvoja - Naravno zdravilišče Terme in bolnišnica. Kar nekaj zadnjih let veliko vlagajo v posodobitev infrastrukture. To imajo danes dokaj dobro urejeno, vendar ne povsod. Največje potrebe glede posodobljenih cest, izgradnje kanalizacijskih omrežij in še nekatere druge dobrine imajo zlasti na strmih pobočjih, kot je Lom. "Želja vodstva KS je, » zatrjuje Viki Drev" zagotoviti približno enako življenjsko raven, kot jo imajo krajani »v dolini«, tudi tistim na obrobju. Zato vlaganja v infrastrukturo še ne bo tako kmalu konec.« Nov objekt za danes in jutri Letos naj bi posodabljali ceste na področju Loma, Lajš, posodobitev ceste Usar-Koželjnik je v ■ dobitev cest, izgradnje kanalizacijskega omrežja. »Ni pa v tej vsoti projektov, ki so v letošnjem občinskem proračunu, in projekta, ki nas bo letos in prihodnje leto zelo zapo sloval, izgrad nje doma krajanov in gasilskega doma.« Zanj si prizadevajo pet let. Letos so odkupili zemljišče, po dopustu pričakujejo gradbeno dovoljenje, objavo razpisa za izvajalca del, v jeseni pa bi - po pred-vi deva njih - dela tudi ste kla. nja Bogdana Meniha, pa takrat do tega, da bi za te namene usposobili enega od objektov bolnišnice, ni pri šlo. Razvoj v prihodnje snujejo na... Ko smo Vikija Dreva vprašali, na čem bodo gradili nadaljnji razvoj KS, se je odzval: »Trud, delo in denar bomo vlagali v pridobitve, omenjena naložba. Zaskrbljuje dejstvo, da se nič ne dogaja v bivših upravnih prostorih bolnišnice, kjer naj bi podjetje Mins iz Velenja zgradilo najsodobnejši hotel. Seveda si želimo, da bi garažna hiša, ki naj bi stala v neposredni bližini apartma-jskega naselja, novega wellness centra ter doma krajanov in gasilskega doma, čim prej razveselila krajane in turiste,« je še dejal Viki Drev. Pomagali bodo po svojih močeh Ze od nekdaj velja, da je med društvi v kraju najbolj prizadevno gasilsko društvo. Združuje 140 krajanov, približno 40 članov pa šteje njegov podmladek. Boris Pocajt, podpredsednik topolških gasilcev, je dejal, da se novih prostorov zelo PavlaS tablovnik:« Nav rata našek rajevneo rganizacije zaradisti ske trka vse več krajanov.« polnem zamahu. Preko zime so urejali kanalizacijsko omrežje v središču kraja in nanj priključili 14 stanovanjskih enot. V tem trenutku gradijo kanalizacijo v Laj-šah hkrati s sanacijo državne ceste Šoštanj-Zavodnje. Pripravljajo še nekaj razpisov za izbiro najugodnejšega izvajalca za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v drugih delih KS, za sanacijo plazov, pri kate ri bo v ospredju odprava posledic drsenja zemlje pri Vržiš-niku. V letošnjem proračunu Občine Šoštanj ima KS Topolšica predvidenih (skupaj s prispevkom Teša) 116 tisoč evrov ter blizu 200 tisoč evrov za sofinanciranje poso- Viki Drev:» Z agotovitiž elimo vsemk rajanomp ribližno enakož ivljenjsko raven.« Naložbo, vredno 1,5 milijona evrov, naj bi končali leta 2011, ko praznuje gasilsko društvo 80-let-nico delovanja. »Naložba je finančno zelo velika v primerjavi z drugimi domovi. To pa zaradi potreb gasilskega društva, ki mora izpolnjevati določene zahteve. Objekt, velik 20 x 22 metrov, bomo gradili postopoma. V njem bo poleg gasilskega društva imelo svoje pro sto re vseh devet druš tev in sama KS.« Viki Drev je zelo zadovoljen, ker bodo v kraju v jeseni bogatejši za nov objekt - dom starejših krajanov, ki ga gradita podjetje PV Invest in lokalna skupnost. O njem so razmišljali še v času županova- Dušan Krivec: »Ustanovitev društva sta narekovala dejavnost in širitev naravnega zdravilišča. Tudi danes se odzivamo na potrebe turistov in krajanov.« ki bodo omogočile, da se bodo krajani in turisti v tukajšnjem okolju prijetno počutili. Želimo vrniti Topolšici ugled, ki ga je že imela. Torej še naprej ostajajo v ospredju prizadevanja za posodobitev infrastrukture, spodbujali bomo društva, ki že danes delujejo dokaj prizadevno, k še tvornejšemu povezovanju, organizaciji še več prireditev.« So med prizadevanja tudi načrtovana izgradnja garažne hiše? »V prostorski ureditvi smo jo res predvideli. Recesija pa je, ocenjujem, nekoliko zavrla razvoj zdravilišča, s katerim je bila povezana Boris Pocajt:" Sedanji prostori so vs labems tanju, težko jihv zdržujemo.Ž elimo sit akšen dom, kakršen nam pripada poz ahtevah in potrebah." veselijo. Ob bistveno boljših pogojih za delovanje verjame, da se bodo člani še bolje povezovali, da bodo še zavzeteje izpolnjevali svoje naloge. Nove prostore si zaslužijo ne samo zaradi kategorizacije društva. »Naša največja skrb je reševanje in pomoč ljudem v nesreči. Zaupano nalogo zgledno uresničujemo. Brez nas mine malokate-ra prireditev v kraju.« Zatrdil je, da bodo pri izgradnji doma sodelo-va li po svojih naj bolj ših močeh, tako kot se po naj bolj ših močeh vključujejo tudi v delo in življenje kraja. Turisti za turiste in krajane Da je turizem specifika v Topolšici, dokazujejo kar tri turistična društva. Poleg društva Topolšica-- podeželje - Lom in Lajše še Turistično društvo Topolšica. Slednje je najstarejše, deluje 25 let. Njegovo ustanovitev so - po besedah predsednika društva Dušana Krivca - narekovale Terme. Osrednjo pozornost blizu 100 članov namenja urejanju okolja in pripravi dogodkov, s katerimi popestrijo bivanje turistom in krajanom. Med take sodijo osrednja turistična prireditev veselje ob Toplici. Na njej prikažejo nekatere stare šege in navade kraja. Vsako leto za krajane in turiste organizirajo pohod z bakla mi v prvih dneh po novem letu, za barvanje jajc in izdelavo snopov ob velikonočnih praznikih,... Skrbijo za označbe, smerokaze, sodelujejo pri pripravi krajevnega praznika. Gotovo smo precej pripomogli k temu, da krajani skrbijo za urejeno okolje. Je pa res za to, da se vključijo v aktiv nos ti tudi čla ni druš tva, potrebnega veliko spodbujanja,« je dejal DušanK rivec. Postajajo vse pomembnejši Med tistimi, ki se veselijo novih prostorov, so tudi člani tamkajšnje organizacije RK. Predsednica Pavla Stablovnik je povedala, da v tej krizi prihajajo v ospredje humanitarne organizacije in v njihovem kraju ni nič drugače. »Postajamo vse pomembnejši, nove prostore pa potrebujemo za nove izzive, ki so pred nami.« Po pomoč se obrača k njim vse več ljudi, zato je nude-nje pomoči potrebnim njihova prednostna dejavnost. Največkrat jim pomagajo s paketi prehrane in pralnega praška, ki jih zagotavlja Območno združenje RK Velenje. Včasih komu pomaga tudi topla beseda, starejšim krajanom pa veliko pomenijo srečanja, kijih zanje organizirajo vsako leto, ali nepo-kretnim obiski na domu. Center starejsih ze skoraj pod streho Objekt j e možno končati v predvidenem roku, ocenjuj ej o v Premogovnikovi družbi PV Invest - Gradnjo z zanimanjem spremljaj o bodoči stanovalci - V njem bo zaposlenih okoli sedemdeset ljudi, največ medicinskega kadra MilenaK rstič -P laninc Velenje, Topolšica, 7. maja - Povezani družbi Skupine Premogovnik, PV Investu, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve marca lani med osemintridesetimi ponudniki dodelilo koncesijo za storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše. Ze septembra so v Topolšici položili temeljni kamen, do decembra pridobili gradbeno dovoljenje in še isti mesec začeli delati. Roki, ki so si jih zastavili, so kratki, a Center starejših bo prve varovance - če se vmes ne zgodi kaj res izjemnega -sprejel še letos, pravi direktor PV Investa Drago Potočnik. »Dela potekajo po predvidenemi termin skem planu. V teh dneh se začenja betoniranje zadnje plošče, kije s konstrukcijskega vidika obenem streha objekta. To pomeni, da bomo ime li objekt pod stre ho.« Ocenjena vrednost gradnje in opreme je blizu 8 milijonov evrov. Ocenjena vrednost izgradnje in opreme je blizu 8 milijonov evrov. Glede na to, da so vedeli, da bo rok gradnje izredno kratek, so ob podpisu pogodbe z izvajalcem posebno poznost posvetili termin-skemu planu. »Natančno smo definirali roke izvedbe posameznih ključnih faz, ki bi z zamujanjem Praktično ni dneva, da se kdo ne bi zanimal za nastanitev. lahko vplivali na končni rok. Izvajamo dosleden nadzor nad dinamiko in kakovostjo del, tako da ob primopredaji ne pričakujemo večjih odstopanj ali napak. Menimo, da je objekt možno končati v predvidenem roku, to je do konca avgusta, in za to si bomo vztrajno prizadevali« Že sedaj sta odziv in tudi povpraševanje po namestitvi v tem centru izjemna. »Do danes smo dobili že 40 informativnih prijav. Praktično ni dneva, da se kdo ne bi zanimal za nastanitev.« Zanimivo pa DragoP otočnik:» Do danes smop rejeli žeš tirideset informativnihp rijav.« Objekt bo v teh dneh pods treho. V centru bo zaposlenih okoli 70 ljudi, največ medicinskega kadra. je, da poten ci al ni bodo či sta no -valci tudi sami aktivno spremljajo gradnjo. Vedno več jih prihaja do gradbiščne ograje, od koder opazujejo potek gradnje, kar dokazuje, da je bil objekt v tej sredini še kako potreben. V PV Investu so pred prazniki objavili razpis za vodilni delovni mesti v centru. »Pohiteli smo, ker bo ena prvih nalog izbranih kandidatov priprava programa dela in postavitev organizacijske strukture v skladu s standardi in zakonskimi pogoji. Sicer pa bo v domu okoli 70 zaposlenih, po dejavnosti pa največ medicinskega osebja. Glede na tip doma bodo zaposlitev v njem dobili tudi drugi profili s področja dela s starostniki, denimo socialni delavci, animatorji.« Sodeč po vlogah, ki prihajajo tudi za ta kader, kljub temu da razpis za ta delovna mesta še ni bil objavljen, ocenjujejo, da s kadrom ne bi smelo biti večjih težav. »Seveda pa se lah ko zgo di, da se bo kak šen profil pokazal tudi kot deficitaren.« Uspešna "Evropa v šoli" Na MZPM Velenje so zadovoljni z uspehom na letošnjem nacionalnem natečaj u Evropa v šoli - Štiri nagrade za likovna dela Velenje - Maribor, 6. maja - Tik pred dnevom Evrope, prejšnji torek, so v Mariboru pripravili zaključno slovesnost letošnjega vseslovenskega natečaja »Evropa v šoli«. Tudi letos je bil ta uspešen za sodelujoče iz Šaleške doline, saj so na likovnem natečaju na temo »Imam idejo« prejeli kar štiri visoka priznanja. Prvo mesto sta osvojili Urška Jazbec iz OŠ Šoštanj, podružnica Ravne, ter Ana Dvor-šek iz OŠ MPT Velenje, drugo mesto Taja Oblišar iz OŠ Gorica in tretje Andraž Sovič iz OŠ Šoštanj, podružnica Ravne. Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki je tudi letos koordinirala natečaj, so tega zelo veseli, sodelovali pa so tudi z deli na raziskovalnem, literarnem in fotografskem natečaju. Sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač nam je povedala: »Tudi letos smo bili na nacionalnem natečju Evropa v šoli uspešni, saj imamo kar 4 nagrajence na državni ravni. Letošnja tema je bila zanimiva, zato smo dobili kar 131 likovnih del in preko 20 smo jih poslali naprej v oceno na državno raven. Manj je bilo letos literarnih del; dobili smo jih le 7, naprej pa smo poslali 3. Prejeli smo tri raziskovalne naloge, ki so bile po naši oceni tako dobre, da smo vse poslali na nacionalni natečaj, ter 4 fotografska dela. Letos smo bili uspeš -ni predvsem na likovnem natečaju, a čestitke veljajo vsem, ki so sodelovali na letošnjem razpisu, saj so dela nastala v njihovem prostem času. Odkar mladi Šalečani sodelujejo na natečaju »Evropa v šoli«, so ves čas zelo uspešni. Tinca Kovač doda: »Imamo tudi večkratne prvake. Prav letos imamo med nagrajenci Urško Jazbec, ki je bila prvakinja že kot prvošolka, letos kot četrtošolka pa je spet osvojila prvo mesto. V prejšnjih letih smo imeli večkratne prvakinje in prvake tudi na literarnem in fotografskem področju. Natečaj je mednaroden, v njem samo v Sloveniji letno sodeluje po 20 tisoč otrok, v ostalih državah še toliko več. Poteka že od leta 1953, Slovenija pa v njem sodeluje že deset let. Med otroki je vsako leto bolje sprejet.« ■ Bš Imam idejo -namesto za orožje za lačne otroke Pred nedavnim je bila v Mariboru svečanost, na kateri so podelili priznanja najboljšim slovenskim Ana Dvoršek ustvarjalcem v natečaju Evropa v šoli. Tema letošnjega je bila Imam idejo. Med nagrajenci z likovnega področja za najbolj zahtevno, zadnjo triado, je bila tudi učenka 7. a razreda osnovne šole Mihe Pintar-ja Toleda Velenje Ana Dvoršek. Ana je povedala, daje zmagala v konkurenci 130 predlogov, ki so prišli skozi sito na regionalnem izboru. S svojo idejo »... sem želela predvsem opozoriti odgovorne na to, da naj denar, ki ga porabijo za nakup orožja, za vojne namene raje namenijo za revne otroke v Aziji, ki nimajo hrane. To sem izrazila z različnimi črkami različnih velikosti in z narisanim zanimivim obrazom. Mislim, daje prav to, ali pa morda črke, vplivalo na odločitev komisije za dodelitev prve nagrade.« Ani je s svojimi nasveti veliko pomagal mentor, znani likovni pedagog Robi Klančnik. Ana je bila nagra de zelo vese la in jo utrdila v prepričanju, da ima smisel za likovno ustvarjalnost. UrškaJ azbec Imam idejo -prijateljstvo Učenka 4. razreda podružnične Osnovne šole Šoštanj v Ravnah Urška Jazbec je v natečaju Evropa v šoli sodelovala drugič in tudi tokrat prejela prvo nagrado za likovni izdelek v drugi triadi. »Na risbi sem narisala sebe, kako na uho pripovedujem nekaj svoji prijateljici in sošolki Tinkari. Z risbo sem želela opozoriti na pomen prijateljstva, na to, da se je potrebno med sabo pogovarjati, pomagati drug drugemu. Čeprav sem še otrok, to danes kar pogre šam.« Pri snovanju ideje ji je pomagala likovna pedagoginja Mija Žagar. Urška pravi, da zelo rada riše. Najraje upodablja naravo in ljudi. Z veseljem bo sodelovala na natečaju tudi prihodnje leto. Z veseljem pa bo tudi izkoristila nagrado, ki jo je prejela - pet dni počitnic na morju. ■ tp ŠAPZ za jubilej na tekmovanju v Bolgariji Šaleški akademski pevski zbor Velenje v tem letu praznuje 10-let-nico delovanja. V jubilejnem letu so si zadali ambiciozne cilje, ki so jim podredili vaje in ves pomladni program in nastope. Te dni namreč že gostujejo v Bolgariji, v črnomor-skem mestu Varna, kjer se udeležujejo enega najprestižnejših in zahtevnejših zborovskih tekmovanj v Evropi. V Varno so odpotovali v sredo, 13. maja, na tekmovanju pa se bodo pomerili s 13 zbori iz treh celin. Na tekmovanje v Varno je dirigentka Danica Pirečnik popeljala 37 pevcev, ki bodo zapeli v najbolj zastopani kategoriji mešanih pevskih zborov, v kateri mora- jo predstaviti glasbo vseh zgodovin skih obdo bij, od rene san se do danes. S tekmovanjem pa zbor še ni zaključil svojih majskih koncrtov. V soboto, 30. maja, bodo v velenjski glasbeni šoli pripravili slavnostni koncert ob svoji desetletnici, kamor že danes vabijo vse nekda- nje pevce in ljubitelje zborovske glasbe. Koncert ob 10-letnici bo nekakšen presek uspešnega dela Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje v njihovem obdobju delovanja, ki so ga pevci zaznamovali z izjemnimi nastopi doma in v tujini. Šaleški akademski pevski zbor na februarskih pripravah na Debelem Rtiču. (Foto: K. Mikor) Četrti abonmajski koncert POPV Pomladni zvoki domačih godbenikov Velenje, 12. maja - V sredo, 20. maja, bo s četrtim abonmajskim koncertom sklenjena tretja sezona godbeniškega abonmaja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Ob 19.30 bodo v veliki dvorani glasbene šole Velenje nastopili godbeniki domačega orkestra s solisti. Program bo obarvan pomladno, priložnost, da se na koncertu predsta- vijo občinstvu ter pokažejo svoje znanje in izkušnje, pa bodo dobili mladi solisti. Nastopili bodo Neva Beriša in Špela Koren na flavti, Sara Beri-ša na saksofonu, Mitja Skočaj na klarinetu, Marko Novak na trobenti in Boštjan Veithauser na tubi. S koncertom bo sklenjena še ena uspešna abonmajska sezona, godbenike pa letos čaka še pestro leto. Ob nastopih na različnih prireditvah v organizaciji generalnega sponzorja Premogovnika Velenje in v okviru prireditev ob 50-letnici Velenja je letošnje leto tudi njihovo jubilejno. Konec leta bodo s slavnostnim koncertom zaznamovali 90 let uradnega delovanja godbe na pihala v Šaleški dolini, ob tej priložnosti pa bodo izdali novo zgoščenko in DVD s predstavitvenim filmom. ■ DianaJ anežič KOLONA Fenomen muzikalov v gledališčih Mat jaž Šalej Zadnji dve leti je v slovenskih gledališčih nastalo mnogo muzikalov in sorodnih odrskih zvrsti. Lotevajo se jih vsi, amaterski, pol-profesionalni in profesionalni ansambli, od Šentjakobskega, Prešernovega, Mestnega ljubljanskega, celjskega, celo SNG Drama Ljubljana. Veliko je tudi vmesnih žanrov, glasbenih monodram, igranih šansonov ... Muzikali so pogostejši celo v lutkovni in igrani produkciji za otroke in mladino. Večino produkcij ali vsaj najbolj reprezentativne sem si ogledal. Izpostavil bi nekaj naslovov, ki se mi zdijo pomembnejši od ostalih: Kabartet, Piaf, Sugar in na svoj način tudi Kok ti men zdej dol visiš in Ljubezen na smrt. Podoben fenomen je prisoten tudi v filmu. Spomnimo se odmevnosti Briljantine in Vročice sobotne noči v preteklosti ali »Mama mie« pred le nekaj meseci. Skupna točka vseh je, da želijo pritegniti z glasbo. Z glasbo, kije ponavadi atribut sproščenosti, ugodja in zabave. V Sloveniji je zavel tudi v gledališčih veter glasbenega populizma. Gledalce hočejo teatri pritegniti z glasbo, za katero vsi mislijo, da imajo relevanten okus. Kajti o glasbi spuščati se v debato s komerkoli je skoraj nesmisel in neproduktivno. Vsi bodo zagovarjali svoj glasbeni okus in s tem potrjevali svoj ego na področju svoje glasbene podzavesti. In o okusih ne gre preveč razpravljati, še posebej ne o glasbenih. Zato imajo skoraj vse produkcije eno slabost. Bolestno želijo ugajati. Želijo ugajati gledalcem, ki so hkrati in v tem primeru (žanrsko) predvsem poslušalci. Mešane zvrsti umetnosti vedno igrajo na struno, da ravno z zvočnim, vizualnim, nekatere zvrsti tudi z vonjem in okusom (Pograjčeva predstava Ljubezen na smrt v izvedbi»Mladinskega«je lep primer) poskušajo gledalce in poslušalce pritegniti in preslepiti. Tako, da jih zavedejo v umetnost s čim več čutili. In ker smo ljudje občutljivi predvsem na vidne in slušne zaznave, prevladujejo najbolj predstave te vrste. Najbolj uspevajo (finančno in po številu obiskovalcev) tiste zvrsti glasbenih gledaliških produkcij, ki so najbližje poslušalcem v svoji popu-lustični naravnanosti. Te predstave ubirajo na strune komedije, zabave, lahkotne glasbe in hkrati velike prepoznavnosti. Vtem smislu se bo zanimanje za muzikal v prihodnosti stopnjevalo. V gledališču lahko pričakujemo še kakšno novo parafrazo na najbolj odmevne glasbene umetnine, pa naj bodo iz sveta daljne preteklosti, filma ali aktualne sedanjosti. Kar se tiče umetniškega presežka v gledališču, so najboljše stvari tiste, ki so žive in umetniško zaokrožene z glasbo v živo in z igralci, ki v sinergiji z glasbeniki in vzdušjem v dvorani ustvarjajo predstavo. Ta je živi organizem. S tega stališča je enostavno izdvojiti predstave, ki so nad drugimi: Kabartet, Piaf, Moje pesmi moje sanje, Ljubezen na smrt... In nekaj se v vsej stvari ponavlja in jasno kristalizira. Ponavljajo se predstave, ki imajo večjo vsebinsko in dramatično težo. Razumniki, in med njimi so gotovo režiserji in umetniški vodje gledališč, dobro razpoznavajo pomembne teme, ki ob ljubezni, družini in še čem presegajo vsakodnevne težave. To so teme vojne, bolezni, holo-kavsta... Zavite v glasbeni ovoj in začinjene z živo glasbeno izkušnjo odstopajo in dopolnjujejo zgodbe o ljubezni in usodah malih ljudi. In da bodo imele te vrstice še priporočilno težo. Pred kratkim sem si ogledal predstvo Sugar ali »Nekateri so za vroče«, v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. To v tej gledališki zvrsti zadnja leta res dominira v Sloveniji. Predstava je izjemna, zabavala bo vsakega smrtnika, starega in mladega. Umetniški prispevek igralca Uroša Smoleja je naravnost superlativen. Vse nagrade zanj niso bile zaman. Ce pa me vprašate, kaj bi si ogledal še enkrat od vseh predstav. Odgovor je enostaven in enoznačen - Kabaret. Z živo, polno orkestracijo, z izjemno vsebino (vzpon in groza nacizma) in z nepozabno prepoznavno glasbo. 