SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 16 (ld., za pol leta 8 (ld., za četrt leta 4 (ld., n jedca
mesec 1 (ld.40 kr.
V administraciji prejeman velja. Za ctlo leto 12 (ld., sa pol leta 6 (ld., za ¿etrt leta S (ld., za jeden mesec 1 (ld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Ite-»'1^ «o 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlltvo in ekspedletja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ullee H. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrsnkovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je t Semenilkih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne.

V Ljubljani, v četrtek 20. februvarija 1896.
Letni It XX1Y.
18. obletnica izvolitve Leona XIII.
Bilo je dne 20. februvarija 1878. Kardinali, zbrani v Rimu iz vseh delov sveta, so oddajali svoje glasove za papeža, ki naj je naslednik umrlemu Piju IX. In velika večina kardinalov je glasovala za kardinala Joahima Peccija. Ta pa, videč, da nanj meri večina glasov, dejal je s tresočim glasom svojemu sosedu kardinalu: „Nikari mene, vsaj me vidite, da sem star in bolehea, da torej ne bom mogel dolgo nositi težke tiare in treba bo kmalu zopet kardinalom iz najoddaljenejših kotov sveta v Rim k volitvi novega papeža." Toda kardinali tovariši so ga potolažili rekoč, naj le Bogu prepusti skrb za bodočnost, on pa naj vsprejme posel, katerega mu Bog določa po glasovih kardinalov.
Tedaj pa se dvigne novoizvoljeni papež ter kot Leon XIII. izjavi, da vsprejme izvolitev z geslom: Pomoč naša jo v imenu Gospodovem !
Ves ta dogodek nam je živo v spominu danes, ko se spominjamo 18. obletnice, odkar se je izvršila ta prepomembna izvolitev, in ako se oziramo na to, koliko je v tem času deloval in dognal Leon XIII. v slavo katoliške cerkve in v blagor človeštva, reči moramo, da je pri tej izvolitvi Bog sam posredoval s svojo mogočno roko in naklonil tako lepo število let njemu, ki je ob svoji izvolitvi menil, da stoji že z jedno nogo v grobu.
V vrsti papežev Leon XIII. nosi številko 263. In od vseh papežev jih je le 15, kateri bi bili čez 18 let sedeli na prestolu sv. Petra, in približno le sedem, ki bi bili dosegli višjo starost, nego 861etni Leon XIII.
Ni nam v mislih, ob tej priliki posegati nazaj in morda splošno omenjati zaslug, ki si jih je za svoje vlade na rimskem prestolu pridobil Leon XIII. Omenimo le preteklo leto, v katerem se je posebno trudil, da bi se mu izpolnile najiskrenejše želje, vi-
deti namreč združeni zahodno in vzhodno cerkev. Cim hujše se kaže nasprotstvo vzhodnih cerkvi, čim manj upapolua se kažejo znamenja za bližnjo združitev, tem intenzivneje deluje Leon XIII. za to svojo velikansko idejo, zbirajoč pogosto okoli sebe stalni, v ta namen izvoljeni odbor kardinalov in objavljajoč krasne okrožnice, namenjene po tuji zvijači ločenim bratom na vzhodu.
Leona XIII. okrožnica: „Praeclara" ni našla prijaznega odmeva na vzhodu mej cerkvenimi dostojanstveniki. Jako rezko in nedostojno je na to okrožnico odgovarjal pred par meseci grški razkolni metropolit Gregorij v Atenah. V strastnih besedah je očital Leonu XIII. prevzetnost in nevednost ter po objsvljenju papeževe okrožnice izpostavil v svoji preBtolni cerkvi podobo Phocija in Marka iz Efeza, provzročitelja razkola, v ta namen, da jih ljudstvo časti ter tudi še zanaprej vztraja v razkolu.
Toda pred par tedni je metropolit nenadoma od kapi zadet umrl. ^eom^/I. pa še živi in še deluje za unijo vkljub raznovrstnim neosnovanim napadom in iz politike izvirajočim oviram.
Prestop Borisov v razkol nam najočitneje kaže, kje tiči vzrok, da se vzhod tako trdovratno drži razkola, kaže pa tudi ob enem, kako neprimerno visoko prekaša katoliška cerkev vzhodno glede neodvisnosti in glede delovanja, za katero je Bog odlomil cerkev. Na vzhodu je cerkev le dekla države brez samostojnosti in brez kakih pravic. Klanjati se mora brezpogojno navideznim državnim interesom. Ni ga bolj značilnega prizora za primero vzhodne in zahodne eerkve, nego je : Bolgarski knez Ferdinand pred Leonom XIII. In uprav ob tej priliki je Leon XIII., katerega proslavljajo celo liberalni listi kot največjega diplomata sedanjega časa, da gre v svoji popustljivosti do skrajne meje svojih zahtev, ako vidi, da bo to eerkvi v provspeh, pokazal, da se ž njim ni pogajati, kjer se gre za dogme kato-
liške cerkve. Cerkev katoliška od svojih načel ne more nikdar odstopiti ni za las. — Žalostno je pač srce sv. Očeta, ki je samo na Bolgara stavil svoje največje zaupanje, da so uprav pri tem narodu se stvari zelo neugodno razvile za unijo, toda papež se tolaži, da je storil svojo plemenito dolžnost, in da je vspeh zabranila le strankarska politična strast, ki pa nima trajnega obstanka. Tako deluje papež Leon XIII. tukaj, tako deluje povsod. Katoličani imamo zato danes vsi le jedno željo, naj bi še mnogokrat obhajali obletD;co, ko so kardinali rimske cerkve oddali svoje g'aaove kardinalu Joahimu Pec-ciju ter po božji previdnosti v Leonu XIII. rimski cerkvi odbrali papeža, katerega bo zgodovina prištevala največjim papežem vseh stoletij krščanstva.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. februvarija.
