Posamezne Številke« Navadne Din 1‘—i ob nedeljah Din 2*—. .TABOR* izhaja vzalc dan, razroa oedelje in praznikov* ob 18. trn ■ datumom naslednjega dne ter a*. e mesečno po pošti D 18**—. **T »cmstvo D 26*—, do ste vi} e. D 19*—, na izkaznice D inserati pn dojOVO Naroča «e pri upravi «TAL MARIBOR, Jurčičeva nlica mu.*, a. iiariiSli®IniTšSi©vlal. - o i i c g 3 ^ Posamezne Številke* Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 2*—, UREDNIŠTVO i ne odločevale demokratske ideje, ona bi bila povsem odvisna od federalistov. Narod, zlasti v krajih, kjer se neposredno bije boj s separatizmom, je že v resnih dvomih nad federalističnimi gesli. Ako pa bi videl državno moč v rokah federalistov, •bi prišli državnemu edinstvu verni elementi v obupen položaj, da so za to svojo vernost izpostavljeni terorju in perse-kucijairt. Široko mase bi tega stanja ne mogle razumeti drugače, Pego da je e-dinstveba 'država že obupala sama nad seboj. Ugled njene moči bi iznova padel. Volitve pod režimom, odvisnim’ od Radičeve milosti in od podpore klerikalcev, bi pomenile poslabšano Stanje iz leta 1923, bile bi le etapa v federalizem, ki po našemi prepričanju pomeni razpad Jugoslavije sploh in politično ter gospo-darsko smrt Slovenije posebej. Za nas je v tem hipu bilo slavljeno vprašanje, ali hočemo biti pomočniki za režim, ki ex offo ščiti in forsira sopara tasticni nastop v volitve. Ali hočemo prevzeti historično odgovornost, da smo sodelovali pri potu po strmini navzdol, o koji znamo, kje začenja, a ne znamo, je li ne završi Ua ruševinah našo mlade svobode? Naš demokratski program nas gotovo no veže na vsako točko današnje ustave, ki je delo kompromisa, toda on nam1 absolutno brani, da se spuščamo v poskuse, katerih1 končni, povrh’ še odkrito priznani cilj je revizija državnega in narodnega edinstvaj In akoravno nam je z ozirom’ na strankino disciplino težko, vondar nam gre zvestoba do strankinega programa, v katerem5 vidimo utelešen interes naroda in države, nad vse; zavedajoč se trdne opore v zgoraj omenjenih sklepih n*jvišjih instanc DS smatramo da ravnamo prav, ako nočemo biti priprega za separatistični triumf. Zato odobravamo odločitev p. Sveto-zara Pribit: v','e, in njegovih tovarišev, ki so ostali zve&ti programu stranke ter ustanovili Samostojni demokratski klub. Za nas kot. tradicionalne branitelje napredne misli in jugoslovanskega na- ' BEOGRAD, '3. aprila. Danes prod-poldan se v verifikacijskem odboru pridno dela na izdelanju poročil majoritete in minoritete ea verifikacijo Radičevih mandatov. Celotno delo bo v 'nekaj dnevih končano, tako, da se bodo poročila prihodnji torek ali sredo predložila plenumu. Medtem5 se je izvedelo, da pred velikonočnimi prazniki ne bo več sklicana nobena seja skupščine. V nedeljo dne fi. trn. začno namreč prazniki Rarna-rnna, tekom katerih obhajajo tudi katoličani in pravoslavni Veliko noč. Iz Jovanovič pri Pašiču. tega razloga pripravlja vlada odgoditev skupščine in poslanci radikalnega klub* so baje že dobili sporočilo, da lahko odpotujejo domov. Tekom’ današnjega dn*-va sc bo tudi ostalim klubom5 sporočil# o odgoditvi parlamenta. BEOGRAD, 3. aprila. Skupščin sW predsednik Jvanvič je bil danes dopoldne pri min. preds. Pašiču. Sestanek je bil v zvezi z raznimi strankarskimi kombinacijami. Možnost za to, se hoče ustvariti z odgoditvo skupščine, da tako vse stranke pridobe čas za pogajanja. Ali paj jugoslovenski demokrati poma- giopalizaiji »a zapadgi gr.apici državja je Nov senzaciJonaHnS preokret v situaciji? Poskus z delovno vlado g. Davidovšča, nato volilna vlada g, Pašiča, BEOGRAD, 3. aprila (Izv.) V, zvezi z; verifikacijo radičovskih mandatov in s tem združeno spremembo številčne moči med vladnimi in opozicijonalnimi skupinami se pričakuje v političnih krogih žo v prihodnjih dneh sonzacijonalni pre-okrot celokupno politične situacije. Po zatrdila h opozicijonalnih krogov prevladuje v dvornih krogih mnenje, da za enkrat zasedanja skupščine šo ne bo mogoče zaključiti, kakor to misli vlada, volilnega proglasa, ki bi bil imel iziti y današnjih »Novostih«. Tudi v vladni koaliciji je mnogo odličnih politikov, kf zastopajo mnenje, da bi bilo bolje, še pred novimi volitvami napraviti Poskus z dclovim vlado g. Davidovima. Voditelji IIRSS izjavljajo,, da bo njihova stranka brezpogojno podpirala vlado g. Davidovima ter pričakujejo, da bo takoj po imenovanju nove vlade prišel v Beograd tudi Radič, nakar so bodo od noš a ji med o- temveč da bo Jc prej potrebna sprem?m- j pozicijonalninl blokom iri HESS še bolj ba vlade same. Opozicijcnalni blok računa z vso gotovostjo, da bo imenovana delovna vlada 7. Ljubo Davidovičoin Ha čelu. Iz tega vzroka so tudi zemljoradniki (Jo-vaničevo krilo) preložili objavo svojega poglobili. “ T*«a* Če pa se bo izkazalo, da Davidovičev* vlada v narodni skupščini ne bo imel* j zadostno opore, bodisi vsled morebitnih' muh g. Radiča ali nesoglasja v bloku, bo narodna skupščina razpuščena in volilna- vlada ponovno. poverjena g. Pašiču« V Davidovičevem klubu ni soglasja. Del kluba za obrambo strankine enotnosti. BEOGRAD, 3. april. Danes dopoldne je imel sejo Davirlovičev klub. Razpravljal je o proklamaciji kluba ua narod povodom izključcnja nekaterih poslancev iz stranke. * BEOGRAD, 3. aprila. Kakor znano, lil bilo v Davidovičevem klubu pri sklepu o izključitvi samoslalnega demokratskega kluba iz stranke edinosti. Proti je bil zlasti posl. Kosta Timotijevič. 