107,8 MHz tADÜjSKO IDO ČAS@POSDOl M@Z¿W Glasbene novičke Med pesnike v Medano in slikarje v Šmartno Že nekaj časa smo načrtovali obisk kakšnega dela Slovenije, ki ga doslej še nismo dobro poznali, in se naposled tudi odločili za Primorsko, torej za Goriška brda, ali kot radi rečejo Brici: med pesnike v Medano in slikarje v vasico Šmartno. Še najsprejemljivejši termin je bila druga sobota v maju. Ne enih in ne drugih tokrat v slovenski Toskani nismo našli. Morda mi oziroma naša vodička Karmen ni vedela zanje. Nam je pa povedala nekaj zanimivosti o mostovih v Solkanu. Na lastne oči smo se lahko tudi prepričali, zakaj je Medana znana in tako želena destinacija za pesnike in ljubitelje kakovostne vinske kapljice. V Medani je bil rojen tudi veliki pesnik Alojz Gradnik, katerega spomin Brici počastijo s tako imenovanimi Gradnikovimi večeri. Čeprav Brici pravijo, da so v Brdih vse vasi lepe, pa priznajo, da je vas Šmartno nekaj posebnega. Sama po sebi je kulturni spomenik, ki ga ne gre prezreti. Vse do danes je ohranilo znake stare, utrjene mediteranske vasi. Vasica je zrasla na ostankih rimskega oporišča. Obzidje s stolpi so zgradili v času turških vpadov. Šmartno je cilj številnih slikarjev, ki pogosto gostijo mednarodne slikarske kolonije in razstave. ■ Tp Ogledali smo si tudi srednjeveško vasico Šmartno... (Foto: Stanislav Vovk) esto ... na kratko... DMK 2009 Ta in prihodnji vikend bosta v Velenju minila v znamenju tradicionalnih Dnevov mladih in kulture. Osrednji letošnji glasbeni dogodek bo v soboto, 16. maja, na velenjskem gradu, ko bodo nastopili Hotty Mkkno ty, Divi si on, Res Nul li us in Elvis Jackson. V primeru dežja bo koncert v Rdeči dvorani. EUROSONG Danes bo v Mos kvi šlo zares. Potem, ko smo v torek dobi li prve finaliste letošnjega Eurosonga, bo danes na sporedu drugi polfinale, v kate rem bodo nas to pi li tudi letoš nji slo ven ski pred stav ni ki Quartissimo s pevko Martino Majerle, za katere bomo seveda drža li pesti. WILD STEP Mla da velenj ska sku pi na je na novo preoblekla svojo skladbo Zgoraj brez in jo predstavila še v remix verziji. Kmalu lahko pričakujemo tudi nji hov povsem nov sin gl z naslo vom Sto sto pinj. TINKARA KOVAČ Čeprav se v zadnjem času posveča predvsem materinstvu, naj bi se po napovedih kmalu vrnila tudi na koncertne odre. Za jesen primorska glas be ni ca napo ve du je izid kompilacije, na kateri bodo zbrane njene najbolj znane skladbe in dve novos ti. MMS 2009 27. junija bo v portoroškem Avditoriju potekal 31. Festival Melodije morja in sonca. Strokovna komisija v sestavi Andrej Karoli (predsednik), Andrea Flego in Adi Smolarje od 110 prijav izbrala štirinajst skladb, ki se bodo pote go va le za letoš nje nagra de. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. EROS RAMAZZOTTI - Parla con me 2. COLONIA - Lažu oči moje 3. ROB THOMAS - Her Diamonds Parla con me je nova skladba italijanskega zvezdnika Erosa Ramazzottija. Skladba napoveduje izid njegovega novega albuma Ali e radici, katerega izid je napovedan za konec tega meseca, na njem pa bo enajst novih pesmi. V okviru promocijske turneje nove plošče bo Eros nastopil tudi v ljubljanski dvorani Tivoli, in sicer 19. novembra. V četrt stoletja trajajoči karieri je Eros Ramazzotti skupno izdal petnajst nosilcev zvoka in prodal več kot štirideset milijonov albumov. Nas čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje ^LESTVICA mm Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1.Zakapa ne - Kralj ulice 2. Domen Kumer-Slovenski sin 3. Max band - Poročna 4. Modrijani in Natalija Verboten - Spomni se 5. Ans.bratov Jamnik - Na vrtu domačije 6. Ans. Golte - Če te luna nosi 7. Fantje izpod Rogle - Dvajset let nas pesem druži 8. Ans. Roka Žlindre - Del srca 9. Ans. Krjavelj - Kako res prekrasno deželo imamo 10. Ans. Svetlin in Stane Petrič - Leta niso važna www.radiovelenje.com Čukigr edo mal' naprej V ponedeljek, 11. maja, je izšel nov studijski album skupine Čuki, ki nosi naslov Mal ' naprej. Gre za že petnajsti album skupine, ki se je v svoji dolgi ustvar- Non stopA lya jalni zgodovini dotaknila palete raznovrstnih glasbenih zvrsti, in hkrati prvi album, ki so ga Čuki posneli s sedaj že prepoznavnim in priljubljenim članom Jernejem Tozonom. Naslov albuma Mal' naprej so med drugim izbrali zato, ker je to del naslova skladbe Mal' naprej pa mal' nazaj, ki so jo Čuki premierno predstavili v okviru letošnje EME in je po mnenju občinstva zasedla zavidljivo drugo mesto. Ta vikends redi zvezd vŽa lcu Dolgo pričakovani album pevke Alye je končno izšel. Njegov naslov je Non Stop, za odlično napoved albuma pa so poskrbeli že hiti A veš, I don't care, Absolutely moj in Zadnji dan, aktualni duet z Rudijem Bučarjem, ki prav te dni tudi v video podobi prihaja na televizijske zaslone. Producent večine skladb na albumu je Zare Pak, velik del plošče pa je nastal v Nemčiji, kjer je Alya sodelovala tudi z znanim kitaristom nemške skupine Guano Apes Henningom Rumenappom. Avtor in producent skladb A veš in Zadnji dan je Jan Plestenjak, singla Prima balerina pa Ruben Loos. Nagrada zas kupino ŠUS Dekliška tolkalna skupina ŠUS, ki deluje pod mentorstvom Dejana Tamšeta, se je prvi teden maja udeležila glasbenega festivala in tekmovanja v belgijskem Neerpeltu, kjer je v štirih tekmovalnih dneh nastopi- lo kar 96 skupin iz različnih držav, tudi Rusije, Mehike in Kitajske. Slovenske tolkalistke so se v kategoriji tolkalnih skupin pomerile z belgijsko in švicarsko zasedbo in z naskokom osvojile prvo mesto in posebno nagrado Cum Laude. Šusice so se predstavile publiki in mednarodni žiriji s 25-minutnim programom, v katerem so morale pokazati čimveč raznolikih veščin igranja tolkal. Še posebej so navdušile s skladbo Mušketirji. Na fotografiji z leve proti desni: Eva Zavšek, Katarina Kukovič, Ines Lju-bej, Petra Vidmar, Dejan Tamše (mentor), Sara Zeleznik in Aleksandra Šuklar. V soboto in nedeljo, 15. in 16. maja, bo v Žalcu potekal že 7. festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd. Prvi, otvoritveni dan festivala, bo občinstvo lahko uživalo ob nastopu osrednjih gostov letošnjega festivala, italijanske zasedbe Vocalica, ki velja za eno najboljših acapella skupin na svetu. Drugi dan festivala, nedelja, 16. maja, pa bo tekmovalen. V tekmovalnem delu se bo pomerilo šest vokalnih skupin, in sicer Sonus, Male malce, Posluschtae, Akolada, Oktet 9 in Cantemus. Kot gost drugega večera bo nastopila še ena italijanska skupina Mez zoto no. "»HAS Le koga si je na drugi strani balinišča zamišljal Darko Lihteneker, da je, ko je med prvimi preizkusil uradno odprto balinišče v Sončnem parku, vzel tak zalet? Tarča je morala biti zabavna, saj se je ob njegovem poskusu krepko nasmejal tudi podžupan Mišo Letonje. To je malo kasneje dokazal tudi sam, saj je tudi njegova krogla dobro drsela po progi. Tjaša Rehar, predstavnica za stike z javnostjo v Občini Šoštanj, tudi v času porodniškega dopusta ne miruje. Srečali smo jo v občinski stavbi, kamor je prišla, da uredi eno od zadev. Mala ni imela nič proti temu, da že tako majhna spozna ljudi, s katerimi mama dela. Kako bi, ko pa je v tem času potovala iz rok v roke? Čvek je ujel v objektiv Petra Podgorška (prvi z leve), ^ ravnatelja osnovne šole Rečica ob Savinji, in Avgusta Reberšaka (lovca, nogometnega zanesenjaka, med drugim tudi člana sveta javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki v odstopu), ki imata v zvezi z javnimi zavodi in kadrovanjem za vodilna mesta vsak svoje izkušnje. Eden boljše, drugi malo slabše. Glede na to, da je Gustl znan kot dober, predvsem pa zelo trd lobist, morda v tem zanesenem pogovoru prepričuje svojega poslušalca, naj razmisli o tem, da bi svoje ravnateljske izkušnje nesel malo bliže domu. Brezzakonje Pri nas še kar nekaj časa opažamo, da mladi vse manj spoštujejo zakon. Vsaj vse manj se odločajo za zakonsko zvezo. Pogled v nebo Velenjske svetilke ne svetijo več v nebo. To ne pomeni, da ponoči česa zgoraj ne bomo videli. Nasprotno, tisto nad nami bomo bolje videli. Vrednota brez vrednosti Mnogi se še vedno sprašujejo, če je delo pri nas še vrednota. Eno je jasno, vrednosti že nima. Preštevanje Začelo se je novo preštevanje. Eni kot da bi znali šteti le do tri; drugi vsaj do osem. Dalje, tja do Saše, menda le redki. Prašičja gripa Po svetu razsaja tako imenovana prašičja gripa, čeprav zanjo prašiči niso nič krivi. Kriva je razna druga svinjarija. Le za pešce Tudi v Šoštanju menijo, da je treba stari del mesta prepustiti pešcem. Da se ga le ne bi še ti začeli izogibati. Vprašanje Večina svetnikov Občine Braslovče se sprašuje: le kaj krajanom Roj roji po glavi?! Brez krize Nekatera podjetja nočejo priznati, da ne čutijo krize. Za vsak primer. Velenje - Šoštanj Vozniki zdaj potrebujejo več časa za vožnjo med Velenjem in Šoštanjem. A le redki. Le tisti namreč, ki upoštevajo, da je po novem skozi Pesje dovoljeno voziti le 50 kilometrov na uro. Lepe in dobre vile Tako v Velenju kot Šoštanju bodo dobili po eno lepo in dobro vilo. V Velenju Vilo Bianco, v Šoštanju Vilo Mayer. Pa bi povsod morda res potrebovali kako pravo dobro vilo. Ne pozabite! Danes jih mogoče ne potrebujete, jutri pa boste hvaležni, da ste jih uživali! POVEČUJE SE Ko gre za izboljšanje hranilne vrednosti mlečnih izdelkov, je na tisoče sestavin, med kate ri mi lah ko izbi ra mo. Ampak kako lah -ko ločimo najboljše od ostalih? Trdno verja me mo, da so znan stve ne pod po re ključ do uspešnega razvoja izdelka. Vendar se vloga ne konča tu. Zavedamo se, da je ustvariti izje men izde lek samo začetek. Pomemb -no je tudi temeljito razumevanje tega, kaj v resnici izdelek nudi. Zato lahko upravičeno zapišemo, da je med tisočimi sestavinami težko vedeti in izbrati zmagovalca. KAJ JE BENEO™? Beneo je ime za prehranske vlaknine, ki združujejo medsebojno delovanje inulina in oligofroktoze. Je naravni rastlinski izdelek in je prebiotik iz narave. Nahaja se v številnih vrtninah in sadju, kot na primer: čebuli, leči, česnu, bananah, arti-čokah in čikoriji. BENEO™ je prebiotik, ki izboljšuje zdravje prebavil. To pomeni, da z razliko od večine prehran-skih vlaknin ne samo, da spodbuja optimalno črevesno funkcijo, ampak tudi deluje kot prebiotik. Namreč le--ta poskrbi za ravnotežje črevesne mikroflore v telesu s spodbujanjem rasti oz. delovanjem koristnih mikroorganizmov -probiotičnih bakterij. Znanstvene raziskave so pokazale, da BENEO™ selektivno sti- mulira koristne bakterije, ki se imenujejo bifidobakterije. S tem se krepijo in zagotavljajo preprečevanja razvoja slabih bakterij. Bifidobakteriji se pripisujejo naslednje zaščitne lastnosti: • tvorjenje vitamina (zlasti vitamina B), • aktiviranje imunološkega sistema, • tvorjenje maščobnih kislin in baktrioci-nov kot zaščite pred patogenimi substancami in bakterijami, • znižanje trigliceridov v krvi in • zaščita pred karcinomom črevesja. Blagodejni učinek BENEA™ na naše zdravje je znanstveno dokazan na podlagi raziskav na prostovoljcih. Raziskave, ki so znane po vsem svetu, je spremljal znanstveni odbor BENEA™. ABSORBCIJA KALCIJA Kalcij je eden od najvažnejših mineralov za zdravo funkci o ni ra nje naše ga tele sa. Je prisoten v mnogih prehrambenih izdelkih, ki jih zaužijemo vsak dan. V telo se absorbira skozi prebavni trakt. Vendar količina kalcija, ki jo absorbiramo v povprečju, ne zadostuje za gradnjo zdravega in močnega okostja. Poleg tega pa se samo tretjina skupnega vnosa kalcija tudi naloži v telo. Ko enkrat začnemo povečevati vnos kalcija v najbolj zgodnjem življenjskem obdobju, si zagotovimo bolj zdravo in močnejše okostje, s tem pa zmanjšamo tveganje lomov kosti pozneje v življenju. Kot kažejo znanstvene raziskave, BENEO™ lahko pomeni — pomembno prelomnico v skrbi za čvrste kosti. Njegov pozitivni učinek se kaže v vplivanju na povečano absorbcijo kalcija v telo. LINIJA LCA JOGURTOV IN BENEO TM Pre hran ske vlak ni ne BENE O so v LCA jogurtih zelene doline in z njihovim rednim uživanjem posameznik aktivno vpliva na svoje počutje, čvrstost kosti ter na svoje zdravje. Zdravje srca, močne kosti in zdrav prebavni sistem so danes najvišje ocenjene zdravstvene koristi. Za vse te tri koristi ali vse te tri lastnosti smo za vas poskrbeli z našimi LCA izdelki. Skrbite za raznoliko in uravnoteženo prehrano ter zdrav aktiven način življenja. Prehranjujte se zdravo z LCA izdel ki! KUPU SLOVENSKO Mlekarna Celeia www.mlekarna-celeia.si DNEVI MLADIH IN KULTURE 7 S t r n j e n p r o g r a m PETEK | 15. MAJ | 18.00 Otvoritevl 9.D MK-ja, atrij velenjskegag radu Nastopajo:Kolektiv6 9 Ciljš tafetem odrosti Drum'n'bassk ronologija,M ladinskic enterV elenje Nastopajo:M arkoK arner,M atijaB encik 21.00 SOBOTA | 16. MAJ | 13.00 Športne igre naje zeru,i grišča ob restavracijiJ ezero vV elenju Nogomet,k ošarka,o dbojka Zaključek ŠŠK lige 20.00 Rockk oncert nag radu, velenjski grad Nastopajo:H ottyM kknotty, Division, ResN ullius in Elvis Jackson (vp rimerus labegav remena se koncertp restavi v Rdečo dvorano, vstopnina v tem primeru 5) NEDELJA | 17. MAJ | 14.00 Popoldanski chill out,t erasa Mladinskega centraV elenje 17.00 Otvoritevf otografsker azstave" Velenjes kozia lternativnen ačinef otografiranja ",g alerijaM ladinskegac entra Velenje Avtor: ElvisH alilovič Tehnika: Camera obscura PETEK | 22.MAJ | 16.00 Zabavno-adrenalinskopo poldne, obv elenjskemje zeru Regata, tek predpo žigalcem, paintball, go-kart, milni tobogan in še in še... 19.00 Pogovorni večer s Tomom Križnarjem,d voranaC entra Nova 21.00 Jams ession,M ladinskic enter Velenje Nastopajo:K olektiv6 9,o biskovalci SOBOTA | 23. MAJ | 14.00 Dnevneakti vnosti pred MCV, Mladinskic enterV elenje Grafitiranje nam avčne plošče Turnir v ročnemno gometu Turnir vpi kadu Ostaled ružabne igre Pik ni ky 14.00 Sovin tek, Obv elenjskemj ezeru 19.00 Tečajku lturepi tja vina,M ladinskic enterV elenje 20.30 Stand-upc omedy večer,M ladinskic enterV elenje Nas to pa jo: K omi ka ze 22.00 Glasbenik oncert,M ladinskic enterV elenje Nastopajo:Z melkoow Cena vpr edprodaji3 , na dank oncerta 5 Prodajnam esta: MC Velenje,u radne ure ŠŠK, MMC Kunigunda NEDELJA | 24. MAJ | 14.00 Chill outz aključek,t erasaM ladinskegac entraV elenje Znanzma govalecnat ečaja"N ajboljši videoposnetek z mobilnim telefonom" Evalvacijaf estivala _13 Leto po polnoletnosti je DMK tu že devetnajstič Čeprav se spreminja, j e festival Dnevi mladih in kulture v svoj em bistvu še vedno enak. Še vedno je tu za mlade, zabavo in kulturo. Leta 1996 j e predsednica Šaleškega študentskega kluba Tanja Hribar zapisala: "Dan mladosti so nam vzeli. Dneva mladih in kulture nam ne bodo!" Začelo seje... Sociologi in teoretiki generacije v 20. stoletju delijo v baby boom generacijo, X in Y generacijo. Vsaka je drugačna, za vsako je značilno nekaj drugega. Kar pa je brez dvoma skupnega velenjski X in Y generaciji, je festival Dnevi mladih in kulture (-DMK). Festival DMK se je v Velenju prvič pojavil leta 1991 pod vodstvom Marjana Kukovca. To je bil svojevrsten dogodek, saj se je prvič zgodilo, da so študenti organizirali različne kulturne aktivnosti za širšo javnost. Namen je bil pokazati, da mladi niso pasivni, kot jih včasih dojemajo starejši, sposobni so pri praviti marsikaj zanimivega in popestriti dogajanje v mestu. Odvijal seje na simboličen dan - 25. maj, nekdanji dan mladosti. Aleš Črnič, danes profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, včasih pa aktiven član ŠŠK in leta 1994 programski vodja DMK, se spominja, daje Šaleški študentski klub (ŠŠK) festival pripravil kot zdravilo proti zaspanosti mesta. In "prijelo" se je. Festival je vsako leto rasel. Na dva, tri dni, pa na cel teden in dva, v letu 2008 se je raztegnil kar na cel mesec. Letos se vrača k svojim koreninam. V manjši obseg, vendar povsem v organizaciji študentov, ki si prizadevajo delati za svoje sovrstnike, ki želijo, da se "dogaja". In da mladi v Velenje prihajajo ne le k domačim in znancem, ampak tudi zato, ker zna mes to ponuditi tudi kaj zanimivega. Novi in stari časi Če pogledamo zgodovino festivala, lahko opazimo razlike med dogajanjem včasih in danes. V devetdesetih je na koncertih nastopilo veliko več bendov. Časi so bili pač taki, da so bili glasbeniki pripravljeni igrati za majhne honorarje. Tudi organizatorji so delali predvsem za dušo kot kaj drugega. Poleg tega je bila publika pripravljena bolj sodelovati na različnih delavnicah, kot bi bila to danes. Zato se je program skozi leta prilagajal situaciji in populaciji. Sini- ša Hranjec je bil med programskimi vodji festivala v letih 1992, 1993, 1995 pa potem 1997-2000 in od 2002 do 2005. Kot je povedal, je imel festival tudi vzgojno funkcijo: "Večkrat so nastopali tuji, manj in bolj znani bendi, predstav- zagnane organizacijske ekipe.« Poleg glasbenega je letos na sporedu tudi nekaj športnega, ustvarjalnega in gledališkega programa, ki bosta Velenje poživila prihajajoči in naslednji vikend. Dogajanje se začne jutri, z otvoritvenim ljalo se je predvsem alternativno kulturo. Cilj programskih vodij je bil presenetiti in navdušiti poslušalce. Da jim koncert ostane v spominu, četudi sprva niso vedeli, kaj so sploh prišli poslušat. Vedno so imele možnost nastopiti tudi domače, manj uveljavljene skupine, kar je bila zanje pomembna odskočna deska za naprej." Kljub težavam še vedno tu DMK seje obdržal že skoraj dve desetletji, kljub temu da se mladi soočajo z različnimi težavami, zaradi katerih je festival zrastel manj, kot bi morda lahko. »Problem festivala je med drugim v tem, da ga vsaki dve leti pripravlja druga ekipa. To pomeni, da je treba vedno delati vse na novo. Enostavno delajo drugi ljudje, z drugačmi cilji in izkušnjami,« je povedal Hranjec. Cilj letošnjih organizatorjev pod vodstvom predsednika ŠŠK Janka Urbanca je bil pripraviti program, ki se zgleduje po prvotnih festivalih. Urbanc je dejal: »Sam festival spremljam že od srednješolskih dni, saj smo vedno komaj čakali, da pride mesec maj in z njim Dnevi mladih in kulture. Že zaradi same tradicije festivala me veseli, da sem letos lahko na čelu mlade, a koncertom ob 18. uri na Velenjskem gradu, kjer se je celotna DMK zgodba pred 19. leti tudi zače la ... Vabljeni v našo družbo Letos bo festival Dnevi mladih in kulture trajal 2 vikenda in bo na sporedu v sredini meseca maja, s novosti, ki bodo festival naredile še bolj privlačen in zanimiv, tako za študente kot tudi širšo populacijo. Otvoritev festivala se zopet vrača v atrij Velenjskega gradu, kamor bo že tradicionalno prispela Štafeta modrosti, ki jo bodo študentje s pomočjo študentskih klubov na poti prinesli iz Kumrovca. Po uradnem delu nas bo zabavala jazz skupina Kolektiv 69, večer pa se bo nadaljeval v Mladinskem centru Velenje, kjer se bomo prepustili pospešenim bitom Drum N bas-sa. V soboto bodo na TRC Jezero potekali športni turnirji, vrhunec dneva pa bo rock kon cert na Velenj skem gradu, kjer bodo nastopili Hotty Mkknotty, Division, Res Nullius in Elvis Jackson. V nedeljo sledi sproščanje na terasi Mladinskega centra Velenje in otvoritev fotografske razstave. V petek popoldne, 22. 5., bodo na jezeru pri Čolnarni potekale zabavno-adrenalinske igre, zvečer pa sledi jam-session v Mladinskem centru Velenje. Sobotno dogajanje bo v celoti pote ka lo pred Mla din skim centrom Velenje, kjer bodo celo popoldne potekale zabavne aktiv-nos ti, zve čer pa se bomo na tera si nasmejali stand up komikom, večer pričetkom v petek, 15. 5., v atriju Velenjskega gradu in zaključkom v nedeljo, 24. 5., na terasi Mladinskega centra Velenje. Tradicija nas obvezuje, da vsako leto ponudimo obiskovalcem pestrejši, kvalitetnejši in bolj raznolik program. Zato smo se letos odločili za kar nekaj pa zaključili s koncertom skupine Zmelkoow. Festival se bo zaključil v nedeljo popoldne na terasi Mladinskega centra Velenje. Preletite strnjen program oz. si oglejte še celotno, podrobneje opisano dogajanje na festivalu DMK. ■ Tjaša Zajc Otvoritev na Velenjskem gradu v petek, 15. 