Avstrijsko delegacija za določitev kvot, ki se ima od 15. maja nadalje vdeleževati pogajanj z ogersko delegacijo, se bode izvolila v prihodnjih dneh. V današnji seji je vlada poživljala poslance, naj izvolijo iz mej svoje srede člane imenovane delegacije. Gospodska zbornica izvoli pet, poslanska pa deset članov. Poslednja bode po sporazumljenju klubovin načelnikov volila nastopno: poljski, češki in Hohenwartov klub volijo po dva, nemška levica tri, vsi ostali klubi pa skupno jednega člana. Od teh mož bode toraj odvisno, kakošna kvota se bode določila v bodoči pogodbi.
Dunajske občinske voUtve. Včerajšna uradna „Wiener Zeitg." objavlja razglas glede bližnjih občinskih volitev za dunajsko mesto. Za volitve so določeni že objavljeni dnevi, namreč prvi razred 27. t. m., drugi 2. marca iu trenji 5. marca. Ožja volitev se vrši vsakokrat drugi dan po glavni volitvi. Oddajanje glasovnic se prične vselej ob 7. uri do-
LISTEK.
Iz življenja gališkega izselnika v Braziliji
Meseca decembra 1895. 1. vrnil se je v Olša-nino v Galiciji Ivan Hmelj, preselivši se 1894. 1. v Brazilijo. Ker je še dokaj Slovencev, katerim še doslej ni znan dovolj ta brazilijski paradiž ter še vedno silijo vsaj posamezniki tjekaj v to obljubljeno deželo, torej, upam, bodo njegova „doživenja" poučna tudi za Slovence, vsled česar jih tukaj priobčujem v doslovnem prevodu.
„Znano vam je", pripoveduje izselnik, „kak6 se je I. 1894 začelo nesrečno gibanje v našem okraju, spodbadajoče naše ljudi k izseljevanju v Brazilijo. Znane so vam tudi one bajke, češ da je Brazilija pravcat raj, da tam ni treba se mnogo truditi, a vendar postane človek bogat, da tam dajejo izselni-kom zastonj plodovito zemljo, postavijo jim koče, gospodarska poslopja, darujejo vole, konje, krave i. t. d. Ker sem bil domi lastnik 4 oralov zemljišča ter ob enem oče 5 otrok, sem si mislil: „Ali ni mar bolje postati bogat gospodar, nego tukaj živeti v revščini?" Radi tega sem prodal neko malo parcelo polja za 300 gld. plačal Židom dolg , tak6, da mi je ostalo vsega 23 gld., s kat«rim zneskom sem
sklenil podati se na daljno pot, iskat kraja, po katerem se cedi mleko in med. Nisem zinil nikomur niti besedice o tej svoji nakani; niti moja žena in otroci niso vedeli ničesar o tem, kajti ženske imajo dolge jezike.
Nekega mrzlega dni po Božiču 1894. 1. podal sem se skrivoma na pot, dospel v Zadvorje ter si kupil vožni listek do Lvova. Tu sem na kolodvoru naletel na človeka iz Kamenke, ki mi je dejal, da pojde na Dunaj. Tjekaj sem bil namenjen tudi jaz in po dolgem razgovoru sem izvedel od svojega tovariša, da je tudi on namenjen v Brazilijo.
Na Duuaju sva si kupila vožna listka do Pon-tebne, iz Pontebne pa do Vidma. Nihče naju ni izpraševal, kam potujeva, niti če imava potne liste (bila sva brez potnih listov), katere bi morala imeti. Dospevši v Videm, našla sva tam že 65 rodbin, ki so že več dni čakale pod milim nebom na odhod v Brazilijo.
Tu se me je prvič polastilo koprnenje po rodbini, tem več, ker sem videl velik tabor stradajočih rojakov, trpečih na različnih boleznih in plazečih se nalik črvom po zemlji. Najbolestnejši vtis napravile so na človeka ženske. Toda kaj sem hotel ? Vrniti se v poprejšnjo revščino se mi ni ljubilo, tem več, ker se mi je smehljalo upanje na boljšo prihodnost.
Mi vsi smo dospeli pod pokroviteljstvo agenta Gergoleta, zamenjavajočega izselnikom denar. Samo po sebi se razumi, da si je od tega denarja skoro polovico pridržal. Jaz nisem imel ničesar izmenjavati, kajti od mojih 23 gold, ostalo mi je samo 50 kr. in s temi bi imel dospeti iz Italije v Brazilijo. Z menoj agent niti govoriti ni hotel.
Iz Vidma sem odpotoval z drugimi v gladu in mrazu v Genovo in na praznik sv. 3 kraljev smo se odpeljali v Brazilijo. Vsakdo izmed nas je bolehal nekoliko dni. Mnogo otrok iu starejših oseb pa je pomrlo. Na parobrodu te niti po kristijanski ne pokopljejo. Mrliča zašijejo v vrečo, privežejo k vreči kos železa ter ga vržejo v morje. Žalost in obup mater, gledajočih, kako njih otroke mečejo v morje, človek le čuti, toda opisati je ni mogoče.
(Dalje sl> di.)
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
.Prav, d» ne «eni." dnjula je Taša, „ne vem, mislim pa, da vsi . . ." .A v Angliji vsi?" vprašala je in pogledala prekanieuu in ¿raven laskavo v ob-lič|e Lady Le th, ki 8- ie vidno spremenila proti njej. — Vsi hold hm pravi anglijski hrasti in bresti

f
/

V
S,
s C-





s
c.
poludne in traja do 4. ure popoludne. Ugovori zoper eventualne nepravilnosti se morajo vložiti v teku osmih dnij. — Predvčeranjim zvečer se je vršil zopet mnogoštevilno obiskani socijalno-demokratični shod, • „terem je posl. Pernerstorfer razpravljal zelo širno socijalistični program. Rekel je mej drugim, da se strinja s trditvijo antisemitskih krogov, ki na-glašajo, da bi se znatno pomnožili občinski stroški, ako bi se izvedle vse točke socialističnega programa, vendar pa je neobhodno potrebno, da se izvrše vsaj poglavitneje točke. Ker pa sedaj ni upanja, dostavil je govornik, da bi si priborila socijalna demokracija kak mandat v deželni zbornici, zato bi bilo umestno, da bi se razpravljalo o znanem programu tudi na antisemitskih shodih. Ta predlog so zborovalci odobravali. Ta misel je popolno neumestna, ker bodo protisemiti gotovo toliko pametni, da se ne bodo dali vjeti v socijalistične mreže.
