190. Številka. V UnHlanl, * torek, 11 ovsiuta 1906. XXXIX. leto. Uhaja v tak dan zvečer, iiimši nedelj« In praanlka, tar veUa po poitl projeman aa avetro-ograae daaai« aa vm leto S6 Ky *e K, aa pel lata 18 k, aa četrt lata 6 K, aa en m—— 2 K. Kdor hodi um ponj, plača aa vm lato 28 K, aa pol lota lt K, are* iatodobno vpoSujatvt naročnine ■• bo »sira. — Za oananlla aa plačajo od peterootopno petit-vrato po 18 h, 6» oananila "s* op U t io no vračajo. — Urednlitvo in upravnlatvo ]a r KaafloTih alioah it b, in aioor arodniStvo v L. nadotr., apravništvo OreJnlitva telefon št 34. a» poi lota j.8 K, aa ćotrt lota b R 6U h, na on bmm * K 3o h. Za LJubljano • aeiiUanjom na dom aa vte lett aa Satrt lota 6 K 60 h, aa en meaoe 1 K »0 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor maša poštnina. — Na narečbt tiska enkrat, po 10 h, če te dvakrat in po 8 h, če te tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj bo izvol6 frankovatt. -pa v pritličju. — Upravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati airečnine, reklamaeUi, einanila, t j. administrativne ■ tvari Mesečna priloga: „ P——— številke po 10 h. Tehnik". Dpravalitva telefon it 85. Katolicizem na Francoskem. Ločitev države od cerkve je na Francoskem sklenjena. Po dolgih in težkih bojih je francoski parlament sklenil z veliko večino dotične zakone in francoski narod je odobril te sklepe pri zadnjih volitvah, ki so prinesle protiklerikalnim strankam še ogromnejšo večino, kakor so jo imele poprej. Zakon o ločitvi države od cerkve nima drugega namena, kakor zagotoviti državi popolno svobodo in neodvisnost od cerkve, obenem pa zagotavlja tudi popolno svobodo v verskih rečeh vsem katoličanom. Prav da bi mogli katoličani svobodno živeti svoje versko življenje, določa omenjeni zakon, da se morajo združiti v verske občine. Take verske občine poznamo tudi pri nas. Prote-stantje, Grki in Zidje so v Avstriji organizirani po verskih občinah, to je po združitbah, ki so Čisto samostalne in lahko popolnoma svobodno skrbe za vse potrebe svoje konfesije. Te združitbe ustanavljajo in vzdržujejo cerkve, nastavljajo in plačujejo duhovnike in sploh lahko delajo, kar hočejo samo da ne greše proti občnim za vse državljane veljavnim zakonom. Tudi za katoličane v Avstriji je bil sklenjen enak zakon v državnem zboru, toda v veljavo ni stopil, ker je to duhovščina preprečila. Francoski zakon o ločitvi države in cerkve ie resnično liberalen. Zakon neče, da bi se kar čez noč ievršil popoln preobrat, nego je za uveljav-Ijenje posamičnih določb določil dolgoletne roke. Na Francoskem plačuje n. pr. država duhovniške plače in duhovniške penzije, vzdržuje cerkve in semenišča. Po novem zakonu preidejo ta bremena na vernike same. Kakor protestantje, Židje, pravoslavni tako naj skrbe tudi katoličami sami za svoje verske potrebe — je princip tega francoskega zakona. A da bi se ta princip uvedel tako, da bi ne nastale zadrege, je država pripravljena skrbeti še gotovo vrsto let za duhovske plače in penzije, za semenišča i. t. d. ter prepustiti cerkve v vpo-rabo katoličanom, z edinim pogojem, da se organizirajo po verskih občinah. Tako organizacijo, kakor jo zahteva francoski zakon, imajo v Nemčiji, na Angleškem, v Ameriki in drugod. Tako so po vsem civiliziranem svetu organizirane različne druge konfesije in kdor nepristransko sodi, mora priznati, da je tako edino prav. Katoliška cerkev se pa na Francoskem brani z vsemi silami proti organizaciji po verskih občinah. Cerkev neče take orgacizacije, ker bi potem ne imeli duhovniki več vse oblasti, nego bi tudi verniki imeli besedo v cerkvenih rečeh; brani se te organizacije tudi zaradi tega, ker se boji, da verniki ne bodo duhovnikov tako plačevali, kakor sedaj država, da duhovniki ne bodo od vernikov tako neodvisni in ne več tako brezpogojno pokorni Rimu, kakor sedaj in ker se končno boji, da Rim ne bo več iz Francije dobival vsako leto toliko milijonov, kakor jih dobiva sedaj. Meseca decembra t. 1. stopi na Francoskem v veljavo zakon o ločitvi države od cerkve in do tedaj morajo biti ustanovljene verske občine, ki jih ta zakon predpisuje. Naravno je, da so se francoski škofje obrnili do papeža, naj on odloči, kaj je storiti, ali naj se francoski katoličani pokore zakonu in ustanove verske občine ah ne, in ves svet je z največjo napetostjo čakal, kako odloči papež. Te dni je izšla papeževa odločitev v obliki enciklike na francoske škofe. Enciklika je dolga in gostobesedna, a meglena in dvoumna. Splošna sodba je, da papež s to encikliko prepoveduje francoskim kato- ličanom pokoritise zakonu in jim prepoveduje ustanovitev verskih občin, dasi se čuje mnenje, da so to le besede in da je papež s to encikliko vred poslal škofom tajno naroČilo, naj se vendarle pokore in naj ustanove verske občine. V slučaju, da ostane papež pri ukazih, ki jih obsega enciklika, da se škofje torej ne podvržejo zakonu in ne ustanove verskih občin, v tem slučaju bo to usodnega pomena za katolicizem na Francoskem in ni bivši ministrski predsednik Combes nič pretiraval, ko je rekel, da je s papeževo encikliko zapel katoliški cerkvi na Francoskem mrtvaški zvonec. Ako dne 11. decembra ne bodo ustanovljene verske občine, neha država plačevati duhovnikom plače in pemzije. Vsa poslopja, ki jih ima duhovščina v rabi, preidejo v roke občin, tudi cerkve in župnišča. V cerkvah se ne bo več maševalo, zakaj maševati v cerkvah bodo smeli samo duhovniki, ki so jih nastavile verske občine in potrdili škofje in takih duhovnikov ne bo, ker ne bo verskih občin. A maše vanje tudi na drugih krajih ne bo mogoče. Po zakonu, ki je bil sklenjen že za časa "VTaldeck-Rousseaua je namreč vsaka priredba izven cerkve podvržena določbam o shodih in društvih. Duhovniki bi morali za vsako mašo prositi državno oblast za dovoljenje, ki bi ga seveda ne dobili, že zategadelj ne, ker hoče država imeti red tudi v verskih stvareh in bo zahtevala ustanovitev verskih občin. Če se torej ne ustanove verske občine, se zapro vse cerkve na Francoskem, duhovniki izgube vse svoje dohodke in morajo zapustiti svoja stanovanja, nehalo bo maševanje in nehalo sploh vse, kar se do zdaj dela po cerkvah. Papež morda misli, da se katolicizem na ta način poživi in pomladi. Toda časi, ko so se ljudje zatekali v katakombe so minili in brez dvoma je, da se kmalu izkaže, kako se je papež zaračunal. Francosko ljudstvo je prav malo verno in ravno med kmetskim ljudstvom je najmanj vere. Francoski kmet je skop in štedljiv in že zdaj ne žrtvuje ničesar za cerkev. Ta ima vse svoje dohodke od bogatinov. Ali more kdo misliti, da bodo bogatini hodili v katakombe? Tudi duhovnikov bo kmalu zmanjkalo. Že dozdaj so se posvečali duhovskomu stanu samo ljudje, ki niso imeli sredstev, da bi kaj drugega postali in ki jih je mikala brezskrbna, svobodna in dobro plačana eksistenca, ki jo ima duhovnik. Odslej bo drugače. Duhovnik ne bo več dobival plače od države, moral bo sam skrbeti zase in živeti bo moral od milo-darov, kajti zaslužiti ne bo mogel ničesar. Verske občine bi imele dolžnost plačevati svoje duhovnike, ker teh občin ne bo, tudi ne bo plačila — in kdo bo še hotel biti duhovnik. Papež upa, da se zakon o ločitvi države od cerkve premeni ali da se ne uveljavi. V tem oziru pa se je minister za uk in bogočastje, Briand, tako energično in jasno izjavil, da ni nobenih dvomov več. če 11. decembra ne bodo ustanovljene verske družbe, se uveljavi zakon brezobzirno in če se to zgodi, je gotovo, da bo nekoč zapisano v zgodovini: 11. decembra 1906 je umrl katolicizem na Francoskem. Madžari proti Slovakom. Budapešta, 20. avgusta. Naučni minister grof Apponvi je sedaj že določil, v katerih županijah se verske in komunalne šole po-drž a v i j o. To so velike županije, v katerih prebivajo Slovaki, kakor Po-žun, Neutra, Turek, Gomor. S tem hoče vlada zadati slovaški narodnosti smrtni udarec. Dosedaj se slovaške avtonomne in cerkvene občine niso strašile stroškov za zdrževanje šol, da se je v njih vsaj deloma poučevala materinščina. Iz podržavljenih ljudskih šol pa bo slovašČina popolnoma izginila. Bolgari in Grki. S o f i j a, 20. avgusta. „ V e č e r n a Pošta" je priobčila izjave ministra notranjih zadev Petkova o proti-grških izgredih. Minister je rekel: ^Sovraštvo proti Grkom je staro, ker so morali Bolgari prenašati stoletja preganjanja od strani Grkov. V zadnjem času so se pridružili novi vzroki za to sovraštvo: grozodejstva grških čet v Macedoniji, vsestranske intrige grške duhovščine in izzivajoče postopanje patrijarhata. Dosedaj je vodila Bolgare pri njihovi politiki zdrava pamet ter so premagovali žaljena čustva. Toda najnovejša grozodejstva v Macedoniji in nova napaka, ki jo je zagrešil patrijarh s tem, da je poslal v Varno škofa Neophvtosa, je narod