0 njegovem5 stališču prinaša današnje »Vreme« sledeča pojasnila: Posl. Timotijevič je znan pristaš Svetozarja Pribičevlča in le zaradi Rvojega posebnega stališča kot južnosrbski poslanec so ni priklju- čil svojemu prijatelju; ni pa spremenil svojega stališča in je slejkoprej pripadnik onega krila, ki stoji na. stališču, da je treba smatrati Pribičovičevo skupino kot krilo demokratsko-stranke. Razkol v klubu sip, ne sme Po njegovem! nazira-nju zanesti v stranko in med voliloe. A Tem bolj čudno je bilo, da je glavni odbor (?) stranke volil Timotijevič^ v akcijski odbor, ki ima nalogo, voditi proti Pribičevičn volilno kampanjo. Povdaritl pa treba, da je bil Timotijevič izvoljen v ta odbor brez svoje vednosti. Poslanec Timotijevič je, kakor prav! »Vreme«, včeraj poklal glavnemu odboru pismo, v katerem odklanja izvolitev. *~CH KONFERENCA ŠEFOV OPOZICIJE. BEOGRAD, 3. aprila. Danes dopoldne so sc sestali šefi opozicijonalnih klubov h konferenci. T — MORGAN . ODPRE TUDI BELGIJSKI FRANK. PARIZ, 3. aprila. Po poročilu »New York Herolda« je v \Vallstrestn nastala govorica, da dobi Belgija od Morgana isto pomoč kakor Francija, Posledica to vesti je, da je čez noč poskočila vrednost belgijskega franka za celih 28 točk. V Bruselju se ,ie sklenilo, da se stabilizira frank in ta sklep se je v Walstreetu razlagal kakor prošnja za kredit. Čeprav se še ni številčno ugotovila vsota posojil*, vendar se zdi, da bo zadostovalo 50 milijonov frankov,, BORZA!, CURIH, 3. aprila. (Pre'dbooaici jskega blok:* 'dovedla na krmil« klerikalni režiot p>: •• yi Sloveniji. . . 'd<\ č GlasrlorSLS.riamtje to čisto službeno fi* brez ovinkov' povedalo s-pretnjo, da. je sedaj prišel' moment za uničenje naprednjakov ■£ v Sloveniji. To‘bi bilo tudi za krepko se razvijajočo državno in nacionalno idejo v naših krajih p »raz, ki bi jo vrgel nazaj na mnoga leta. Garancij, da se to prepreči, ti a m' nihče ni nudil in dasi se nam jepoprej obetalo, da se naš pozove in čuje, »mo stali pred" usodno odločitvijo, ne da hi »e. nas bilo zaslišalo. Razna dejstva so nas utrdila v prepričanju, da jo sporazumi s klerikalci napravljen po velikem' delu tudi na račun bitnih nacionalnih in naprednih interesov v S-loveniji. -Mi iri naši zvesti sobojevniki onkraj Sotle bi bili brez dvoma izročeni na milost in nemilost separatistom! Naša odločitev je olajšana z radostnimi zadoščenjem1, da jo vlomljeno nemško izsiljevanje, ki je/že pretilo, da razvname opasen boj zlastfv severni Sloveniji. Vemo, da našo glavno delo prične šele po novi volilni odločitvi, a zaupanje imamo, da bo že na podlagi obstoječih zakonov mogoče vsaj nekaj pomagati državnemu nameščenstvn, invalidom, železničarjem ter olajšati gospodarske težave kmeta, obrtnika in delavca, Zagotovljena je krepka kontrola, ki more marsikatero škodo preprečiti. Mi; s tem! Pred vsem' narodom pribijamo usodne pogreške, ki jih je zakrivila •večina parlamentarne delegacije filove--nije, sestoječa iz 21 klerikalcev, dveh ra-dičevoev in 3. Nemca: Mesto za kruli iri red, se je borila za meglene državiiupraviie fantazije in s temi pomagala ubiti prvo po ustavi izvoljeno jugoslovensko zastopstvo, t [Vprašati hočemo narod ob novi volil- odločitvi, ali želi še naprej it»N' bratomorno državiiopravno gonjo, SatK pa morda ne uvideva, da nam treba predvsem pozitivnega gospodarskega dela. na podlagi jugoslovenske ideje v teoriji jn praksi, zlasti pa v Sloveni ji, kjer potrebujemo mesto plemenskega hujskanja. mnogo dela in pomoči, da naša ožja domovina do 'skrajnosti razvije svoje gospodarske sile, kar bo v korist celokupnosti. Zvesti smo in ostanemo svojini demokratskim' načelom, zlasti tudi našim pogledom na gospodarska iri socijalna vprašanja, našim' nazorom glede potrebe široke samouprave in dekoncentracije državne uprave. Verni smo iri ostanemo Svoji jugoslo-i* -».ji venski ideologiji. Ker pa nočemo, da bi historična in morda za desetlet ja usodna odločitev na 'bližnji volitvi po naši soodgovornosti stala pod utisom, da celo iz vrhovne državne uprave oficijelo veje separatistični, federalistični duh in teror, zato smo so odločili izreči s tem popolno zaupanje gospodu Svetozarju Pribičeviču in ostalim njegovim tovarišem v Samostojnem Demokratskem Klubu, zlasti našemu tovarišu g. Josipu Reisnerju ter še posebno ‘poudarjamo svoje prepričanje, da le tem potom! moremo pripomoči do zmage idejam naše Demokratske stranke. Politične vesti. r * Pripcipi iri taktika v volilriem bo-(Ju za občine. Zadnja »Voiksstimmc« se go z ozirom) na bližajoče se obč. volitve —• zlasti 7. ozirom1 na Maribor — na dolgo iri široko razpisala o principih in taktiki naših mariborskih socialistov. Članek pravzaprav ni drugega riego je-remijada nad tem’, da je odklenkalo gospodarstvu socialistov na magistratu, ki so pred tremi leti slikali volilcem na steno nebesa, pa jih’ niso mogli pričarati vkljub vsemi coprnijam. Razpravljajo vprašanje koalicije socialistov s kako drugo skupino in pridejo do zaključka, 'da, se ne morejo v volilnem boju nasloniti na> nobeno nacionalno skupino. Vza-Uiemo to na znanje, ker so sep pojavljala zadnji čas čudna znamenja in so prožilo čudne govorice o koaliciji socialistov z Netaoi. Da, pojdejo socialisti v boj za de- mokratične jši- občinski volilni red, Mile ■pozdravljamo, zakaj tudi naša zahteva je, da se-čim'prej. za celo državo sprejme',nov, na,demokratičnih -principih slo-neči občinski volilni zakon. •* Radi skrahirarie -politike dr. Koros-' ca je vsa divja tudi častita. »Straža«, pa ;ncr morda*na dr.. Korošca, ampak na nas ■demokrate. 