Grof Thun, bivši češki namestnik, se je poslovil včeraj od svojih uradnih prijateljev in vsprejel, kakor smo že poročali, deputacijo zastopnikov nemškega veleposestva. V svojem govoru je samohvalno povdarjal, kako je bil delaven za blagor cele dežele, ter se zahvaljeval zastopnikom za mnogostransko podporo. Ob jednem je pa izjavil, da ne vsprejme več nikake državne službe, pač pa bode še vedno deloval na političnem polju kot zastopnik veleposestva v deželnem zboru in prevzel vodstvo konservativne stranke. Mladočehi se toraj še ne bodo mogli znebiti svojega največjega nasprotnika, ki jih pa vendar ne bode mogel več toliko ovirati v njihovih zahtevah, kakor pa poprej kot češki namestnik.
Ogersko. Kakor oster meč je zadel v srce mažarsko-židovske kroge predlog glede takojšne odpovedi trffnvoke in carinske pogodbe mej Avstrijo in Ogersko, kateri je v prvi seji soglasno vsprejela naša poslanska zbornica. Posebno neprijetno je pa to obregnilo napredno-liberalno stranko, ki prevelike jeze ne ve, kaj bi ukrenila, da bi tem očitneje pokazala svojo veliko nevoljo nasproti avstrijskim krogom. Takoj prve dni tega tedna je sklicala zaupni shod svojih zvestih pristašev. Po dolgotrajnem ugibanju se je konečno sklenilo, da se pooblasti tovariš Franc Košut, ki naj stavi povodom razprave o državnem proračunu naslednje predloge: Vlada se poživlja, naj nemudoma pretrga pričeta posvetovanja z avstrijsko vlado glede obnovitve pogodbe; dalje naj takoj vse potrebno ukrene glede uvedbe samostojne trgovine in carine; konečno se poživlja zbornica, da se izreče za ustanovitev samostojne državne banke. Poleg tega pa naroča strankino vodstvo vsem članom, da prično takoj po vseh delih ogerske dežele agitacijo proti pogodbi z Avstrijo. Poslednja gotovo ne bode žalovala, ako izgubi tako zaveznico, ki se je skozi desetletja obogatila z njenim premoženjem.
Nemčija. Zveza nemških poljedelcev ima te dni v Berolinu vsakoletno občno zborovanje. Vsako leto v mesecu februvariju se snidejo namreč zastopniki raznih agrarnih zvez, da se na skupnem shodu posvetujejo o splošnih težnjah kmečkega stanu. — Včerajšnjemu prvemu zborovanju je prisostvovalo blizu 5000 zastopnikov kmetskega stanu, mej njimi
i ' ' =
in ne hot6 biti podobni lavrom in kipreBam, dasi so ti lepši. Ne?"
„Da," rekla je Lady Leith, pokladaje svojo roko pod Tašino.
In Taša se je radostno nasmehnila in krepko pritisnila * loktom k sebi njeno roko.
„A vi ste vendar-le podobni Angličanki; dasi se srdite, mi je vender iz vsega Brca žal, da ste Angličanki samo podobni, a da niste tudi res Angličanka," dela je Lady Leith z iskrenim laskanjem, in nekoliko nagnivši se pogledala zopet v Tašino obličje.
Knaus je molčal in zamišljeno gledal pred-se.
Ko so prthodili že skoro ves park, šel je Bah-temin od grofice. Hotel je slišati, kar je govorila Taša. Trudeč se, da ne bi gledal od daleč na njo, in mahaje s palčico po nogi, približal se je naj-preje Dori, a potem M-elle Burkhardt, ki je Šla B6-daj skupaj s svojim kavalirjem - polkovnikom zraven Taše in Knausa.
„O čem je pri vas razpor, ako smem vprašati?" dejal je francoski Stefan Aleksejevič, prišedši k M-elle Burkhardt.
„O Peterhofu in Sans - Soucis," odgovorila je M-elle Burkhart, kimaje z glavo. — „Gospod pol*
tudi nekaj obrtnih zastopnikov. Zborovanje je otvo-ril agrarski vodja Ploetz, ki je mej splošnim odobravanjem ob kratkem pojasnil dosedanje zahteve glede borznega, zemljiško- in sladkorno - davčnega zakona. Posebno ostro j« kritizoval gospodarsko politiko prošlega leta ter poživljal vse navzoče, naj vztrajno delujejo za prospeh kmetskega in obrtnega stanu, katera vedno hitreje jadrata nasproti poginu. O delovanju skupne zvece je na to obširneje poročal ravnatelj dr. Suchaland. Iz poročila je posneti, da šteje zveza blizu 187.000 članov; od teh jih pripadata le 2 odstotka velikemu posestvu. V minulem letu je pristopilo k zvezi 25.000 novih zaveznikov. Nadaljni govorniki, mej njimi posebno podpredsednik dr. Roesike, so ostro napadali vlado, katera po njihovi izjavi ne more računati na zvezno zaupanje. Udanost do kralja ne biva v mestnem obzidju, marveč v srcu krščanskega poljedelca. Več govornikov je toplo priporočalo antisemitsko načelo v politiki ter pokazalo na brate poljedelce v drugih deželah, ki vztrajajo na potu antisemitizma. Konečno je govoril posl. grof Kanitz, katerega so zborovalei navdušeno pozdravili. Soglasno se je sklenilo, da 8» mora v državnem zboru opetovano staviti njegov znani predlog in sicer tako dolgo, dokler se ne vsprejme. K sklepu je prebral predsednik došle pozdrave iz raznih krajev, mej njimi tudi brzojake raznih avstrijskih društev. Drugo zborovanje bodo imeli takozvani bimetalisti. Židovsko - liberalni krogi z veliko nejevoljo poročajo o tem shodu ter se vidoma norčujejo iz stavljenih predlogov, ker dobro vedo, da jim zavedno ljudstvo vedno bolj trdo stopa na glavo.