razburil do skrajnosti. Ne sme se tudi pozabiti, da se sedanjega gibanja proti Grkom udeležujejo Ma-cedonci, ki so prestali vsa grška na-silstva. Ti elementi lahko potegnejo za seboj ostalo pribivalstvo. Vlada pa se zaveda, da je odgovorna za mir in red v deželi in da se z izgredi in nasilstvi bolgarski stvari zelo škoduje. Kot odgovorni minister in zaščitnik bolgarskih interesov in državne Časti sem odredil vse potrebno, da se napravi konec izgredom. Izjavljam, da bom storil svojo dolžnost do konca, ter da ne bom dopuščal, da bi razposajeni in neodgovorni elementi kompromitovali Bolgarijo." Plovdiv, 20. avgusta. Včerajšnji vsebolgarski shod, ki se ga je udeležilo več tisoč oseb, je potekel popolnoma mirno. Sprejela se je resolucija, ki poziva bolgarsko vlado, naj takoj pretrga z Grško diplomatične vezi ter odpusti iz državne službe vse Grke. Grško blago se mora po celi deželi brezobzirno bojkotirati. Boj proti Grkom se mora nadaljevati z vsemi sredstvi, dokler se ne izpolni § 23 berolinske pogodbe. Več govornikov je naglašalo, da zadene Turčijo glavna krivda za obupni položaj v LISTEK. „Krali Lear44 v slovenskem prevodu. Dr. K. Glaser. (Dalje.) Yt Če se v kaki malenkostni točki umaknem Funtkovim izvajanjem, v obče vztrajam v svojih trditvah, ker 1. dobivam priznal ne glasove iz domovine, posebno 1 iz Primorskega od odličnih akademično izobraženih pisateljev in nepis atelje v ; 2. o d razsodnih mož iz inostranstva, iz Rusije in Bolgarije; 3. ker seSlovan4' ugodno izraža o mojih ocenah in jih više ceni, nego jaz sam, kajti kar sem napisal v „Dom in Svetu" o prevodih, so bili vtisi, ki so se mi vsiljevali, ko sem primerjal toliko raznih prevodov; 4. ker češki slovstveni zgodovinar dr. Karasek*, ki je v Gb-schenovi zbirki izdal Slavische Lite-raturgeschichte, v II. zvezku piše o češki ^moderni" str. 186: nes ware * Dr. Karasek je napisal sijajno poročilo o moji »Zgodovini si. slovstva" v Češki Revuji 1901. str. 533. zu empfehlen sich auch an slavischen und germanischen Literaturen zu bilden und im bohmischen Geist und in reiner Sprache zu schreiben, da der haunge Gebrauch franzosischer Worter der Klarheit. . . schadet". S Karaskom vred rad priznavam slovenski „moderni," da ima zasluge za tehniko jezika, pa ta tehnika nima slovanske barve, ker so slovenski „moderni" preveč uvaževali francosko in nemško slovstvo. Jaz v vseh svojih ocenah nikdar nisem pisal tako sarkastično, kakor je odgovoril g. Funtek, dasi mi ne more ugajati to, da je Matica izdala njegov prevod, ko sem ga predložil jaz; on še bržkone na Lear a sam mislil ni. Izraz: „ljudje božji in pošteni," ali „na tem božjem svetu" so moji navadni izrazi, ki nimajo hudobnega namena. Prevel sem na nemški jezik pesmice Ketteja Cankarja, Zupančiča*, Sardenka, Medveda, kar vsekakor dokazuje, da jih uvažujem dovolj, samo preveč nštimani" so ti mladi gospodje nam starejšim nasproti. * Gosp. Zupančič ni ugovarjal moji oceni »Julija Cezarja," nego je nekoliko v „Trgovcu beneškem" upošteval moje nami-gljaje, kar me napolnjuje z veseljem. Da „Slov. Matica" odklanja vse moje prevode Shaksperovih iger, se po mojem mnenju godi pod vtiskom neugodne domače (krivične) sodbe o moji ^Zgodovini" in vsled predsodkov, da more pesnika prevajati samo pesnik. VII. Zakaj sem ukrenil, prevajati Shakspera? Ker se marsikomu zdi čudno, da sem se lotil prevajanja Shakspera, povem slovenskemu občinstvu, kako se je zgodilo to. Ko sem na jesen 1883 1. na Dunaju promoviral na podlagi razprave o indskem pesniku Bani in njegovi gledališČni igri ^Parvatina možitev," mi je svetoval tedanji dunajski indolog Biihler, naj to igro prevedem na nemški jezik, ker še ni znana v Evropi. Izvršil sem to delo po zimi 1883—4. Tretjina indskih gledaliŠčnih iger obstoji iz vezanega besedila. Skušal sem posnemati raznovrstna indska metra. Biihler je bil prav zadovoljen. Poslal sem pa rokopis še takratnemu jprelagatelju indskih iger v Reclamovi biblioteki L. Fritzeju, učitelju na pripravnici v Drossenu na Branihorskem. Ta je svetoval uporabljati povsod isto mero v kiticah, katerih je 108. V predelani obliki je igra izšla v gimnazijskem izvestju tržaške gimnazije 1886. z naslovom „Parvati's Hochzeit*. Win-ternitz, profesor indologije na nemškem praškem vseučilišču, završuje v „Mitteilungen der anthropologischen Gesellschaft in Wien 1887. XVII str. 89 itd. obširno oceno tega prevoda tako-le: „Es ist jedenfalls eine dankenswerte Arbeitvom Prof. Glaser, dieses Drama, welches erst durch ihn in Europa bekannt geworden ist, auch deutschen Lesern zuganglich gemacht zu haben. Die Uebersetzuiig muss, abgesehen von wenigen Stellen, wo der Text selbst zweifelhaft ist, als eine durchaus gelungene bezeichnet werden, welche dem poetischen Original vollstandig gerecht wird. Es ist dies umsomehr anzuerkennen, als die Muttersprache des Uebersetzers nicht die deutsche ist. Ueber das fiir die indi-sche Literaturgeschichte sehr vvichtige Verhaltnis der beiden "VVerke von Bana undKalodasa hat Prof. Glaser in den Sitzungsberichten der phil. hist. Cl. der Kais. Akad. der "Wissensohaften CIV B. H. Wien 1883 (Ueber Bana's Par-vati parinajanataka) gehandelt. — V istem smislu govori o prevodu tudi Oesterr. Lit. Centralblatt 888, Nr. 12. Deutsches Lite-raturblatt (Gotha) 1887 sir. 74.....So wird auch dieses Drama đafl uns zum ersten Male in unserer Sprache zuganglich gemacht wird, des Eindruckes nicht entbehren. Der Dichter Bana hat den StofT ganz vor-trefHich dramatisiert und ebenso vertrefflioh ist die Uebersetzung." Tudi neakademiČnim krogom je ugajal prevod, kajti „Mo-denzeitung (Leipzig 1888 Nr. 23) završuje svoje poročilo tako-le: Das Drama beriihrt in seiner Eigentumlickeit anziehend, und da die Uebersetzung durchaus fliessend und formgewandt genannt w e r d e n k a n n, sei die Uebersetzung allen Freunden der Weltlite-ratur bestens empfohlen." Tako se glasi nemška sodba o mojem prvem pesniškem preustvar-j e n j u, pri katerem mi nihče ni opilil niti jednega stiha. Pudžeratski prevod mi ni mogel služiti, ker ne razumem tega jezika. O nemških prevodih slovenskih pesmic v svoji brošuri slišim soglasno ugodne sodbe: „formgerecht," „sprach-lioh schon". In če zna kak Sloveneo lepo prelagati na nemški jezik, bi on ne mogel prelagati na svoj materni jezik? To bi bilo proti naravi. (Konec prih)* Macedoniji, za to mora Bolgarija napovedati Turčiji vojno. Po shodu so zborovale! prirejali ovacije pred ruskim, francoskim in grškim konzulatom. Sofija, 20. avgusta. Ministrski svet je sklenil, da se vseh 816 v Anhijalu razdjanih hiš zgradi znova na državne stroške še pred zimo. — Atene, 20. avgusta. Diplo-matične vezi med Grško in Bolgarsko se prekinejo v najkrajšem Času. Zastopstvo grških interesov prevzame baje v Bolgariji avstrijski konzulat. Dogodki na Ruskem. Obsodbe in justilikacije v Kronštatu. Varšava, 20. avg. V Revalu zboruje nepretrgoma vojno sodišče, ki obsoja kronštatske puntarje v skupinah ter jih potem tndi po skupinah usmrtijo. Včeraj so ustrelili 17 pomorščakov in glavnega vodjo punta, nekega Petrova, ki se je izdal za dijaka. Vseh 18 obsojenih je stalo v eni vrsti in vsi so imeli na lastno zahtevo nezavezane oči. Streljal je oddelek kozakov. Danes je vojno sodišče zopet obsodilo 10 puntarjev na smrt, 122 pa v prisilno delo. Dne 21. t. m. se začne obravnava proti drugi glavni skupini kronštatskih puntarjev. Med njimi je tudi bivši poslanec dume O n i p k o. Atentat na vrhovnega guberna-torja. Varšava, 20. avgusta. Dasi bombe n^so ranile vrhovnega gubernator)" a S k a 1 o n a, vendar so ga plini omamili, da je padel v nezavest. Revolucij onarj i so pred atentatom obvestili prebivalce sosednjih hiš, naj odpro okna, a iz hiš naj ne gredo. Vsled tega ni bil nihče ranjen, niti šipe niso popokale. Državna duma. Petrograd, 20. avgusta. Iz vladnih krogov se je zvedelo, da bo vlada primorana že koncem meseca oktobra sklicati dumo k rednemu zasedanju, da dovoli finančnemu ministru novo državno posojilo. Volitve v dumo se razpišejo za prve dni meseca oktobra. Boji v Kavkazu. Odesa 20. avgusta. Močne tatarske čete so napadle trg Karaklisi, ubile 18 Armencev ter opustošile in oropale naselbino. Druga tatarska četa je napadla vas Khanazak. Pri vasi Matravad so Tatarji napadli oddelek kozakov ter ubili štiri kozake. Kozakom je prihitela na pomoč cela stotnija pešcev, nakar se je vnela pravilna bitka. Zmagovalci so bili seveda vojaki, ki so nato razdjali tatarsko vas. Položaj na Poljskem. Varšava 20. avgusta. Govori se, da postane grof Ignatjev diktator za Poljsko. — Vrhovni gubernator Skalon je izdal tajni ukaz, da prevzame vojaštvo policijsko službo v mestu, ak} ne ponehajo umori policistov. Obenem je vojno oveljništvo uvedlo zaupno