'Vsa' joiiz Sebe in v svoji stari šnopsar^ivi nfaniri je začela zopet, o-tepati; krog sebe ». najgršimi klanfar-skiml psovkami na demokrate, ki jih obmetava z goljufi, zločinci in podobnimi ljubeznjivostmi. Mi pa pravimo: čini bolj se »Straža« jezi,'temi bolj nas utrjuje v prepričanju, da je naša politika' na pravi poti. Še v sanjah •nami ne pade v glavo, da bi sc radi »Stražinih« psovk razburjaliL OLe riaprej, gospodje! * Dalmacija za politiko Svetozara Pribičevica. Izvršilni odbor .TDS v Splitu je y soji 3. trni razpravljal o orijen-taciji povodom' riove situacije. Odobril se je korak Pribičevica iri tovarišev kot koristen iri kot edini izhod iz situacije. Sklicani bodo delegati iz .vse oblasti. * Državni proračun' za I. 1921-25 je bil dne 2. tiri. od kralja sankcijoniran. * 61 Radičevskih mandatov verificiranih. V seji verifikacijskega odbora dne 2. trn. je bilo verificiranih zopet 27 Radičevskih mandatov. Zavsem je torej doslej verificiranih Gl mandatov? Radičevih poslancev. * Voditelji S KS se pogajajo 7. Radičem? ».Jutro« ve poročati, da je bil pri Radiču ria Duanju odposlanec S KS g. Dobnik v svrlio pogajanj za skupni nastop pri prihodnjih volitvah. Radie je za enkrat, odklonil. Prinašamo začasno brez komentarja'? * Radičeve izjave v »Morningpostu« ne obstoje iri so falzifikat, tako so zadnje dni vpili" hrvaški blokaški in slovenski klerikalni listi. Na Inž jih je postavil sedaj Radič sani v svojimi »SlO-bodnem domu«, kjer pravi, da je res bil pri njem' tudi dopisnik »Morningpostu«, ki- mu je Radič izjavil, da prihod poslancev; HRSS še ne pomeni priznanja vidovdanske ustave. Res je, da je do, pisnik »Morningposta« šel dalje in pisal svojemu Jistu, da Radičeve! ge vedno ne priznavajo jugoslovanske države de jure. Zakaj pa ne pove obenem, točno, kaj je rekel dopisniku »Morningposta«? Zakaj izrecno ne demontira svoje izjave o riepriznanju države de jure? * Sestava nove vlade v Jugoslaviji je vzbudila v rimskih političnih krogih utis, da nova vlada pomeni pojačanje notranje strukture v Jugoslaviji. Zlasti se povdarja, da se ne bodo zavlekla pogajanja za trgovinsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Po kratkem zastoju so so vršile te dni že zb pet; seje in so se ugotovile smernice za nadaljno delo. * Rftsko-rumunska pogajanja so bila 2. tuf. brez uspeha zaključena, ker jo zastopnik Rusije vztrajal na stališču, da ne more priznati Besarabijo kot trajno posest kraljevine Romunije in je zahteval plebiscit, kar pa so r unionski delegati odklonili. „ , ,1 VELIKA MANIFESTACLTSKA SLAVNOST V GUŠTANJU. Povodom) 5. obletnice osvoboditve Mežiške doline se bo .vršila dne 29. maja tl. v Guštanjn velika manifestaeiiska slavnost iri se bo ob tej priliki odkril padlemu junaku poročniku Malgaju spomenik, ki so mu ga iz hvaležnosti postavili’ hvaležni guštanjski Slovenci s pomočjo nabranih prispevkov. Ta manifestacija, pri kateri morajo sodelovati vsi sloji brež razlike političnega prepričanja, bo morala našim koroškimi bratom onkraj meje pokazati, da jih mi svobodni državljani nismo pozabili, pač pa da se našo vrste struja jo v mogočne falange, ki bodo svojčas poplavile gosposvetsko polje. Naša sloga in enodušnost morata dvigniti narodni ponos iri zavednost zasužnjenim' bartom preko meje. Mi, svobodni državljani, položimo pa nove zaklet ve za novo delo za svojo lepo domovino. Vse narodne organizacije in korporacije so zagotovile polnoštevilno sodelovanje. Vse pa naj vsaj do 5. maja tl. sporočijo, ali se udeleže slavnosti in v kakem številu, ker bomo preskrbeli polovično vožnjo, po potrebi tudi posebne vlako in prebrano. Odbor zri Malga jev spomenik v-Guštanju Dnevna kronika. — Smrt dveh-vrlih demokratov. V, Maciricu v Medjimurju’ je umrl 26. mt kri.1 posestnik in gostilničar Luka. Bratkovič,, od svoje mladosti navdušen Jugo-slovcri, pod naj hujšim’ madžarskim’ pritiskom neomajen. narodnjak, ki .ie do svoje smrti ostal. zve‘št načelom’ deirio-kratske, stranke.' — V .Varaždinu pa Je te. dni.umrl ravnatelj pomožnih uradov! županijsko oblasti Janko Borič, star 62 let. Izza mladih let pristaš hrvatsko-srbske koalicije jo po osvobojenju takoj vstopil v vrste Demokratske stranke, ki ji jc ostal kot skala zvest. Ko se mri je za časa bloka-ske vlade očitalo1 »njegovo prepričanje, je. brez oklevanja’ odvrnil: »Ponosim! se, da sami demokrata, a takao čri i ostati!« ^ Blag sporniri obemia! — Škrlatica v Hočah. Mestni fizik at. v! Mariboru razglaša, da je tistim1 otrokom iz Hoč zopet dovoljen obigk mariborskih šol, ki morejo dokazati, da so sedaj ali v zadnjih šestih tednih v hiši ati V soseščini, kjer stanujejo, ni pojavil noben 'slučaj Škrlatice. Potrdilo se dobi pri okrajnem' glavarstvu Maribor, nakar izda mestni fizikat dovoljenje za o-biskovanje šole. — Razpust društva. Veliki župan' mariborski je razpustil krajevno organizacijo x K j n e ts k o - d e 1 a v ske zveze« v Rušah, ker že več let ne deluje in radi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. — Poplave v Banatu. Vale d dolgotrajnega pomladanskega deževja je nastala v Banatu velika poplava. Reke so narasle ter poplavile vso pokrajino. Zlasti hudo »o prizadeti kraji okoli Čoke in Vrbanca, kjer jo več tisoč oralov, polja) pod vodo. Ako voda kmalu ne odteče, bo uničena vsa zimska setev. Škoda je že sedaj ogromna. — Nenavaden vzrok samomora. V Subotici jo izvršila Samomor 73-letna starka Milena Jakšič, Že pred leti ji je umrl mož, otroci so se poženili v tujino iri starka je bila; na svojem' Malem! posestvu sama. Često je tožila znan ceni1, da se čuti silno osamelo in da bi najraje umrla. Te dni jc res spila nek strup. Našli so jo