GrSke kroge zelo neprijetno vznemirjajo sedanji dogodki v Bolgariji. Bojd se namreč po pravici, da ne bi imela vedno bolj intimna zveza mej Bolgarijo in sultanom slabih posledic za zahodni del balkanskega polotoka. Vladi prijazni list „Proia" piše v zadnji številki, da se je sultan vedno milost-Ijiveje oziral ua Bolgarijo in njene podanike v Makedoniji, kakor pa na druge rodove, in izreka bojazen, da se bode ta naklonjenost pokazala sedaj še očitneje. Vsled tega svetujejo vladni krogi, naj se prično mej Grško in Srbijo pogajanja glede prijateljske zveze, katera bi nekoliko oslabila moč sultanovega vpliva. Tej zvezi4bi bila prijazna tudi Anglija, ker bi si na ta način pridobila novega zaveznika proti Rusiji in Bolgariji.
Razgled po slovanskem svetu.
Sedemdesetletnica Svetozara Miletiča.
Iz Zagreba, 16. febr.
22. februvarija bode slavil veliki srbski rodoljub dr. Svetozar Miletič svoj sedemdesetletni rojstni dan. Bolje rečeno, slaviti ga hoče radikalna srbska stranka, da pri tej priložnosti ne zbira samo prinose za osiromašenega Miletiča, nego da si pridobi s proslavo tega nekdaj stavljenega rodoljuba neko prave kot prva stranka med Srbi na Ogerskem, posebno pa na Hrvatskem.- Znano je slovanskim rodoljubom, kako je Svetozar Miletič na početku ustavnega življenja v našej državi spadal med prve pobornike za pravice srbskega naroda na Ogerskem. Kot poslanec na ogerskem zboru se je odlikoval kot govornik, a
■in................... ■ ' ■ ......... i« iaas=
kovnik smatra boljšim Sains • Soucis, a grofica govori, da je Peterhof. V tem je razpor."
Bahtemin je pogledal na Tašo. Ona je v tem obmolknila in, zapazivši na sebi pogled Štefana Aleksejeviča, obrnila se k njemu.
„Bodite razsodnik, gospod Bahtemin. Kaj je krasneje in veličastneje : Peterhof ali Sans-Soucis ? Samo povejte resnico."
„Peterhof, seveda," odgovoril ja Štefan Aleksejevič.
Pruski polkovnik je jel nekaj govoriti, a Knaus ga je prestrigel.
„Kaj je pa boljše," vprašal je premeteno, na-smehnivši se, „ruska breza, anglijski hrast ali italijanska lavorika?"
„E e, ne, tako ae ne sme," dejala je Taša, „tako se ne sme, gospod Knaus l"
„Jaz sploh nisem ljubitelj ruske breze," rekel je z naglasom Štefan Aleksejevič. „Z njo je združena ideja o mrazu, hudem vremenu ... & jaz, priznam, nisem vnet domoljub ; ne ljubim hlada, mraza in vsega, kar je ž njimi združeno."
„Ljubite pa zmerno zimo, kakoršna je napri-mer v Nemčiji, ne?" rekla je Taša. — „Kjer je kdaj na ulicah topleje nego pri nas, a ko se pride v hišo — mrzlo, mokro, prepih, peči ni — zakuriti
ravno tako spretno je branil pravice svojega naroda v časopisu „Zastavi", katero je sam osnoval. Mažari 80 ga s početka, dokler je ž njimi delal ter se boril ca ustavne slobode, čislali ter odobravali njegovo delovanje. Ali kmalu so se razšli. Ko 80 Mažari vsled dualizma zadobili na Ogerskem vso moč, hoteli so druge narodnosti potisniti v kot, ter so to svoje delo izvrševali sistematično, dokler niso po redu v resnici izveli svoje osnove. Oni so hoteli imeti narodno ma-žarsko državo, ne pa narodnostno, kakor je zahteval Miletič in drugi njegovi privrženci. Miletič je zahteval za vse narode na Ogerskem ravnopravnost, pa tako tudi za Srbe. Hada je bila to borba a privržencev je imel Miletič vse manje. Cim so Mažari bolj napredovali, tim huje je bilo za Srbe, ali Miletič ni popustil. Domoljubni Hrvati so mu bili verni zavezniki, pa je on tudi smatral samostalno Hrvatsko za najboljo oslombo ugerskih Srbov. V tej hudi borbi se pa vrli rodoljub vendar le ni mogel vzdržati. Mažari so ga hoteli ugonobiti. Obesijo mu veliko pravdo radi nekih člankov v njegovem časopisu „Zastavi". Čudno seveda ni, da je bil pogumni pobor-nik za narodne pravice srbskega naroda na Ogerskem obsojen v težko ječo, kjer je vsled hudih duševnih borb obolel še na umu. Tako je bil uničen mož, ki se je iz čistega rodoljubja boril za svoj narod proti mažarskemu nasilju, kateremu seveda, ni mogel biti kos. Vrh tega pa je še pretrpel velike zgube pri svojem listu ter osiromašil na stare dni. Zares žalostna osoda slovanskega rodoljuba nt Ogerskem.
Svečanost, katero pripravlja 22. februvarija radikalna srbska stranka, morala bi imeti v prvem redu to svrho, da pomore staremu rodoljubu v gmotnem pogledu, pa bi bilo tudi pametneje, da se vse obavi bolj na tihem, kar je mnenje mnogih odličnih srbskih rodoljubov. Ali nekdanja „Zastava" v Novem Sadu in pa „Srbobran" v Zagiebu pišeta članke o tej svečanosti v takem duhu, ki najmanje odgovarjajo za take priložnosti. Oba lista trdita, da delata za Srbstvo v duhu Svetozara Miletiča, kar pa ne more biti nikdar resnično, kdor pozna delovanje Mi-letičevo. Oba lista napadata Hrvate pri vsaki priložnosti ter rušita ugled hrvatskega naroda, kjer je le mogoče. Svetozar Miletič kaj takega ni nikdar pisal, marveč je Hrvatsko smatral, kakor smo že poprej omenili, za zaveznico svojo. Milet:d je branil nasilja mažarskega Srbe na Ogerskem, kajti vedel je dobro, da so pravoslavni na Hrvatskem v vsakem pogleda slobodni, in da uživajo vse slobode kot državljani hrvatski. Za nje se tedaj ni trebal boriti. Ali nje« govi slavitelji delajo pa ravno narobe. Za ogerske Srbe se ne borijo proti premoči mažarski, in vendar bi imeli tukaj lahko pos-la v obilju. Znano je, da Srbi na Ogerskem ginejo in da jih Mažari čimdalje bolj Btiskajo. Tukaj je široko polje za delovanje radikalne srbske stranke, da se ohrani SrbBtvo. Tukaj naj se v bran postavita mažarskemu nasiistvu „Zastava" in „Srbobran". Na Hrvatskem je borba za Srbstvo čisto nepotrebna, ker ga v smislu državnem tudi nima, saj so prebivalci kraljevine hrvatske v političnem pogledu le Hrvati. Sicer pa je borba te stranke pod imenom Mileticevim kaj nedostojna, n
ni moči, in trepetaje od mraza, se ide potem segret se na ulico. Prijetno 1 Ne, jaz ljubim bolj brezo in naš mraz, naše ruske peči, naše tople hiše in vse, kar je združeno ž njimi."