poizve- Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Marija Šaloma se je usedla na blazine, iz katerih je bilo sestavljeno prostorno ležišče in oprši glavo ob dlan svoje roke, je povabila Pirina, naj sede na stolček pred njo. Pirin se je usedel in vzel iz žepa pergament, ki ga je z dolgim pogledom na Marijo Salomo počasi razgrnil. Pogled Pirinov je bil tako omam-ljiv, da je Marija Šaloma za trenotek zamižala. „Izvolite poslušati, plemenita gospodična," je rekel Pirin in potem začel s svojim zvonkim glasom Čitati okorne nemške verze, ki jih je bil Gašpar Khisel namenil svoji ljubici. V teh verzih je zaradi svoje razuzdanosti kakor zaradi svojega junaštva znani kranjski velikaš Khisel proslavljal 8laj ljubezni in opeval žensko lepoto. Prvi verzi so bili taki, da se je Marija Šaloma zadovoljno nasmehnila. Khisel je opeval različne lepotice vseh časov in narodov, a pri vsaki je pristavil, da jo prekaša Marija Šaloma Kolovška. Toda koneoje bil strašen. Pesem je rekla, da pre- dovanje med vojaštvom, kako je razpoloženo za slučaj take odredbe. Dva polka sta se odločno izrekla proti opravljanju policijske službe, v enem polku pa se je našel tak revolucij o-narni duh, da so morali odvzeti vsem vojakom puške. Umorjeni policaji. Varšava 20. avgusta. V Bloku so bili na dano znamenje vsi policaji na ulicah umorjeni. Isto tako namerava nastopiti revolucijska organizacija po vseh mestih zapadnih pokrajin, v prvi vrsti v Vilni in Smolen-sku. Policaji trumoma zapuščajo svojo službo, a na novo se noče nihče prijaviti. Dolenjsko kletorsko društvo v Novem mestu. Sedaj, ko je likvidacija končana, lahko spregovorimo nekoliko več o tem, kaj je pripravilo društvo do razdružitve. Zdi to nam to potrebno nasproti javnosti, pa tudi nasproti onim članom, ki niso od vstopa do razdružitve nikdar poiskali pri občnem zboru prilike, spoznavati nekoliko bližje težavno stališče, ki ga je imelo društvo od vsega početka naprej. Kakor znano, se je osnovalo to društvo z velikimi nadejami, kakor je sploh običajno pri takih prilikah. Misel, zasnovati sredi vinorodne Dolenjske zadružno vinsko trgovino, je bila tudi v resnici dobra in Času primerna. Ali žalibog, da ni našla tistega odmeva in tiste zaslombe, kakor se je pričakovalo. Že na ustanovnem shodu se je pokazala nesloga, ki je zadala društvu prvo rano. Danes radi priznavamo, da bi bilo takrat najbolje, ko bi se bilo sploh prenehalo z vsakim nadaljnim snovanjem. Ali prišlo je drugače. Društvo, ki se je hotelo zasnovati na kolikor mogoče široki podlagi, da bi spravilo kaj več denarja in udeležbe skupaj, se je osnovalo po prvem usodnem shodu na dokaj ožji podlagi, omejivši se samo na vinogradnike kot člane. Ustanovila se je stanovska zadruga v najožjem pomenu besede. In tako je odpadlo mnogo denarja, mnogo prijateljev, mnogo spretnih moči in veliko moralne opore. To je bil udarec, ki se je poznal društvu ves čas in ki je bil mnogo kriv, da se društvo ni moglo razvijati. Merodajne za razdružitev pa so bile zlasti sledeče okolnosti. Predvsem nezadostna denarna sredstva. Društvo se je ustanovilo za dva politična okraja, za novomeški in krški, a je spravilo vsega skupaj le nekaj nad 4000 kroni Kako naj se pa prične s tako glavnico primerna vinska trgovina? — Ker je bila tudi garancija nizka in je znašala komaj enkratni znesek deleža, je bila kreditna sposobnost društva tako majhna, da ni bilo mogoče misliti na trgovino, ki naj bi iz čistega dohodka vzdrževala posebno moc, potrebno za tekoča društvena opravila. Namesto proracunje-nih 20.000 K v deležih, smo spravili komaj 4000 K skupaj! Društvo zaradi tega tudi ni pričelo prvo leto s trgovino, ampak se je omejilo le na to, da je še nadalje nabiralo Člane in pridobivalo potrebna denarna sredstva. Prirejalo je v ta namen shode po deželi, prosilo za nizkoobrestna posojila in podpore pri državi in deželi. Ali vsi ti koraki so bili zastonj. Dolenjski vinogradniki so kaša Marija Šaloma vse lepotice sveta po svoji koketnosti, brezsrČno-sti in nezvestobi, da zato ni vredna ljubezni plemenitega moža in da je Khisel zato naroČil svojemu odposlancu, naj ji vrže njen prstan pred noge. Trepetajo, z žareČimi pogledi, iz katerih je odsevalo blazno sovraštvo in brezmejno hrepenenje po osveti, bleda ko smrt je poslušala Marija Šaloma te verze. Njene roke so se krčevito oprijemale blazin in z njenega lica je bilo čitati, da bi dala v tem trenutku tudi življenje svoje, samo če bi bi mogla Gašparju Khislu zapoditi bodalo v srce. Mirno in hladno je opazoval Marko Pirin ta nemi in vendar elementarni izraz neskončnega gneva. M arija Šaloma kar ni mogla priti do sape. Najraje bi bila kričala in si ruvala lase, tako jo je bolelo to silno ponižanje. Naposled je zadobila toliko oblast nad sabo, da je zamogla vprašati: „Kaj sodite o tej pesmi vitez Marko Pirin." „Prvi del pesmi je jako dober," je odgovoril Pirin s poudarkom. „Samo konec bi bilo popraviti. Lahko ostali pasivni, a tudi drŽava in dežela nista ničesar dali, ne posojil niti kakih drugih podpor. Še ved! Vlada je celo zahtevala, da mora vinarski nadzornik Skalickv odstopiti od načelstva, kar se je tudi zgodilo. Edino kranjska hranilnica, katero moramo na tem mestu posebno hvaležno omenjati, je dala društvu podporo, ki je omogočila pričeti malo vinsko trgovino. Društvo se je drugo jesen leta 1902, ko se je s pomočjo hranilnične podpore dobilo potrebno klet in posodo, lotilo kupčije, najbolj zaradi tega, da bi morda s svojim delom in s svojimi uspehi spodbadno vplivalo in privabilo kaj več vinogradnikov k pristopu. Ali tudi to ni pomagalo! Požrtvovalnemu delu načelstva, ki je samo opravljalo vsa potrebna in najnavadnejŠa dela v kleti, samo da se varčuje pri stroških, je pripisati, da se je vodila započeta trgovina skozi celi dve leti. Uspeh je bil seveda majhen, delo zastonj. Dasi se je storilo vse, kar je bilo v danih razmerah sploh mogoče, j e bila kupčija slaba, in temu dejstvu je drugi vrsti pripisati, da se je prvotna vnema za društvo močno ohladila. Vzlic vsestranskih inseratov, vzlic temu, da so se pridobili dacarji po vsi deželi, ki so Šli društvu na roko, je manjkalo potrebnih naročil. Gostilničarji in drugi odjemalci, katerim na korist je bila ta zadruga ustanovljena, so pustili društvo na cedilu. Ko bi se bilo društvo v teh dveh letih podprlo z zadostnimi naročili, bi se bilo lahko z a č e 1 o v s e e n o p o m al e m razvijati. Ali društvu je manjkalo prijateljev od ene in druge strani. Društvo je ostalo nekam osamljeno, kakor da bi ne bilo potrebno, tako da še tistega vina ni moglo zlahka prodati, katerega je imelo v zalogi. Nameravala se je trgovina na debelo, nazadnje se je moralo prodajati na drobno, in še ta kupčija nišla tako izpod rok kakor bi bilo želeti. Prav ta čas se je pričelo pri nas tudi s prirejanjem vinskih sejmov, ki so s svojo veliko reklamo obrnili vso pozornost nase in ki so kolikor toliko tudi zmanjšali veljavo in potrebo že itak slabotnega mladega podjetja. Perspektiva, ki se je v takih razmerah kazala, je bila vse bolj kakor vesela in nadepolna! Ali prišli so tudi še drugi momenti, ki so se pokazali kakor spremljajoči pojavi neugodne situacije in slabe kupčije. Zadružniki niso kazali nobenega zanimanja! Pri prvem posvetovalnem shodu pri Windischerju je bilo vse navdušeno in potem — ? Nobene volje in nobenega pravega interesa! Pričala je o tem najbolj pičla udeležba pri občnih zborih, ki je najbolj ilustrovala našo malodušnost in nezavednost. Resnica je namreč, da ni bil noben občni zbor sklepčen in da so se morali zaradi tega zmeraj po dvakrat sklicevati! To ni povzročilo le nepotrebnih stroškov, dolgih poti itd., ampak vzbujalo opravičeno nevoljo med došlimi zadružniki in zlasti med funkcionarji načelstva. To malo zanimanje je dajalo nasprotnikom Čisto nepotrebno orožje v roke, da so še lažje nastopali proti društvu, sotrudnikom je pa jemalo še tisto malo veselja, ki so ga imeli nad društvom in njegovo kupčijo. To so ob kratkem vzroki, zakaj je društvo prenehalo. Javnost pa naj sodi, ali se je kazalo spričo bi se Khislu v odgovor vrnila tako popravljena pesem." „In kako bi vi premenili konec," je vprašala Marija Šaloma in se nagnila h Pirinu tako blizu, da je njen dih začutil na svojem obrazu. „Rekel bi, da Marija Šaloma ni ne brezsrčna ne koketna in da bi darovala svojo ljubezen in svoje telo tistemu, kdor bi ji vrgel pred noge glavo GaŠparja Khisla." Marija Šaloma je planila pokonci. Vsa je bila izpremenjena. Tresoč se po vsem telesu s plamtečimi pogledi, je položila svojo roko Pirinu na ramo in vprašala: „Marko Pirin — ali bi vi to storili ?" „Marija Šaloma — ali bi mi vi potem darovali svojo ljubezen in svoje telo?" „Da." Marija Šaloma je to zakričala na ves glas. Vse strasti, ki so divjale v njeni notranjosti, so