v brezupnem stanju. Pred smrtjo je še izjavila, da je izvršila samomor, ker se je čutila preveč zapuščeno. — Po nedolžnem obsojen ha 20 let Ječe.. La.nsko leto je sodišče v Velikem Bečke-rku obsodilo Črnogorca Vasu Kapetauo-viča na 20 let ječe, ker je bil osumljen, da je umoril in oropal nekega bogatega trgovca, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike. Zaman je dokazoval svojo nedolžnost. Vse okolsčiric so govorile zoper njega, tako, da je bil po dolgotrajni razpravi končno obsojen' na smrt in pozneje pomiioščori. Te dni pa so oblasti aretirale Čaruginega razbojnika Marinko Periča. Ta jc pri zaslišanju priznal več zločinov, med drugimi tudi umor bogatega Amerikama. Na podlagi te njegove izpovedi je bil Kapotanovič seveda takoj izpuščen. Razbojnik je obžaloval, da je moral Kapotanovič mesto njega po nedolžnem trpeti, ter jc hitel zatrjevati, da ni vedel, da je bil kdo radi tega umora obsojen. Da ni bil Perič slučajno aretiran, hi bil moral nedolžni Kapatanovič obsojen' celih 20 let, in še vedno bi v očeh ljudi ostal morilec. — Izlet v Dubrovnik, Krf in Atene. Društvo za promet str a paca v Zagrebu priredi v času od 28. maja do 11. junija tl. II. društveni izlet z našim) najelegant-nejšim! parnikom1 »Karadjordje« iz Suša-ka v Dubrovnik, Krf, okrog Peloponeza v Ateno hi’ nazaj. Kakor čujemo se bo tudi iz Slovenije udeležilo več izletnikov tega potovanja. Vsa podrobna pojasnila in cene daje Tourist Office v Ljubljani, Aleksandrova c. 8. — Nazadovanje prebivalstva ha Reki. Odkar vlada na Reki italijansko gospod-stvo, se število prebivalstva rapidrio zmanjšuje. Oh’ prevratu je štela Reka še preko 60.000 duš, a. sedaj komaj nekaj čez 40.000. Isto trdijo tudi fašlstovski listi, ko pravijo, da za 1000 prebivalcev zadostuje 1 gostilna. Torej bi smelo 'biti na Reki samo 40 gostiln. Pristopajte k CM D! ,y Mariboru, one 4- aprila iLl —------------------------------- ■f PLANINSKI DAN V MOZIRJU. ■;$! ;i)j:' ;; JA;' Mozirje, 3. aprila. ?J j ’ j1 iV) nedeljo’dne.30. marca se je vršil 3? Mozirju v dvorani hotela Franc Goltuik , planinski dah. Udeležilo se ga je čez I b00 ljudi, ■ navzoči so bili večinoma posestniki’ iz planin1. Ob 31. uri je sklicatelj g. glavar dr. Spiller-Muys s pozdravnim' nagovorom! otvoril zborovanje kot »Prvi planinski daric. Zborovanje sta pozdravila še g. Matija Goričar kot trški župail in g. dr.. Jože Goričar kot zastopnik o-krajnega' odbora, PotemJ je poročal g. glavar dr. Spiller-Muys o dosedanjem' delovanju za izboljšanje planinskih pašnikov! in je vi svojem govoru podal sledečo statistiko: Leta 3923 je izpaslo ha naših plani-; 4fah'-3441 krav,,1675 volov, 4693 juncev in junic, 1328 telet, 503 konji, 6582 ovac, 1639 koz, skupno 39.661 glav živine. Skozi pašno dobo bi potrebovala ta živina) za svojo prehrano 88.875 mu sena. (l ml seria stane 500 K.). Skupna vrednost planinske paše znašal torej 31,109.375 D ali 44,437.800 K, Kapitaliziran po 4% da ta-osnovni kapital, ki ga imamo ,v naših planinah1, Vsekakor ogromno vsoto 277,725.000 D ali 1 milijardo 110.900.000 K, Pri. »vsemi temi jo upoštevati, da so našel planine še jako zanemarjene. Izmed 157 planin je v Slovniji izboljšanih samo 27 tj. 17%. Iz te statistike se razvidi ogromna vrednost naših planin1 za živinorejo, j Tekom' zborovanja se je nadalje razmo-trivalo o raznih izboljševanjih planinskih pašnikov gornjegrajskega, slovenjegraškega riS konjiškega okraja. Raz-motrivanja so bila Stvarna. Nato se je razvila jako živahna debata o tem, kako pridobiti pašnike veleposestev, zlasti ljubljanskega) škofa v gornjegrajskem! okraju za izkoriščanje kmetskim' živinorejcem'. Vi to svrho so dali' navodila g. glavar dr. Spiller-Muys, dr. Štefančič iri dr. Ružička, šumarski svetnik v Ljubljani. Navedeni gospodje 'so dali živinorejcem: navodilai, kako si' riaji legalnimi potem' preskrbe pravico, Ida pridobijo pašnike za svojo izkoriščanje. Zelo živahno jo posegala v 'debato večina navzočih živinorejcev. Sklonili 'so, 'da hočejo takoj pričeti z jrielioracijo pašnikov na-lastno stroške, ne da bi Čakali riS državno podporo. S pozivom) naj plodo-nosno delo na planinskih1 pašnikih je zaključil g. dr. Spiller-Muys ob 2. uri pop. planinski dan, ki 'so je izvenreduo dobrri obnesel. čl Primorske vesti. Spopad med fašisti ih’ Slovenci v Gorici. Fašisti bo priredili v Ajdovščini) vt ponedeljek shod. Pri povratku fašistov-skih’ agitatorjev! iri govornikov v Gorieri je prišlo tmed tamošnjimi Slovenci in fašisti do krvavega spopada. Fašisti’ ed grdili iri izzivali Slovence, ki so na; td reagirali. Fašisti so seveda imeli takoj pripravljeno orožje ter so začeli streljati na Slovence, izmed katerih iso dvri smrt.nonevarno ranili. Oddelek karabi-nerjev je napravil red ter seveda aretiral Več — Slo'»ncev. ;»)■ ■ i; Naročajte .Jadransko Stražo!* Razno. Sanatorij za »ljubezenske bolnike«. 