Pogledala je na Štefana Aleksejeviča, in nekaj posebnega izzivajočega se je zasvetilo v njenih očeh.
„Vi ste domoljubkinja, kakor vidim," del je Bahtemin, nehote nasmehniši se Tašinemu glasu.
„Da, in še kakal" pritrdila je M-elle Burkhardt.
„Glejte, grofica, poslušajte vašega domačinca," rekel je smehljaje se Knaus. „On, kakor se vidi, ne misli tako kakor vi: zanj je kraj lavorikin boljši nego domači kraj brez."
„Iz brez se delajo metle in šibe," nadaljeval je Bahtemin, a iz lavorik venci. Glejte, zato ne ljubim brez in obžalujem, pomilujem, da je moj kraj» kraj brez, a ne lavorik. Kaj se hoče I"
On je vzdihnil.
Taša je pogledala na-nj. Nje obličje je zgubilo vso nežnost in veselo laskanje, tanke obrvi 80 se privzdignile in premaknile.
„Slišite," dejala je ona, nekoliko pomolčavši, „vi se gotovo norčujete, a to so reči, pri katerih se ne sme norčevati — posebno pri instrancih," pristavila je naglo ruski.	(Dalje sl6di> )
še bolj pretarljiva, če se nadjajo ž njo kaj doseči v polit iaem pogleda. Nadjamo se, da se bodo vsi bolji slojevi prebivalstva obrnili z nezadovoljstvom od zamsmljitih političnih vabil te stranke ter žrtvovali po moi' i kak prinos za zaslužnega ali nesrečnega v* i», ki je zaslužil s svojim poštenim delovanjem za srbski narod, da se mu na stare dni vsaj deloma olajša nesreča, ki ga je zadela v rodoljubnem njegovem delovanju. Le v te svrhe moremo odobravati skromne in tihe svečanosti, ki bi se imele obavljati 22. februvarija.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. februvarija.
(Vojaški nabori.) Na našo notico „vojaški nabori ob nedeljah in praznikih" z dne 14. t. m. smo dobili od kompetentnega mesta pojasnilo, da bodo ob nedeljah in praznikih naborne komisije počivale, zato so dnevi nedeli in praznikov v uradnem razglasu tiskani z debelejšimi črkami.
(Novi napadi.) Pri „Narodu" ga ni skoro dneva brez napadov na našo stranko in naše somišljenike. Dne 17. t. m. je objavil „Narod" dopis z Gorenjskega, v katerem dopisnik prav surovo in neutemeljeno napada poslanca gosp. A ž m a n a, grozeč mu, da mu bode v kratkem večina gorenjskih volilcev, ki se nikakor ne strinja z nazori in njegovim delovanjem v deželnem zboru, poslala nezaupnico, ako bode še nadalje v deželnem zboru spravljal na dan stvari, o katerih ni temeljito poučen. — Gospodu dopisniku bi v drugič p»č svetovali, naj je s svojimi grožnjami z nezaupnico uekoliko previdnejši, kajti gorenjski volilci, ki so g. Ažmana soglasno volili za poslanca, so možje, ki ne menjavajo z vremenom svojega prepričanja. I4.ua pa moramo reči, da imajo gorenjski volilci dovolj vzrokov, da so popolno zadovoljni s svojim poslancem, ker je bil v zbornici zelo delaven ; samo on je iz svojega volilnega okraja izročil ter priporočal dež. zboru blizo 20 prošenj, ki so bile ali bodo po sklepa dež. zbora ugodno rešene. Njegov govor o planinah je ondotnim prebivalcem vzet kakor iz duše, in poslanec Ažman gre lahko z mirno vestjo v vsako gorenjsko občino poročat o svojem delovanju v prvem zasedanju deželnega zbofa in povsod, koder možje stvari presojajo pravično, bodo volilci morali priznati, da imajo v deželnem zboru prav skrbnega poslanca, ki zasluži vsestransko zaupanje,'.ne pa umazanih napadov po ,Narodu".
(Domača umetnost.) Pred nekaj dnevi je znani akademični kipar gospod Josip Puchreiter dogotovil basrelief prerano umrlega šolskega ravnatelja Andreja Praprotnika, kateri reliet se v kratkem vzida v šolskem poslopju prve mestne šole, katero je pokojnik toliko časa tako vzgledno vodil. Kip nam kaže pokojnika v najboljši moški dobi. Kakor ga vidimo tu, tak je živel med nami. Gledé trakta-menta in podobnosti je umetnik srečno rešil svojo nalogo. Na levi od zdolej vidimo palmovo in lipovo vejico ter pisateljskega njegovega delovanja emblem — paro. — Ker je gospod Puchreiter izgotovil kip le na podlagi fotografije, reče se pač lahko, da je kipar, ki je pokojnika, kar se tiče podobnosti, pogodil tako dobro, pač vreden učenec znamenitega kiparja profesorja viteza Zambuscha na Dunaju. To delo nam priča o izredni marljivosti in nadarjenosti mladega umetnika ter prijatelje 6voje opozarjamo, da ga podpirajo po svojih močeh, zakaj taki talenti so pač redki in potrebujejo pomoči in vsestranskega priporočila. — Kako delaven je ta mladi umetnik, pričajo njegovi kipi : Karol Dežman, Valvasor, dr. Jan. Bleiweis, M. Cigale, najbolje pa doprsni kip nepozabnega vladike škofa Slomšeka. S temi deli je imenovani umetnik zadostno pokazal, kar more storiti, in preverjeni smo, da kip ravnatelja A. Praprotnika ui zadnje delo, katero je dogotovil v beli Ljubljani.	O.