5., ob 18.00 Otvoritev DMK-ja se zopet vrača v atrij Velenjskega gradu. Po začetnih pozdravih bo na grad prispela štafeta modrosti, ki jo bodo študentje Šaleškega študentskega kluba s pomočjo ostalih študentskih klubov na poti prinesli iz Kumrovca. Čast prvega nastopajočega na letošnjem DMK-ju bo imela jazzistična zasedba Kolektiv 69, ki bo ob pogostitvi obiskovalcev pričarala prijeten večer na Velenjskem gradu. Nastopajoči: Kolektiv 69 Kolektiv 69 sestavljajo Andrej Hočevar (bas), Urban Krč (bobni) in Igor Feketija (klaviature), vezivno tkivo te skupine pa so, kot namiguje samo ime, vzajemno nudenje užitka, sodelovanje in kolektivni duh. To konstitucijo tokrat dopolnjujejo Sandra Feketija (vokal), Aljoša Jurkošek (trobenta) ter Lovro Žgajner (pozavna). Izvajali bodo glasbo, ki žanrsko sega v jazz, r&b ter pop. Rock koncert na gradu (sobota, 16. 5., ob 20 h) Glavni koncert v okviru Festivala Dnevi mladih in kulture se po nekaj letih zopet vrača na tradicionalno prizorišče, velenjski grad. Na enem najboljših koncertnih prostorov nas bodo zabavali Hotty Mkknot-ty, Division, Res Nullius in glavni gostje večera Elvis Jackson. Vstopnine ni! V primeru slabega vremena se koncert prestavi v Rdečo dvorano. V primeru prestavitve koncerta bo vstopnina 5€. Dr.VojkoS trahovnikp redava. Mag. Darja Radič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo, in gospa Marta Turk, predsednica Gospodarske zbornice Ljubljana, v pogovoru s Stankom Blatnikom. Dnevi inovativnosti Območna Gospodarska zbornica Ljubljana je povabila IPAK inštitut, da kot ena redkih organizacij izven Ljubljane sodeluje na prire- ditvi Inovativnost - izzivi gospodarskega razvoja 2009, ki je bila 20. in 21. aprila na Gospodarskem razstavišču. To je bila priložnost, da IPAK predstavi projekte, kot so Ustvarjalno mesto Velenje, evropske projekte eSwimming, Mobiblog in HiStory ter Stičišče NVO Savinjske regije. Dr. Vojko Strahovnik je imel odmevno predavanje Etika kot predpogoj izhoda iz krize. Dogodek je bil lepa priložnost za predstavitev, obnavljanje in pridobivanje novih stikov. Ugotavljamo, da po ustvarjalnosti svojih prebivalcev Velenje ne zaostaja za glavnim mestom. ■ BiljanaMe čava Nanotehnologija V sredo, 23. aprila, je HTZ v Velenju predstavil delovanje nanofiltrov, s katerimi so očistili vodo iz reke Pake, tako da so jo lahko Velen-jčani brez strahu pili. Sistem, ki so ga predstavili strokovnjaki HTZ-ja, je nastal v sodelovanju s partnerji iz Tomska v Sibiriji. Zanimivo je, kako je prišlo do sodelovanja. Pred več kot desetimi leti je Inova IR začela sodelovati s skupino mladih znanstvenikov iz Tomska, ki jo je vodil prof. S.Psakhie. Sodelovanje je potekalo na razvoju programskih paketov in implementacij metod, ki so jih razvili na Inštitutu za fiziko trdnosti in vede o materialih v Tomsku. Po ustanovitvi IPAK inštituta je ta skupina nadaljevala sodelovanje z IPAKom na istih področjih. Pred nekaj leti je prof. Psakhie ponudil slovenskim podjetjem tehnologijo za proizvodnjo nanofiltorv, vendar za to ni bilo zanimanja, tako da so v Tomsku sami nare dili obrate za proizvodnjo le-teh. Ponudbo Tomska, da ponudi nanofiltre podjetjem v Sloveniji, je IPAK posredoval HTZ-ju, kije predlog sprejel in danes proizvaja sodobne sisteme za filtriranje vode. Zanimivo je, koliko časa je potrebno, da iz sodelovanja v znanosti pride do tržnih proizvodov. In nadalje tudi, kako pomembno je mednarodno sodelovanje v tem globalnem svetu. Veseli pa nas, da Velenje proizvaja tudi proizvode, ki uporabljajo takšne sodobne tehnologije, kot je nanotehnologija. ■ Stanko Blatnik Iniciativa ENA:ENA Cilj iniciative: povečati število zaposlenih v nevladnem sektorju v Savinjski regiji: 1 zaposleni na 1 nevladno organizacijo do konca leta 2011 Podatki - Savinjska regija 263.216 prebivalcev 107.973 zaposlenih oz. delovno aktivnega prebivalstva 2868 nevladnih organizacij (NVO) manj kot 500 zaposlenih v NVO; 0,5-odstotni delež zaposlenih v NVO gle de na vse zapos le ne Cilj 1 : 1 2868 zaposlenih v nevladnih organizacijah do konca 2011 2,7-odstotni delež zapos le nih v NVO gle de na vse zapos le ne Utemeljitev iniciative: V razvitih družbah tretji sektor, tj. nevladne in neprofitne organizacije, predstavljajo pomemben vir delovnih mest. Po oceni J. Rifkina (ameriškega ekonomista, ki je tudi svetovalec EU) je v ZDA 10 % delovi nih mest prav v tem sektorju. V Evropi je ta odstotek različen od države do države ( od 12,1% na Nizozemskem in do 4,9 % v Franciji), prav Slovenija pa je z nekaj več kot polovico odstotka na repu vseh evrop skih držav. V savinjski statistični regiji je registriranih preko 2800 nevladnih organizacij (društev, ustanov, zavodov). Nedvomno visoka številka, kate re poten ci al pa še zda leč ni izkoriščen. Večina teh organizacij ne zaposluje ljudi, čeprav mnoge od njih opravljajo za skupnost izjemno pomembne naloge in izvajajo dobre projekte, ki bi se lahko ob večji podpori še bolj razvijali ter pridobili tudi evropska sredstva. Verjetno v naši družbi na društva gledamo predvsem kot na pro-stovolj no dejavnost, ne pa kot na pomemb ne gospo dar ske igral ce. A če se poigramo s številkami: če bi vsaka nevladna organizacija v regiji imela enega zaposlenega, bi to pomenilo skoraj 2900 delovnih mest; v primeru, da bi vsaka nevladna organizacija zaposlovala 2 osebi, bi to pomenilo skoraj 5800 delovnih mest, kar je po velikosti približno enako velenjskemu delu gospodarskega »giganta«, pod- jetja Gorenje. Predlogi oz. koraki do cilja: A) na ravni države: - NVO prijazna davčna in delovna zakonodaja - ukrepi in prilagoditev aktivne politike zaposlovanja - zagotovitev javnih naročil za NVO - subvencioniranje zaposlovanja v NVO -inovativni pristopi k reševanju nezaposlenosti - razširitev definicije ranljivih skupin -povečanje števila prijav NVO na mednarodne razpise B) na ravni občin: - regionalni predpisi, usmerjeni v podporo razvoja nevladnih organizacij - javna naročila namenjena NVO - vzpostavitev podporne mreže za delovanje NVO - povezovanje s podjetji -zagotovitev osnovne infrastrukture za opravljanje dejavnosti NVO - ustanovitev novih nevladnih organizacij na področju socialnih storitev, ki bodo zaposlovale ljudi V imenu nevladnih organizacij savinjske regije Vas prosimo, da aktivno podprete in promovirate iniciativo ENA : ENA; torej preko 2800 zaposlenih v NVO v savinjski regiji do konca leta 2011. Zavod IPAK je kot stičišče nevladnih organizacij savinjske regije v aprilu z iniciativo ENA:-ENA pozval vse župane in občinske svete v savinjski regiji, naj si aktivno prizadevajo za izboljšanje stanja nevladnih organizacij (društev, zavodov in ustanov) v savinjski regiji ter jih obsežneje vključijo v procese priprave predlogov in procese odločanja. Veliko teh organizacij nosi v sebi izjemen človeški potencial in opravljajo pomembno vlogo v korist skupnosti. Še večje učinke pa bi lahko dosegale, če bi se v njih lahko zaposlilo večje število oseb. Zato iniciativa ENA :ENA; to je 1 zaposlen na 1 nevladno organizacijo do konca leta 2011. Za Velenje bi to pomenilo preko dvesto novihd elovnih mest. ■ dr.S tankoB latnik; dr. VojkoS trahovnik,B iljana Mečava, Sonja B ercko,S ti-čiščen evladniho rganizacij savinjsker egije Uvodnik 27. aprila, na dan upora proti okupatorju, je imel predsednik ZDA Obama zgodovinski govor na letnem zboru Nacionalne akademije znanosti v Washing-tonu. Ukrepi, kijih je v tem govoru opisal, bodo spremenili ne samo ZDA, ampak tudi svet. Menim, da je dobro, da se seznanimo z vsebino govora, in ustrezno ukrepamo vsaj na lokalni ravni. V prvem delu govora je govoril o izzivih, pred katerimi se nahajajo ZDA, in povedal: »Vtem težkem trenutku nekateri pravijo, da sine moremo privoščiti vlaganja v znanost, da je podpora raziskavam v teh času luksuz. S tem stališčem se sploh ne strinjam. Znanost je danes bolj pomembna za našo blaginjo, našo varnost, naše zdravje ali okolje in našo kakovost življenja kot kdaj-koliprej.« V nadaljevanju je ugotovil, da so se v ZDA vlaganja v fizikalne znanosti v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšale za polovico, da ameriški dijaki v znanju matematike in naravoslovja zaostajajo za svojimi sovrstniki iz razvitih držav. Povedal je, da je bila znanstvena integriteta spodkopana in znanstvene raziskave spolitizirane v želji, da prednost dobijo vnaprej izbrani ideološki programi. Razglasil je naslednji cilj: »Več kot 3 % GDP (bruto nacionalnega dohodka) bomo namenili raziskavam in razvoju. Ne samo, da bomo dosegli raven vlaganja iz časa tekme za vesolje, ampak jo bomo presegl; s politiko vlaganj v temeljne in aplikativne raziskave bomo ustvarili nove pobude za zasebne inovacije, promovirali preboje na področju energije in medicine, izboljšali izobraževanje na področju matematike in naravoslovja.« ZDA bodo podvojile vlaganja v National Science Foundation, ki podpira akademske raziskave, in National Institute of Standards and Technology, ki podpira tehnološki razvoj. Enako velja za Department of Energy's Office of Science ter za raziskave na področju obolenj za rakom. Ta vlaganja bodo po mnenju predsednika ZDA omogočila razvoj »solarnih celic, ki stanejo toliko kot barva za stene; hiš, ki bodo proizvajale vso energijo, ki jo potrebujejo; izobraževalno programsko opremo, ki bo učinkovita kot osebni učitelj; protetiko, ki bo omogočala, da po poškodbi roke zopet igrate klavir. Obama se zaveda, da se bodo učinki ukrepov pokazali šele po določenem obdobju, ker od rezultatov temeljnih raziskav do tržnega proizvoda preteče kar nekaj časa. Navaja, da je od fotoelektričnega efekta do solarnih panelov preteklo veliko časa; Einsteinove enačbe, na katerih temeljijo GPS sateliti, so bile objavljene pred skoraj 100 leti. S tem govorom se začenja novi zagon znanosti v ZDA in posledično tudi v svetu. Ob dnevu vstaje proti okupatorju v slovenskih medijih nisem zasledil mnenj, da se moramo pri izhodu iz krize opreti predvsem na znanost. Naši politiki se tega še ne zavedajo. Kaj pa lahko naredimo v Velenju? Smo tipično industrijsko okolje, ki še vedno razmišlja, da je znanost luksuz, in v najboljšem primeru, da se znanost nahaja samo v Ljubljani, predvsem na IJS. Casje, da se spremenimo in izkoristimo človeški vire, kijih imamo. Nehajmo vlagati v atome (zgradbe), vlagajmo v ljudi. Spodbudimo pri učencih, dijakih, študentih zanimanje za znanost, podprimo njihovo radovednost, promo-virajmo znanost. Velenje je po velikosti enako Palo Altu, v katerem je nastalo večino odkritij s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kijih danes uporabljamo. Povežimo se z najboljšimi centri na svetu, pošljimo tja naše najbolj nadarjene mlade ljudi, in ko se vrnejo, bodo naredili spremembo. Za to ni potrebno veliko sredstev, samo politična volja. In še nekaj: Nacionalno akademijo znanosti ZDA je ustanovil predsednik Lincoln v času državljanske vojne, ko je bil njen izid še popolnoma negotov. Zavedal se je, da brez znanosti ni prihodnosti. ■ Stanko Blatnik Posvet op rihodnostir azvojad ruštev, zavodov ino rganizacij vs avinjskir egiji 16. aprila je v Velenju potekal posvet nevladnih organizacij (društev, zavodov in ustanov) v savinjski regiji. V Savinjski statistični regiji po podatkih iz leta 2008 deluje kar 2868 nevladnih organizacij, od tega 2726 društev, 124 zavodov in 18 ustanov. Posveta so se udeležile organizacije iz Velenja, Šoštanja, Mozirja, Celja, Rogaške Slatine, Rogatca, Žalca in ostalih krajev. Razprava na posvetu je pokazala, da se nevladne organizacije zavedajo svojega pomena in vloge v družbi, ki se bosta v sedanjih časih krize samo še bolj krepila, vendar pa se srečujejo s številnimi težavami pri svojem delovanju. Med temi je zelo pogosta težava financiranje, tj. pomanjkanje sredstev oz. možnosti za pridobivanje sredstev. Prav tako za še bolj učinkovito delovanje nimajo dovo lj infor ma cij (podat ki o raz pi sih in podob no), ni pa tudi raz -vitih ustreznih podpornih servisov za NVO (računovodstvo, vodenje projektov, svetovanje, delavnice, usposabljanja). Prav tako so organizacije soočene z neučinkovito davčno politiko države. V organizacijah se opravi izjemno veliko število ur prostovoljnega dela, kar se neposredno odrazi v rezultatih za lokalno skupnost, žal pa je mnogokrat to delo spregledano oz. ga država ne spodbuja; nasprotno, pogosto je organizacija soočena s celo vrsto preprek pri delovanju prosto-volj cev. Na posvetuje bila tako določena vloga stičišča nevladnih organizacij. Cilji, ki so bili postavljeni, so naslednji: - povečati število zaposlenih v NVO, - povečati delež na razpisih pridobljenih sredstev, - usposobiti posameznike za pripravo prijav na razpise, - vzpostaviti informacijsko mrežo za informiranje NVO, - omogočiti skupen nastop NVO v regiji ter njihovo promocijo. Stičišče si bo skupaj z vsemi nevladnimi organizacijami te cilje prizadevalo doseči z večjim povezovanjem organizacij med sabo, povečanjem števila prijav na razpise (tudi na ravni EU), oblikovanjem vsebinskih mrež organizacij ter z brezplačnimi delavnicami, svetovanji in usposabljanji za nevladne organizacije, tako da bi preko tega zagotovili trajne učinke za nevladni sektor. Vsa društva, zavode in ustanove vabimo, da se nam pri tem pridružijo. ■ dr. V ojkoS trahovnik VI PISETE Srebrni v Kopru V petek, 17. aprila, smo se dijakinje in dijaki Šole za storitvene dejavnosti odpravili v Koper. Tam smo se udeležili tekmovanja z znaven. Bilo je zelo zabavno, a tudi naporno. Mi smo prikazali, kako je nekoč potekalo obiranje hmelja. S svojo predstavitvijo in nastopom naslovom Več znanja za več turizma s projektno nalogo Hmeljarski kmečki turizem. Ves dan smo tekmovali z močnimi nasprotniki v tem, kdo bo ljudi bolj očaral in kdo bo bolj prepo- smo člane komisije tako navdušili, da so nam izročili srebrno priznanje. Hvala mentoricam, ki so nam pomagale pri nalogi. I. J. Šport špas odlično uspel V lanskem letu se je prireditev ŠPORT ŠPAS - DAN DRUŽENJA IN GIBANJA TREH GENERACIJ v slovenskem prostoru pojavila prvič. Sodelovalo je 98 vrtcev in šol, letos pa že 176 - med njimi tudi vrtec in POŠ Vin ska Gora. Spadamo med »ZDRAVE ŠOLE«, to je med tiste, ki si prizadevamo z nato pa počeli različne stvari. Mlajši otroci so večinoma uporabili igrala na novem igrišču, šolarji so se igrali igre z žogami, odrasli pa so poklepetali ob predstavitveni mizi NLB, kije promovirala varčevanje. Lekarna je s prospekti in vzorci opozarjala na nevarnost premočnih sončnih žarkov, nekateri pa so odšli do različnimi dejavnostmi krepiti, omogočati in izboljševati zdravje na vseh področjih - telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem. V svoje dejavnosti vključujemo otroke, vzgojiteljice, učitelje, starše, lokalno skupnost, zdravstveno službo in vse ostale, kijih to zanima. Minulo soboto (9. maja), seje na vabilo odzvalo kar 80 udeležencev vseh generacij. Ob prihodu so mnogi oddali star papir, nabralo se gaje kar precej. Ob vpisu je vsak dobil zgibanko, priponko, plastenko vode in jabolko. Za sadno malico je poskrbela domača krajevna skupnost. Nekateri, predvsem starejši, so se zjutraj udeležili meritev krvnega pritiska, holesterola in srčnega utripa, ki jih je izvajal Krajevni odbor Rdečega križa. Večina ljudi je odšla na pohod pod vodstvom planinske vodnice iz PD Vinska Gora. Po vrnitvi z dobro uro trajajočega pohoda smo se spet osvežili z vodo in jabolki, balinišča in kegljišča pri gasilnem domu, kjer so člani društva upokojencev dali na razpolago svoja urejena igrišča. Reševali smo tudi nagradni kviz o skrbi za zdravje. Izžrebanci bodo znani kasneje, v Ljubljani. Medtem smo pregledali vpisne liste udeležencev ter poiskali najmlajšega (še ne dveletnega Anžeta Brecla), najstarejšo (gospo Boženo Gaber) in najštevilčnejšo družino (petčlansko družino Pungartnik). Po kratkem kulturnem programu, ki so ga izvedli folkloristi in učenci ritmičnega krožka, smo prej omenjene udeležence tudi predstavili in skromno nagradili. Razšli smo se zadovoljni, z dobrim občut kom, da smo nare di li nekaj koristnega zase in morda še za bližnjega, pa tudi vreme nam je vse dopoldne čudovito streglo. Nada Štravs Mladi gasilci so se preizkusili v krosu in pikadu V okviru rednih športih srečanj in tekmovanj Mladinske komisije so mladi gasilci GZ Šaleške doline preteklo soboto metali pikado in tekli ob Škal skem jeze ru. Lepo toplo popoldne je na tekmovalni pro stor pod kozolec konje niške ga kluba privabilo kar 12 gasilskih društev naše zveze. Tekmovali so otroci od 7. do 11. leta, dečki in deklice. Najprej so se vsi pomerili v metanju pikada, ki ga je izvedla MK PGD Lo kovica. Rezultati, pionirji: 1. Šentilj, 2. Šalek, 3. Pesje. Pionirke: 1. Šentilj, 2. Lokovica, 3. Šoštanj. MK PGD Ška le pa je izved la kros za obe kategoriji. Rezultati: pionirji: 1. Šentilj, 2. Pesje, 3. Bev-če; pionirke: 1. Šentilj, 2. Šoštanj, 3. Topolšica. Vsa društva že pridno trenirajo za gasilsko tekmovanje konec maja na Titovem trgu, v začetku junija pa se bodo mladi od 7. do 17. leta pomerili še v orientaciji od Vinske Gore do Bevč. Konec junija je tu še redno letovanje mladih gasilcev v Savudriji, nato pa sledijo zaslužene počitnice tudi za naše delo. ■ Eva Kumer Živahni dnevi v Florjanu Tudi letos se v Florjanu pri Šoštanju v spomladanskih mesecih družabni dogodki kar vrstijo. Prizadevni člani Športno-kulturnega društva Mačji kamen so namreč v preteklih dneh poskrbeli za pestro dogajanje v domačem kraju, ki se ga je udeležilo veliko število članov in simpatizerjev društva. Na pobudo Občine Šoštanj so se člani ŠKD Mačji kamen ob dnevu Zemlje udeležili čistilne akcije struge potoka Florjanščice in zemljišča ob glavni cesti, ki vodi po dolini. Iz vodotoka so odstranili za zvrhan zabojnik odpadkov. Najbolj zanimiva je bila najdba ročne bombe, verjetno iz druge svetovne voj ne, za kate ro sta ustrez no hrambo zagotovila usposobljena pirotehnika iz Ljubljane. Razveseljiva ugotovitev letošnje čistilne akcije je bila, da seje opazno zmanjšala količina odvrženih odpadkov v strugo tega prelepega potoka. Zadnjo soboto v aprilu so člani ŠKD Mačji kamen s Kulturnim društvom Paški Kozjak v Domu krajanov Florjan priredili gledališko predstavo z naslovom Slikar na vasi. Igro si je ogledalo zavidljivo število krajanov. Naslednje jutro pa je sledilo že tradicionalno - pretežno ročno postavljanje mlaja, kije v dolžino meril več kot 30 metrov. Letos je mlaj podarila družina Koželjnik iz Florjana. Zad nji dnevi mese ca apri la so bili v znamenju priprav na kreso-vanje. Letos so člani ŠKD Mačji kamen kresovanje organizirali pri Ivanu Stropniku (Vanču) v Lepi Njivi. Vsak, ki seje kresovanja udeležil, je bil poleg velikega kresa navdušen tudi nad kulinariko, za katero je letos poskrbel Maks Kvas. Tudi prve dni meseca maja člani ŠKD Mačji kamen niso sedeli kri- žem rok, saj so prvo soboto v tem mesecu izvedli tradicionalno sala-mijado. Delo za člane žirije, ki so jo predstavljali kar udeleženci salamijade, zagotovo ni bilo lahko, saj je bilo potrebno najprej izbrati najboljši suhomesnati izdelek izmed sedemnajstih sodelujočih, nato pa je bilo potrebno vse salame tudi pojesti. Sodelujoči so menili, da je bila »let- ina« za pridelavo teh izdelkov verjetno najboljša, odkar organizirajo to tekmovanje, saj so bile praktično vse salame izvrstnega okusa. Kljub temu da se najbolj živahni dnevi v letu končujejo, to še ne pomeni, da v prihodnjih mesecih ne bo dogodkov, ki se jih ne bi bilo vredno udeležiti. ■ Aleš Juvan Mnenja in odmevi Naše mesto praznuje Rada se spominjam dni, ko meje mož rudar, pripeljal v Velenje. Takrat to še ni bilo mesto. Vselila sva se v popolnoma novo sedemin-dvajsetstanovanjsko stavbo, ki so jo napolnile mlade družine rudarjev. Možje so imeli veliko dela. Poleg »šihta« so opravljali tudi udarniško delo in urejali okolico naših novih domov. Žene in mami ce smo bile večinoma doma in se ukvarjale z maj hni mi otro ki in skrbe le za može, da so s polnimi želodci in oprani hodili na delo v rudnik. Ker je bilo veliko narejenega z udarniškim delom, smo še bolj cenili vse, kar nas je obdajalo. Skrbno smo pazili na zelenice in gredice, ki so bile pod nadzorom takratnega vrtnarja gospoda Jakliča. Lepo urejeno je bilo Velenje tudi takrat, ko je pričakovalo veliko množico ljudi, ki je prišla pozdraviti naše na novoustanovljeno mesto, novo Velenje. Raslo je skupaj z našimi otroki, dobivalo novo podobo. Rasle so hiše, šole, trgovine, zrasla sta zdravstveni in kulturni dom, tovarna Gorenje, igrišča ... Tudi ceste proti Pesju