se zlile v to besedo. „Da, Marko Pirin! Bodi človek ali duh, bodi ti kristjan ali krivoverec, bodi plemenitaŠ ali tla-čan — darujem ti svojo ljubezen in svoje telo, če mi prineseŠ glavo Ga-šparja Khisla." Tedaj so tudi Pirina premagala takih razmer še nadalje ukvarjati z nehvaležnim delom zadružne vinske trgovine ali ne. Načelstvo je storilo vse, kar se je dalo v prid društvenega premoženja v teku teh treh let in le njegovemu požrtvovalnemu in previdnemu gospodarstvu je pripisati, da društvo ni imelo nobene izgube, ampak celo nekaj dobička. DruŠtveniki so dobili vse nazaj in tudi obresti za leto 1905. Dobiček se je pa naložil v novomeško hranilnico kot „zaklad za pospeševanje vinske trgovine na Dolenjskem" in se izročil v oskrbo kmetijski podružnici v Novem mestu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. avgusta. — Kakor mu kaže. „Slovenec" je včeraj dobesedno priobčil papeževo encikliko glede verskih občin na Francoskem. To encikliko, ki obsega največ same fraze, priobčuje dobesedno, ker nima za slovenske čitatelje prav nobenega pomena in je torej prav lepa prilika pokazati, da spoštuje „Slovenec" tudi papeža, ne samo dr. Šusteršiča in dr. Kreka ter „prevzvisenega" Antona Bonaventuro. Nasprotno pa ni priobčil ne ukaza „Motu proprio", ne zadnje papeževe enciklike o krščanskem socijalizmu, dasi bi bilo to zelo potrebno in sta ta dva spisa tudi za Slovence največje važnosti. — Ljudski shod v odgovor na katoliški Shod. Klerikalna stranka priredi dne 26. avgusta pod imenom katoliški shod zborovanje, ki ne sme ostati brez odgovora. Zato sta narodno-napredna in socialdemokra-tična stranka sklenili, prirediti isti dan kar mogoče sijaj no protimani-festacijo. V ta namen sklicujeta velik javen ljudski shod, ki bo dne 2 6. t. m. ob 10. uri dopoldne na vrtu „Narodnega doma" in na katerem bodeta govorila v imenu narodno-napredne stranke dr. Tavčar, v imenu sociamodemokra-tične stranke Etbin Kristan. — Organizacija „Štajerčijan-cev". Kakor nam poročajo s Štajerskega, nameravajo pristaši ptujskega „Štajerca" v kratkem pričeti s krepko politično organizacijo svoje stranke. Krogi, v čegar rokah je „Štajerc", mislijo, da imajo že dovoj ljudi za sabo, da lahko ustvarijo samostojno po'itično organizacijo. Vodstvo stranke se bo poverilo posebnemu izvrševal-nemu odboru, ki bo snoval krajevne pododbore povsodi tam, kjer ima „Štajerc" svoje pristaše. O tej stvari piše tudi „Marburger Zeitung", ki tudi s svoje strani priporoča organizacijo „Štajercijancev" in priporoča, naj bi jih podpiralo tudi nemško meščanstvo. „Na „Štajercijance" zremo še z nekim nezaupanjem," piše omenjeni list, „napram njim se postopa s popolno politično indolenco in splošno se misli, da je „Štajerc" samo list, časopis. In vendar se „Štajer-Čevo" delo krije z nalogo nem- čuvstva in kot triumfator je za-klical: „Veseli se peklo, vriskajte hudiči — Marija Šaloma bo moja." Ta divji, strasti prekipevajoči izbruh je napravil na Marijo Salomo tako mogočen vtisk, da je za trenutek pozabila na svojo globoko uža-ljenost in na svojo neskončno jezo in se plašno umaknila od Pirina. „Kdo pa ste, gospod?" Tiho in neodločno se je glasilo to vprašanje. Ponosna Marija Šaloma je bila v tem trenutku kakor mala deklica. Pirin ji je pogledal v oči in zdelo se ji je, da kipe njegove besede iz najtajnejših globin njegove duše, ko ji je rekel: „Marija Šaloma, jaz sem Človek, ki ima na svetu en sam smoter: pridobiti si tvojo ljubezen. Mož sem, ki bi zaradi tebe pohodil in onečastii največje svetinje. Mož sem, ki ga bodo imenovali izdajalca in brez-Častnika in mu očitali, da se smeje na grobih, ki bi mu morali biti sveti, ki poljublja roko, ki ga je najhuje udarila in ki prebode srce tistemu, ki ga zove svojega brata. Človek sem, ki bi moral klicati po krvi, a prosim zdaj ljubezni. Kdor je videl Štva na jezikovni meji . . Pojdimo med Slovence, opazujmo, izobrazujmo jih, nesimo med nje krepko, življensko, svežo nemško kulturo, pritegnimo jih nase in naša naloga bo izpolnjena." In ta naloga, ta cilj je? Popolna germanizacija slovenskega elementa na Spodnjem Sta-jerskem. „štajerc" izvršuje že to delo več let in seme ljulkino, ki ga je on zasejal, gre že bujno v klasje. Za nemŠkutarskim listom „ Štajercem" stopa sedaj v javnost politična organizacija, ki ima ustvariti poseDno nemškutarsko stranko sredi med Slovenci samimi? Kdo bi si pred desetimi leti mogel misliti, da bi bila mogoča med trdimi slovenskimi kmeti pravcata nemškutarska stranka! Slovenski kmet na Štajerskem je Še do nedavnega stal trdno kakor skala na narodnem stališču in je bil najboljša opora slovenske narodnosti. A sedaj V Temelj slovenske narodnosti se maja, že priprostoga kmeta je okužil nem-čurski duh. To je sad, to je uspeh tiste proslavljene štajerske sloge! Kdaj bodo na Štajerskem že uvideli, da je nujno potreba, da se ustanovi narodna organizacija, sloneča na napredni podlagi kot protiutež proti prodirajočemu „Štajerčijanstvu" !? — Tako znajo! Iz Savinske doline se nam piše: Dne 19. avgusta t. 1. obhajal je svojo zlato mašo častitljiv starček neomadeževanega značaja, g. konzistorijalni svetnik in c. kr. profesor v pokoju Ivan Kru-šič v Celju. — Ob tej priliki mu je eden celjskih dopisnikov rSlovencau napisal v tem listu nekaj vrst v proslavo. To bi bilo čisto prav in umestno ter gotovo bi ne prijeli za pero, ako bi bilo vse istinito, kar se v navedenem Članku trdi. Dopisnik med drugim piše: „Naš jubilar je deloval kot duhoven polnih 47 let v domaČi fari, in lahko se reče, sebi v čast in slavo, njemu izročeni gimnazijski mladini pa v velik prid. — In temu se ni Čuditi. Saj je imel častiti gospod jubilar v celjskih opatih najlepše vzglede rodoljubnega delovanja, in lahko se tudi, celjsko opatijo preveval je že od nekdaj slovenski duh ..." In sedaj se v potrdilo povedanemu naštevajo imeua opatov: Slomšek, Vodu-šek in sedanji — Ogradi! Zakaj pa tudi ne dr. Wretschko, ki je bil pred Ogradijem?! Vidite, kako se sami pobijate! Zakaj sploh omenjate take stvari ob slovesni priliki, ko je obhajal gosp. jubilar zlato mašo, ko vendar ta z onimi trditvami nima nobenega stika?! Zakaj onečaščate moža z neresnicami? „In tudi sedanji g. opat F. Ogradi je vzor rodoljubnega duhovnika" pravite dalje v omenj enem „SlovenČevem" Članku! Mislite-li, da se je g. prof. Krušič hodil rodoljubja učit k sedanjemu g. opatu?! Bežite no! Kdo pa je zakrivil sedanjo mizerijo pri našem celjskem okrajnem zastopu, he . . . ? Kdo ni šel volit v prid Slovencem? Kdo je prodal Nemcem v Celju slovensko ■V Dalje v prilogi. ~QBm tebe, Marija Šaloma, ne pozna več ne rodbinskih ne domovinskih dolžnosti. Ta ima samo še eno domovino, to je kraj, kjer ti prebivaš, in eno dolžnost, služiti tebi. Ali nisi nikdar slišala o možeh, ki so zaradi svoje ljubezni usmrtili lastnega očeta. Ne vprašuj me nikdar ničesar, Marija Šaloma. Naj bom v tvojih očeh le mož, ki te bo krvavo maščeval in ki si mu v plačilo obljubila svojo ljubezen." Zopet so se pogledi Marije Sa-lome uprli v Pirina, a zdaj resno in vprašujoče. „Pa ne, da ste . . ." Utihnila je za trenutek, potem pa rekla z nekim komaj prikritim zadoščenjem: „In Vaša ljubezen do mene je tako velika, da hočete pozabiti na vse, kar se je zgodilo, na grozno klanje ..." Pirin je naglo segel s besedo. „Ne izprašuj ničesar! * Ti hočeš imeti glavo Gašpar j a Khisla in jaz ti jo položim pred noge. Pusti mrliče v njihovih grobeh in pusti strahove razgrete domišljije župniku Lav-renciju. Jaz sem Marko Pirin. Treba je, da me kličeš s tem imenom, ker me kot takega pozna tvoj oče in ker vem, da tvoj oče ne pojmi, kaj je ljubezen." (Dalje prlh.) Priloga posest? Ravna li tako — rodoljub? 