(Z Gorenjskega,) 18. februvarija. Veleslavnemu c. kr. državnemu pravdništvu v blagovoljen preudarek. — Od večletnega župana z dežele smo dobili sledeči dopis, ki ga radi prijavljamo, ker ima zdravo jedro v sebi in se tako-le glasi: Vrli dnevnik „Slovenec" se vedno poteza za nae kmete, ki imamo od vseh strani toliko sovražnikov. Zato ga z veseljem prebiramo in ga vsaki dan težko pričakujemo. Na
jedno stvar bi rad danes opozoril „Slovenca", stvar, ki dela velike preglavice posebno kmetom-županom. Znano je, da moramo župani delati zlasti onim, ki pridejo pred porotne sodbe, nravnostna spričevala (Leumundzeugniss), kar je sila kočljiva stvar in tako nevarna, da si marsikateri župan ne upa predložiti spričevala tacega, kakor ga dotični zatoženec v isti ni zasluži. Zakaj pa ne? Zato, ker se župan po pravici boji, da se bo obsojenec po prestani kazni doma bridko na njim maščeval, kakor se je že tu in tam prigodilo. Grožnje se pa slišijo leto za letom. Temu bi se kaj lahko opomoglo, ko bi c. kr. državno pravdništvo samo za-se prebralo dotično spričevalo ter se, če bi trebalo, po njem ravnalo. Če se zato-žencu kar v oči pove: „Tako-le piše o tebi župan tvoj", se v njem nehotč vname jeza in sovraštvo do župana in v nevarnosti je županovo imetje in življenje. Zdaj, ko se menda v ponedeljek prično zopet porotne sodbe, bi stavil nujno prošnjo v imenu premnogih županov do veleslavnega c. kr. državnega pravdništva, naj isto ne oznanja zatožencem naših spričeval — v imenu naše varnosti. Čemu toliko kurtoazije napram hudodelcem?! Zupani smo čedalje bolj preobloženi b posli na vse strani, naj se varuje pred potepuhi vsaj naše življenje in imetje.
(Iz Kostanjevice) 19. februvarija. Koncert, ki ga je priredil tukajšnji pevski zbor pod vodstvom g. učitelja L. Potrebina, na pustDO nedeljo, zvršil se je v občno zadovoljnost vseh udeležencev. Pevske točke so ugajale in morale ugajati tudi bolj razvajenim ušesom, ker so bile skrbno zbrane in z vso natančnostjo izvajane. Ob kratkem tu omenjam le „Divje rožice" Volarič-eve, kjer je naš mešan zbor pokazal, da ima vrle moči v svoji sredi, katere vodi spretna roka. Ljubka skladba se je morala na občno željo ponavljati. Manj znana je Gounod-ota „Ave Marija", veličastna kompozicija strogo cerkvenega značaja, a težavna v proizvajanji. Vkljub temu pa je gospica A. Bučar-jeva — sopransolo — častuo zvršila svojo nalogo ; isto tako spremljevalka na gla-sovirji gospa Gatsch-eva, in oba spremljevalca na violončelu in goslih. Zbora iz „Prodane neveste" mi ni treba hvaliti, ker je umotvor velicega Smetane, hvali se sam. Pohvalim pa naše pevce, ker so ga peli dovršno. Seveda se je moral ponavljati, ker se kaj tacega pri nas ne sliši vsak večer. Le prehitro so pevci ostarili oder, pričela se je tombola v korist naše meščanske godbe. Večer je bil res zabaven in je napravil vidno ugoden utis na vse navzoče. Slava našim pevcem I
(Ogenj.) Iz Kolovrata 19. febr. Pred včeraj zjutraj, 18. t. m. — na pustni torek, je jelo goreti ob kakih 6. v Suhem potoku št. 24. V sosedovi hiši so še vsi sladko spali, mati-vdova in njenih 7ero otrok. Kar zaslišijo od zunaj viišč, vpitje. Mati plaue po konci in opazi ogenj. Reva ne ve, katerega otroka bi prej rešila. Drugi ljudje jej pomagajo nositi ven obleko in pa živino iz hleva. Drugo je šlo vse : hiša, hlev, pod, — ostal je le svinjak. — Tam, kjer se je pričel ogenj, je šlo vse. Pri tretji hišt se je ustavil ogenj, tako, da je ostala hiša, a zgorelo je drugo gospodarsko poslopje, in zgorelo je tudi 1 tele. Drugo živino so oteli pri vseh hišah. Ogenj je nastal po neprevidnosti. Otroke udove je vzel usmiljen mož iz sosednega sela Okraga, Kralj. — Milovanja vredni so vsi in pomoči potrebni. Skoraj si ne upam prositi podpore za svoje ponesrečence, ker tako vedno prosijo pomoči tudi drugod — pogorelci in dr. — Vendar, vsaj mi ljubi Slovenci in čč. gg. sobratje, zlasti gg. sosedje ne bodo zamerili, ako tudi jaz trkam na usmiljena Brca svojih rojakov, da se spomnijo s kakim darom naših ponesrečencev.
Gašp. Vilman, župnik.
(Gozdni požar.) Dne 10. t. m. je posestnikoma M. Razoršek in J. Jerman iz Potoka okraj litijski, pogorelo 5 hektarjev hrastovega in smrekovega gozda.
(Občinske volitve.) Zupanom so bili izvoljeni: v StražiŠču g. Franc Sifrer, posestnik v Bitnju ; v Mavčičah g. J08. Novak z Jame ; v Drašičih g. Janez Pezdirc.
(Za male obrtnike.) Miniaterstvo za deželno .brambo namerava razne oblačilne in opravne predmete zagotoviti pri malih obrtnikih. Dobava obseza čepice, ulanke, plašče, hlače, čevlje, razua jermena itd. Ponudbe je vložiti do 8. aprila t. 1. Vse po-
drobnosti je razvideti iz razglasa, ki je vsakemu na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v
Ljubljaui.