ni bilo tam, kjer je danes, in še bi lahko naštevala, kaj vse je bilo nareje ne ga v pet de setih letih. Redarji na sam danp roglasitvem esta Velenje. Sreč na sem, da sva z možem in najino družino učakala teh petdeset let! Ko se danes ozirava po tem našem lepem mestu, vidiva, kako se gospod župan s svojo ekipo trudi zanj. Naj omenim samo pomladne cvetice, ki jih je veliko in razveseljujejo ljudi. Dobi li smo lepo na novo urejeno mrliško vežo, zgra di li ste moder na kroži šča, Udarniško delo podhod v Staro Velenje, novo avtobusno postajo, garažno hišo in še marsikaj. Gospod župan! Verjamem, da vsakemu posamezniku ne morete vedno ustreči, a vsak, ki le malo pogle da oko li sebe, vidi, da v Mestni občini Velenje ne spite. Ob jubileju našega mesta, ki šteje prav toliko let kot moja hči, vsem iskreno čestitam. ■ Marija Kodrun "»HAS Rudarji popuščajo(?) Velenjski nogometaši še niso premagali ajdovskega uroka - Tudi s Koprom samo neodločeno Za nogometaše Maribora je teoretično letošnje nogometno prvenstvo že končano. Tri kroge pred koncem so si z zmago z 1 : 0 proti Celjanom zagotovili že osmi naslov najboljšega v državi. Kdo bo postal podprvak in komu zmago. Priložnosti so imeli veliko, toda pred nasprotnikovimi vrati so bili zelo nenatančni, obenem pa je bil odličen ajdovski vratar Dejan Milič, ki je bil najzaslužnejši, da njegovo moštvo še lahko upa na obstanek v ligi. Z dobrim branjen- "Ne morem fantom ničesar očitati. Borili so se, poskušali smo veliko, toda danes je zatajila učinkovitost. Veliko priložnosti je ostalo neizkoriščenih, velikokrat smo podajali gostujočemu vratarju v roke, reševali so se z golove bo pripadlo tretje oziroma četrto mesto, pa bo najbrž znano šele po zadnjem prvenstvenem krogu. Trenutno so drugi Celjani, ki so kljub porazu zadržali drugo mesto z dvema točkama prednosti pred velenjskim Rudarjem. Velenjčani so v soboto spet (delno) razočarali svoje navdušence. Očitno jim klubi z dna lestvice ne ležijo. Med tednom so si proti Kopru priigrali skromno točko (0 : 0), nič bolje ni bilo v soboto, ko so se morali zadovoljiti z neodločenim izidom tudi proti Primorju (1 : 1). V obeh tekmah so bili gostitelji. Z zmago z 2 : 1 proti Nafti Novogoričani na četrtem mestu zaostajajo za njimi po tem krogu le še za točko. Ajdovci so bili v tem prvenstvu za rudarje sploh nerešljiva uganka, kajti v štirih medsebojnih tekmah, so si priigrali kar deset točk. V soboto bi si rudarji zaslužili jem pa je obenem tudi preprečil, da bi se Rudar po točkah izenačil s Celjani. Ko ga je Luka Prašnikar, ki je zaigral v začetni postavi, sredi drugega polčasa z mojstrskim strelom po Grbičevi podaji z desne strani premagal s pravim evro-golom, so bili gledalci prepričani, da je s tem konec uroka Primorje. Toda s prav tako mojstrskim zadetkom je odgovoril Ajdovec Vladimir Milenkovic. Nekaj metrov pred kazenskim prostorom na sredini je prejel globinsko žogo. Z njo je naredil nekaj korakov v levo, izkoristil nepozornost velenjskih branilcev, iznenada udaril po žogi in neubranljivo zadel desni zgornji del Savicevih vrat. Tako so domači nogometaši ostali veliki dolžniki gledalcem, če imamo v mislih njihove letošnje tekme s Primorjem. V naslednjem krogu bo Rudar gostoval pri Domžalah. Marijan Pušnik, trener Rudarja: črte, skratka, iz obilo priložnosti nismo napravili nič. Tudi ob prekinitvah nismo znali izkoristiti našega skoka." Damjan Trifkovič: "Škoda, da nismo končno uspeli premagati Pri-morja. Bili smo boljši, a predvsem nenatančni pred njihovim vratarjem. Žal nam je zaradi gledalcev, ki tudi v prejšnjem krogu niso videli naše zmage. Na Ptuju bo zelo težka tekma. Tudi Drava se še bori za obstanek, v zadnjem času pa blesti, saj je nanizala kar šest zmag po vrsti. Toda tudi mi potrebujemo tri točke. Prvenstvo lahko končamo celo na drugem mestu. Najprej smo se borili za obstanek, sedaj pa smo kljub skromnemu izkupičku na zadnjih dveh tekmah tretji. Priložnost je tu, na preostalih treh tekmah pa moramo zaigrati bolj zbrano, saj lahko postanemo celo letošnji podprvaki.« Slovo od prvenstva s porazom Košarkarji Elektre Esotecha končali prvenstvo na zadnjem mestu končnice - Luka Koper pred njimi zaradi boljše medsebojne razlike Tekma med Šoštanjčani in Koprčani ni odločala o ničemer, saj sta se tekmeca že zdavnaj poslovila od boja za uvrstitev med najboljše štiri. Bila je zgolj prestižnega pomena, kdo bo zadnji (osmi) oziroma predzadnji (sedmi). Primorci so povedli s 5 : 0, kmalu pa prednost povečali na deset točk, tik pred koncem prvih desetih minut pa že za 15 košev razlike. V nadaljevanju so gostitelji nekako vzpostavili ravnotežje na igrišču, ampak le toliko, da se razlika ni še povečala. Kako slabši nasprotnik so bili v prvem polčasu domači košarkarji, pove tudi odstotek meta: za dve točki je bil izkupiček Šoštanjčanov slabši od 40 odstotkov, za tri točke pa so zadeli vsega enkrat iz 12 poskusov. V drugem polčasu je sprva kazalo na pravo katastrofo domačih, ki pa so do zadnjega odmora razliko vendarle prepolovili in zadnjo četrtino začeli z znosnimi desetimi točkami zaostanka. Z navdihnjeno igro v napadu in trdo obrambo so se tekmecem nekajkrat povsem približali, 49 sekund pred zadnjim zvokom sirene celo na vsega točko zaostanka (81 : 88). Toda Koprčani so nato dosegli šest točk zapored in na koncu zmagali s sedmimi točkami oziroma za dve točki več kot pa na prvem medsebojnem dvoboju Šoš-tanjčani. Prav zaradi višje zmage v medsebojnih dvobojih so Koprčani ob enakem številu točk prehiteli Šoštanjčane. ■ Spomladanska razprodaja Poceni oddajanje točk Šmarčanov se nadaljuje. Tudi tokrat, na gostovanju v Stojncih, ni bilo drugače . Že videno, bi lahko rekli in dodali, da se ne bi smelo tako igrati z ugledom kluba. Na oko je bilo kar nekaj gledljive igre, vendar se ne nabirajo točke od tega, ampak od zadetkov. Ti pa so od šmarških napadalnih mož letošnjo pomlad silno redki proizvodi. Tudi v nedeljo ni bilo drugače, še iz tako ugodnih položajev se je streljalo križem po haloš-ki gmajni. Domačinom je bilo dovolj, da sta že v 14. minuti vezna in obrambna vrsta omogočili njihovemu napadalcu neoviran dostop do šmarške mreže. Ko so po nesrečnem posredovanju gostujoče obrambe Stojnci povedli z 11 m 2 : 0, je kazalo na dokončen potop Pačanov. Preblisk Dejana Plesnika in 2 : 1 je sicer vlil nekaj upanja za popoln preobrat, a za to je potrebno tudi zadeti. Tega pa Šmarčani niso zmogli niti iz 11 m, niti niso zmogli izkoristiti številčne premoči. Mrki obrazi vodstva kluba so kazali na to, da bo nekaj potrebno spremeniti. Vsaj nekaj pa je bilo dobro tega dne, to je gotovo odločitev trenerja, da ob odsotnosti nekaterih igralcev dobijo priložnost najstniki Miha Klančnik, sicer že uveljavljeni Grega Kladnik, Nejc Lamut in na klopi še Klemen Bolha ter Miha Oblak. Žal se je Klad-nik prekmalu poškodoval, Miha Klančnik pa je gotovo pokazal, da bo kmalu »dodana vrednost« Šmarčanov. ■ Martin Pačan Od 2 : 0 do 2 : 7 V lepem sončnem vremenu so na Ptuju maloštevilni navijači videli zanimivo tekmo s kar devetimi goli. Bolje so začele domačinke, ki so v 18. minuti vodile že z 2 : 0 in si za tem pripravile še dve veliki priložnosti. Nato pa je stvar v svoje roke vzela najboljša igralka srečanja Zorica Garič, ki je po samostojnem prodoru znižala izid. Po tem zadetku so Velenjčanke zaigrale kot prerojene in popolnoma nadigrale domačo ekipo. Anja Antolič je do polčasa zadela dvakrat in rezultatsko popolnoma preobrnila srečanje. Svoj tretji zadetek je Antoličeva dosegla v 62. minuti in potrdila naša predvidevanja izpred enega tedna, da se vrača v vrhunsko strelsko formo, dostojno najboljše strelke zimske lige. Do konca tekme je zadela še Sonja Strassnig in Zorica Garič dvakrat. Igralke Rudarja velja tokrat pohvaliti predvsem za realizacijo, ki je na prejšnjih srečanjih malo šepala. Rudar je s 24 točkami na šestem mestu. Naslov državnih prvakinj je dva kroga pred koncem osvojila novomeška Krka. Naslednjo nedeljo Velenjčanke gostijo Maribor. V Novem mestu je bil v nedeljo zadnji kvalifikacijski turnir deklic U-14. Mlade igralke Rudarja so na prvem srečanju igrale neodločeno z neposrednimi tekmicami za napredovanje, ekipo Velesovega, kar pa je bilo na žalost premalo za napredovanje. V drugem srečanju so igrale z domačinkami, zmagale s pet proti nič in tako dokazale, da se ob velenjskem jezeru rojeva nov rod odličnih nogometašic. ■ MK Tako so igrali Prva Liga Telekom Slovenije, 32. krog Rudar Velenje - Luka Koper 0:0 Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir, Kolsi (od 58. Veselič), Golob (od 75. Prašnikar), Perič (od 46. Mujakovič), Grbič, Trifkovič. Prva Liga Telekom Slovenije, 33. krog Rudar Velenje - Primorje 1:1 (0:0) Strelca: 1:0 Prašnikar (67.), 1:1 Milenkovič (76.). Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir (od 60. Peric), Golob, Trifkovič, Prašnikar (od 71. Veselič), Grbič (od 45. Mujakovič), Omladič. Vrtsni red: 1. Maribor 62, 2. MIK CM Celje 53, 3. Rudar 51, 4. Huit Gorica 50, 5. Domžale 42, 6. Nafta 42, 7. Intreblock 40, 8. Drava 38, 9. Koper 36, 10, Pprijmorje 34. Pari 34. kroga, sobota, 16. maja, ob 17. uri: Lanbod Drava - Rudar .... 3. SNL - vzhod, 23. krog Stojnci - Šmartno 1928 2 : 1 (1:0) Strelci: 1:0 Alex (14), 2:0 Zagoršek (53), 2:1Plesnik (66). Šmartno: Šmartno: Vrejič, Kladnik (pod 32. Lamut), Volk, Klančnik, Podgoršek, S. Jelen (od 85. Kondic), Vasic, Kolenc, Cizej, Plesnik, Podbrežnik. Vrstni red: 1. Dravinja 61, 2. Koroška Dravograd 47, 3. Kovinar Štore 46, 4. Odranci 44, 5. Šmartno 39, 6. Stojnci 34 ... ŠNL, krog, 22. krog Peca - Šoštanj 1 : 1 (1:1) Strelca: 1:0 Gegič (6), 1:1 Lupša (25). Šoštanj: Mušič, Gegič, Kurnik, Bovha, Koca, Bulajič, Mežnar, Linič, Andrič, Pranjič (od 90. Huluč), Redžič. Lestvica: 1. Zreče 45, 2. Tehnotim Pesnica 44, 3. Pohorje . 9. Šoštanj 32 10. Podvinci 31, 11. Peca 27, 12. Bukovci 21, 13. Brežice 14, 14. Jarenina Šentilj 5. MIK 1. liga, končnica od 1. do 6. mesta, 5. krog Gorenje - Cimos Koper 27:26 (13:13) Gorenje: Gajič, Skok, Dobelšek, Kavaš 7, Medved, Bezjak 1, Oštir, Gromiko, Sovič, Sirk, Datukašvili 5, Mlakar 1, Rnič 4 (2), Štefanič, Golčar 4, Harmandič 5. Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Cimos Koper 4 (2). Izključitve: Gorenje 10, Cimos Koper 10 minut. Rdeč karton: Oštir (1). MIK 1. liga, končnica od 1. do 6. mesta, 6. krog Trimo Trebnje - Gorenje 23:28 (13:14) Gorenje: Gajič, Skok, Taletovič, Dobelšek 8, Kavaš 2, Medved, Bezjak, Gromiko 2, Sovič 3, Sirk, Datukašvili 5, Mlakar 5, Rnič 2, Štefanič, Harmandič 1. Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 6 (6), Gorenje 1 (0). Izključitve: Trimo Trebnje 6, Gorenje 6 minut. Tekme 7. kroga so igrali sinoči: Gorenje - Prevent ... 14. (zadnji) krog košarkarske lige UPC za prvaka Elektra Esotech - Luka Koper 81:88 (12:25, 29:41, 56:66) Elektra Esotech: Novak 14 (1:2), Sjekloča 16 (1:1), Ivanovič 14 (4:8), Čup 16 (4:4), Radunovič (4:4), Karalič 2. Prosti meti: Elektra Esotech 14:19, Luka Koper 24:33. Met za tri točke: Elektra Esotech 7:29 (Novak 3, Čup 2, Sjekloča, Radunovič), Luka Koper 6:14 (Duščak 3, Kunc 2, Nachbar). Osebne napake: Elektra Esotech 28, Luka Koper 18. Vrstni red: 1. Uniom Olimpija 27, 2. Helios 26, 3. Krka 23, 4. Zlatorog 21, 5. Geoplin Slovan 20, 6. Hopsi 19, 7. Luka Koper 16, 6. Elektra Esotech 16. 1. SNL - 18.krog ŽNK Ptuj - ŽNK Rudar Škale 2:7 (2:3) Strelke: 1:0 Koren (10'), 2:0 Koren (18'), 2:1 Garič (20'), 2:2 Antolič (34'), 2:3 Antolič. (44'), 2:4 Antolič (62'), 2:5 Strassnig (66'), 2:6 Garič (72'), 2:7 Garič (78'). ŽNK Rudar Škale: Tomic, Blazinšek, Strassnig, Garič, Tič, Antolič, Mlinar, Bric, Sadikaj (od 72' Grbič), Martinovič, Založnik SPORT IN REKREACIJA Bo odločala zadnja tekma Tokrat Trebanjci veliko lažje kot v rednem delu - Sinoči gostili Prevent - V soboto v Ljubljani s Slovanom Oba kandidata za novega državnega moškega rokometnega prvaka, Cimos in Koper, sta v 6. krogu končnice zmagala. Koprčani so celo lažje, kot so pričakovali, moštvo Slovana premagali kar s 34 : 22. Zelo zadovoljni pa so bili tudi Velenjčani, ki so v Trebnjem slavili z 28 : 23. S tem se koprsko-velenjski dvoboj za prvaka nadaljuje. Obe ekipi imata štiri kroge pred koncem po 43 točk, kar napoveduje, da bo negotovost o zmagovalcu trajala do konca prvenstva. Najbrž bosta o novem prvaku odločili v medsebojni tekmi v zadnjem krogu v Kopru. Velenjčani so v Trebnje odpotovali oslabljeni, brez Marka Oštir-ja, ki je bil na tekmi 5. kroga izključen že v 1. minuti, zaradi poškodbe gležnja na isti tekmi pa ni mogel igrati še drugi desnokril-ni igralec (za Ivanom Čupicem) Rok Golčar. V njihovem spominu pa je gotovo bila še vedno tekma 21. kroga rednega dela prvenstva. Na tej tek- mi so bili vse do nekaj minut pred koncem boljši, toda na koncu so osvojili le točko, hkrati pa zaradi nešportnega vedenja za dva meseca izgubili svojega trenerja Ivico Obrvana. Toda moštvo je znova dokazalo svojo homogenost. V uvodnih minutah drugega dela so igralci strnili vrste in se z delnim rezultatom 3 : 0 znova odlepili. Razpoloženi Jure Dobelšek, ki je v drugem delu zablestel s sedmimi goli, je bil nerešljiva uganka za Imperla in Ferlina. Ko se mu je pridružil še Sergo Datukašvili, je bilo konec upanja za uporno domačo ekipo. Tudi tokrat je bila obramba ključni dejavnik uspeha, kajti Gorenje si je dokončno prednost priigralo med 30. in 50. minuto. Nešportni konec tekme s Koprom Prvi pomemben obračun med Velenjčani in Koprčani je bil že v 5. krogu v Rdeči dvorani. Za gostitelje je bila tekma tako rekoč sko- rajda odločilna. Z morebitnim porazom bi se njihove možnosti za prvi državni naslov v zgodovini kluba zelo zmanjšale, ker bi jim Koprčani ušli za debele štiri točke. Na svojo srečo so zmagali, sicer tesno 27 : 26, a zasluženo. V zadnjih trenutkih tekme pa se je zgodilo to, za kar bi lahko enostavno dejali, da ne sodi med civilizirane ljudi. Najprej se je nekaj minut zapletalo pri zapisnikarski mizi, Koprčani so trdili, da v njihovo škodo, zaradi česar je vodstvo Kopra napovedalo pritožbo. Po tekmi pa je prišlo pri zapisnikars-ki mizi do potiskanja, udarcev z rokami, odrivanja, udarjanja z glavo - skratka, do incidenta, v katerega naj bi bil vpleten tudi velenjski trener, ki je zaradi prestajanja dvomesečni prepovedi vodenja domačih prvenstvenih tekem bil v prvi vrsti na tribuni med gledalci. Nešportno naj bi se vedel tudi njegov trener vratarjev, pa koprski igralec in še nekateri drugi. Skratka, disciplinskega sodnika čaka veliko dela, še zlasti, ker je vodstvo Rokometnega kluba Cimos Koper vodstvu tekmovanja, Združenju rokometnih prvoligašev Slovenije, vložilo pritožbo zaradi kršenja rokometnih pravil, kot so zapisali. Hkrati so napovedali, da bodo posredovali še obvestilo o Trener Ivica Obrvan poskuša svojemu moštvu do konca pomagati s tribune ... prijavah zoper povzročitelje incidenta na tribuni. Odrekli so se trenerju vratarjev Vodstvo RK Gorenje se je na osnovi dogodkov, ki so se dogajali tik pred zaključkom tekme 5. kroga MIK 1. lige med Gorenjem in Koprom, odločilo, da do konca sezone suspendira Anteja Bojiča, trenerja za telesno pripravo, in vratarja, ki je v trenutku, ko bi se po izteku igralnega časa moral izvajati le še prekršek, stekel na tribuno in v splošnem neredu, ki je pred tem nastal, fizično napadel vratarja Kopra Dejana Sarkiča. Njegovo dejanje RK Gorenje ocenjuje kot nedopustno in obsodbe vredno, saj nikakor ne sodi na športna igrišča. »Še vedno tudi sam pri sebi ne znam razložiti svoje močno pretirane reakcije, ki nima nobene zveze s športom. Svoje dejanje iskreno obžalujem, Dejanu Sark-iču sem se opravičil takoj po dogodku, njemu in vsem vpletenim pa bi se rad še enkrat javno opravičil. Hkrati popolnoma sprejemam suspenz kluba, saj si kot diplomirani športi pedagog tega v nobenem primeru ne bi smel dovoliti,« je dejal Ante Bojič. ■ vos Dobro pripravljeni in motivirani V Zrečah in Slovenskih Konjicah od danes do nedelje (17. maja) 24. člansko, 15. mladinsko in 1. veteransko evropsko prvenstvo v tekvondoju Prvenstva se bo udeležilo okoli 700 tekmovalcev iz 35 držav v spremstvu več kot 100 trenerjev in funkcionarjev in približno 50-60 članov sodniškega zbora, pričakujejo pa tudi množično navijaško podporo. Slovenijo bo na prvenstvu zastopalo kar 34 športnikov, od tega 8 iz Velenja. Tekmovanje se bo odvijalo v več disciplinah: forme, borbe, test moči, specialna tehnika ter samoobramba. Tekmovalci pa se bodo pomerili med sabo posamično in tudi ekipno. Član velenjskega kluba Skala - Peter Landeker, ki je trener reprezentance in hkrati tudi tekmovalec, poudarja, da je slovenska reprezentanca zelo dobro pripravljena in motivirana, tako da lahko pričakujemo ponovitve uspehov prejšnjih let in uvrstitve na najvišja mesta. Glede na število tekmovalcev v primerjavi z ostalimi reprezentancami so naši dosedanji rezultati zavidljivi, letos pa jih nameravajo še izboljšati. Ekipo sestavljajo izkušeni tekmovalci, ki imajo v svojih vrstah kar tri člane, ki bodo že tretje leto zapored branili naslove najboljših. Ismet Ičanovič se bo potegoval za naslov veteranskega prvaka, ki ga je osvojil na svetovnih prvenstvih v Bolgariji leta 2006 in Uzbekistanu 2008, Velenjčana mladinca Staša Lipnik in Uroš Rupreht pa sta zlati medalji osvojila na evropskih prvenstvih v Estoniji leta 2007 in lani na Hrvaškem. Slovensko himno so na svojih reprezentančnih nastopih slišali tudi že Eva Baš, David Katal-enič in Miha Kos, poleg naštetih pa je v reprezentanci še 12 tekmovalcev, ki so se v zadnjih petih letih uspeli povzpeti na stopničke svetovnih in evropskih prvenstev (Sabina Bec, Nika Plečnik, Sabina Javornik, Nina Prepeluh, Tanja Verboten, Zan Marguč, Aljoša Drnovšek, Nejc Preložnjak, Ivan Budimir, Aljaž Zvikart, Saša Sirše in Darja Skrt). V celoto pa reprezentanco zaokrožujejo preostali tekmovalci, ki pa imajo kljub temu, da bodo nekateri med njimi prvič nastopili na največjih tekmovanjih, vsi za sabo ogromno izkušenj z mednarodnih klubskih tekmovanj. NA KRATKO Nastopili bodo na evropskem prvenstvu Člani velenjskega pikado kluba Strela so se udeležili državnega prvenstva so konec minulega tedna v Brežicah. Zelo so se izkazali. Na prvenstvu je nastopilo 10 najboljših ekip iz Slovenije.Naši igralci so v finalu imeli mirnejšo roko od igralcev koroške ekipe PK Sova ter zasluženo osvojili že četrti naslov najboljših pikaderjev v državi. S tem prvakov so se uvrstili tudi na evropsko ekipno prvenstvo v pikadu, ki bo letos od 20. do 27. junija v Zadru na Hrvaškem. Stojijo z leve: Žan Orešič, Mujo Burekovič, Luka Ograjenšek, Matjaž Feguš, Avgust Medved; čepijo z leve: Božo Lipovšek, Ervin Poklač, Rajko Žibret. Nad Velenjem letala in padalci Padalski klub Velenje pripravlja to soboto, 16. maja, predstavitev pri Beli dvorani ob Velenjskem jezeru. Vse od 9. do 19. ure bodo obiskovalci lahko občudovali skupinske likovne skoke padalcev, samostojne skoke izkušenih padalcev, ali pa se tudi kar sami preizkusili v tandemu, v tej adrenalinski športni panogi. Seveda bodo lahko izvedeli tudi vse o tem športu in Adrenalina klubu Velenje, ki pripravlja tudi tečaje za pridobitev padalskih licenc. Tam bo tudi strokovni vodja kluba, eden najbolj znanih slovenskih padalcev in član slovenske državne in vojaške reprezentance Borut Erjavec. Športniki in taborniki Šoštanj - Drevi, v četrtek, 14. maja, ob 19. uri bo Športna zveza Šoštanj v domu kulture pripravila prireditev, na kateri bodo podelili priznanja najuspešnejšim športnikom Šoštanja. Med nagrajenci bo tudi društvo tabornikov Pusti grad, ki leto obeležuje 50-letnico delovanja. V soboto, 16. maja, pa se Šoštanju obeta praznovanje, ki so mu taborniki nadeli ime Vesela srečanja. V mestu in okolici se bodo začela ob 14. uri. Osrednja svečanost pa bo potekala v kulturnem domu. Začela se bo ob 18. uri. Gasilci za pokal KS Gaberke - Prostovoljno gasilsko društvo Gaberke bo v nedeljo, 17. maja, pripravilo sedmo meddruštveno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za pokal krajevne skupnosti. Začelo se bo ob 15. uri pri tamkajšnjem gasilskem domu. Organizatorji so na tekmovanje povabili društva iz vse Slovenije. Nadejajo se dobre udeležbe. 