1 • Sanatorij za ljudi, ki so bolni na ljubezni, je osnovala v Newyorktt bivša žena pesnika Maurico Maeterlincka, Georg*; tte Lcblanc. V svoji »ljubea?nsk? kliniki« sprejema gospodična Lebland obiske in daje ljubezenskim bolnikorri dobre nasvete iz svoje bogate živi jonske izkušnje. Razventega prireja tudi javna predavanja iri je na enem' od teli predavanj izjavila, da človek lahko ljubi, ko-likorkrat želi, ali pri tem ne sme nikdar pozabiti na svojo lastno osebnost. Ljubezen ni nič večnega in človek mora. naposled nekaj imeti, na kar se lahko n-pre, ko prestane ljubezen. Ako človek ljubi, jc zelo zdravo, čo se zanima tudi za šport. Skupna vzgoja obeh spolov bd kmalu pomedla s tkz. večrio ljubeznijo* Romantična doba »velike ljubezni« je M nehala iri to je dobro vsled toga, ker sd tako ljubezen) vedno spremljale ljubosumnost in raznovrstno muke, ki so std iix gto let mučile človeštvo, ,e 3DS. Shodi in sestanki v nedeljo C. aprila« 1. Pri Sv. Barbari v Slov. gor. ni)'P:, tiri pri Jak. Kramarju pol. gospodarski shod; T i S. v Zgor. Dupleku ob' 3. uri pop. pri E, Partljiču zaupni sestanek; 3, v št. .Turju ob1 .i. ž* ob %9. uri • pri Klanjšeku javiti shod; if. v Slivnici pri Celju ob' 9. uri-pri M Žurmanu javni shod; 5. na Ptujski Gori ob 8. uri dop. prVKIe menčiču javni shod; C. t Osluševcih pri VeL Nedelji ob 3. uri pop. jrri Ford. Korparju javui shod; 6, r Osluševcih Pri Vel. Nedel ji ob’ 3. uri pop. pri Ferd. Korparju javni shod; ’ 7. v Dravogradu ob 9. uri dop. y hotelu pri pošti javni shod; • 8. v Vuhredu ob 12. uri pri Lee rum javni shod; *). v Zsror. Vižihgi ob ".‘uri pop. pri Fr. Pogorevčiku javni shod; 1*>. v Rdečem bregu ob 10. uri dop. pri H. Vollmeierju javni shod; JI. Pod Velko ob' 4. uri pop. pri GrigTu javni shod; t?. v Framu ob U9. uri pri Špura ju javni shod; 13. v Krčevin? pri Mariboru ob 10. uri dop. pri Treh ribnikih zaupni sestanek 14. v Trbenjah ob >AU. uri dop. pri Braj , Piku javni shod; ,15. na IVluti ob 5. uri pop. pri mostnarju zaupni sestanek. ■ ■■.i IJP4 1 ■ " *■■■» -------- v'J-razveljavil volitve odbora Ri barskega društva, ker se je izkazalo, 'da je bil ob-«čni zbor rfepraviluo sklican' in zato sploh neveljaven. Nemško izzivanje v raznih nestrankarskih; društvih se bo sčasom vendarle primerno' kvitiralo. Nemci so so zmotili, ko so se čutili pod okriljem) vlade .preveč varne! Tempora mutantu r!... mi Obfn? zbor »Društva jugosl. drž. u-službencev in vpokojerteev se je vršil "preteklo nedeljo, Dasirav.no šteje društvo preko lOoft elanov je bilo na občnem' zboru prisotnih le okroglo 30. Odborniki bi 'bili radi oddali častna mesta ■Sposobnejšim', pa žal p?1 bilo mogoče. Društvo nudi članom precej ugodnosti in' vsled toga je število članov precej veliko. Čla-liariua. za leto 19-4 znaša 2 Din, pristopnina pa 1 Din. Pobirali jo 'bodo'zaupniki : lokom1 aprila; nakar bodo razdelili nove članske izkaznice. Po razdelitvi novih izkaznic izgubijo prejšnjo veljavo. Po občnem) zboru društva se je vršil občni zbor »Samopomoči*, reg. pomožne blagajne. Blagajna je izplačala) tekom! dveh let na posmrtninah okoli 12.000 Din. Kako malo kolegija!rfosti in kako malo smisla zat organizacijo je med državnimi nameščenci, je razvidno iz tega, da šteje blagajna) le okoli 600 iflanov. Izvzeti bi bilo le učiteljstvo vseh šol, ki je z mali- Mariborske vesti. Maribor, 3. aprila 1924. m P. n.', trafikante prosimo, da nam vr nsjo neprodane številke »Tabora* najkasneje do 10. vsacega meseca. Uprava »Tabora«. ' ' ‘ m G1 a s beno -zg od o v i n sk a Beseda. O ‘pozarjamo, da se vrši jutri zvečer ob 20, uri v slavnostni dvorani drž. moškega učiteljišča glasbeno zgodovinska Beseda. 0 kateri smo že sporočili obširneje. [Vstopnina je prostovoljna; m Brankova proslava v soboto vžlhi-"ja, kakor smo že-sporočili, mnogo zanimanja. Program) jo tako pester in1 zanimiv, da bo zadovoljil slelirnega gosta Po koneertnemin predavalnem'sporedu lahko mladina zavrtelo, brez sporeda in v naj veselejšem' razpoloženju Članstvo Sokola in Čitalnice naj še zadnja dva dni pongitiramed svojimi'znanci za kar najštevilnejšo udeležbo. Vstopnina aaoosebo' 10 D>. za dijake iri vojake 5 Din'. . m' Ne v Olju, temveč v Mariboru priredi.Ljudska un j verza predavan je o moderni umetnosti. V včerajšnji številki je tozadevna notica pomotoma zašla' med ^Celjske vesti. V tej notici smo podali pojasnilo o značaju m pomenu predavanja akad, 'slikarja g. Fr. Stiplovška o moderni umetnosti in’ opoza,rjam’o le še na to, da b'o predavatel j v, prvem predavanju očrtal razvoj impresijonizina, njegove stadije- in prve predhodnike novega razvoja. S skioptičnim' aparatom) bo pokazal 30 slik. Predavan je bo v ponde- 1 jok dne 7. tm. oh1 pol;-20.-uri v mPali kazinski dvorani. mi Petletnico prevzetja mariborskih gol od Nemcev je skromno, a tem) pri' trdnejše proslavilo mariborsko nčitelj-jrtvo. Vi toroJc dopoldne se je vršilo zborovanje učiteljskega društva z zan i m i-vim' predavanjem! nadučitelja Hrena o šolskih’ razmerah v Prekmurju. Predsednik g. Tomažič je poročal o raznih stanovskih zadevah. Mariborsko učiteljstvo še je ob tej priliki ponovno izreklo za delitev višje šolske oblasti' na mariborsko in ljubljansko oblast. Popoldne se je vršil intimen, prijateljski 'sestanek v gostilni Balon, pri katerem) so vzbujali spomine na težavno -delo F let« 11)13, ko šo morali pričeti poučevali ponemčeno tlečo. Sestanka se jo udeležil- tudi župan g. Grčar. Posebna dcputacija učiteljstva ko je podala h generalni Majstru tar mu v imenu učiteljskegadruštva izročil® čestitko k 501'etnici. . .» ml Občni zbor Ribarskega društva raz-teljavlieu.. Mariborski .veljki-župag je mi izjemami včlanjeno v celoti. Važn so za člane blagajne sledeči sklepi občne ga zbora oziroma odbora; Vpokojetrci plačajo posmrtnino v prodajalni »Na ibavljalne zadruge drž. uslužbencev« predpoldanskih urah od. 10.