*
* *
(S Primorskega) 18. februv.: Preč. gosp. Jožef Križman, kanonik stolne cerkve sv. Justa v Trstu, je po samo tridnevni bolezni hripki 17. t. m. umrl v Trstu. Rojen v Trstu 1. 1847 in posvečen v mašnika 17. decembra 1. 1871 bil je duh. pomočnik na Op-čini in pri sv. Ivanu v tržaški okolici. Kasneje je poatal profesor veronauka na gimnaziji v Pazinu, 8 premeščenjem gimnazija je šel v Pulj, od koder je prišel 1. 1893 za kanonika stolne cerkve ev. Justa v Trst. Pisal je več slovenskih knjižic n. pr. Slov-uico, izdano po „Sloveuski Matici". Za pokojnim žalujejo priletni stariši, dve sestri in brat I Kot zvestega sina svojega naroda bodo ga pogrešali primorski Slovenci I N. v m. p. I
Telegrami.
Dunaj, 20. februvarija. V zadnji seji je poslanec Vošnjak interpeloval ministra za železnice glede zgradbe železnice Oelje-Spodnji Dravberg. Minister vitez Guttenberg je odgovoril, da se bo imenovana železnica pričela graditi še v tem letu in da bo vlada krepko podpirala to podjetje.
Dunaj, 20. februvarija. Vlada je danes predložila načrt zakona za pokojnino državnih uradnikov, državnih učiteljev in služabnikov ter njih vdov in sirot. Za državi službujoče je pokojnine po 10 službenih letih 40 in potem vsako leto 2 odst. vračunljive akti-vitetne plače. Vdove uradnikov in državnih učiteljev dobe stalno letno pokojnino primerno jednajstero službenim razredom; najmanjša pokojnina znaša 400 gld.; za vdove državnih slug tretjina vračunljive dejanjske plače, najmanj 200 goldinarjev. — Poleg tega dobe vdove doklade za vzgojo otrok do 24 leta. Sirote brez starišev dobe primerno konkretalno pokojnino. Kdor se ne prostovoljno ali za kazen pred desetim službenim letom loči iz državne službe, dobi primerno odpravnino, kakor tudi vdove uradnikov, ki še nimajo pravice do pokojnine. Ob smrti uradnika dobi družina trikratno mesečno plačo. Uradniki plačujejo za pokojnino primerne doneske. Zakon ne velja za nazaj, vendar se vdovam pomnoži pokojnina na 400, oziroma na 200 gld. Za družine sedaj vpokojenih uradnikov je tudi veljavno v slučaju uradnikove smrti določilo glede trojne mesečne plače.
Dunaj, 20. februvarija. Danes dopoludne so se posvetovali razni klubi, mej njimi liberalni centrum, nemška nacijonalna stranka in mladočeški klub o Badenijevi volilni reformi.
Dunaj, 20. februvarija. Nemška levica je sklenila, da se načrt volilnega zakona izroči odseku. Povdarjalo se je v klubu, da bo volilna preosnova Badenijeva le v korist radikalno-narodnim in klerikalnim strankam. Levica bo delala nato, da se petakarjem vzame v posebnih volilnih skupinah volilna pravica, sicer pravi, da bi pri tem načrtu izgubila več mandatov, kakor s splošno volilno pravico. — Poljski klub bo jednako glasoval, da se načrt izroči odseku. V tem klubu so mnenja jako različna. Liberalni poslanci so z levičarji glede volilne pravice pe-takarjev istega mnenja, drugi so zato, da petakarjem ostane volilna pravica. Izražala se je pa v poljskem klubu splošna bojazen, da bo po tem načrtu težko ohraniti vse poljske poslance v jednern klubu. Tudi so rekli, da je za Galicijo določenih premalo novih mandatov.
Levov, 20. februvarija. Ces. namestnik knez Sanguszko se je podal včeraj za nekaj dnij na Dunaj.
Sredeo, 20. februvarija. Neki v Rumu-niji živeči Bolgar je poslal eksarhu tisoč fran-
Najbelje priporočena aa preskrbljenje vseh
v kurznem listu
aatnamavanib
«Mic in vrednosti;
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera8
V V ieu,
I Bezlrk, tefa nsplat
Nr 11. Purt^rr
kov za ustanovitev vseučilišča v Sredcu. Tudi z drugih stranij dohajajo znatna darila.
Belgrad, 20. februvarija. Kralj je podelil ruskemu poslaniku v Carigradu, Neli-dovu, veliki kordon reda belega orla. V današnji seji skupščine se je prebral ukaz, s katerim se zaključuje sedanje zasedanje.
Carigrad, 20. februvarija. Včeraj je došlo poročilo angleške vlade, da pripozna princa Ferdinanda bolgarskim knezom. S tem so vsprejele vse, v berolinski pogodbi zaznamovane vlade, nasvet turškega sultana.
Berolin, 20. februvarija. V včerajšni seji poslanske zbornice je govoril poslanec Bebel pri razpravi o vojnem proračunu o položaju vojakov nižjih vrst, ki so odločeni za vsakdanja domača opravila. Vojni minister pa je izjavil, da ne bode odgovarjal vsakemu socijalno-demokratičnomu poslancu, ki navaja nekaj neresničnih slučajev v svoje agitacijske namene. „Nepravilnosti", pravi minister nadalje, „so se še vedno preiskovale in tudi kaznovale; posl. Bebel pa je navajal že toliko neresničnosti, da mu ni dolžan nihče odgovarjati".
Lizbona, 20. februvarija. V Santaremu, v pokrajini Estramadura, se je pojavil povodom neke veselice požar, ki se je razširjal z veliko naglostjo. Veliko število oseb je po-skakalo skozi okna. Do sedaj so našli 34 ožganih trupel.
Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučilisčni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piocolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenicioa velja 10 kr.	121 (50-2) l
Umrli so:
18. febravarija. Izabela Jovio, zasebnica, 81 let, Rimska cesta 19, ostarelost.
Tujci.
18. februvarija.