5. sovin tek ŠD Pa take fore in ŠŠK prirejata 5. sovin tek v sklopu DMK - ja. Začetek 23. 5. ob 14. 30 uri. Prireditev se bo odvijala ob TRC Jezero. Tek šteje za Štajersko-koroški pokal. Otroški teki: dolžina prog 600 ter 1200 m, odrasli: 5 in 10 km. Vsak tekmovalec dobi majico, zdrav obrok, najboljši še pokale in medalje. Na samo prireditev pridejo znani športniki, kot so Miran Stanopvnik, Boris Gorenc, Boštjan Buč. Glasbeni gostje Duo Harmony, Fredi Miler. Startnina: otroci - 3 ob predprijavi (4 na dan prijave) Ostali: 6 ob predprijavi (8 na dan prijave). Za skupine, družine in člane ŠŠK - ja popust. Prijave zbiramo na: sdpatakefore@gmail.com, 031375105 - Tomaž, 031874466 - Boris Več o DMK programu si poglejte na: http://www.dmk.si/ 107,8 MHZ Radio Velenji 1S MODROBELA KRONIKA ^AS 14. maja 2OO9 Po Part Velenje, 7. maja - Bolj pozorni vozniki so ugotovili, da so na Partizanski cesti »izginili« prometni znaki, ki dovoljujejo hitrost vožnje 60 kilometrov na uro. To pa zato, ker se je na cesti Velenje-Pesje, ki je državna cesta, spremenila prometna ureditev. 23. aprila letos so na MO Velenje od Direkcije Republike Slovenije za ceste dobili dopis, v katerem je bilo zapisano, da se morajo na osnovi določil 32. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu na cesti Velenje-Pesje odstraniti znaki za omejitev hitrosti 60 km na uro. Prometne znake so izvajalci po naročilu direkcije odstranili konec meseca aprila. Od začetka maja tako na Partizanski cesti na relaciji Velenje-Pesje velja spet omejitev hitrosti 50 km na uro. ■ bš Z ukradenim avtom v drevo V torek ponoči so bili ukradeni kar trije avtomobili, med drugim jaguar - Vsi trije najdeni Šmartno ob Paki, Mozirje, Velenje, 5. maja - Okoli polnoči v torek so bili policisti obveščeni o tatvini avtomobila znamke diahatsu charade v vasi Gorenje. Policisti so vozilo izsledili v Mozirju. Vozil ga je 20-letni voznik z območja Mozirja, ki je med vožnjo proti Brezjam zapeljal z vozišča, trčil v drevo, potem pa poškodovan zbežal. Policisti so se z njim srečali. Prepeljan je bil v bolnišnico. S tem pa kraj vozil za to noč še ni bilo konec. Policisti so kmalu za tem obravnavali še tatvino osebnega avtomobila znamke citroen xsara z dvorišča stanovanjske hiše na Graškogorski cesti v Velenju. Vozilo so zjutraj našli v Paki pri Velenju, v bližini kraje tatvine osebnega avta jaguar XJ8, črne barve, registrskih oznak KP HC04. Tudi to vozilo je bilo najdeno, in sicer na območju Slovenj Gradca. Okoliščine te kraje pa policisti in kriminalisti še raziskujejo. ■ Razdalja je bila prekratka Velenje, 7. maja - V četrtek popoldan je do prometne nesreče prišlo na Partizanski cesti, pred križiščem razstavo-prodajnega centra Gorenja. Voznica osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v voznico, ki je vozila pred njo. Pri tem se je voznica lažje poškodovala, zdravniško pomoč pa je iskala sama. Hud padec motorista Vransko, 8. maja - V petek ob 16.40 se je na regionalni cesti zunaj naselja Vransko zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 29-letni voznik motornega kolesa. Vozil je po regionalni cesti iz smeri Trojan proti Šentrupertu. Ko je pripeljal mimo odcepa za avtobusno postajališče na Vranskem, je nenadoma zapeljal v desno na makadamsko bankino, natao pa zapeljal nazaj na vozišče, kjer je padel in se pri teh hudo poškodoval. Morebitne očividce prometne nesreče pozivajo, da zaradi razjasnitev okoliščin nesreče pokličejo na najbližjo policijsko postajo, številko 113, ali na telefonsko številko policije za anonimne klice 080 1200. Brez vozniškega v jarek Gornji Grad, 9. maja - V soboto okoli 11. ure je na lokalni cesti zunaj naselja Lenart pri Gornjem Gradu 37-letni voznik osebnega avtomobila zapeljal v jarek. Vozil je z neregistriranim vozilom in brez vozniška dovoljenja. V blagem levem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, naprej zapeljal na desno bankino, potem v jarek, po nekaj metrih vožnje pa trčil v betonski jašek. Voznik je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe. Poziv vozniku in očividcem Velika Pirešica, 11. maja - V ponedeljek ob 20.49 se je na regionalni cesti pri kilometrski oznaki 4500 v Veliki Pirešici zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega vozila bele barve in voznik osebnega avtomobila toyota yaris, svetlo modre kovinske barve. Ta je s kraja prometne nesreče odpeljal, ne da bi nudil podatke drugemu udeležencu v prometni nesreči. Iz policistove beležke Nasilen mož V torek, 5. maja dopoldan, so policisti prejeli prijavo žene, ki je povedala, da jo mož pretepa in izvaja nasilje nad njo. Celo iz stanovanja jo je že nagnal. Kršitelja so policisti zaslišali, zoper njega bodo podali kazensko ovadbo, izrekli pa so mu tudi varnostni ukrep prepoved približevanja. Stepli sta se V soboto, 9. maja popoldan, sta se pred stanovanjskim blokom na Vojkovi v Velenju sprli in stepli stanovalki. Obe bosta za to nekaj odšteli. Znanec nad znančeva vrata V soboto, 9. maja ponoči, je na Jenkovi cesti lastnikov 21-letni znanec poškodoval vhodna vrata v stanovanje in razbil steklo na vhodnih vratih v stanovanjski blok. S kraja je pobegnil, a so ga policisti zalotili v bližini. Ker se je pri dejanju poškodoval, so poskrbeli, da so ga z reševalnim avtomobilom prepeljali v dežurno ambulanto. Preglasno Enkrat so šli v Gega klub v Šalek, drugič pa v lokal Lajna v Starem Velenju. Prej razgrajal, potem pa se zaklenil V ponedeljek, 11. maja zvečer, je v Lipju pijan oče doma razgrajal in ogrožal varnost odraslega sina. Ob prihodu policistov se je kršitelj zaklenil v hišo, tako da se policisti z njim niso mogli pogovoriti. Plačilni nalog mu bodo poslali po pošti. Policisti pozivajo voznika, da se zaradi razjasnitve prometne nesreče javi na najbližjo policijsko postajo ali pokliče na 113. Pozivajo tudi očividce, ki bi lahko nudili podatke o pobeglem vozniku in okoliščinah prometne nesreče, da pokličejo na 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Odpeljal kolo Šoštanj, 6. maja -V sredo opoldan so policisti obravnavali tatvino izpred bistroja na Kajuhovi cesti. Storilec se je odpeljal z gorskim kolesom znamke scott rei-flex, sive barve, z disk zavorami. Kolo je lastnik pred lokalom pustil odklenjeno. Pa so šli prihranki Šoštanj, 9. maja - V soboto so policisti obravnavali prijavo oškodovanke, ki je povedala, da ji je prejšnji dan storilec iz odklenjene hiše v Florjanu odnesel kuverto z denarjem. V nedeljo, 10. maja popoldan, pa je mlajša oškodovanka policistom povedala, da ji je v petek ponoči, ko se je nahajala v parku na Vodnikovi, nekdo vzel črno žensko torbico z vsebino. Ostala brez torbe Mozirje, 11. maja - V Mozirju je bilo vlomljeno v osebni avto, iz katerega je neznani storilec odtujil torbo, ki jo je oškodovanka v njem pustila na vidnem mestu. V soboto, 9. maja, ponoči, so policisti dvakrat posredovali zaradi predvajanja preglasne glasbe. Vredno pohvale V četrtek, 7. maja dopoldan, je občan na Policijsko postajo Velenje prinesel moško torbico z vsebino, ki jo je našel na avtobusni postaji v Slovenj Gradcu. Lastniku so policisti torbico že vrnili. V soboto, 10. maja zjutraj, pa je k policistom občan prinesel denarnico z vsebino. Našel jo je pred prodajnim centrom Interspar v Velenju. Denarnica je po zaslugi poštenega občana spet pri lastniku. S NOVA SLOVENIJA Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Polzela in Savinjsko-Šaleški regijski odbor VABITA OB SVETOVNEM DNEVU DRUŽINE Nfl DRCIZflBNO SRECfINJE, ki bo v nedeljo, 17. maja 2009 na Gori Oljki. Ob 15. uri bo sv. maša za slovenske družine, zatem pa druženje s kulturnim programom. Pri slovesnosti bosta prisotna tudi Evropska poslanca Ljudmila Novak in Lojze Peterle. TRGOVINA KOŠARICA PIVO BREZALK. 0ETTINGER 0,5L LEDENI ČAJ JAGER 1,5L HRENOVKE K.Z.LAŠK0 ARIEL 7,20 KG GNOJILO ZA ROŽE ASEF2L ZEMLJA BIOSUBSTRAT CVETAL 50L SPECIALNA ZEMLJA ZA ROŽE PLANTELLA BALKONIJA 70L TRAVNA MEŠANICA ZA ZELENICO 5KG KRMA ZA PIŠČANCE BR0-FIN 30KG GNOJ KAN 50KG (NAD ENO PALETO) GN0J-UREA40KG (NAD ENO PALETO) 0,37 €/kom 0,55€/kom 4,49 €/kg 16,99 € 6,99 € 3,99 € 8,49 € 16,99 € _ 12,99 € BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. 15,49 € ŠOŠTANJ ■ TEL. ŠT.: 588-24-10 13,80 € Telefon: 03/572 80 80 Pernovo, tel.: 572 80 80, Pesje, tel..: 8919140. Gaberke, tel.: 891 32 10 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net Namesto, da bi v državo prinesel blaginjo je Fidel Castro iz prekrasne tropske drže-ve naredil pravega ekspiremintalnega komunističnega zajčka. Nikakor ne prenese niti najmanjše dobronamerne kritike. V vseh svojih letih vladanja neusmiljeno pobija in zapira nasprotnike, nato pa z največjim zanosom svojemu ljudstvu v nekaj ur trajajočih in zelo pogostih državniških govorih svojemu narodu obljublja raj na Zemlji. Med njegovim »skorajda absolutističnim« železnim socialističnim vladanjem je Castro večkrat v samem središču prepirov med Vzhodom in Zahodom (ZDA). Lega Kube je v karibskem morju, od ZDA je v najbližji točki oddaljena le nekaj manj kot 150 kilometrov (zato tudi ne presenečajo trume kubanskih emigrantov na priročnih čolnih, ki bežijo v obljubljeno deželo), v bližini Kube pa najdemo tudi Mehiko, Haiti in Jamajko. Klimatska eksotika, fantastične naravne danosti«, npr. celoletna toplota.. Mimo prečudovitih peščenih plaž in čistega morja ne moremo, odlični so tudi potopi, ribolov in nič čudnega ni, da je velik del svojega življenja tukaj preživel tudi slavni pisatelj Ernest Hemingway. Bujna vegetacija, tobak, sladkorni trs, pa tudi ostale tropske rastline polne sočnih sadežev, da se napasejo tudi naše oči in naša utrujena duša, naredijo Kubo zares privlačno. Seveda ni vse pravljično.. Državna ekonomija je tudi pri naravnih danosti »zafurala marsikatero stvar« (do tropskih sadežev je skorajda nemogoče priti, velikanski hoteli pa so nekatere fantastične plaže prav pokvarili). Tudi kakšen tropski vihar se lahko pokaže na obzorju, ampak za kaj takšnega pa moraš imeti tudi veliko (ne)srečo.V Varaderu je plaža fantastična, je pa skorajda dolgčas, saj tukaj manjka prave Kube, oziro ma pravega domače ga vzdušja. Zato se le, če je mogoče, odpravite drugam. Oglejte si fantastične kolonialne zgradbe, prižgrte si cigaro, popijte kozarec ali dva ruma, zaplešite v kakšnem klubu, skratka začutite Kubo v vsej njeni pristnosti, najlažje pa boste to storili, če se boste izognili hotelom in boste stanovali kar pri samih domačinih (najem sobice v zasebnih hišah ima popularno ime casa particular), ki bodo poskrbeli tudi za vašo prehrano, če boste le vi tako hoteli, mogoče pa vas bodo spoznali celo s kakšno mično čokoladno gospodično. Rebeka Koblar UTRIP m oroskoo Oven od 21.3.do21.4. Kot že nekaj let doslej boste ugotavljali, da pomlad za vas nI več najlepši letni čas. Vedeli boste, da vas občutki v celoti ne morejo varati, zato boste vedno bolj nesrečni. Dobro bi bilo, če bi mislili tudi nase in ne le na druge. Sreče vam vsekakor ne bo nihče poklonil, resnici na ljubo pa tudi vi niste več takšni kot ste bili. Partner vas na to opozarja že nekaj časa, pa se ne znate spremeniti. Kot kaže, bo nekaj naslednjih tednov precej napornih, morda celo zoprnih. Vi že veste, zakaj. Vprašanje je, ali ste se pripravljeni spoprijeti z nevšečnostmi ali boste še naprej poskušali pozabiti na težave in živeti, kot da je vse v najlepšem redu. Bik od 22.4. do 20.5. Ne boste se mogli znebiti občutka, da vam nekdo želi slabo. In to zato, ker bo ves čas dajal signale, da mu ne paše, kar počnete. Morda vam hoče povedati kaj čisto drugega. Da si, recimo, morate privoščiti več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce. Vse kaže, da boste na čustvenem področju doživeli nekaj zelo lepega. In ker se lepe stvari dogajajo nepričakovano, vas bo dogodek zelo presenetil. Tako zelo, da boste oklevali in preveč razmišljali o posledicah srečne ljubezni kot pa o lastnem zadovoljstvu. Dvojčka od 21.5. do 21.6. V družbi nekoga, ki ga zelo pogosto srečujete, se zelo dobro počutite. Če boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj, pa ob tem nikoli ne razmišljate, zakaj se vam tolikokrat prikrade v vaše misli. Morda tudi zato, ker podobno razmišljata, se smejita podobnim stvarem in vaju tudi zanimajo podobne reči. Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej ne upa narediti nihče. Morda pa samo še ni bilo prave priložnosti. Bo že prišla, kot kaže, zelo kmalu. Pripravite se na to, saj ste spet dobili voljo do sprememb na svojem videzu, ki bodo očitne! Maj bo letos res lep. Rak od 22.6. do 22.7. Čeprav se boste odlično počutili, dobro veste, da spet ne bo dolgo trajalo. Toliko dela boste imeli, da ne boste več vedeli, kaj naj primete v roke in kje naj začnete. Stara zgodba se zna ponoviti, če seveda ne boste udarili po mizi in svojim narejenim povedali, da nekatere stvari, sploh organizacijske, res niso dobro urejene. Tega ne bodo najbolje sprejeli, kar že veste, a enkrat boste morali reči bobu bob. Doma stvari ne bodo nič kaj boljše. Partner ima občutek, da pozabljate nanj in na družino, ker imate čisto preveč drugih stvari v ognju. Poskušajte ga razumeti! Lev od 23.7. do 23.8. Za vami je nekaj napornih dni, a zdi se vam, da je najhujše minilo. Imate prav, res je. Po tem, ko se nikakor niste mogli odločiti, kaj naj naredite, se bodo stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Skratka, čaka vas lepo obdobje, eno najlepših v letošnjem letu. Izkoristite vsak dan, saj vam zvezde večno ne bodo naklonjene! Devica od 24.8. do 23.9. Ko pride maj, se začnete zavedati, da se tudi poletje hitro bliža, vi pa niste prav nič poletno razpoloženi. Kljub visokim majskim temperaturam. Letos si boste namreč želeli, da bi čas tekel počasneje, saj imate še veliko dela, preden si boste letos lahko privoščili dopust. Imeli boste tudi nekaj težav s sodelavci. Težko se boste zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je razočaral in izgubil vaše zaupanje. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Prihajajo vaši dnevi. Končno boste lahko uresničili svoje želje, ki jih ni malo in tudi majhne niso. Življenje bo takoj postalo lepše in prijaznejše. Znano je, da ste zelo iznajdljivi, kar boste dokazali tudi v naslednjih dneh. Tokrat boste presenetili celo partnerja, ki sicer zelo dobro pozna vaše kvalitete. Dogajalo pa se vam bo in to vedno bolj pogosto, da boste čutili čudno utrujenost. Če že dolgo niste bili pri zdravniku, nikar ne odlašajte. Če drugega ne, boste preverili, kaj je vzrok utrujenosti. Kaj lahko se izkaže, da ste le preveč pod vplivom razburljivih dogodkov. Adrenalina vam res ne bo manjkalo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Več časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Poleg tega partnerju ne bo ušlo neko nedolžno spogledovanje, ki vam bo zelo godilo. Malce boste to počeli tudi zanalašč, saj imate občutek, da izgublja zanimanje za vas. No, naredili ga boste ljubosumnega, potem pa poskušali stvar omiliti, kar ne bo prav lahko. Denar? Kaže, da ga bo več, kot ste pričakovali. Vseeno ne zapravljajte, ker še ni čas za to. Strelec od 23.11. do 21.12. Tudi, če boste vedeli, da je vaša odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Novice, ki bodo do vas prišle še pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate prijatelje, ki pa vedno ne poznajo cele zgodbe. Pri odločitvi za večji nakup se ne morete zanašati le na mnenje tistih, ki mislijo, da se na vse spoznajo. Dobro preverite vse možne variante, da vam ne bo kasneje žal. Če boste zaslutili, da čas še ni zrel, nikar ne rinite z glavo skozi zid. Ljubezen? Povsem zmedeni boste. Kozorog od 22.12. do 20.1. Zatiskate si oči pred resnico, ker veste, da ni najlepša. A dejstvo je, da sta se s partnerjem spet precej odtujila. Kljub temu da se oba trudita obuditi nekdanjo strast in razumevanje, si imata vsak dan manj povedati. Po svoje partnerja razumete, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Vsak neuspeh ga vrže iz tira, v zadnjem času pa jih je bilo kar nekaj. Po drugi strani pa veste, da že nekaj časa sanjarite o drugem. A kaj več od tega ne upate storiti. In tudi ne boste. Sploh, ker se tokrat res nimate več namena igrati z ognjem. Vodnar od 21.1. do 19.2. Dobro veste, kje delate napako. Prevečkrat ne znate reči ne in zato ste ves čas v tekmi s časom. Ob tem vas gloda še slaba vest, ker ne zmorete postoriti čisto vsega, kar bi morali. In seveda vse to počnete na račun vašega dobrega počutja in skrbi zase. Kar malce ste se zapustili, kar seveda ni opazil le partner, ampak tudi vaši najbližji. Ne odlašajte na jutri, začnite že danes. Že kakšna masaža ali obisk frizerja lahko močno izboljša počutje in tudi občutek slabe vesti do sebe bo manjši. Konec tedna ne bo takšen kot ste si želeli. Bo namreč še lepši! Sploh, če ga ne boste preživljali doma. Ribi od 20.2. do 20.3. Že ob koncu tega tedna boste naleteli na manjšo težavo, ki je niste pričakovali. Že nekaj tednov je namreč kazalo, da se vse suče tako, da boste uspeli pripeljati zadeve do srečnega konca. Zapletlo se bo tik pred zdajci. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Sploh, ker si želite že kmalu zaživeti drugače, bolj sproščeno. In bolj zdravo. Saj veste, kaj morate storiti, da se bo tok dogodkov zavrtel v pravo smer. Le moč morate še zbrati, da to uresničite. Zdravljenje hudo ranjenega partizana Tudi letos smo zaznamovali obeležili 66-letnico prihoda 14. divizije na Štajersko februarja 1944. Dogodek je povezan z boji te divizije in aktivnostjo mladine na Ponikvi pri Žalcu. Sanitetna enota legendarne divizije je mladinkam zaupala zdravljenje hudo ranjenega partizana. V spopadu z Nemci mu je granata povzročila kar dvajset ran po telesu. Pavčkove bolnice na zahodnem Pohorju so bile predaleč in ranjenec bi težko prenesel pot. Po premisleku so ga zaupali domačim aktivistkam OF na Ponikvi. Tudi dr. Jože Beniger je ugotovil, da je bil ranjenec v obupnem stanju. Dekleta so ranjenca skrile ob robu gozda, pri kmetu, po domače pri Flornaču na Ponikvi. Zanj so skrbele Štefka Jez-ernik, p.d. Kresnikova Štefka, Fanika Razdevšek, p.d. Flernetova Fanika, poročena Jezernik, Fani Jezernik, p.d. Lokanova, poročena Čanč. Ponikva je bila vključena v Šaleško-Mislinjsko okrožje. Za obveščanje in varnost je skrbela Ljudmila Kos, p.d. Kudrova Ljudmila, poročena Dražnik, edina, ki še živi iz te skupine in je predsednica ZB NOB za področje Ponikve pri Žalcu. Ljudmila Kos je bila hčerka gostilničarja. Od njihovih gostov se je dobilo koristne informacije, ki so bile pomembne pri ilegalnem delu proti sovražniku in tej nalogi. Mlada dekleta so bila izredno iznajdljiva in pogumna ob prevzemu ter skrbi za ranjenca. V vasi je tedaj živel domači zdravilec Janez Rezman, p. d. Vovkov Janez. Mladim »sanitejkam« je iz arnik, tavžent rož, drugih zelišč in domačega žganja pripravljal »zdravilo« za izpiranje gnojnih ran. Zdravilo je dobro učinkovalo, rane so se postopoma začele celiti. Dekleta so tudi pri negi ranjenca pokazale veliko mero humanosti in poguma. Kmalu pa se je pokazala druga težava. Vse več ljudi je izvedelo, kje zdravijo ranjenca in postala je nevarnost, da bi morda prišlo do izdaje. Treba je bilo poiskati varnejše zavetje. Dekleta so se odločila za manjšo kraško jamo, za Stesko jamo v Studencih nad Mat-jačkovim mlinom. Zaradi konspiraci-je so ranjenca ponoči prenesle v jamo in ga oskrbovale s hrano in »zdravili«. V temni, vlažni in tesni jami se bolnik ni dobro počutil, toliko bolj, ker je s stropa kapljala voda. Težave so rešile na ta način, da so konice kapnikov in drugo vlago povezale z vrvjo ter jo napeljale stran od ranjenčevega ležišča. Skoraj neverjetna iznajdljivost je prevevala ljudi v narodnem odporu med NOB. Ko so bile varnostne razmere ugodne, so bolnika prenesle iz jame na dnevno svetlobo in čist zrak, toda vedno ob varstvu ene osebe. Sam je pogosto povedal, da bo večno hvaležen mladim slovenskim dekletom za toplino, požrtvovalnost in pogum. Okreval je, ostal pri življenju in leta 1945 bil sposoben za prevoz v bolnišnico Celje. Tu se je nekaj časa še zdravil in popolnoma okreval. Ranjeni partizan, Nikolaj Ignjatov iz Ukrajine, se je po zaslugi zdravljenja mladih deklet iz Ponikve vrnil v svojo domovino. Pozneje se je Nikolaj Ignjatov pisno oglasil in se tem mladenkam za humano, požrtvovalno in vztrajno delo ter skrb prisrčno zahvalil. Nekatere od teh deklet so umrle, 3. maja letos je žal umrla Fanika Jezernik. Besede zahvale za njeno veliko delo je v imenu organizacije ZB izrekla prof. Nada Jelen. Ganljivo izrečene besede so segle vsem do srca. Zaključila je: »Narodnoosvobodilno poslanstvo v času okupacije, še posebej skrb za ranjence, so se neizbrisno vtisnile v zgodovinski spomin tistega časa.