—12. vsakega mesec® gospodarju zadruge g. .T. Ostra ški. Kdor 14 dni j PO smrtnem islučaju po smrtni ne «a plača, sc črta iz seznam člauov. Uslužbenci, ki so že dovršili 50 leto, se sprejmejo od 1. maja 1024 naprej, na novo le izjemoma, m Vsem trgovcem na znanje. Trgovski grenfij; jc založil v smislu sklepa svoje občnega zbora službene pogodbe za na meščence, ter se vsi trgovci vabijo, da so teli tiskovin poslužijo in sklenejo pogodbe s svoji uri nameščenci. Službene pogodbe so za vsakega šef a zelo važne, ker sc izognejo s teni marsikateri tožbi in drugimi neprilikam'vsled površnih do .govorov pri sprejemu raznih nastavljen eev. G remi j ima tudi v zalogi ,še nekaj izvodov 'brošurlcr »Pravice in, dolžnosti članov -Venil n ih komisi j za dohodnino* ki vsebujejo zelo važna navodila,ne le za člane cenilnih komisij, te ni Več za vsa koga posameznega davkoplačevalca. m' Nabiralni dan Ljudske knjižnice so vrši po ulicah iti od hiše do ihišc prt hodnjo -soboto in nedeljo, dne 12. in 13, aprila, Z izkupičkom se bo nabavilo nekaj novega inventarja in izpolnile na have novih knjig. V slučaju slabega vremena se vrši nabiralni dan po veli ki noči. m Tujci v Mariboru. V noči od ‘J. na 3. tm). je bilo prijavljenih v mariborski hotelih in prenočiščih 67 tu jcev, od teh: v hotelu Mera« 19, v Privat-hotelu 3, pri Zamorcu 10, pri Halbwidlu 7, pri Grozdu 3, pri Črnem orlu 6, pri Holzknechtu 5, pri Zlatem konju 6, v Kosovem 3, pri Jele alyu. 3. m £0/o-ni invalid, že y', korenje, kom. 0.50 D, fižol 1 1 4—4.456'! krompir«T kupček 1 D, repa komad 0.25-*' 0.50 D, rde€a pesa 0.25—0.50 D, kislo 7,elj»» 1. kg 2.5o D, kisla repa 1 kg 2 D, jabolkv] 1 kg 6—12 D, orehi 1 kg i!0 D. . g Celjski sejem dne 29. marca jc bit' jako dobro obiskan od bližnjih1 in’ daljJ nih trgovcev. Zato pa. je bilo kupoev ja« ! ko malo, čemur jc krivo veliko pomanj- j kanje denarja. Na živinski sejemi se j&i prignalo jako malo goveje živine, a pre- j cej veliko svinj. Kljub padcu' cen se ječ prodalo le malo. Pitane živine' sploh nS -bilo opaziti. 1 ’ i -■ g Reorganizacija zagrebške Trgovske! in obrtue zbornice. Z rešenjeiril mi ni str«! »dva trgovine in industrije je dovoljen® reorganizacija zagrebške Trgovske in? obrtne zbornice v temi smislu, da se osuur1 jet® dve novi sekciji in’ sider industrij*, ska in prometno-finančna; ■&'> -. tej Izpred sodišča. Podpirajte Jug. Matico! Rabijantni gostje na veselici. V gostilni Frangež v Hočah' se jc^dn« ! 31. decembra 1923 vršila veselica požarne) bramibe. Okoli im In oči j*e nastal* v gostil-, ni prepir, ter se je bilo bati, da isibruhn«! splošen pretep. Da to prepreči, je.Sla na«, takarica po orožniškega komandirja ‘Antona Holca, ki je prišel takoj v gostilno*. S pomočjo dveh občinskih odbornikov s® je orožniku posrečilo odstraniti iz go« stilne glavne razgrajače delavca Karola! Jarca, kovača Maksa Breganta in’poisest« nika Franca Vernika; ki so vsi iz Hoč. Vrženi iz gostilne «o vsi trije začeli pred1 gostilno kričati ter orožnika Holca' zmerjati z besedami; »Prekleti š and ar. frdamani žandar, saj no pozmate pravice, prokleti Holc, prokleti siromak, saj si fajg.« V-si trije priznajo, da so zmerjali, zagovarjajo se pa, da so bili pijani,' ter da se ne spominjajo posameznih' besed. Pl%d okrožnim' sodišotem1 ho bili obsojeni radi pregreška: po § 104 srh. k. z. in sicer Jarc in Bregant vsak nal tederj zapora, Vernik pa na 400 Din. denarna t kazni,, ■ - - -wy - t vrv ^ .igeFfftfT A B O K«. f 1jenih jo 'bilo več brezposelnih ko pa j cana predvsem' celotna državna uprava Ive eans travi! et dan« 1’ im.possibilite^ ... , 1 • • 1*1 ...nituAnAniU ~A tvi Ofil » A /-v nOl.IVlOmCO * v,n «n ii A J r\ 1* Ai r»A Ali rm >•/> ll n /In f VOVS i I ... Državna borza dela v Mariboru. Letno poročilo ■ za-1. 1923.) Sestavih, šef urada -J o i e Stabej, ! 1 j (Dalje). ^ _ ! lavami brezposelnih in prostih mest je •’XlII. industrija oblačilnih strok m za malo f1a T1ft ravnotežje. Bilo pa je [lišp. Prijavilo se je več brezposelnih ko. temu vedno dovolj brezposelnih, jije 'biloo prostih mest. Zaposlilo se je fe. ..^ n. ibHo -najti zaposlenja. 'brezposelnih, delodajalcem' pa. Zaposlilo pa se je »7.(15%' brezposelnih XXIII- prometni uslužbenci. Prijav- 8 Za pobijanje brezposelnosti je pokli- j Sourrfis a n ni cofitrat de-travail. ee tron-j • i. •. . -.-5- ho r>*! /gnu nNvIvsAitf roloiiia. državna UBravalve aamsa travill et dans 1’ imnossibilite^ prostih mest, kjer je bilo ustreženih ' 50.88%. Brezposelnih pa se je zaposlilo 21.89%, torej primeroma malo. XXIV. gospodinjsko osebje. Med pri- 3M% truplo 61.93% naročil. ►Trajna brezpo-, . hselnost je bila pri krojačih, šiviljah, ferevljarjih -in brivcih. ! in delodajalcem je bilo ustreženo 40.79% naročil. XXV, prosti poklici. Delovne raznfe-XIV. papirna industrija, število oho-* r{j y raOT(>dn so bile skrajno nepo-jijleetranskih prijav je 'bilo malenkostno.^ vo]j1ie> Prostih mest je bilo veliko manj j,.i„ k0 pa se j,6 prijayilo brezposelnih, kate-j rili se je zaposlilo le IB.94%. Delodajalcem je bilo ustreženo 62.86% tt&ročil. XX VI. vajenci in vajenke. Vsled po i ni er n ih sredstev uradu v zaposlilo le 14.41 %, nemiajaicenu i« n-j tej stroki še vedno ni mogoče doseči postreglo 52.17% naročil. "Trajno brezposel-, v0Ijnih uspehov rili sploh, da bi bil inici Zaposlilo se je 33.:»% brezposelnih, delo-Ma jakem pa ustreglo 41.67% naročil. _____ IX. industrija za živila. Prijava brez--■pcselnih je bila štirikrat tolika ko pa [prijava prostih mest. Brezposelnih se jo; .manjkanja P' Izaposlilo le 14.41%, delodajalcem' pa n-’ tej stroki še v kni so bili peki, mesarji in mlinarji. ati ven. Priglašenih vajencev in vajenk od naj višjega mesta do najmanjše edi nice. Gledati pano sme pri temi zgolj suhih statističnih podatkov o brezposelnosti, (ki jih pa -naša država še nima tako zbranih, da bi res nedvomno odgovarjali dejstvom), temveč mora imeti pred (Kini, kakšno veliko gorje se vedno skriva za temi številkami, kakor'je rekel pariški profesor Knster na mednarodnem! (kongresu za boj (proti brezposelnosti, ki je bil od 9. do 11. septembra 1923 v Luksemburgu. Pri tem je treba nadalje tudi vpoštevati, kaj je pravzaprav brezposelnost. Na IV. konferenci mednarodnega delovnega urada v Genovi 1. 