2ato pa je uprav žaljivo za g. jubi-;jnta, ko pišete: „ Umevno je torej, se je v tej odlični družbi tudi Č. g. jubilar navzel pristnega slovenskega duha ter se vedno ravnal po šareni slovenskem geslu: „Vse za rero, dom, cesarja". — Težko nam ,f dalje še kaj dostaviti. Rečemo le, flog nam daj še kaj takih duhovnikov kot je g. jubilant Krušič, a ne akih, kot so tisti, ki ga hvalijo v Slovencu"...! — Eden, ki g. ,rof. Krušica dobro pozna. — Mesto davkarja v Radov-jici. Iz zanesljivega vira Čujemo, da bo mesto davkarja v Radovljici zopet izpraznjeno in da se namereva to mesto podeliti nemškonacionalnemu jadniku. Komaj smo se iznebili starega davkarja, ki je brez ozira na :posobnost protežiral uradnike nem-tega mišljenja in teroriziral in črtil lovenske uradnike, komaj je na njegovo mesto prišel slovenski uradnik, že se zopet namerava vsiliti Nemca. Sistem je, spraviti v Radovljico kar mogoče nemškega uradništva, ker je sistem, po-nernČiti vso gorenjo dolino. Radovljica je že tako napolnjena nemškega uradništva, da tujec res ne razloči več, ali je tu v slovenskem mestu na Kranjskem, ali v kakem štajerskem trgu. Ker ima davkar v Radovljici doklado iz verskega zaklada, je bolje situiran kakor drugi davkarji in to je vzrok, da se vedno protežiraj o Nemci, zakaj sistem je tudito, damo-rajo Nemci dobiti vse boljše službe. Koliko časa pa bo to še trajalo ? — Dr. Ploi in Korošci. S Koroškega pišejo „Edinosti" : Po vzgledu svojega prijatelja dr. Šusteršiča je moral seve tudi g. dr. Ploj udariti po Korošcih. Na shodu pri Sv. Jurju na Šcavnici je namreč govoril ta Čudni dvorni svetnik „0 strašni narodni zaspanosti Korošcev". Vidi se, da mož postaja zelo nervozen. A Če bi imel mirno vest, ne bi trebalo prav nič nervoznosti in ne obrekovanja in krivega natolcevanja, ker iesnica je, da duhovščina na koroškem dela in žrtvuje v narodnem oziru toliko, kakor nikjer drugje. In naj pogleda g. dvorni svetnik prispevke za narodne namene! Tam najde priprostih kmetov in rokodelcev, ki dajajo po sto-take! Zato je taka izjava dvornega svetnika neodpustna. Povedal naj bi svetu, kako postopajo s koroškimi Slovenci vlada, nemško - nacijonalni uradniki in učitelji! — O narodni zaspanosti jedikuje mož, a dopušča, da se najmanje 35.000 Korošcev izroča ne le narodni zaspanosti, ampak tudi narodnemu poginu. Ker, kdo pojde volit, kjer je razmerje 1 : 10 ali še neugodnejše za Slovence?! Da pa so kraji na Koroškem, ki so ob zadnji volitvi postavili vse može do zadnjega na volišče, bi lahko vedel tudi g. dvorni svetnik Ploj. V prihodnosti pa bo menda drugače, če ta famozna predloga postane zakon. Zato terjamo, da na shodu v Mariboru prekliče dr. Ploj svoje obrekovanje, sicer doživi vihar, kakršnega še ni. 120.000 Slovencev se ne pušča več bagatelizirati in žaliti. — Odlikovanje. Na londonski čebelarski razstavi je dobil srebrno državno kolajno Anton Žnideršič iz Ilirske Bistrice. — Člane ljubljanskega „So-kola"i ki se udeleže vsesokol-skega zleta v Zagrebu dne 2. in 3. septembra, opozarja odbor na naslednje: Odhajamo iz Ljubljane v soboto, 1. septembra, z osebnim vlakom ob 2. uri 57 min. Iz Zagreba se vračamo v ponedeljek, 3. septembra, zvečer ob 10. uri 26 min. Kdor bi hotel ostati v Zagrebu dlje ali se udeležiti kakega izleta, mora vzeti civilno obleko s seboj. Vsak udeležnik v kroju se po zletnih pravilih „Hrv. sok. zvezeu mora udeležiti slavnostnega izprevoda v nedeljo, dne 2. septembra, zategadelj se mora brezpogojno udeleževati redovnih vaj , — za ljubljansko Sokole bodo ta in prihodnji teden vsak torek in Četrtek od 3/4 na 9. do 7»10- v društveni telovadnici, — sicer se ne bi mogel udeležiti zleta v kroju. Vsak član, ki se udeleži zleta v društvenem kroju ali v civilni obleki, si mora v naprej oskrbeti zletno legitimacijo. Stane 2 K in daje pravioo do prostega vstopa k javni in tekmovalni telovadbi, k izkušnjam, h komerzu, k ljudski slavnosti, k razstavam in do skupnega stanovanja, za Člane v kroju tudi do vstopa na ples. Kdor želi stanovati v hotelu ali v privatnem stanovanju, mu je to prijaviti odboru, ki mu ga po možnosti oskrbi. Nujno priporočati je, da se vsak udeležnik pri odboru v naprej oglasi za skupen obed, ki stane po 1 K GO v (juha, meso, prikuha, pečenka, moČnata jed). Pri vseh Članih ljubljanskega „Sokola" se ta teden oglasi društveni sluga s polo, ki naj jo člani blagovolijo primerno izpolniti ; člani, ki se zleta udeleže, naj obenem slugi izroče denar za legitimacijo, eventualno tudi za skupen obed. Legitimacije in nakaznioe za obed se razdele pred odhodom. Podrobna navodila za zlet v Zagrebu prijavi „Slovenski Sokol", ki izide že v sredo. Neobhodno potrebno je, da se vsak udeležnik seznani s temi navodili. „Slovenski Sokol" bo imel ta mesec skoro trojni obseg navadne številke ter prijavi tudi več slik zagrebškega mesta. List se lahko kupi tudi v knjigarni g. L. Schwentnerja, ta številka stane 48 vin. — »Trgovski dom11. Cisti dobiček veselice, ki jo je priredilo trgovsko društvo „Merkur" dne 8. julija, znaša 5246 K 57 vin. — Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" priredi v nedeljo 26. avg. t. 1. ob 8. uri zvečer v areni „Narod, nega doma" pevski večer. Spored, ki ga priobčimo prihodnjič, je jako raznovrsten in obsega same pevske točke, kakor moške zbore, četvero-speve in solospeve s spremljevanjem glasovirja. Vstopnine ni nobene, prostovoljni darovi za društvo se pa hvaležno sprejemajo. Za točno, dobro in ceno postrežbo bode kar najbolje poskrbel g. restavrater Bogovič. Ker se mlado, na narodnonaprednih nazorih sloaeče društvo kaj lepo razvija, je pričakovati obile vdeležbe slav. občinstva, ki ne misli iskati duševnega razvedrila na istočasni veselici v hotelu „Union". — Za zastavo pevskega društva „Ljubljanski Zvon" so darovali do sedaj : G-osp. Franc Gruden, župan iz Nabrežine 10 K; g. Franc Grorše 5 K, g. Leo Pogačnik 10 K, g. Jo sip P erhauc 10 K, vesela družba pri „Sokolu" 9 K 20 v, g. Albert Vodnik 4 K. V prid zastave vpeljanih blokov list po 10 v. se je do 18. t. m. prodalo za 107 K. Živeli!! Naj bi našli podpiralci naprednega pevskega drrštva še mnogo posnemovalcev, da bi kmalu bilo mogoče razviti prapor, ki bo zbiral pod svojim okriljem krepak zbor naprednih slovenskih pevcev! Blagohotni prispevki, ki se izkažejo v „Sloven-skem Narodu", naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Ivan Zirkel-b a c h, predsednik „Ljubljanskega Zvona", tvrdka Bamberg, Dalmatinove ulice: ali pa upravništvu „Slov. Naroda". — Rokoborbe v areni »Narodnega doma". Snoči so se vršile nove rokoborbe. V borbi med gosp. Pečmanom in gosp. Mohamedom A lije m je zmagal prvi v dobrih 20 minutah; gosp. Petri ni mogel gosp. Zwanuta v 5 minutah položiti na tla, dočim je gosp. Rottika premagal v 2 minutah v takozvani švicarski rokoborbi. Kot atlet je gosp. Petri kazal naravnost neverjetno moč in spretnost. — V Radovljici prirede dne 2. septembra radovljiški diletantje narodno igro „Deseti brat" v zvezi z veselico v prostorih g. Kunsteljna. — Šola na Oočah. izLožpri Vipavi se nam piše: Silno smo bili presenečeni, ko smo brali v „Sloven-skem Narodu dne 4. t. m. vest, da je deželni šolski svet uravnal šolo na Gočah, nam prepotrebno šolo v Ložah pa zavrgel. Naši deci bo pot na Goče napravljala silne muke ne vsled svoje dolgosti, pač pa, ker je prej za koze, ne pa za ljudi, kakor se je izrazila od šolske oblasti k nam poslana komisija. Zato je tudi pri nas splošno mnenje, da naši otroci ne bodo nikoli hodili v Šolo na Goče. Naš občinski odbor je sklenil dovoliti posebno vsoto za zasebno šolo, obenem se pa pritožiti proti sklepu deželnega šolskega sveta na višjo instanco. — Nemška nesramnost Gasilno društvo v Poljanah pri Toplicah pri Novem mestu je blagoslovilo v nedeljo novo brizgalno. Za to priliko je društvo dalo tiskati vabila, ki so pa samonemška in na katerih se bere med drugim, da se vrši omenjenega dne popoldne na vrtu Petschau-erjevem „ein deutsches Volks-fest", čemur sledi opazka, da mora ta veselica imeti „einen ausge-pragtendeutschenCharakter". Nemška nesramnost na slovenski zemlji presega že vse meje! NajgrŠe pa je to, da se je tako vabilo poslalo slovenskemu gasilnemu društvu na Toplicah s prošnjo, naj bi se udeležilo slavja izrecno nemškega značaja. Pritepeni Kočevarji naj bodo pametni na Slovenskem, sicer se jim zna pripetiti kaka neprilika, ki jih bo kore- nito izmodrila, kajti take nemške nesramnosti si Slovenci enkrat za vselej prepovemo. — Avtomobil prodrl želesni- iko laporo. K notici priobčeni pod tem naslovom dne 17. t. m. se nam poroča, da je vlak ustavil strojevodja g. Anton Bel tram, ne pa kak vlakovodja, kakor je tam zapisano. Pri stroju je poleg kurjača samo strojevodja, dočim je vlakovodja (Zugsfiihrer) v vlaku, katerega nadzira, s strojem pa nima ničesar opraviti. — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolno na pljučih. Podružnica zborovala je dne 9. t. m. v svojih društvenih prostorih v poslopju c. kr. deželne vlade. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je poročal predsednik, dvorni svetnik Rudolf grof Chorinskv, o delovanju odbora. Dne 3. julija t. 1. je poslala podružnica šest škrof uložnih, k j etiki dispo-niranih otrok v morsko zdravilišče v Gradežu. Otroci so bili vsi z dežele. Po šesttedenskem zdravljenju vrnejo se dne 21. t. m. Pri tej priliki bodejo kakor pri odpotovanju prenočili V otroški bolnišnici, kjer dobe tudi večerjo in zajtrk. Spremljevalcem, ki pridejo ponje, povrnejo se vozni stroški do Ljubljane in nazaj. — Predpriprave za ustanovitev otroškega zavetišča v Ljubljani so skoraj dokončane. Na predlog odbornika gospoda Otomar Bamberga se sklene, da podružnica ne kupi kako že obstoječe poslopje, temveč da zgradi otroško zavetišče nanovo in da preskrbi pri stavbi za veliko zračno verando, v kateri bodo otroci pri ugodnem vremenu tudi lahko spali. To bode najbolje odgovarjalo modernim zahtevam zdravljenja in krepljenja pljuč. Stavbišče kupilo se bode še letos, vsa dela se pa bodo kolikor mogoče pospešila. — Predsednik naznanja dalje, da je Kranjska hranilnica dovolila podružnici subvencijo 500 K, za kar ji je odbor izrekel najsrčnejšo zahvalo. Doslej so dovolili na subvencijah: „Pomožno društvo za bo ne na pljučih v avstrijskih kraljestvih in kronovinah" 2000 K, deželni odbor Vojvodine Kranjske 1500 K, občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane 500 K in Kranjska hranilnica 500 K. Od teh subvencij se je v letošnjem letu izplačalo: od „Pomož-nega društva za bolne na pljučih" 2000 K in od Kranjske hranilnice 500 K. Subvencija mesta ljubljanskega izplačala se bode meseca novembra; za isti čas je obljubilo „Pomožno društvo za bolne na pljučih" nadaljno subvencijo 2000 K, da s tem podružnici pomore pri predpripravah za zgradbo otroškega zavetišča. — Nato sledilo je posvetovanje o glavni točki dnevnega reda, dovolitvi podpor jetičnikom, ki se zdravijo v izven-kranjskih zdraviliščih. To vprašanje je za podružnico principialne važnosti. Kajti kakor hitro otvori otroško zavetišče in prične v Ljubljani z domovnim odvračanjem, ki se bode v enaki meri oziralo na bolnike kakor na njih sostanovalce, ne more podružnica dovoljevati še drugih podpor, kajti v to so njena sredstva prepičla. Ker se pa z domovnim odvračanjem prične šele prihodnji mesec, sklenilo se je, da naj se za sedaj take podpore še dovolijo. Vsled tega je dobil v Ljubljano pristojen in tu stanujoč jetičnik, ki se pa sedaj zdravi v zdravilišču Horgar na Štajerskem, 180 K za dvamesečno zdravljenje; pred kratkim obolela učiteljska pripravnica, ki se zdravi pod nadzorstvom podružničnega zdravnika dr. A. Levičnika, pa 300 K, ki se ji izplačajo v treh mesečnih obrokih. Slednjič se je sklenilo, nabaviti avtomatično tehtnico za osebe, ki bo služila v kontroliranje uspehov pri domovnem odvračanju. — Kal 80 ministrskemu predsedniku lahko zgodi. Pretekli teden se je izvrši'a pri grofu Salmu v Žalcu velika tatvina, ki je spravila zlasti ondotne letovišcarje v velike skrbi in strah pred tatovi. Dva dni po tem vlomu sta prišla zvečer dva tujca v hišo, kjer stanujejo žalski orožniki, in vprašala dve dami v isti hiši po njih. Ena izmed dam jima je pokazala pot k orožnikom, dočim je druga začela kričati na vse grlo: Na pomaganje! Tatovi! Roparji! Hipoma je bila vsa hiša in okolica pokonci, orožnik je planil z nabito puško in nasajenim bajonetom iz sobe in zgrabil tujca, katera je takoj zaslišal. Pri zaslišanju se je pa dognalo, da sta tujca ministrski predsednik Beck in njegov služabnik. Ministrski predsednik je prišel s svojega gradu Plevna, kjer je preživel par dni, z vozom in se nato nameraval odpeljati na Dunaj. Na potu skozi Žalec je pa žalskim orožnikom hotel naroČiti, naj posebno pazijo na njegov grad. -7 Iz Mozirja. V Lokah pri Mozirju slavita dne 27. t. m. gospod Josip Dolinar vulgo Vivad in njega soproga Marija Dolinar zlato poroko. Triinsedemdesetletni starček, vrl narodnjak in naprednjak bo stopil kot slavijenec s svojo dva- insedemdesetletno soprogo vnovič pred oltar, uestitamo! — Nova požarna bramba. Po prizadevanju g. Josipa'Jamnika, občinskega predstojnika v Pijavi gorici, se ustanovi tam požarna bramba, ki je jako potrebna. — Častno svetinjo za 231etno delovanje pri ognjegascih so dobili Člani požarne brambe v Toplicah, in sicer gg.: Josip Zupane, Ignacij Turk, FrancSitar, JosipSter-niŠa, Anton Mežnaršič inlvan Markovi č. — Revežu snedel dobro ded-sčino. V Šempasu na Goriškem je umrl župan pl. Monari, ki je bil postavil v oporoko za generalnega dediča svojega hlapca, ki mu je zvesto služil 25 let, dočim Monari ni bil oženjen in s sorodniki ni živel v prijateljstvu. Tu pa je posegel vmes župnik Grča, ki je Monarija na smrtni postelji toliko časa obdelaval, da sta prenaredila oporoko. Hlapec dobi zdaj bori užitek od nekaj malih zemljišč, Grča pa dobi lepo vilo in obilo posestev. Tako se hlapec lahko zahvali Grči, da mu je snedel dobro dedščino. — Delavska zavarovalnica za nezgode za Primorsko, Kranjsko In Dalmacijo. Justično ministrstvo je imenovalo za predsednika razsodišča imenovane zavarovalnice višjega deželnosodnega svetnika v Trstu Henrika Cazafura, za njegovega namestnika pa deželnosodnega svetnika v Trstu Silvana Gandusio. — Planinke na Nanosu. Gg. sodni tajnik dr. Oton Papež in sodni pristav Anton Mladič sta pred kratkim napravila turo na Nanos, na katerem sta dobila planinke. Dosedaj se je splošno mislilo, da ta vrsta gorskih rastlin ne rase na Nanosu. — S papeževo medaljo plačal pijačo. V Gorici je v neki gostilni tuj človek pil in jedel, potem pa jo popihal, ne da bi plačal zavžito. Ko je prišel krčmar, je našel poleg kozarca papeževo medaljo v spomin 25-letnice papeževanja Leona XTII. — AvtOmobilnO vožnjo namerava baje vpeljati državna poštna uprava med O točami, Brezjami, Radovljico, Lescami in Bledom, če se prizadete občine zavežejo, da skrbe zato, da se investirani kapital obrestuje. — K nevihti sta zvonila v Brezjah pri Litiji sin in žena ondot-nega občinskega predstojnika. Kar udari strela v zvonik in oplazi imenovana, da sta padla po tleh in se šele po dolgem času zavedla. Kdaj se bodo ljudje spametovali, da je nevarno in odveč k nevihti zvoniti? — V Savi je ntonil Josip Ster-gar, hlapec pri trgovcu Avmanu v Krškem. Jezdil je napajat konja, a je padel raz njega v vodo in izginil v valovih. — Vlom v nabiralnik. V Špi-taliču pri Kamniku je neznan tat vlomil v cerkven nabiralnik in odnesel okoli 2 K denarja. Sumljiv vloma je neki 451etni potepuh, ki se je pred kratkim klatil tam okrog. — Strela je Ubila V Gornjem Tuhinju 621etnega posestnika Jožefa Volk ar j a, koje bil na njivi. Štiri plevice je puh strele samo omamil. — TOČO jO pobila v Praprečah pri Višnji gori v četrtek v 5 minutah vse poljske pridelke. Škode je 15.000 kron. — V morje Je skočil in utonil V Trstu 271etni delavec Matija Mi-setič. Vzrok samomora ni znan. Mi-setiČ si je na smrtno pot oblekel so bih suknjič narobe ter tako, da gumbi na hrbtu. — Prijet vojaški begun. Orož-niŠtvo v Višnji gori je aretovalo in-fanterista Ignacija Kastelica, ki je ubežal od lovskega polka št. 7 v Kanalu in ga poslalo tja. — Z nožem zabodel, in sicer nalašč, se je snoči na Grubarjevi cesti neki pleskarski pomočnik nad desnim kolenom in se tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v deželno bolnišnico. Povod zabod-ljaju je bil, ker je njegova žena vsled družinskih prepirov hotela skočiti v vodo. Vsega tega pa je baje kriv satan v osebi neke stare babure, ki med zakonskima, kadar in kjer more na-pravlja zdražbe in neti prepir. — P djetnika „The Royal Vio" odpotujeta iz Ljubljane v Prago, kjer mislita ostati 10 tednov. Podjetje, kakor čujemo, bode pri I. hrvatskem vsesokolskem shodu v Zagrebu dalo fotografovati razne telovadske skupine in sokolsko razstavo, in bodo imeli oni Pražani, ki se te ne udeleže, lepo priliko, si ogledati celo slavje, Česar žal Ljubljančanom ni bilo dano. Podjetnika gg. baron Dane in Charles Schiipbach, (prvi je Rus, drugi Francoz) puščata za seboj povsod prijazen spomin, kajti kjerkoli se ustavita s svojim podjetjem, povsod pripustita ves dobiček zadnje predstave za občinske ubožce in baš teh predstav občinstvo noče nikjer zamuditi in so bile z ožirom na blag namen teh predstav dosedaj še v vsakem mestu razprodani vsi prostori do zadnjega kotička. V Curinu n. pr. so dobili ubožci od take dobrodelne predstave 1600 frankov, ponekod drugod pa Še mnogo več. Gotovo tudi ljubljansko prebivalstvo v tem pogledu ne bo zaostalo za onimi v drugih mestih. — Tatvini. Šivilji Katarini Marjetice vi je bila včeraj popoldne iz stanovanja na Emonski cesti št. 10 ukradena srebrna ženska ura s kratko zlato verižico, vredna 26 K. Tat je neznan. — Hlapcu Matiji Lampertu je v noči od 19. na 20. t. m. izpred hleva na Poljanski cesti nekdo ukradel visoke zimske škornje, vredne 16 kron. Tat je tudi hotel vlomiti v kovčeg, a je bil prepoden. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 64 Hrvatov in 12 Slovencev. 8 Slovencev je šlo na Bavarsko, 18 Hrvatov je pa prišlo iz Bregenca. — Izgubljene in najdene reči. Neka učiteljica je izgubila 10 kron vredno srebrno žepno uro. — Brivski pomočnik Alojzij Kek je izgubil zlat prstan z diamantom, vreden 20 K. — Koncert priredi jutri zvečer ljubljanski sekstet v kavarni „Pre-šeren". Vstop prost. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (preje Lorber). Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. — Slovenci v Ameriki. — Živa zgorela. VNewarkuseje 18-letni sobarici Hermini Delčič pri snaženju sob razpoČil gazolin ter se ji je užgala obleka. Zadobila je tako' hude opekline, da je še tisti dan umrla v bolnišnici. Ponesrečena je bila doma iz Kostanjevice na Dolenjskem. — Slovensko pevsko društvo „Zvon" v Milvaukeeju si je slovesno blagoslovilo zastavo. — Najnovejše novice. - Perzijski parlament so slovesno otvorili 19. t. m. v Teheranu. — Bivši vojni minister baron Krieghammer leži v Islu na smrtni postelji ter se je bati vsak čas katastrofe. — Nesreča na avtomobilu. Blizu Mernika je zadel knez Oton Windischgratz s svojim avtomobilom v voz, v katerem se je vozila domača poštna upraviteljica, ki je padla z voza ter si zlomila roki in nogi. Proti knezu je vložena kazenska ovadba. — Zblaznel je v Sarvašu častniški namestnik J. Webor na vežbališču ter naskočil vojake s sabljo. Preden so mu jo izvili iz rok, je več vojakov hudo ranil. — Nevarnega anarhista so prijeli v Marzilji v osebi italijanskega čevljarja Civilla. Našli so pri njem raznih razstrelji?, s katerimi je skoraj gotovo hotel umoriti predsednika Fallieresa, ki pride kmalu v Marziljo. — Nevarno je zbolel italijanski minister zunanjih zadev Tit-t o n i. — Shod jugoslovanskega učitelj stva v Belgradu je otvo-ril naučni minister Niko lic. Shoda se udeležuje okoli 1000 učiteljev iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine in Hrvatske. Tudi slovensko učiteljstvo je zastopano. • Potres v Južni Ameriki. — Zemlja se še vedno ni pomirila. Posebno v Santjaguse ponavljajo sunki Po potresu je udrla voda v mesto ter porušila mnogo hiš. V Valparaisu se je več hiš zrušilo v morje. Sploh je to mesto strahovito trpelo. Najlepši del mesta „Almendral" je popolnoma porušen Ko je prišla katastrofa ob 8. uri zvečer, so bile ulice polne ljudstva, ki je šlo v gledališča in k drugim zabavam. Malo hiŠ je ostalo nepoškodovanih. Govori se, da je mrtvih 10.000 oseb, kar pa je pomotoma pretirano. Samo v tem mestu se ceni škoda na 50 milijonov dolarjev. Še več škode kakor potres, je napravil požar. V mestu je ostalo le malo živil, tako da je nastala strahovita draginja ter se je sploh bati lakote. Liter mleka velja dva dolarja. Do večera 17. t. m. so čutili 82 potresnih sunkov. V San tj agu ni napravil potres toliko gorja, dasi so se raznaŠale strahovite vesti, to pa zate, ker je bilo mesto ločeno 40 ur od vsake zveze z zunanjim svetom. Od prvega usodnega trenutka je bilo dosedaj nad 300 sunkov. Sicer pa so v teh deželah že vajeni potresov. Pred par leti se zemlja celih 23 dni ni pomirila. Književnost. — Seznamek markiranih potov v področju „Slovenskega planinskega društva" je ravnokar izdal osrednji odbor. Knjižica obsega 6 tiskanih pol, lično je v platno vezana in kot žepna knjižica zelo priročna. Sprejeti so v seznamek vsi markirani poti „Slov. planinskega društva", radi popolnosti zvez pa tudi nekatere markirane ceste ob gorskih prelazih ter za zveze važni poti, ki so jih priredila druga društva. Gradivo je razdeljeno na 10 delov z upoštevanjem zemljepisne lege in lahke raz-preglednosti, Tako so v posebne skupine združeni poti v Podravskih krajinah (na Kozjaku in Pohorju), v Mislinjski in Šaleški pokrajini, vSavinskih planinah, v Posavskih pokrajinah pod Ljubljano in po Dolenjskem, v Ljubljanskem okrožju (všteto Škofjeloško in Krimsko hribovje), v Radovljiški in Blejski okolici, v Karavankah in po Koroškem, v Julskih alpah, po Notranjskem-Vipavskem ter Tržaški okolici. V posameznih oddelkih so razvrščeni poti po glavnih izhodiščih, ki imaj o radi lahkega pregleda posebno rubriko, označeni pa so poti na kratko {po smeri in po najvažnejših točkah, in koder treba, je dodan v kratkih potezah tudi opis pota. Gradivo se je zbralo po poročilih podružnic in markacijskega odseka osrednjega društva. Kot dodatek se je natisnil novi tarif za vodnike in nosače, ki je določen pri okrajnih glavarstvih v Radovljici in Kamniku, in imenik novih in starih vodnikov. Nova knjižica je popoln seznamek vseh potov po slovenskih pokrajinah, ki se odlikujejo po prirodni lepoti in znamenitostih, in bode torej pravi kažipot ne samo turistom, nego sploh potujočemu občinstvu. Seznamek je prvo enako delo, ki obsega vse slovenske pokrajine, Razvidno pa je že iz njega tudi obširno delovanje „Slovenskega planinskega društva". Vsak rodoljub naj seže po knjižici, žal mu ne bode. Knjižico razprodaja osrednji odbor „Slovenskega planinskega društva po 1 K, po pošti 5 h več. V knjigarnah se dobi po 1 K 20. Telefonsko m urzojaunn poročila. Dunaj 21. avgusta. „Frem-denblatt" je te dni trdil, da si je znala srbska vlada pridobiti zemljevide, ki jih je pripravil avstrijski generalni štab za slučaj vojne Avstrije proti Srbiji. „Fremden-blatt" je trdil, da je to posnel iz srbske „Politike". Danes pa prijavlja „Fremdenblatt" pojasnilo srbskega tiskovnega biro, ki kaže, da je oficijozni list avstrijskega ministrstva zunanjih del pisal neresnico. „Politika" ni pisala, da si je srbska vlada pridobila te zemljevide, nego da jih ima njen uradnik. I si 21 avgusta Bivši vojni minister Edvard vitez Krieg-h a m mer je danes opoldne umrl. Petrograd 21. avgusta. V Kronštatu je bilo danes ustreljenih sedem vojakov in trije civilisti, ker so se udeležili revolucije V Moskvi je bilo zopet 60 hišnih preiskav in aretovanih več kot sto oseb London 21. avgusta Iz Port de France javlja Reuterjev biro, da je bil na otoku Martinique snoči jn danes zjutraj močan po tres. Škode ni znatne. London 21. avgusta. Okrog Valparaisa je porušenih 14 krajev. V mestu Los Audes je bilo ubitih 500 oseb, v Melipili 200, v Limati 130, v Quillossi 30, v Lajlaju 70 oseb. Berolin 21. avgusta. Poročila iz Valparaisa javljajo, da je mesto v razvalinah in da so tudi vsi okoliški kraji porušeni. Železniški promet je ustavljen, ker so proge razdrte. Bati se je velike komercialne krize. Zlasti ogromna je škoda v rudnikih, ker so ti vsi vzasuti Ko se je podrla kaznilnica, je bilo ubitih 140 kaznjencev. Berolin 21. avgusta. Katastrofa v Valparaisu je dosti večja, kakor je bila katastrofa v San Fran-ciscu. Čilskaoblastva so osredotočila vse sile na to, da zatro ropar 8tvo, ki se je strahovito razvilo Banka za Čili in Nemčijo s sede Žem v Berolinu ima škode tri milijone funtov šterlingov. Pozor bratska društva! Opozarjamo ona bratska društva, ki tega še niso storila, da nemudoma na polah, ki smo jih bih vpo-slali, naznanijo svojo udeležbo na zletu v Zagrebu. Hkratu naj vpošljejo svoj prispevek za legitimacijo po 2 kroni za osebo. „Na zdar!" Predsedstvo Zveze. 4 ' ' ' belo in nežno. 0oK» povsod. -ova so za odrasle kakor za otroke najnežnejse starosti Izvrstno čistilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schaata, Friihwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd 886—5 Avstr. razstava v Londonu. Kakor poročajo angleški listi, spada izložba znane firme za kožuhe, Leopolda Kleina z Dunaja, Dominikanerbastei 19, med najlepše in najbolj odlične razstavne predmete. Tamkaj razstavljena krznarska konfekcija je celo med razvajenim londonskim občinstvom in med trgovstvom iz Citvja, zbujala največje zanimanje. V resnici se je takoj v prvih dneh razstave prodalo vseh 42 izloženih krzen neki prvi firmi v Londonu, medtem ko še sedaj druge firme neprestano kaj naročajo. Mnogo izloženih kosov je bilo naročenih večkrat, med temi Norz-empire plašč, ki ga je kupilo že šestero firm. Napol milljardar, pravi Krez vseh Čistil bi se glede na obilno porabo lahko imenovalo najboljše kovinsko čistilo sveta, čistilni ekstrakt Globus deln. družbe Fritz Sehultz jnn. v Lipskem, Neuburgu n. D., Hebu na Češkem in LincolDU pri New Yorku. Iz majhnih poČtt-kov se je to vesoljno čistilo izza svoje iznajdbe tako uvedlo in priljubilo, da se je že doslej razposlalo po vsem svetu več nego 500 milijonov Skatijic čistilnega ekstrakta Globus. Gotovo najboljši dokaz za odlično dobroto tega čistla, ki ga vsak dan in stalno rabi na milijone gospodinj in ki ga pri vojakih, na železnicah in pri prevoznih družbah, da skoraj pri vsakem obratu zasluženo in vsestransko vpoštevajo.J Čistilni ekstrakt Globus izdelujejo s skrbno natančnostjo iz najboljših surovin, osobito pristne neuburške kremenske krede, ki jo pridobivajo nedosežno najboljše kakovosti samo v lastnih rudnikih in ki se z najnovejšimi stroji kar moči fioo izdeluje. Ravno to blago daje čistilnemu ekstraktu Globus tisto edino čistilno moč, ne da bi se kovin količkaj prijel. Čistilni ekstrakt Globus hitro in brez truda proizvede lep dolgotrajen blesk, ne obsega nič škodjivih tvarin, ne praska in se ne maže kakor čistilna pomada in mu je dati pred vsemi tekočimi kovinskimi Čistili, kar jih pride na trg, ker čisti temeljiteje nego ta Čistila ter je tud: cenejši. Izkratka: čistilni ekstrakt Globus lahko po pravici imenujemo najboljše kovinsko čistilo sedanjosti, kar opravičujejo tudi priznane mu odlike, najzadnje na 9vetovni razstavi v St. Louisu grand prix, najvišja odlika za to stroko, in mu zagotavljajo tndi za v bodoče pridobljeno pivo mesto Tako kovinsko čistilo seveda mnogo ponarejajo, pred čemer se pa varujemo najlažje, če zahtevamo izrecuo čistilni ekstrakt Globus firme Fritz Sehultz jun., delo. dr., v skatljicah z varstveno znamko globus v rdečem pasu. Slovenci in Slovenke I Ne zabit« družbe sv Ciril* in Metoda I l Zahvala. Ob bridki izgubi naše" iskreno ljubljene soproge in matere, gospe Marije Sturm došlo nam je od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja in naklonjenosti, da nam ni možno vsakemu posebej se zahvaliti, ampak storimo to tem potom. Posebno se zahvaljujemo preč. gospodu kaplanu Zvanu za njega tolažilne obiske, velecenjenemu g. Ernestu Fabiani za njega izredno naklonjenost, darovateljem mnogih prekrasnih vencev ter vsem onim, kateri so blago pokojnico v tako mnogobrojnem številu spremili k večnemu počitku. Prav iz dna svojega hvaležnega srca se pa zahvaljujemo slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana" za genljive, v srce segajoče žalostinke. 