« ■ Milan Razdevšek, Slovenj Gradec Nikar ne izgorevajmo Preobremenjenost - pogosto uporabljen pojem, ki sega tako na fizično kot psihično področje. Nehote se nam ob tem porodi primerjava z jeklom, ki se ob določenem naporu zvije ali zlomi, ali elastiko, ki se ob preintenzivnem nategu razvleče in ne skrči več. Se podobno dogaja tudi v človeku? So možne posledice obremenitve zaradi predolgega časa izpostavljenosti delu ali prevelike gostote dela? Pomembno je oboje in obojega se moramo lotiti na svojstven način, da nas ne pripelje do neobvladljivega stresa in vseh neugodnih posledic. Trenutek, ko se pri posamezniku pojavi preobremenjenost in posledično izgorevanje, je zelo premakljiv. Odvisen je od posameznikovih telesnih in psihičnih kvalitet, odnosa do dela in življenja, njegovih pričakovanj in zmožnosti sproščanja ter sprotnega obnavljanja energetskih potencialov. Vedno je odraz posameznikove vitalnosti, način, kako se posameznik spopada s stresom, kako ga obvladuje in bolj ali manj uspešno pretvarja v izzive. Dokler človek neko opravilo opravlja z veseljem, se ob njem krepi in duhovno raste. Ko pa opravlja nekaj na silo in dela ne zmore fizično ali mu umsko ni kos, smo priča neobvladljivi stresni situaciji, ki vodi v izgorevanje. V deželah Evropske unije (EU) je kar 50 do 60 % izgubljenih delovnih dni posledica preobremenjenosti. Kadar smo preobremenjeni, je to lahko posledica prevelikih obremenitev in/ali naših prešibkih sposobnosti za razreševanje teh stisk ali spopad z obremenitvami. Največkrat se oboje kombinira. Če traja preobremenjenost dolgo, se sposobnosti za razreševanje še šibijo in znajdemo se v začaranem krogu. Lahko gre za preobremenjenost z delom, lahko pa gre za čustvene stiske, ki so povezane z odnosi z ljudmi ali z neko realno zelo težko situacijo. Prav neustrezni in nezdravi odnosi, odtujenost, občutek osamljenosti in nezmožnosti vplivanja na dogajanja okoli nas, na organizacijo, urnik in tempo dela, nam še dodatno jemljejo energijo in napravijo delo še težje in stres večji. Pri mladih ljudeh se pogosto nakopičijo še nesoglasja s starši, obremenitve zaradi dodatnega popoldanskega šolanja, odnosi z vrstniki, z zaljubljenostjo in partnerstvom ter iskanjem odgovora na vprašanje: kdo sem in kaj hočem. Pogosto iz takega labirinta ne zmorejo sami in potrebujejo pomoč. Najbolje je seveda poiskati pot do osebnega zdravnika, ustreznega svetovanja ali psi-hoterapevtske obravnave. Žal preštevil-ni najdejo izhod v alkoholu ali drogi, kar vodi v odvisnost in posledično v še večje težave. Težave s preobremenjenostjo se pričnejo že v zgodnjem otroštvu. Otroku pogosto nezavestno odvzamemo čas za sproščeno igro in druženje z vrstniki. V lastnem interesu in pre- velikem pričakovanju mu organiziramo preštevilne vsakodnevne dejavnosti in ga preveč obremenimo. Urniki v osnovni in srednji šoli so prenatrpani, zahteve prevelike, preverjanja znanj pa pogosto preveč skon-centrirana. Dan ima tako pogosto premalo ur, da bi postorili vse, kar bi morali do naslednjega dne. Kako torej številne naloge opraviti optimalno tako po obsegu kot kvaliteti in na koncu imeti občutek zadovoljstva. Kako se po vsakem delovnem dnevu počutiti zmagovalca in po službi še najti dovolj časa in energije zase in za kvalitetno življenje z družino? Kaj storiti? Najprej se moramo dokopati do spoznanja, da smo sami svoje sreče kovač in šofer lastnega življenja. Barko lahko varno krmarimo med čermi ali pač nasedemo. Za vse, kar se nam dogaja, smo odgovorni sami. Lahko se ustavimo, lahko zaživimo drugje in drugače. Na iste stvari lahko vedno gledamo od zgoraj ali od spodaj, z desne ali leve. V vsaki stvari lahko vidimo dobro ali slabo. Zakaj skoraj vedno vidimo najprej slabosti? Zakaj skoraj vedno najprej pomislimo, da ne bo šlo in ne bomo zmogli, namesto da bi se z nalogo spopadli z zavestjo, da zmoremo, znamo in hočemo. Naloga ostaja enaka, le lažje se bomo spopadli z njo in jo opravili. Vedno pa potrebujemo čas, energijo in znanje. Količina energije in moči je odvisna od kakovostne in zdrave prehrane, redne telesne aktivnosti, ki nas telesno krepi in duhovno sprošča, ter psihične stabilnosti in lastne organiziranosti. i CO + IVI Moramo se znati sproščati in kot akumulator vedno znova polniti. Tudi čez dan, kadarkoli zmoremo. Način in mesto bomo našli sami in za vsakega od nas sta lahko različna. Če se baterija povsem izprazni, je ni mogoče več oživiti. Naj se nam to ne zgodi! Za človeka je pomembno tudi spanje. Biti mora kakovostno in seveda dovolj dolgo. Pri otroku daljše, v srednjih letih v povprečju od šest do osem ur. Predvsem pa moramo, tako kot pri vseh stvareh v življenju, uskladiti svoje želje, pričakovanja in zmožnosti. Vsakega dela se moramo lotiti z veseljem, ob tem pa moramo pazljivo prisluhniti telesu in duši. Če nam bo to uspelo (in z malo vaje in volje nam to mora uspeti), potem se bomo lahko uspešno spopadali z nalogami in delom, prevzemali naložene oziroma izbrane obremenitve in ob tem ne doživljali občutka preobremenjenosti. Z redno telesno aktivnostjo bomo okrepili telo, napolnili baterije in poskrbeli za sprostitev ter duševni mir. Življenje bo lepo in pestro, brez pasti in čeri. Vsakdanji stres bo postal koristen poživljajoč izziv. Preobremenjenost. Kaj je že to? ■ Janez Poles Zgodilo se je • • • od 15. do 21. maja - 15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvršil in je tako orožje ostalo v Velenju; - 15. maja 1993 so v Podstenah v Kočevskem rogu prvič uradno zaznamovali dan slovenske vojske; - 16. maja 1987 so se lahko krajani Slatin in Gneča prvič odžejali z vodo iz novega vodovoda; - 16. maja 1996 je v Velenju pričela delovati nova telefonska centrala s 4000 priključki; - 17. maja 1950 je bil v Celju rojen zdaj že pokojni predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek; - 17. maja 1990 je bila v Ljubljani konstitutivna seja nove slovenske skupščine, katere predsednik je postal dr. France Bučar, Velenj-čan Vane Gošnik pa je bil izvoljen za podpredsednika prvega povojnega večstrankarskega slovenskega parlamenta; - Muzej Velenje je bil maja leta 1994 s Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah nominiran za najboljši evropski muzej v letu 1993; - 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znani slovenski sadjar Ivan Dolinšek, ki je bil rojen v Šenti- lju pri Vele nju; - 19. maja 1989 so delavci šoštanj-ske termoelektrarne s štiriurno opozorilno stavko izrazili nezadovoljstvo zaradi zaostajanja njihovih osebnih dohodkov za gospo darstvom; - 20. maja 1978 so v Šmartnem ob Paki odprli nov zdravstveni dom; - 21. maja 1977 so v Pesju položili temeljni kamen za novo trgovino; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semečni-ka, za podpredsednika Antona Lovreca; Todorja Dmitroviča so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvršnega sveta, Marjan Gaberšek je postal predsednik družbeno političnega zbora, njegov namestnik je postal Tone De Costa, zbor združenega dela je odtlej vodil Drago Karel Bizjak, za njegovega namestnika so fif B W; Sv ■ TSL H w* lit f1 VaneG ošnik( arhiv MuzejaV elenje) delegati izvolili Mitja Jenka, predsednik zbora krajevnih skupnosti je postal Jože Melan-šek, njegov namestnik pa Jožef Lekše. Pripravlja:D amijanK ljajič ČETRTEK, 14. maja TV SLO (7 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Pes čuvaj, 30/52 09.35 Pod klobukom 10.15 Železo, 5/7 10.45 Turbulenca 11.40 Sveto in svet: mladi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Amfiteater, 2/25 13.50 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Animalija, 7/40 16.10 Dvigalo, igrani film 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Dolgcajt, mlad. oddaja 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Nuki in prijatelji, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tednik 21.00 Guernica - portret vojne, španska dok. oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike, 10. oddaja 23.45 Tv dnevnik 14.5.1991 00.10 Dnevnik 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Kitajska na dlani, am. dok. serija, 1/2 12.50 Po poteh Ushuaie, fr. serija,1/13 13.15 Globus 13.45 Tv dnevnik 14.5.1991, pon. 14.10 Na lepše, oddaja o turizmu 14.40 Slovenska jazz scena 15.30 Tv prodaja 16.00 Evropski magazin 16.30 Pomagajmo si, oddaja Tv Koper 17.00 Mostovi talnih oblog, 1. del 18.00 Želite, milord?, 7/26 19.00 Družinske zgodbe - družina Klarič, pon. 20.00 Strasti Ravelovega Bolera, fr. film 21.00 Pesem Evrovizije 2009, predizbor 02, prenos iz Moskve 23.00 Jasnovidka, am. nadaljevanka, 4/22 23.45 Dr. Halifaxova, 4/6 01.20 Zabavni infokanal pop 06.50 Tv prodaja 07.20 24ur 08.20 Pot k nosečnosti, dok. serija 09.25 Ricki Lake, pogov. oddaja 10.20 Tv prodaja 10.50 Smeh ni greh, zabav. serija 11.20 Zdravniki, pog. oddaja 12.15 Umori v mestu, ang. film 13.35 Tv prodaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Do zadnjeg diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Trenja 21.45 Na kraju zločina, nan 22.40 24ur zvečer 23.00 Shark, nan. 23.55 Tabloid, am. nan. 00.55 Seks v mestu, nan. 01.35 24 ur, ponovitev 02.35 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, Informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 73 oddaje 11.05 Pop corn, glasbena oddaja. Gostje: skupina Drugo dugme 11.55 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 74. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja - O diabetesu 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Kmetijski nasveti, izobraževalna oddaja 21.30 Med durom in molom, glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Regionalne novice 2 22.50 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Trojčice: v vesolju, ris. nan. 09.35 Risanka 09.45 Dvigalo, igrani film 10.00 Enajsta šola 10.35 Dolgcajt, oddaja za mladino 11.30 To bo moj poklic: orodjar, 2. del 11.55 To bo moj poklic: polagalec talnih oblog, 1. del 12.20 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Kult samomorilskih napadalcev, dok. serija, 1/2 14.05 Dokumentarna oddaja 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Doktor pes, risana nan., 9/30 16.00 Risanka 16.10 Iz popotne torbe: svetila 16.30 V pričakovanju božiča, 22/26 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba 17.40 Tv pogled 17.50 Duhovni utrip 18.05 Umko 18.40 Lojzek, risanka 18.45 Zakaj?, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Hotel poldruga zvezdica, 3/25 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub 00.15 Duhovni utrip 00.30 Tv dnevnik 15.5.1991 01.05 Dnevnik 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal TV SLO [? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Tv prodaja 10.30 Pesem Evrovizije 2009, predizbor 02 12.35 Glasnik 13.00 Pisave 13.30 Besede in slike, 10. oddaja 13.40 Evropski magazin 14.10 Črno beli časi 14.25 Tv dnevnik 15.5.1991 15.00 Žogarija, 3/10 15.30 Tv prodaja 16.00 Circom regional, tv Maribor 16.30 Minute za ..., tv Koper 17.00 Študentska 17.20 Mostovi 17.55 V dobri družbi z Blažem 18.55 Zlata šestdeseta, Janez Mejač, pon. 20.00 Tajni arhivi inkvizicije, dok. ser., 1/4 20.50 Želite, milord?, 21/26 21.40 preganjani, am. film 23.10 Iščem te, am. film 00.35 Svitanje, 11/13 01.20 Zabavni infokanal POP 06.30 Tv prodaja 07.00 Trenja 08.50 Nasveti za zelo mlade mamice, dok. serija 09.25 Ricki Lake 10.20 Tv prodaja 10.50 Smeh ni greh, zabav. serija 11.20 Zdravniki, pog. oddaja 12.15 Le sedemnajst, ang. film 13.35 Tv prodaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Nevidni bojevnik, am. film 22.00 Pod lupo pravice, nan. 22.55 24ur zvečer 23.15 Instinkt, am. film 01.25 Znova pri starših, nan. 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 74. oddaje 11.05 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja - O diabetesu 12.00 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 75. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Vabimo k ogledu Razgledovanja, 3. TV mreža Ogledalo sveta, 3. TV mreža Sodobna umetnost, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu neva 21 21.30 22.00 00.05 .10 Videostrani, obvestila SOBOTA, 16. maja tv slo rr 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.35 Križ kraž sledi Timotej hodi v šolo, ris. nan. sledi Ribič Pepe, 31/36 09.15 Tom Sawyer, am. film 10.45 Polnočni klub, ponovitev 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tranzistor, 17. oddaja 13.50 Rožnati panter, risanka 13.55 Dvigalo, igrani film 14.10 Potovanje Natty Gann, am. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.10 Labirint-alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Zakaj pa ne 17.25 Na vrtu, tv Maribor 17.50 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.35 Mala kraljična, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Po Rusiji z Jonathanom Dimblebyem, am. dok. odd. 21.00 Pesem Evrovizije 2009, izbor, prenos iz Moskve 00.20 Poročila, vreme, šport 00.55 Derren Brown: Rop 01.40 Tv dnevnik 16.5.1991, pon. 02.05 Dnevnik, pon. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 08.00 Tv prodaja 08.55 Skozi čas 09.05 Tv dnevnik 16.5.1991 09.30 Polemika 10.30 Posebna ponudba 10.50 Circom regional, Tv Maribor 11.20 Minute za ..., tv Koper 11.50 Študentska 12.15 Tajni arhivi inkvizicije, dok. ser.,1/4 13.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.00 Šport špas, oddaja o športu 14.45 Tv prodaja 15.15 Punce izginjajo v noč, skupina Avtomobili 16.35 Nesmrtna ljubezen, am. film 18.05 Evropsko prvenstvo v rit. gimnastiki 19.55 Nogomet, Domžale - Luka Koper, pren. 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Alpe, Donava, Jadran 22.40 Rocky Marciano, am. film 00.20 Zabavni infokanal POP 07.45 Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. serija 08.15 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.25 Mojster Miha, ris. serija 08.35 Pixarjevi kratki filmi, ris. serija 08.45 Profesor Baltazar, ris. serija 08.55 Pingvini v vesolju, ris. serija 09.20 Otroška kuharija, kuh. oddaja 09.30 Transformerji, ris. serija 09.55 Altair v Zvezdolandiji, ris. ser. 10.20 Dinotopija,mlad. nan. 11.20 Upornica na konju, am. nan. 12.15 Šola za pare, humor. nan. 12.50 As ti tud not padu?, pon. 14.35 Partnerja v zločinu, nan. 15.40 Grda račka, nan. 16.35 Legenda o Tarzanu, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Hitch, am. film 22.05 Elizabeta, ang. film 00.20 Junak, hongkonški. film 02.05 24ur, ponovitev 03.05 Nočna panorama © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 75. oddaje 10.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja - Volitve v Evropski parlament 18.40 Duhovni vrelec: 18.45 Asova gibanica, informativna 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1743. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Za smeh v otroških očeh, posnetek 1. dela dobrodelnega koncerta v Nazarjah 21.50 Ubežnik (The Escapist) , ameriški akcijski film 23.20 Odprta tema, 3. TV mreža 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila NEDELJA, 17. maja tv slo rr 07.00 Živ žav sledi Telebajski, 6/90 sledi Cofko Cof, 4/26 09.50 Žogarija, 4/10 10.15 Zgodbe iz divjine, 3/20 10.50 Na obisku, odd. Tv Koper 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na zdravje! 14.30 Prvi in drugi 15.00 NLP, razvedrilna oddaja sledi Glasbeni troboj, prvi del 15.15 Športne novice 15.20 Glasbeni troboj, drugi del 15.30 Glasbeni troboj, tretji del 15.40 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.50 Šport 16.00 Družabna 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 17.20 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Jani Nani, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Spet doma 21.45 Družinske zgodbe 22.40 Poročila, vreme, šport 23.05 Ed Wood, am. film 01.10 Tv dnevnik 17.5.1991 01.35 Dnevnik, ponovitev 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.25 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.15 Skozi čas 07.25 Tv prodaja 07.55 Tv dnevnik 17.5.1991 08.20 Globus 08.50 Dotik T-rajanja, 3/4 09.20 Tv prodaja 09.50 Pomagajmo si, tv Koper 10.25 Baku, "Evropsko prv. v ritmični gim. 12.40 Rad igram nogomet 13.05 Turbulenca, izob. oddaja 13.55 Slovenski magazin 14.25 Nogomet, Wba - Liverpool, prenos 16.45 Tranzistor, pon. 17.25 Rokomet (M), Cimos Koper - Celje Pivivarna Laško 19.25 Šrilanka, tv Maribor 20.00 Kitajska, na dlani, 2/2 20.50 Doktor Živago, 7/10 21.45 V kolesju pravice, 5/5 22.45 Na utrip srca: sozvočje svetov, izbor arij 23.35 Dvoboj v Missouriju, am. film 01.45 Zabavni infokanal POP 07.45 Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. serija 08.15 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.25 Mojster Miha, ris. serija 08.35 Profesor Baltazar, ris. 08.45 Pingvini v vesolju, ris. serija 09.10 Otroška kuharija, kuh. oddaja 09.20 Bakuganski bojevniki, ris. serija 09.45 Transformerji, ris. serija 10.10 Altairv Zvezdolandiji, ris. serija 10.35 Tv Čira čara, zab. oddaja 11.00 ŠKL 12.00 Smeh ni greh, zab. ser. 12.35 Bitka za mladost, am. dok. odd. 13.45 Moto GP, VN Frncije 15.15 Najlepši avtomobili, dok. ser. 15.20 Jamie: osnove kuhanja doma 15.55 Grda račka, nan 16.50 Dave, am. film 18.45 Male skrivnosti kuh. mojstrov 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?! 21.50 Zvezde na sodišču, nan. 22.45 A.I.-Umetna inteligenca, am. 01.20 Pod kožo, ang. film, 1/2 02.35 24 ur, ponovitev 03.35 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1742. VTV magazin, regionalni -informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1743. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: 11.05 Vabimo k ogledu 11.10 Za smeh v otroških očeh, posnetek 1. dela dobrodelnega koncerta v Nazarjah 12.30 Župan z vami, pogovor. Gost: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 13.30 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 14.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja - Znate nuditi prvo pomoč? 18.45 Pop corn, glasbena oddaja -Gost: skupina Drugo dugme 19.40 Vabimo k ogledu 19.45 Rdeči dečki z Edvinom Fliserjem in prijatelji, posnetek koncerta 21.15 Ubežnik (The Escapist) , ameriški akcijski film 22.45 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 18. maja tv slo rr 06.30 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Animalija, 7/40 09.35 Risanka 09.35 Žogarija, 4/10 10.05 Iz popotne torbe: svetila 10.25 Oddaja za otroke 10.40 V pričakovanju božiča, 20/24 11.05 Neandertalčeva piščal, dok. odd. 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Po poteh Ushuaie, 2/13 13.40 Od ene do druge, 2. del 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Sest služabnikov, 6/26 16.10 Ribič Pepe: neokrnjena Finska, 31/36 16.30 Robotki, 4/10 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.35 Pipi in Melkijad, risanka 18.40 Dragi Domek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Volitve v Evropski parlament, uvodno srečanje 21.00 Strah, stres in jeza, ang. nan., 2/6 21.30 Na lepše, oddaja o turizmu 22.05 Odmevi, vreme, šport 23.10 Opus 23.35 Glasbeni večer, slov. filharmonija 01.15 Tv dnevnik 18.5.1991 01.15 Dnevnik, ponovitev 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal TV SLO ® 06.30 Zabavni infokanal 07.20 Tv prodaja 07.50 Tv dnevnik 18.5.1991 08.10 Slovenci v Italiji 08.45 Dotik t-rajanja, FS Tine Rožanc, 3/4 09.10 Sobotno popoldne, ponov. 