1922, je prevladalo mnenje, da je brez-poeelnost mednarodno tako-le opredeliti: Le chdmage est la situation- du travail-leur (entendanlt par la toute persortne dont le. moyen noormal d’exi«tence actuel ou reoherchč, est 1’ oceupation d’ un em'-ploi eoumis a un contrat de travail) pni, pouvant et voulant occuper un euiploi pa suite de 1’ etat du tmarche du trava il* d’ etre occnpe dans un tel' emploi. (Brez-' poselnost jo stanje delavca, (s čimer-je-mišljena vsaka oseba, ki dobiva nor-, analna sredstva za živi jensko vzdrževanje od dela na podlagi službene pogod-l be), ki je tako sposoben kakor voljan de-i lati pod službeno pogodbo, a mu je ne-i mogoče vsled položaja na delavnem trgu,- najti;takšno delo), v '(Konec prihodnjič.)' Hj Darovi. XVI. tctilnlf-.r.ka in- MiluiSk« obrti M j« mpo.lilo ie bilo več ko na »™Uh » •»>» -*««« tadl .38'™Č.5“C ,' « —■**** “™aM srsažčp Sljka delovnega trga 1. 1923 v obrnoč- jVielod .. rDelojeonaki so prestopali v razne druge J »poklice . . ju Državne borze dela v Mariboru je to-XIX. grafične stroke. Zaposlilo se je. re- prf;pej temM. Zapoosliti je bilo mo-‘17.69% brezposelnih, delodajalcem pa n-) ^ ]e slabo tretjino vseh brezposel-jvdreglo 50% naroo.il. Gibanje v ti stroki j ^ vse drugo delovne moči so šle v izravnavajo večinoma strokovne organi-j j(Bjynbo> ge samo pri uradu statistično .'•zacije same, zato so tudi prijave pri ura- Ug,0t0Vljeno število br< Seznam dobrovoljnlh prispevkov na za- ] bavi Crkvene pravoslavne opštine u Mariboru oi SVETOM SAVI. 27. januarja 1924: Po 20’— Din.' g. pnkovnrk Miladinovič, N. N ; Po 15'— Din. j g. Adolf Btažvn; Po-10’— Din. g. Miodrag -Jan- , kovič, »cariniki revizor, g. DuSan Stepanovič.,: poručnik, g. Berdajs, g. Krslič ; Po 5-— Din. g.; dr. Peljanec, g. Janko Trošt, uprav, carinarnice, ; g. Dragotin Paljaga, N. N.. Plemenitim priložili-■ cima'najtoplije hlagodari Praveslavna Crkvena, Opština u-Maribora. oznanila. Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in je-dilne gobe najcenoje r zalegi Šercer in drug, Vetrinjska ni. 2. 106 Lovska puška, Manlicher, se o dda pe ceni, naslov v uprav- ništvo. 723 šdu majhne, k XX. v različnih ebrtih se nahajajoči poklici. Prijavilo se je trikrat več brezposelnih ko pa je bilo prostih mest. /a-poslonje 'brezposelnih znaša 34.84%, delodajalcem pa se je ustreglo 123.44% na-j Točil, torej največji odstotek vseh naro-1 '«il sploh, ker šo prestopali delojemalci V razne druge poklice, ' XXI. trgovsko osobje. Bilo je zelo jlnieliko več brezposelnih ko pa prostih “trnest. Brezposelnih se je zaposlilo kolena j 9 ..37%, d očimi je bilo delodajalcem Ustreženo 69.23% naročil. Brezposelnost [trgovskega osobja je vedno velika in so ffratzmere v ti stroki zelo nepovol jne, XXII. dninarji. Bilo je vedno manj rostih mest na razpolago, ko |pa .ie bi ,lo brezposelnih, katerih se .ie zaposlilo 13826%. Delodajalcem pa je bilo ustreže ;nih 66.88% naročil. Dninarji so stalna j,velika brezposelna postavka. brezposelnih dni zna-QpBj^graf la.p isarn« se odda ’ ’ ' ‘ po ceni. Naslov v upravniitvo. 724 I ša veliko vsoto 74.730, kar pa še zdaleka ni vse. Pomanjkanje delovnih moči je bilo zaznamovati le v zelo redkih specialnih industrijskih panogah. Pa tudi temni bij se moglo od pomoči, v veliki meri, če bi imeli izvedeno v državi dobro organizacijo razpoložljivih delovnih moči ali delovnega trga sploh. Saj se je 1. 1923 izselilo iz naše države 996 kvalificiranih delavcev (910 moških, 86 žensk) in to gotovo ne zato, ker jim. je bilo doma preveč dela na razpolago. Tz Slovenije je bilo teh kvalificiranih sicer samo 80, a številke 31« iz Hrvatsko ini Slavonije, 291 iz Vojvodino in 126 is Dalmacije že nekaj povedo. Poleg tega se je izselilo iz države še 3416 nekvalificiranih laveov. Marsikdo bo vprašal: Kaj se je storilo m ublažitev brezposel-| nosti? de-f 1,—15- aprila Arabela IFifrEs zamorski valisk. 1. R. Cluelovskl ukrajinski pleti. Caraneltas eksotični plesi. Plps and Pop* ekscentričarja. Anita Dolores Lepa Petrov« Vstop prost. Začetek ob 22. uri. Ha glasovi™ Pepo Winterhaller. $ & kaučuk pete in kaučuk podplate nosijo otroci in odrasti!, ker so trpežni, po ceni in nošnja udobna. .705 I za Industrijske in obrtne svrhe oddaja na .vagone in na .615 po najnižjih conah j Mariborska mestna plinarna. drobne 6-4 3ulijjan Odpadnik. (Dalje.) (79) { Meri množico je po naključju zašel po-'featajač osla; žival je bila obilno natovorjena z zeljnatimi glavami. Ves čas je odprtih ust poslušal starčeve besede. Ko hpa je opazil nevarnost, jo jo skušal po-:brisati, toda nagajivemu oslu se ni liote-'flo z mesta. Zaman je pogan j ač vpil in pndrihal z gorjačo po oslovskem hrbtu; lijva) se je s sprednjimi nogami uprla rob tla in povesivši ušesa dvignila rep 4tcr rigala, da je ljudem brnelo skozi Iglave. Še dolgo je oslovsko riganje prevpi-,?valo trušč množice, stokanje umirajočih, •ikletve vojakov in'molitve 'kristjanov. Tedaj je zdravnik Oribazij, ki sc je Siahajal v Julijanovem spremstvu, pristopil k čarjn: .