Pri Slona : Fendcrl, Schönmann, Puxbaum, Hermann, Grünfeld, Stuler, Sanek, Schindler z Dunaja. — Wiener iz Trst». — Homann in Radovljice. — Lenardo i z Prage. — Lichtwitz iz Budimpešte. — Milohnoja, Barle, Schmidinger iz Kamnika. — Majdič iz Mengša. — Trappen z Jesenic. — Feigerle iz Tržiča. — Kohlman iz Prage. — Majdič iz Celja.
Pri Maliču: Steinmassier, Liebman, Carmin, Reiter z Dunaja. — Lapp iz Wöllau-a. — Pasquali iz Olomuca. — Starac iz Postojine.
Pri Lloydu: Sare ii Planine. — Kavčič ii Idrije. — Šelack iz Kočevja.
Pri bavarskem dvoru-. Initter iz H»rtberg-a.
Meteorologično porodilo.
8 o	öas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	--S ga I o s®* " >
19	9. zvečer	738-8	0-0	T)rezv.	jasno	
20	7. zjutraj 2. popol.	788 7 737-9	—1-5 +0 2	si. svzh. pr. m. vzh.	megla oblačno	00
Srednja včerajšna temperatura 0 0°, in za 0'2S pod normalom.
Pozor!
Zaradi porušenja hiše sem se preselil iz hiše štev. 4
na wt. gy Sv. Petra cest»
(v gosp. Tratnika hlio);
priporočam se prečast. duhovščini in p. n. drugim naročnikom v nadaljno naklonjenost.	Avg Mate
141 4—1	čovljarukl mojster.
Učenca,
ki je bil vsaj v jednem razredu srednje kile, sprejme takej v svojo Špecerijsko prodaj alnioo na Vrhniki
130 6-3
Gabrijel Jelovšek.
Štev. 26.519.
84 3-3
Dijaška ustanova.
S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni ste 2 mesti Jernej Sallocherjevih ustanov po 50 gld. na leto.
Pravico do teh ustanov imajo dijaki ljubljanskih gimnazijev, ki so rojeni na Kranjskem in so ubogi, lepega vedenja, pa pridni.
Prošnje z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o uboštvu, o vedenju in o napredovanju v učenju, vložiti je
do konoa februvarija letos
pri predstojnem gimnazijskem ravnateljstvu.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
1. dan februvarija 1896.
MI «■ ■•«»
Liniment. Capsici comp.
18—5 z lekarne Blohter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 7u kr. in 1 gld. t vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-21
Richter-jevlmiment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem leva v Pragi.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni strap raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjšuje pAt, daje slast do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirup1 v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejan* krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, . posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij.
Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje.	299 20 -6
fivnrilnV 8™"n>o pred po-OVitlilU. naredbami, ki se
pojavljaio pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vendar po svoji sestavi in svojem udlnku po-3 polnoma različne od našega origi-¡^Vb«' nalnega 26 let obstoječega pod-' ¿..u.ij fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- teleznl sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nlijo o eno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel	27 20—12
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII/l, Kaiserstrasse 73 in 7B.
Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
Scßicßf.
107 3-3
Dnč 10. snica t. 1. od 10. do 12. ure dopoldne vršila te bode
minuendo - licitacij a
poprave farnega stolpa košanakega
v hiši prvomestnika M. Ambrožič-a na Reški vodi, kjer so tudi načrti in proračun do dneva licitacije vsakemu na ogled razpostavljeni. Vse delo je cenjeno na 4523 gld. 32 kr. Kdor delo prevzame, ima 10°/o kavcije položiti.
M. AmbroZič,
prvomestnik.
A
Hi?!
ST1 "Q **
u
V zalogi Katoliške Tiskarne v Ljubljani izšlo je ravnokar:
12 Marijinih pesmi]
za mešan zbor zložil
Janez Pogačnik
op. 8.
Cena partituri 50 kr. Vsak glas velja 10 kr. Po pošti 5 kr. več.
1> u n a j 8 k a l> o r z a.
Dn6 20. februvarija.
Skupni državni dolg r notah .... Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista ..........
101 gld. 05 kr.
80 mark......
30 frankov (napoleondor) italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
. 101	9	05 „
	8	85 .
. 101	n	30 „
. 122	a	25 „
. 99	•	10 .
. 1000	*	— ,
. 380		75 ,
	n	85 ,
j. 59	M	02*/,
. 11	n	81 .
9		56*/,.
. 43	n	60 „
6	n	68 „
Dn6 19. febravarija.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6* državne srečke l. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke i. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroa
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . , . Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 , ,
Posojilo gonSkega mesta.......
1% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% ■
„	„ južne železnice 6% .
„	, dolenjskih železnic 4%
				Kreditne srečke, 100 gld........	198 gld.		—	kr.
				4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136	■	—	
161 gld.		—	kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	m	50	t
158		—		Rudolfove srečke, 10 gld.......	23	n	Vb	»
193		60			67	n	75	o
99		55		St. Gen6is srečke, 40 gld.......	72		50	a
142		60		Waldsteinove srečke, 20 gld......	54		—	
128		—		Ljubljanske srečke.........	22	■	—	a
107		—		Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	173	m	80	•
112		_		Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 8480		H	—	i»
98		b°>		Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. . . .	473	n	—	n
99		25			99	•	2b	o
224		—,		Dunajskih lokal, železnic delniška dražba	64	•	—	B
170		40		Montanska družba avstr. plan.....	86	m	40	B
130		40	t	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168	»	—	B
99	n	50	«		12b	n	2b	n
■i*
HH
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebaajlh, pri ¡».žrebanj« najuianjsega dobitk. K a I a n t n a izvršitev narodll na borzi.
Manjamična delniška družba
„M 13 H C IT K"
Vollzrit it. 10 Dunaj, lanaMintmu 74 B
Pojasnila «A v vneti |Mp«Sarstfh im fa—IsHt stvareh,
potem o kursnib vrednostih vseh ipsMaelfsklh vrednostnih papirjev in vestni sv Ml za dosego kolikor je mogoče visoeeg» ibi «stavam» pri popoiai vsrnosti JBF" n k I o i i' u i h K larnlo,