11.25 Posebna ponudba, potr. oddaja 11.45 Slovenski magazin 12.10 Osmi dan 12.40 Tv prodaja 13.10 Prvi in drugi 13.35 Rad igram nogomet 14.05 Dan druženja in gibanja treh generacij 14.55 Seja Državnega zbora, prenos 17.30 To bo moj poklic: polagalec talnih oblog, 2. del 18.00 Frasier, 9/25 18.20 Strah, stres in jeza, humor. nad. , 1/6 19.00 Labirint - vitalnost 20.00 Pogled z neba, 5/8 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.20 Brez manir, am. film., pon. 23.45 Pogled z neba, 5/8, pon. 00.40 Zabavni infokanal POP 06.40 Tv prodaja 07.10 24ur, ponovitev 08.10 Billova kuhinja za lenuhe, kuh. serija 08.50 Jamie: osnove kuhanja doma 09.25 Ricki Lake 10.20 Tv prodaja 10.50 Smeh ni greh, zabav. serija 11.20 Zdravniki, pogov. oddaja 12.15 Ženskarjeva smrt, ang. film 13.35 Tv prodaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Lepo je biti sosed, nad. 20.55 Vse o fantu, ang. film 22.35 24ur zvečer 22.55 Razočarane gospodinje, nan. 23.55 Tabloid, nan. 00.55 Seks v mestu, nan. 01.30 24ur, ponovitev 02.30 Nočna panorama © .00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1743. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 76. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, kontaktna oddaja. Gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Za smeh v otroških očeh, posnetek 1. dela dobrodelnega koncerta v Nazarjah 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila TOREK, 19. maja TV SLO (7 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Pika Nogavička, 2. del gled. igre 09.35 Zlati prah, pravljica 09.40 Ribič Pepe, 31/36 10.00 Najdihojca, igrani film 10.20 Zgodbe iz školjke 11.00 Pogled z neba, 5/8 11.55 Družinske zgodbe, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Portret Vekoslava Batiste, dok. odd. 13.35 Opus 14.05 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Vale in Lajči, 3/3 16.15 Risanka 16.25 Zgodbe iz divjine, 3/20 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Izgon, 2/3 18.00 Knjiga mene briga 18.20 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Milan, risanka 18.45 Hupko, trobilka in pihec, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Piramida 21.00 Mednarodna obzorja: Bolgarija 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Krvava leta, 2/2 23.55 Prava ideja, poslovna odd. 00.20 Izgon, 2/3 00.50 Tv dnevnik 19.5.1991 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal TV SLO [? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Tv dnevnik 19.5.1991 07.50 Na lepše, oddaja o turizmu 08.20 Bleščica 08.55 Seja državnega zbora, prenos 16.30 3-2-1, rokometni magazin 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi 18.00 V dobri družbi s Smiljanom, tv Maribor 19.00 Večerni gost: Marc L. Greenberg 20.00 Muzikajeto: Opera 20.35 Globus 21.05 Prava ideja, poslovna odd. 21.30 Dediščina Evrope, 2/2 23.15 Vrhunci ang. nog. lige 00.05 3-2-1, rokometni magazin 00.30 Tranzistor, 17. oddaja 01.10 Zabavni infokanal POP 06.50 Tv prodaja 07.20 24ur 08.20 Starodavna odkritja, dok. oddaja 09.25 Ricki Lake 10.20 Tv prodaja 10.50 Smeh ni greh, zabav. serija 11.20 Zdravniki, pogov. oddaja 12.15 Igrati igro, ang. film 13.35 Tv prodaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zlorabljeno zaupanje, am. film 22.45 24ur zvečer 23.05 Shark, nan. 00.00 Tabloid, nan. 01.00 Seks v mestu, nan. 01.35 24 ur, ponovitev 02.35 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 76. oddaje 11.05 Zupan z vami, pogovor. Gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.05 Videospot dneva 12.10 Pozdrav pomladi, posnetek 1. dela koncerta v Velenju, ponovitev. 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi o mladih, mladinska oddaja 18.40 Videospot dneva 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 77. oddaja 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1744. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.50 Dokumentarna oddaja 21.30 Ekomagazin, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica, informativna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 08.00 Dobro jutro Poročila 08.05 09.00 Dobro jutro Poročila 09.10 Nekoč je bilo ..., 13/26 09.35 Šest služabnikov, 6/26 10.00 Zlatko zakladko, smrekovi vršički 10.20 Oddaja za otroke 10.40 Slovenski vodni krog, Iška 11.05 Knjiga mene briga 11.20 Izgon, 1/3 11.25 Izgnanstvo, dok. ser., 2/3 11.55 Mednarodna obzorja, Bolg 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polemika 14.25 Alpe, Donava, Jadran 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Slovo od Gorga, 43/52 16.10 Male sive celice 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Turbulenca, izob. oddaja 18.25 Žrebanje lota 18.35 Tinček, risanka 18.40 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Tv pogled 20.05 Ladijske novice, am. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.10 Omizje 00.25 Turbulenca 01.15 Tv dnevnik 20.5.1991 01.40 Dnevnik, ponovitev 02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal SRE DA, 20. maja tv slo rr TV SLO [S? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Tv dnevnik 20.5.1991 07.55 Studio city 08.30 Vrhunci ang. nog. lige 08.55 Seja državnega zbora, prenos 15.15 Spet doma 17.00 Črno beli časi 17.25 Velenje: nogomet, Rudar -Domžale 19.20 Umetnostno drsanje, revija 20.00 Carigrad: Werder - Sahtjor, pokal uefa 23.00 Slovenska jazz scena 00.05 Zabavni infokanal POP 06.50 Tv prodaja 07.20 24 ur, ponovitev 08.20 Preverjeno, ponovitev 09.20 Ricky Lake, pog. oddaja 10.15 Tv prodaja 10.45 Zdravniki, pogov. oddaja 11.40 Rachael Ray, pogovorna odd. 12.35 Umori v predmestju 13.35 Tv prodaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Varna hiša, kanadsko-am. film 21.40 Monk, nan. 22.35 24ur zvečer 22.55 Shark, nan. 23.50 Tabloid, nan. 00.50 Seks v mestu, nan. 01.25 24ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 77. oddaje 11.05 1744. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, otroški kviz 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 78. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja. Gostje: Carpe Diem 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila PRIREDITVE M Mv •« • I .«v I Knjizmcmk oticek Kilbourne, Christina: Dragi Zaza Max in njena najboljša prijateljica Leah sta se zabavali, ko sta na spletu klepetali. Starši pa o tem niso nič vedeli. Leah je nenadoma izginila in tedaj pride na dan, da je to v zvezi z internetnim "dopisovalcem". Policija je odkrila, da se je dopisoval s kakimi dvajsetimi dekleti pod raz lič ni mi splet ni mi ime ni in da se je samo izdajal za najstnika. Max žaluje za prijateljico in se počuti krivo; zapade v hudo depresijo, obiskuje psihiatrinjo in po njenem nasvetu začne pisati dnevnik. Zgodba je v obliki dnevniških zapiskov, prek katerih zvemo za potek dogodkov pred tragedijo, za Maxina prizadevanja, kako preboleti bolečino ob prijateljičini smrti, za podporo v ljubeči družini in širšem okolju. Max je vključena v iskanje sto ri l ca, ki je uspeš no in prav to ji tudi pomaga, da se počasi nekako vrne v normalno življenje, ponovno se oprime učenja in se druži s prijateljicami. Branje ni primerno samo za mlade, pač pa bo knjiga dobrodošla tudi v rokah vsake ga odra sle ga. NOVAK, Tanja: Ježek Snežek in 112 Ježek Snežek in 112 : kdaj in kako pokliče mo na šte vil ko za klic v sili avto ri ce Tanje Novak je prisrčna knjižica za oza-veščanje otrok. Namen knjižice je poučiti otroke, kdaj poklicati na številko za klic v sili 112. Skozi zgodbo nas vodita zvedav fant in njegov prijatelj Ježek Sne- re. Sredi vseh dogodkov, ljudi, dobrih jedi in dišav kraljuje glavna junakinja - pri-povedovalka zgodbe. Svojo zgodbo začne v času, ko je še kot majhna deklica pomagala mami pri kuhanju in se naučila pripraviti najslastnejše jedi izteste-nin, mesa in zele nja ve, vku ha va ti sad je in zelenjavo ter peči kruh za svojo veliko i jT/Á O učim f\ ■ 'A W KA ' W7£j Lva. Ttl žek. Ko dobi glavni junak zgodbe za darilo telefon, mu Ježek Snežek predlaga zanimivo igro. Igrala naj bi se center za obveščanje. Preko igre bralca poučita o tem, kaj sploh je center za obveščanje in katero številko pokličemo, kadar potrebujemo pomoč reševalcev. Ježek Snežek razloži, kdo je operativec v centru in katere podatke potrebuje, da nam lahko pošlje pomoč. Med njuno igro pa se v bližini zgodi prometna nesreča. H klicu na številko 112 je na glavnega junaka močno vplivala odločnost Ježka Snežka. Na koncu sledi še opozorilo bralcu, da na številko 112 lahko pokliče le, kadar se zares zgodi nesreča in nikoli za šalo. Zgodba je tako dobro napisana, da si otro ci hit ro zapo mni jo ključ ne podat ke, ki jih potrebuje operativec v centru za obveščanje. To so: kdo je klicatelj, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečenih in kakšno pomoč potre bu je mo. PRIOR, Lily: La Cucina La Cucina je roman o kuhinji kot središču vsega dogajanja v življenju Rose Fio- družino. Ko jo je življenje na različne načine pre izku ša lo, se je ved no zate kla v kuhinjo. Ob gnetenju, sekljanju, rezanju, kuhanju in okušanju je laže premišljevala, se umirila in našla prave odgovore zase. Svoje želje in skrite sanje je najvarneje in naj bolj sme lo raz pre da la v kuhinji, medtem, ko so iz lonca ali ponve prihajali čudovite vonjave, da so se celo mimoidoči ustavljali in si cedili sline. Tudi svojo zrelo ljubezen je Rosa doživela v kuhinji, med lonci, ko je že mislila, da je pre sta ra za kar ko li podob ne ga in da jo v življe nju čaka samo še eno. Vroča, ognjevita, z domiselnostjo nenasitna slast dveh, ki se ne moreta nasititi drug drugega in dobrot, ki sta jih skuhala drug za drugega ali skupaj, je opisana zapeljivo, sveže, in je, podobno kot vsa zgodba, začinjena z merico humorja. ŠNUDERL, Marija: Mavrica v pločevinki Mima je pri 34 učiteljica matematike in mati dveh otrok. Nenehno je utrujena, potem pa si nekega dne v dojki zatipa nekaj trdega. Pregled pri zdravniku razjasni vse dvome: zbolela je za rakom. V knjigi avtorica odkrito spregovori o boju s svojo boleznijo. Govori o počutju pred boleznijo, o prvih občutkih, ko je izvedela za dia gno zo, o vseh teža vah, sko zi katere se je prebijala v času zdravljenja; o samem zdravljenju, o zdravnikih in zdravilih in o budnem opazovanju ter poslušanju lastnega telesa. Pozorna je bila na vsa ko spre mem bo. Na poti jo spremlja odločnost in pogum. Želja, da zmaga. Veliko prispevajo topli pozitivni odno si posa mez ni kov, dru ži ne, pri ja te -ljev. Po prvih težavnih obdobjih se umiri, postane psihično močnejša. Posluša nasvete, a odlo ča se po svo je. Ko se zatrdlina ponovi, jo čaka vse trpljenje znova in znova. Ne prepušča se malo-dušju. Mora se naučiti živeti s tem, kar jo je doletelo, čeprav z bolečinami v telesu, je fizično aktivna. Živi naravno in z notra njim mirom, kar se ji zdi zelo pomembno. Za družino, otroka. Nekaj časa je tudi še zapos le na. ■ Pripravila: AndrejaS tvarnik VELENJE Četrtek, 14. maja 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 16.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan za višješolske in visokošolske programe ter podiplomski študij v študijskem letu 2009/2010 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Šola afriškega bobnanja 18.30 Dom kulture Velenje Regijska revija plesnih skupin V plesnem vrtincu 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Ciklus Velenje - humano mesto Pogovor s Štefko Kordeš 19.30 Glasbena šola Velenje Tradicionalni koncert aktiva za kitaro, harfo in citre Petek, 15. maja 8.00 - 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 12.00 Titov trg Velenje Slovenija pleše - Četvorka maturantov in drugi plesi 16.00 - 18.00 Galerija Velenje Mednarodni dan družin -družinska kreativna delavnica 18.00 Velenjski grad Otvoritev 19. festivala Dnevi mladih in kulture: Nastop skupine Kolektiv 69 21.00 - 02.00 Mladinski center Velenje 19. Dnevi mladih in kulture -Tematski večer - Drum'n'Bass DJ Crew: Marko Karner & Matija Bencik Sobota, 16. maja 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica in spremljevalni program 8.00 - 13.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem Kdaj - kje - kaj 9.00 ob Velenjskem jezeru Dan Padalskega kluba Adrenalina Sport Velenje 10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarije O ljudeh, živalih in kamnih 11.00 Velenjsko jezero Regata za memorial Mojce Požek 13.00 ob Velenjskem jezeru 19. Dnevi mladih in kulture Športne igre 20.00 Dom krajanov Konovo Komedija - Ta bol' teater Krajnska Gora - Josh Tobiessen: Voli 24.00 Velenjski grad 19. Dnevi mladih in kulture - After party - po velikem koncertu DMK Nedelja, 17. maja 9.00 Muzej premogovništva Slovenije Otroške Bergmandelcove delavnice - Izdelava mehiških igrač 10.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke - Pomlad na Kavčnikovi domačiji 10.00 - 16.00 Konservatorsko-restavratorska delavnica Mednarodni dan muzejev - Dan odprtih vrat konservatorsko-restavratorske delavnice Muzeja Velenje 10.00 - 17.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah Mednarodni dan muzejev Dan odprtih vrat na Kavčnikovi domačiji 10.00 - 18.00 Velenjski grad Mednarodni dan družin in Mednarodni dan muzejev -Dan odprtih vrat za družine in posamezne obiskovalce v Muzeju Velenje 12.00 Mladinski center Velenje 19. Dnevi mladih in kulture - Chill out na MC terasi 16.00 Mladinski center Velenje 19. Dnevi mladih in kulture Odprtje razstave - Zgodovina DMK-ja skozi oči fotografov Ponedeljek, 18. maja 10.00 - 17.00 Galerija Velenje Mednarodni dan muzejev Torek, 19. maja 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ustvarjalna delavnica - Učimo se vezenja 19.00 Velenjski grad Koncert krožkov »Citre, Frajtonarica in Električne Klaviature« Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Predstavitev knjige - Miha Pintarič: Neškropljene limone 19.19 Velenjski grad Srečanje rodoslovcev Sreda, 20. maja 17.00 Sejna soba Zdravstvenega doma Velenje Predavanje: Demenca 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljične ure 19.30 Glasbena šola Velenje Pomladni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Mestni stadion Velenje -Nogometna tekma 1. SNL - NK Rudar Velenje : NK Domžale ŠOŠTANJ ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 1 6. maja X Izlet v neznano (Organizator: KŠŠF), več na: www.kssf.si 10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice Nedelja, 1 7. maja Izlet Lepe nat ka - Roga tec (Organizator: PD Šmartno ob Paki) 17.30 nogometna tekma, Šmartno 1928 : Paloma (24. kolo) Torek, 19. maja 18.00 Hiša mla dih v Šmart nem ob Paki Joga Koledar imen Maj (veliki traven) 14 . četrtek-Bonifacij, Justina 15 . petek - Zofija (Sonja) 16 . sobota - Janez, Andrej 17. nedelja-Jošt 18. ponedeljek - Erik, Janez 19 • torek - Leonard, Ivo 20 • sreda - Bernardin, Zlata Pregovor Če Zofija (15. 5.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Lunine mene 17. maja, zadnji krajec v vodnarju, 9:26 Pester maj v Galeriji Velenje Od 18. do 22. maja bo potekala jubilejna, 20. koloni! a diplomantov ALUO Velenje - Galerija Velenje bo do konca meseca maja pripravila niz zanimivih dogodkov. Jutri, 15. maja, na Mednarodni dan družin, ob 18. uri pripravljajo delavnico za otroke in družine Po ogledu razstave Evropejski vudu Stojana Kneževica bomo po vzoru Kneže-vicevih slik oblikovali pokrajine iz različnih materialov. Delavnico bo vodila likovna pedagoginja Zdenka Brglez. Vabljeni so otroci od 5. leta starosti in starši. V ponedeljek, 18. maja, na dan muzejev, bo galerija odprta od 10.-17. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali posnetek intervjuja z akademsko slikarko Metko Kra-šovec in film o dejavnostih Galerije. V četrtek, 21. maja, bo ob 18. uri avtorica dr. Beti Žerovc predsta- vila knjigo Kurator in sodobna umetnost. Beti Žerovc je doktorica umetnostne zgodovine, raziskovalka in teoretičarka. Njeni raziskovalni področji sta vizualna umetnost in umetnostni sistemi v zadnjem stoletju in pol, še zlasti njuna vloga v družbi. V pričujoči knjigi se je s pomočjo sogovornikov posvetila raziskovanju kuratorja kot novega in vplivnega fenomena v sodobni umetnosti zadnjih desetletij. Pogovor bo vodila mag. Milena Koren Božiček. Mesec maj pa bo zaznamovala tudi jubilejna, 20. slikarska kolonija diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Potekala bo od 18. do 22. maja, tudi tokrat na Velenj skem gra du. ■ bš Velenje v plesnem vrtincu Velenje, 14. maja - Danes v velenjskem domu kulture poteka regijsko srečanje plesnih skupin, ki ga pripravlja velenjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na njej se bodo predstavile na območnih srečanjih izbrane plesne skupine, prireditev pa so poimenovali »V plesnem vrtincu«. »Prireditev je razdeljena na dva dela: otroški program bo na sporedu dopoldne ob 10.30, popoldanski pa ob 18.30. Dopoldanski program si bodo ogledali velenjski osnovnošolci iz OŠ Gustava Šiliha in OŠ Antona Aškerca. Videli bodo šest otroških plesnih skupin, ki bodo predstavile 14 plesnih točk. Popoldanska prireditev je namenjena vsem, kijih ples zanima, vstopnine ni. Tudi na tej prireditvi se bodo predstavile najboljše plesne skupine z območnih srečanj. Tudi tokrat bo vse plesne točke spremljala republiška selektorica Petra Pikalo, ki bo izbrala najboljše iz vse Slovenije za državno prireditev; najboljše otroške plesne skupine bodo nastopile septembra na reviji Pika miga, starej še pa na reviji Živa, ki bo v Cankarjevem domu,« nam je povedala Nina Mavec - Krenker. ■ bš Veselo popoldne v Bevčah Bevče pri Velenju - To nedeljo ob 15. uri Bevčani vabijo na kulturno prireditev v krajevni večnamenski dom, ki so jo poimenovali Veselo popoldne v Bevčah. Krajevna skupnost jo v sodelovanju s PGD Bevče in Kulturnoprosvetnim društvom Bevče organizira ob dnevu Evrope. Prireditev so sicer napovedali že za prejšnjo nedeljo, a so jo morali prestaviti za teden dni. Na prireditvi bodo nastopili otroci in kulturniki iz Bevč, saj so znani po tem, da na prireditvah vedno pokažejo ustvaijal-nost domačinov. ■ bš KINO VELENJE: : SPORED VELIKA DVORANA: HITRI IN DRZNI 4 (Fast & Furious) Akcijska kriminalka, 107 minut Režija: Justin Lin. Igrajo: Vin Diesel, Paul Walker, Michelle Rodriguez, Jordana Brewster, Laz Alonso, Gal Gadot, John Ortiz, Sung Kang idr. Petek, 15. 5., ob 20.00 in 22.00 Sobota, 16. 5., ob 22.15 Nedelja, 17. 5., ob 18.00 Nekdanji zapornik Dom in agent FBI-ja Brian - moža, ki sta cestnemu dirkanju dala povsem nov pomen, morata znova združiti moči v boju proti skupnemu sovražniku.Neusmiljenemu preprodajalcu drog, ki za zaslužek ne izbira sredstev, se po robu postavita s svojim najmočnejšim orožjem - hitrimi avtomobili, s katerimi premikata meje zmožnega, in poskrbita za številne vratolomne dirke po Los Angelesu ter mehiških puščavah. GRAN TORINO Drama, 116 minut. Režija: Clint Eastwood. Igrajo: Clint Eastwood, Christopher Carley, Bee Vang, Ahney Her, Brian Haley, Geraldine Hughes, Dreama Walker idr. Sobota, 16. 5., ob 18.00 Nedelja, 17. 5., ob 20.00 Oskarjevec Clint Eastwood se vrača na velika platna v vlogi ostarelega veterana korejske vojne Walta, ki se sooča s številnimi osebnimi predsodki proti priseljencem. Kljub temu priskoči na pomoč sosedom azijskega porekla, ki jih ogroža lokalna tolpa, rešitev mladega Thaa pa mu na glavo nakoplje neželeno hvaležnost njegove družine. Mentorski odnos do mladeniča počasi prerašča v nevsakdanje prijateljstvo, s pomočjo katerega Walt odkriva, za kaj (in proti komu) se je zares vredno boriti. SRCE IZ ČRNILA (Inkheart) Družinska domišljijska pustolovščina, 106 minut. Režija: Iain Softley Igrajo: Brendan Fraser, Eliza Bennett, Paul Bettany, Andy Serkis, Jim Broadbent, Helen Mirren, Rafi Gavron, Sienna Guillory idr. Petek, 15. 5., ob 20.00 Nedelja, 19. 4., ob 16.00- matineja REVNI MILIJONAR (Slumdog Millionaire) Kriminalna romantična drama, 120 minut- Režija: Danny Boyle, Loveleen Tandan. Igrajo: Dev Patel, Ayush Mahesh Khedekar, Tanay Chheda, Freida Pinto, Madhur Mittal, Anil Kapoor, Irrfan Khan. Sobota, 16. 5., ob 20.15 18-letni Malik, sirota iz indijskega sluma, se na kvizu Lepo je biti milijonar znajde pred zadnjim vprašanjem, toda preden bi lahko odgovoril, ga odpeljejo na zaslišanje. Policija ga osumi goljufije, zato prične fant pripovedovati svojo slikovito življenjsko zgodbo o bratski ljubezni in rivalstvu, o neuslišani ljubezni, ki ji je vedno zvesto sledil, in o nemogočih življenjskih razmerah ter usodah revnih ljudi, ki kljub neenakosti v družbi nikoli ne obupajo nad življenjem. Film je prejel zlati globus za najboljši film, režijo, scenarij in glasbo ter kar 10 nominacij za oskarja. Naslednji vikend od 22. 