• — Kaj pa delaš, Julijani Jeli to čredno tvoje modrosti! Avgust pa mu je odvrnil s takšnim pogledom, da je takoj umolknil. V zadnjem' času se Julijan ni samo izpremenil, ampak sc je tudi postaral: »a njegovem suhljatem obrazu so ležalo bojazljive, bolestne poteze, kakor jih imajo ljudje, ki hirajo na počasni, neozdravljivi bolezni ali ki jih ima v ob-' lasti nepremagljiva, na blaznost meječa misel. Z močnimi rokami je trgal in mečkal, be da bi bil sam opazil, kaj dela, papirni zvitek, ki ga je po naključju dobil v roke; bil je njegov lasten ukaz. Naposled so se anu oči zapičile naravnost v Oriibazi jev oobraz. Dejal mu je z zamolklim’, onemoglim Šepetom: — Pojdi proč od mene, le pojdite s svojimi nasveti, bedaki! Debro vflm, kaj ■delam. S tepci, ki ne verujejo v bogove, ni moči govoriti kakor govoriš as ljudmi — iztrebiti jih moraš ko zverjad . • • Navsezadnje pa ni nikaku nesreča, ako pod roko Helenca pade ducet Galilejcev! Pred Oribarijevimi duhom! je šinila misel: »Kako jo v gnevu podoben svojemu bratrancu Konstanclju!« Julijan je zavpil množici s taksnim glasom, da se je njemu samemu videl tuj in strahoten: — Dokler sem po milosti bogov vaš car, m« ubogajte, Galilcjei! Lahko se posmehujete moji bradi in obleki, ne rogajte pa se rimskim' zakonom! Vedite: no bonu vas kaznoval zavoljo vere, ampak radi vaše upornosti. V verige ■ tep- oern! # 1 S trepetajočo roko J6 pokazal na Pambo. Dva plavolasa barbarja »ta zgrabila starega puščavnika. . — Lažeš, bogokletnež! — je zavpil Pamba zmagoslavno. — Moriš nas zaradi Kristusove vere! Čemu me ne pomiluješ kakor nekoč halkedonskcga slepca Marisa! Čemu ne odevaš več svojega nasilja z ljubeznivostjo, čemu no skrivaš trnka z me k o! Kje je tvoja filozofija! Ali so zdaj drugi časil Si nemara zašel predaleč! — Bratje, no bojmo sc rimskega carja, temveč se bojmo Boga nebeškega! . . Posili dob ni nihče več mislil na beg. Neuslrašenost najpogumnejših je okužila druge. Batavijci in Kelti se niso mogli dovolj načuditi temu veselju nad smrtjo, teni ponižnim in brezumnim' o-brazom. Celo otroci so so voljno udajali meceni in sulicam’. Julijan .ie hotel pre ki niti krvoprelit je, a je bilo že prepozno: ibnčele so letele na med«. Vzkliknil je poln obupa in prezira: — Nesrečneži! Ako ste že siti življenja, mar vam je težko najti vrv ali prepad! Pamba, ki so ga zvezanega vodili v zapor, je vzklikal če radostneje: — Ubijajte, ubijajte nas, Rimljani — da nas bo več. Okovi šo naša svoboda, slabost naša moč in smrt naša zmagal •xii. ;*i' Štirideset stadijev od Antiohije še 'je nahajal ob reki Orontes sloviti Dafuin tempelj, posvečen bogu Apolonu. Pesniki so pripovedovali: Nekoč je ljubeznižejni Apolon zasledoval deviško nimfo, ki je s penejske obali zbežala na obrežje Oronta in tanil izmučena padla na tla. Tu je zaprosila svojo mater Latonjo, naj jo otme pred' objemčim solnčnega boga; mati jo je res pretvorila v lovorjevo drevo — Dafno. Od tega časa je Dafna izmed vseh dreves Pajki ubše Apolonovo drovo; v njeno zeleno krošnjo, ki skozi njo ne prodro solnčni žarkih ki pa jo vseeno milujejo in božajo, skriva. Apolon svojo liro in svoje kodre. Febuš rad obiskuje mesto, kjer se je Dafna ipremenila v drevo, gosti lovorikov log v dolini Oronta; tukaj žaluje in vdihava vonj temnega listja, ki ga solnce sicer segreva, ki pa ga nikoli no premaga in katero v najhujši opoldanski vročini varuje svojo tajinstve-nost. Na tem mestu so mu ljudje zgradili tempelj; v ujemi so vsako leto enkrat slavili svete panegirije na čast velikemu bogu Solnca. Julijan je zapustil Antiohijo v zgodnjih jutranjih urah docela neopažen: hotel je videti, ali se še Atiohijci spominjajo svetega Apolonovega praznika. Na cesti je mislil o panegirijih: nadejal se je, videti gruče bogomoljeev, slišati petje zborov na čast solnčnemu bogu, videti žrtve, dim žgalnih' darov, mladeniče in deklice, prihajajoče po stopnicah v svetišče — vse v belili oblekah, simbolu nedolžne mladosti. Pot je bila težavna. Od kamenitih' ravnin kalibousko Boreje je na (hipe zapihal vroči veter. [\rzduh je bil nasičeni z jedkim-dimom gozdnega ognja in z modrikasto meglo, puhtečo iz številnih sotesk gore 'Kazija. Prah je grizel v; oči in grlo ter škripal pod zobmi. Solnčna svetloba, ki je padala skozi zadimljeno meglo, ja izglodala niotnorde-ča in bolestna. ":i ^ *• Jedva je car vstopil v tajnostni gaj dafnijskega Apolona, ga je objel vonjavi hlad. Težko je bilo verjeti, da se ta paradiž (nahaja komaj nekoliko korakov od nručrie cesto. Gaj se je razprostiral v obsegu, osemdeset stadijev. Pod neprodirniui >(svodom starodavnih lovorik, ki »o se tu razrasle tekom več stoletij, je domoval večen Inrak. t Oar se je začudil, odkod taka tišina: ni bilo videti ne romarjev, ne žrtev, ne dišečih kadil — Silkakih znamenj, da se pripravlja praznik. Nemara pa je ljudstvo zbrano okoli templja, si je mislil in je krenil dalje. Cimi bolj pa je prodiral v log, bolj se je čutil osamljenega. Niti en glas ni motil čudne tišine, ki je spominjala na molčanje pokopališč. Ceh> ptiči be niso oglašali; eence lovorik so jiml bilo pre-orne in' so so redko ustavljali v logu. V travi je začel cvrčati tourti, toda čez hip je umolknil, kakor da bi ee bil preplašil lastnoga glasu. Le na ozki solnčni progi, ki je prodrla med vejevjem, je polglasno in’ ,podremano brečalo nekoliko žuželk, pa bodi njhn se ni hotelo po-letavatl v črni ecnbi. 'Julijan' je tuintam opazil hekam širši drevored, ki gn je tvorile dvoje žamet-nočrnih, titanskih Sten1 stoletnih cipres; a njih »enca je bila terana kakor oglje, črna ko noč. Od dreves je prihajal težak, osladen vonj. (Dalje prih.) Lastaik in izdajatelj; Kouaorsij »Tator«. — .Ojigovoi-ni urednik: Rudolf 0*1 m. — Tiska; MarUtorsk* d. "T*