5. do 24. 5. napovedujemo: animirana pustolovščina POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM, komedija STARI, RAD TE IMAM, akcijski triler MOŽJE X NA ZAČETKU:VOLVERINE Hit h:as Nagradna križanka prodajalne MOBTEL Ne mečite denarja skozi okno! IMmVAKGUA! Bofši pogled na svet! Z izbiro oken, vrat, senčil in zimskih vrtov AJM, prtvar&Jete pri porabi energije tudi do 24% letno. www.ajm.si ÉUñ OKNA - VRATA - SENČILA STIH L GOZDARSKO-KMETIJSKA OPREMA MELAVC VIKING Melavc, s. p., Prodajalna in servis v Mozirju - Tel. 839-48-08,041 643 441 in Celju, Mariborska 200 (na izvozu z avtoceste), Tel. 491-16-02 a MOBITELOV POOBLAŠČENI PRODAJALEC Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03/ 587 63 57 GSM: 041/ 703 699 Irscom Romeo Šalamon s.p. • sklepanje in podaljševanje naročnin z družbo Mobitel • prodaja Mobi-paketov in Mobi-kartic • prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 25.5.2009 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avto-polnilec in torbico za GSM (nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti). Nagrajenci praznične nagradne križanke AB AGENCIJE iz Šaleške 19 a v Velenju, objavljene v tedniku Naš čas, 30. aprila so: 1. nagrada: izlet v Gardeland za eno osebo:KLEMEN ČREP, Lokovica 136 e, 3325 Šoštanj 2. nagrada: knjiga Obsojeni na preteklost prejme: MARTA HROVAT, Šmarška 30, Velenje 3. nagrada: knjiga Obsojeni na preteklost prejme: HELENA MAKŠAN, Praprotnikova 25, Mozirje Nagrajenci bodo potrdila o nagradah prejeli po pošti. TRGOTUR Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 808 62 57, E-mail: manikaBtrgotur.si 1. POMOČNIK V PROIZVODNJI in VZDRŽEVALEC ELEKTRO NAPRAV: IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe elektro, strojne smeri ali mehatronike, zaželeno poznavanje strojev za brizganje plastike (Plastika Skaza d.o.o.]! 2. POMOČNIK DIREKTORJA: VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali strojne smeri [optimalna je kombinacija obojega), izkušnje pri prodaji in vodenju manjšega podjetja, izredne pogajalske sposobnosti ter tehnično znanje [Aplast d.o.o.]! 3. ŠTUDENTSKO DELO V PROIZVODNJI: status študenta/dijaka, zanesljivost, natančnost, interes in volja do dela, plačilo cca 3,5 EUR/uro [MPT d.D.o.]! 4. AVTOELEKTMKAR: vsaj IV. stopnja strokovne izobrazbe, poklic avtoeleklrikar, avtomehanik ali drug ustrezen, pričakujemo vsaj 2 leti izkušenj na podobnih delih [Transport Kokalj d.o.o.)! 5. PRESIRALEC VZMETI: izobrazba ni pomembna, izkušnje niso potrebne, pričakujemo osebe s statusom invalida [Transport Kokalj d.o.o.j! Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-57 (Monika). RADI O V BL BIJE ČETRTEK, 14. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 15. maja: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 16. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 18. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 20. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. maja 2009 do 10. maja 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. maj. 2009 do 10. maj. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA). Želite postati učitelj vožnje za kamion in prikolico? Financiramo usposabljanje in nudimo službo. Pogoj: 5.stopnja izobrazbe in vozniški izpit C in E kategorije najmanj 3 leta. Prošnjo pošljite na naslov: Avtošola Relax, Prešernova 9b 3320 Velenje Informacije so možne tudi na telefonsko št. 041-522-614. BREZPLAČNO lahko ženske do 46. leta spoznajo številne, raznovrstne gospode. Gsm: 041/229-649. POŠTENA in zaposlena 30-letna ženska, simpatična, želi spoznati prijatelja do 48 let za resno zvezo. Gsm: 041/248-647. www.superalan.si PREMOŽEN 50-letni podjetnik, želi spoznati žensko do 46 let. Lahko jo tudi zaposli. Gsm: 041/248-647. www.superalan.si ODDAM NUDIM KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. ISCEM 50-LETNI moški, išče delo (na kmetiji, razna fizična dela pri hiši ali stanovanju), popoldan ali med vikendom. Gsm: 070/288-150. INSTRUKCIJE MANJŠE 2-sobno stanovanje v hiši, na Efenkovi 33 v Velenju, oddam. Telefon: 5865-360, gsm: 051/211-161. ODDAM garsonjero, 36 m2, opremljeno, v Šoštanju. Gsm: 031/728-560. SKUPIN110 - 15 delavcev oddamo v hiši, v središču Šoštanja, prenovljeno, udobno opremljeno večsobno stanovanje z vso potrebno opremo (kuhinja, več wc in tušev). Gsm: 070/550-378. V NAJEM oddam dve popolnoma opremljeni dvosobni stanovanji z ločenima vhodoma v zasebni hiši. Gsm: 041/610-774. ODDAM 1,5-sobno stanovanje v Velenju. Gsm: 041/683-580. ODDAM v najem hišo v okolici Žalca mlajšima upokojencema. Telefon: 03/5702-547. obračalnik REX-Combi in mizo za masažo kupim. Telefon: 03-5881-846, gsm: 031/547-364. PEČEM odlične domače čokoladne torte. Gsm: 030/346-557. SPALNICO Garant, staro eno leto, nerabljeno prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/276-826. VRHUNSKO fantovsko gorsko kolo, skoraj nerabljeno, ugodno prodam. Gsm: 041/670-814. GOLF 2 diesel, registriran v voznem stanju prodam. Gsm: 031/865-552. RAČUNALNIK P3/1000, 512 MB, 80 GB disk, DVD zapisovalnik, zvočna kartica, monitor, tipkovnica. Cena: 100 eur. Gsm: 041/692-995 PRIDELKI INSTRUIRAM angleščino in svetujem glede učenja in vzgoje. Iščem pisarniško delo. Gsm: 030/346-557. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima preko 1500 oglasov in temu ustrezne številne, raznovrstne ponudbe od vsepovsod. Telefon: 03/5726-319, gsm: 031/836-378. DELAVKE, podjetnice, upokojenke, kmetice, gospodinje različnih starosti, si želijo trajnih razmerij. Gsm: 031/505495. NEPREMICNINE BIVALNI vikend v okolici Velenja, kupim. Možna menjava za dvodružinsko hišo. Gsm: 041/987-900. ODDAM stanovanje za delavce na novo urejeno, v celoti opremljeno in takoj vseljivo v Velenju! 041/731-820 Jasmin RAZNO OKRASNI kozolec za vrt prodam. Gsm: 041/525-410. MAZDO 323F letnik 2003 prodam za 5600 eur. Gsm: 031/451-930. OBRAČALNIK Pajek dvovretenski, NESNICE (grahaste, rjave in črne) ter bele piščance prodajamo. Nakup 10 kom petelin brezplačno. Živali so redno cepljene. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje. Telefon: 5472-070, gsm: 041/763800. PRAŠIČE težke od 100 do 120 kg zelo ugodno prodam. Možna dostava na dom. Gsm: 031/337-201. BIKCA sivca, težkega 130 kg prodam. Gsm: 041/837-093. BIKCA sivca, starega sedem dni prodam. Gsm: 051/314-306. PRODAJA nesnic rjavih, grahastih in črnih v nedeljo 17.5.2009 od 8. - 8.30 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice MARIJE DVORNIK iz Srebotnikove 4, Velenje 6. 9. 1933 - 11. 5. 2009 Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Hčerka Anica in sin Rudi z družinama Ljuba žena Ivanka, ti za vedno si odšla, mene si pustila čisto samega. Vem, da nazaj vrnitve tvoje ni, vendar v srcu mojem vedno boš ostala mi. mož Franci ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in sestre IVANKE SIMONČIČ 17. 5. 1951 - 5. 5. 2009 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še tistim, ki ste nam jo pomagali obiskovati v času bolezni in jo nato pospremili k njenemu preranemu počitku. Zahvala PGD Šalek, DU Šalek, športni sekciji DU Šalek, Društvu diabetikov Velenje, stanovalcem Stantetove 10-16, sodelavcem in sodelavkam, Sindikatom Obrtnih delavcev Slovenije, Premogovnika Velenje in HTZ Velenje, g. župniku Dolamiču, pevcem, trobentaču, govornikoma gospodu Kolarju in gospodu Goršku ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in finančno pomoč vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sinova Simon in Bogdan z družinama, bratje in sestre ure v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. PSIČKA mešančka, manjše pasme iščemo. Gsm: 041/352-192. KRAVO brejo ali teličko kupim. Telefon: 03/5881-846, gsm: 031/547-364. PRODAM teličko šarole težko 140 kg ter kupim bikca starega en teden. Gsm: 031/852-433, telefon:03/5893-432. MLADE krave sivo-rjave pasme (breje) tri kom in teličko belgijsko plavo staro 14 dni prodam. Gsm: 031/865-552. BIKCA sivo-rjave pasme, starega 14 dni prodam. Telefon: 8974-353. HLEVSKI gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje, ponuja vino sorte: refošk 2,30 eur/l, cabernet 1,88 eur/l, chardonnay 1,59 eur/l in malvazijo 1,25 eur/l. Telefon: 5862-411. VINO: sauvignon, pinela in refošk prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan -Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671. ŽIVALI habit nepremičnine Hablt.d.ao, Kersnikova 11, Vel tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 PRODAMO 3eobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, velikost 87 m2,2. nadstropje, zgrajeno 1982, cena 89.000 €. Obsega veliko predsobo, spalnico, 2 kabineta, dnevno sobo, kuhinjo, WC, kopalnico, balkon in klet, vredno ogleda, je dobro vzdrževano, nova okna. 3eobno stanovanje v centru Velenja, 4. nadstropje, 86,63 m2,1961,89.000 €. Stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo, dve spalnici, kopalnico, WC, dve shrambi ter klet. Prostorno stanovanje na odlični lokaciji. 2-sobno stanovanje, v petorčku na Stritarjevi cesti v Velenju, 2. nadstropje, 54 m2,1961,69.000 €. Dobro vzdrževano, obsega predsobo, dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, spalnico, kopalnico ter shrambo. Prodaja se skupaj s kuhinjo v mansardi. Strankam Habit nepremičnine nudimo akcijske kreditne pogoje. več na ■ ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si 1(07 MHz FM V£5TRD0ltl VELENJE-GORICA; ugodno prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 59,80 m2 v 6. nadstr. , delno opremljeno. Stanovanje ima zelo lepo funkcionalno razporeditev in se nahaja v urejenem bloku z dvigalom. Cena: 65.000 EUR VELENJE - bližina Mercatorjeve tržnice: prodamo 1-sobno stanovanje v izmeri 32,25 m2 v 2. nadstropju. Cena: 45.000 EUR Oba stanovanja sta vseljiva takoj. Več na 031/667-336 www.vestadom.si DEŽURSTVA Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zava rovan ci, obve šča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekar na Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, pred pi sa ne iste ga dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 16. in 17. 5. - MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure. GIBANJEP REBIVALSTVA Upravna enota Velenje mot, Velenje, Podkraj pri Velenju 10. 1 Poroke: H 1 Smrti: ■ Natalija Jan, Velenje, Škale 139 in Darko Goršek, Šoštanj, Ravne 113 d; Katja Katič, Velenje, Šlandrova cesta 15 in Rajko Faj- Vida Pariš, roj. 1906, Prod 3, Gornji Grad; Anton Plešnik, roj. 1945, Gaberke 18, Šoštanj. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO KARBON d.o.o. Čiste tehnologije Partizanska cesta 78,3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: info@karbon.si Internet: http://www.karbon.si UGODNO! Odpadni les za kurjavo 1. 5. -15. 5. - 20% Telefon: 03 8982 129. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA PLEŠNIKA IZ Gaberk 18, Šoštanj 25. 12. 1945 - 6. 5. 2009 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, gospodu Kolarju za poslovilni govor, gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem, Rudarski godbi, častni straži rudarjev in gasilcev, govorniku gospodu Skarlovniku v imenu gasilcev, dr. Pirtovšku ter sestrama Slavici in Stanki. Vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala. Žena, sinovi, vnuki in pravnuki Natalija ali Matjaž? Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo. Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4 bomo izžrebali torbici z izdelki Collistar pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty Word. Nagrajenca jih bosta prevzela v parfumeriji v Blagovnici Standard. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World - toaletni torbici Adidas prejmeta Ljudmila Gržina, Goriška 44, Velenje in Urška Sušec, Koroška 8 c, Velenje. Pri izboru naj osebnosti smo že pri mesecu aprilu. Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje ste največ glasov namenili doc. dr. Nataliji Špeh, prvi dekanji Visoke šole za varstvo okolja in ekotehnologije, in Matjažu Vehovcu, vodji uspešnega pevskega zbora glasbene šole Velenje. Zanju boste lahko glasovali do konca meseca Doc. dr. Natalija Špeh, prva dekanja Visoke šole za varstvo okolja in ekotehnologije Matjaž Vehovec, vodja uspešnega mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje maja. Upoštevali bomo vse kupone številka 4, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 19. maja. Seveda pa lahko glasujete tudi na Radiu Velenje, in sicer vsak delovni dan malo pred 17. uro po telefonu 897 5003 in 897 5004. ■ EkskluzivnI pokrovitelj DROGGRLie Z redarji nad poseganje v pravice drugih Nekomu, ki j im letno za kršitve nakaže 2.000 evrov, niso prav nič simpatični - Po beležnici ne sežej o za vsako malenkost MilenaK rstič -P laninc Velenje, 7. maja - Mestni redarji, šest jih je, ki delujejo v okviru medobčinskega inšpektorata, se vsakodnevno srečujejo s kršitelji predpisov, s tistimi, ki posegajo v pravice drugih. »Kaj je parkiran avto na pločniku drugega kot poseganje v pravice pešca?« je, ko smo se skupaj z vodjem redarjev Petrom Tkalcem in še dvema redarjema, Marjanom Šušljem ter Mitjem Mastna-kom, napotili na teren. Najprej na območje modrih con. Na parkirišču pri upravni enoti, Samo na kavo je skočil Obljubili smo mu, da imena ne bomo zapisali, čeprav se je prav vljudno predstavil. V hipu je bil pri avtu in redarjih, s katerimi se, kot je povedal sam, sreča večkrat. V kakšnih odnosih so do njega? »Eni so prijazni, drugi so malo manj,« je mirno pripovedoval, ko je iz avta že vlekel podobo obvestilo, staro dober teden. Dobil ga je na parkirišču na Vodnikovi. Pa se je izkazalo, da tudi tisto ni bilo prvo, da je Vse jetr ebaz abeležiti. Pse na povodce! kjer sta lokala pravšnja za prvo ali drugo jutranjo kavo, je parkirni prostor brez plačane parkirnine zasedal črn lepotec in navzven razkazoval tisto, kar imajo nekateri moški še posebej radi, hrepenenje po brezmejni moči. Fotoutrinek redarja je bil dovolj, daje pritegnil lastnika. PeterT kalec:» Stalnik ršitelji redarjev nem arajo.« napadel. Občinske redarje lahko samo pohvalim. Rada jih vidim. Samo, a veste takih, ki nimajo psa na povodcih, po navadi so to mladi ljudje, takim je tež ko dopovedati, da se lahko kdo drug zaradi tega čuti ogrožen.« Marjan Šušelj še ni prav dolgo redar, a dobre pol leta že. »Ljudje so različni, velikokrat pa je to, kakšni so, odvisno tudi od vremena,« je navrgel mimogrede. »Veste, redarji nismo samo represiven organ, ki bi samo pisal globe, ljudem tudi pomagamo. Če obstaja- majo. Mi pa imamo seveda opravka predvsem s tistimi, ki nas nimajo radi, zato se tudi počutimo nepriljubljene. Ti imajo tudi največ pripomb na naše delo.« Ugovori kršiteljev so sicer pogosti, a jih je iz leta v leto manj. »Najbrž tudi zato, ker smo začeli sproti in dosledno izvajati tudi ukrepe, ki si sledijo. Ljudje spoznavajo, da si zadeve z ugovorom, če ta ni upravičen, samo podražijo.« Redarji imajo precejšnje pristojnosti in tudi precej pooblastil, a se ta, ki jim jih je dal novi zakon, še niso prijela. »Vsaka stvar potrebuje svoj čas, na vrat na nos, čez noč, začeti recimo z vklepanjem kršiteljev med ljudmi najbrž ne bi povzročilo tistega pozitivnega ... Je pa fajn, če zaleže že beseda.« Pred reševalno samo, če je nuj no Potem smo šli še malo do »dvori šča« zdrav stve ne ga doma. Tja, kjer imajo parkirana in garažirana tudi vozila za nujno medicinsko pomoč. Tam je bil včasih kaos nepopisen. Zgodilo seje, da so kakšen avto morali celo prestaviti, da so napravili prostor za izvoz ali StašaU ranjek:» Redarji so nujni. namenjen stanovalcem. Dovoljuje jim parkiranje na območju modrih con, kar pa ne pomeni, da lahko parkirajo po svoje. Parkiranje v modrih conah je dovoljeno samo v parkirnih boksih. Tole vozilo pa Toleo bvestilo ni bilo prvo. Lastnikč rnegal epotca redarjeml etnon akaže 2.000 evrov. bilo že prej, pa že prej, pa že prej ... »Običajno takole obvestilo stane 40 evrov, včasih 80. Na leto me obvestila za napačno parkiranje stanejo približno 2.000 evrov.« Ko je pripovedoval, ni bil prav nič pretresen. Najbrž sem bila jaz bolj. Toliko, da mu nisem predlagala, da za božjo voljo parkira kje drugje, namesto redarjem pa dva tisočaka letno nakaže kakšnemu pomoči potrebnemu. »Saj kdaj ugovarjam, ampak mojim ugovorom ni nikoli ugodeno.« MitjaMas tnak inMar janŠ ušlej vak ciji Streljaj stran, na Trgu mladosti, je svojega psa sprehajala Staša Ura-njek. »Tega predela se običajno izogibam. Bojim se motoristov in mladih, starih trinajst, štirinajst let na kolesih, ki nimajo niti zavor. Poleg tega je tukaj videti tudi pse, ki jih lastniki ne vodijo na povodcu. Med njimi je veliko pitbulov. Strah me, ker je našega psa eden že jo pogoji, izrečemo le opozorilo, sicer pa smo dosledni. Ne bi bilo prav, če bi ravnali kar tako. Na pamet.« Mitja Mastnak pa ima za seboj že dolgo kariero. Trinajst let. »V tem času sem si res nabral veliko izkušenj, srečanj z različnimi ljudmi. Jasno je, da tisti, ki so v prekršku, na naše delo ne gledajo s simpatijami.« Kršitelji redarjev ne marajo To je potrdil in tukaj nada ljeval vodja Peter Tkalec: »Tisti, ki so stalni kršitelji, nas ne marajo, tisti, ki niso, ki si želijo reda, nas spreje- dovoz reševal ne mu avto mo bi lu. Boris Avberšek je v avtomobilu čakal ženo, ki je šla k zdravniku. Redarji so z njim opravili pogovor. »Lepo smo se dogovorili. Brez globe. Preverili so mi vozniško, prometno in dovolili, da počakam. Se pa strinjam, da tukaj parkiranje, če ni nuj no, ni potreb no.« Tudi v mod rih ne po svoje Seveda smo šli še naprej po mestu. Na Šaleški je bil parkiran avto, ki je imel na vidnem mestu abonma za parkiranje v modri cono, a so redarji vseeno potegnili belež-nico. Zakaj? »Parkirni abonma je je parkirano tako, da ne omogoča prehoda med vozilom in nasprotno stranjo ceste oziroma je med rob no ali sre din sko črto pre ma lo prostora, da bi drugo vozilo lahko normalno zapeljalo mimo. Zapeljati bi moralo na pešpot, zaradi česar bi lahko bili ogroženi pešci.« 40 evrov lahko ti v nebo poleti PARRJMGRLie B64UTY \^WÇRLD Ob nakupu izbranega" make-up Izdelka Collistar prejmete PARILO; Imate nov znak za invalide? Tiste, ki uporabljajo znake za invalide pri parkiranju in so upravičeni do parkiranja na mestih za invalide, naj opozorimo, daje prejšnji teden potekel rok za zamenjavo znakov. Pridobiti je treba novega, takega, ki ima fotografijo imetnika. Stari znaki (okrogli, veliki) ne veljajo več. Ne samo po Velenju Redarji zjutraj običajno nadzorujejo predvsem mirujoči promet, območja modrih con, potem motoriste v peš conah in drugo. Ponoči delajo tudi ob vikendih, in ne samo na območju Velenja, ampak tudi na območjih skoraj vseh članic medobčinskega inšpektorata. Ta pa povezuje še enajst občin. Zupan še ni plačal globe Svojemu »vrhovnemu« šefu, županu Mestne občine Velenje Srečku Mehu, globe še niso izre kli. Pa ne zato, ker bi mu gledali skozi prste, ampak zato, ker se župan pred pi sov zelo drži, pravijo redarji. »Njega pri prekršku še nismo zalotili. Smo pa globo in obvestilo redarja že pripisali kakšnemu veljaku, ki je napačno parkiral in je globo tudi moral poravnati. Klici, da jo pre kli če mo, so bili, a smo dosledni. Nas ne zanima, kdo je kdo.« Obi čaj na glo ba za naj bolj »preprost« prekršek pri parkiranju je 40 evrov. Če kršitelj plača takoj, ima popust. Pla ča polovi co. Se pa zgodi tudi, da iz take globe nastane potem še kaj več. »Primer. Če pride občan do vozila in ga redar BorisA vberšek:» Dogovorili smo se.« legitimira, ta pa noče pokazati dokumentov, se globa zviša. Drug primer. Ko pošljemo plačilne naloge, se zgodi, da nam lastnik vozila pošlje nazaj dokumente, češ daje vozilo prodal. Od tega pa mine pol leta. Prepis vozila na novega lastnika je treba opraviti v petnajstih dneh. Spet kršitev. Na plačilni nalog dodamo še 160 evrov. Tako lahko kdo s 40 evrov pride tudi na 400.«