2991 Žalujoči ostali. V Ljubljani, 19. avgusta 1906. Kovačev spretnih izdelovalcev sekir in brusilcev orodja, išče fužina Tragdss pri Bru ku n. M., kjer se dajo natauč nejša pojasnila. 3007—1 Proda se mlji v o b 1 i Ž j u kolezije. Naslov se poizve v upravništvu „Slov. Naroda". 3003—1 V Dekliškem domu v Gorici se učenke, ki obiskujem razne šole, sprejmejo na stanovanje Prilika za učenje raznih tujih jezikov, godbe in ročnega dela. Dobro nadzorstvo. Pri nizki ceni dobro brana, lepo in prostorno stanovanje. 3004—1 Natančneje pri gospe Marili Draschler, Via Trlgemina it 12. Borzna poročila. LJnbl|anaka „Kreditna banka v Ljubljani Uradni kurzl dun. borze 20. avgusta 1906. Malofbaoi aaair* II 4 f/# majska renta. V/, srebrna renta 4*/, avstr. kronska renta. 4#/, , zlata . . . 4% ogrska kronska renta . 4-/f » zlata , 4°/, posojilo dež. Kranjske «*/••/• posojilo mesta Spljet 4«/,V. . . Zadar 4*/a°/t bos.-herc. železniško fosojilo 1902 . . . k& dež. banka k. t. *£ . . . *• • 41/a*/t zast. pisma gal. det. hipotečne banke . . 4'/a°/» peSt. kom. k. o. s 10°pr...... 4ViV» zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4*/i*/« zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . •V/i z. pis. ogr. hip. bsn. i*U% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4V.§/o obl. češke ind. banke 4#/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč...... 4°/0 prior, dolenjskih žel. . 3% prior. juž. žel. kup. Vi ll, 4l/.°/o avstr. pos. za žel. p. •. Srečke. Srečke od 1. 18601/, . . . 9 od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... 9 zem. kred. I. emisije ■ n »11- » 9 ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100*— „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne , • • • Inomoške , • • > Krakovske s • • . Ljubljanske „ • • • Avstr. rdeč. križa , • • . Ogr. , » » • • • Rudolfove m . , . Saicburške 9 • • . Dunajske kom. , . • « Delnice. Južne železnice..... Državne železnice. . . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ , . . Zivnostenske » . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin ...... 20 franki ....... 20 marke.....• • Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rubiji........ Dolarji........ Denar B. 6 ceneje. Meteorolositno porodio. talna nad morjem 06*8. 4redn]t sracn] tlaa 786-0 mm 7-2.. 6 12 5-23 6 43 aa > < Čas opazo-~»uja Stanje barometra v mm o. t*» H E Vetrovi Nebo 20 9 EV. 7393 133 si. jug jasno 21. 7. sj. 740 2 89 si. Bvzhod megla n 2 pop. 739 3 20 5 si. jvzhod pol. obiač. Sredoia TČerajSnja temperatura: 14 5% nor aale: 18 4°. — Padav na v mm 0 0 Pismo pod šifro „Marjanca K." leži poste restante v Ljubljani. 30ii _ V. B. Zatekel se le črno lisast pes (tičar za lov), nameŠan z beio dlako, z novim ovratnikom in s podolgastim gnmbom na njem. Pes je Šel 15. t. m. v smeri proti Škofjeloški postaji. Kdor bi ga dobil, naj ga proti primerni nagradi meni pripelje nazaj. Andrej Hafner, nosestnik v Dor-larjih it 14 pri Skofji Loki. 3001—1 Stanovanje z dvema do tremi sobami, kuhinjo in pri-tiklinami. event. s pohištvom ao lice aa 15. september. 2993-1 Pismene ponudbe v nemškem jeziku na lni. Friderika Hepp, Marijo Terezije cest* it 7, L nadatr._ V najem se odda e 6. novembrom t L eventualno tudi proda llltl JURIJA" v 111». Bletrlct a vrtom, kegljiščem In ledenico. Pojasnila daje tvrdka Valenčift * Co. v Ilir. Blbtrlol. 2996-1 Hišnik oženjen, ki bi bil obenem tndi kot trgovski hlapec, se sprejme takoj. — Dobi prosto stanovanje, plačo in nagrado. — Kje, pove npravniitvo „Slo venskega Naroda1*. 8010-1 Spreten trgovski pomočnik za trgovino z oblačilnim in modnim blagom se takoj sprejme v Ljubljani. Ponndbe pod fiP. 5"f poste restante Ljubljana. 2994 Radi rodbinskih razmer se proda dobro Idoča, lepa trgovina osla š trato. Hiša je enonadstropna ima veliko dvorišče in gospodarsko poslopje. Kje, se izve pri npravništvn „SIov. Naroda". 2997—1 Motor dvokolo 3 H P, prav dobro ohranjeno, se zelo poceni proda. 3009-1 Več pove gosp. Josip Polak, Sv. Petra cesta st. 9. Več gospodov se sprejme na domačo hrano. Kje, pove npravništvo »Slov. Naroda". 30C8 1 Učenec ki je 14—15 let star, se Sprejme v trgovino z mešanim blagom. 2981—2 F. MLAKAR, Idrija. Garnitura za salon, izborno ohranjena, se radi pomankanja prostora poceni proda. Yeč v Šnbicevih ulicah št. 5, 3 nadstr., desno. 2996—1 St. 10.301. Razpis. 2990-1 Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati pet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1906/1907 (oziroma tudi za 1907/1908), ki se začne dne 3. novembra t. L Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim aspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovrši vsi šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali 8 kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo brano, stanovanje in pouk v šolskem zavoda brezplačno, z& obleko, životno perilo, obuvalo in za šolake potrebščine pa si morajo sami skrbeti. V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci. PlaČUJOČi učenci plačujejo za hrano po 80 h oa dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej. Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolkom 1 K, je poslati do 20. septembra t. I. vodstvu kranjske kmetijske šole na Ormu pri Novem mestu. Vsaki prosuii je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in iupnega urada o lepem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. \\sak prosilec mora delati sprejemno izkašnjo iz slovenskega jezika in iz prostega računstva. Od uspeha ts izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim nspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezeotne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz pre />entne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu. smejo na podstavi odredbe vis. c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski. V L j ubijani, 17. avgusta 1906. IVAN & NIKOLAJ ŽIC trgro-vira-a, z -srira.©aao. aaa, Trelilc©. Ladji: „Domlttla" a „&telanl|a" 1J Vino z Visa, rdeče ■ • a belo Istrijanec, rdeč . , bel . . Dalmatinec, rdeč prodaja vina s liter po 40 in 42 h Dalmatinec, bel . . . " " Ž? ■ o2 " Cviček (Opollo) . . . 36 32 Teran (iz obranih jagod) l l 32 " 34 " Muškat (bel, sladek) . , liter po 3G in 38 h » » 34 „ 3G „ „ „ 40 „ 40 „ . n 50 - 60 n franko kolodvor Pu j v izposojenih posodah, ki se ne uračunao, pa jih je treba čimprej vrniti IrankO kolodvor Pulj. Pošilja se le po povzetju ln sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva 2602 3 O O. Bernatovič prodaja od 18. avguata do 15. septembra zaradi pomanjkanja prostora po globoko nššamik cenah dokler traja zaloga: 296'J - 2 300 damskih in dekliških vrhnih jop po gld. 1-50. 200, 2-50, 3-do 5-—. 100 J damskih In dekliških ranglanov v vseh barvah po gld. 2*50, 3' — , 4- , 5 — do O—. Moški in dešk! volnet! klobuki od 50 kr. naprej. 300 moških, deških, suknenih in kam-garnastlh oblek po gld 3 —, 4- 6—, 6-— do 8-—. * 250 otroških suknenih In pralnih oblek \ po gld V— do 2--. Površniki, ulsterjl, pelerine In * havelokl po zelo znižanih cenah. Angleško skladišče oblek v Ljubljani, na Mestnem trgu št 5. c |o Jo (cr(o | 2992—1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani-* ^dmiaiea v CELOVCU. tse vrste rent, aaatavnit pisem, prioritet, ko miiDalnib ibligsci). aroCk, delnic, varat, novcev in devu PromtM »ideje k vsakem ti trebenju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. taarebane vrednostna papirje ii - *xvfjei ir«ćA« prc^l vnovCuje sapala kupone, kursnl ljBercLtol. Vinkuluje m davfnkuluj* vojaške ženitnitiske kavent Podružnica v SPLJETU D •Maruš vloar« iprcJsM« v tekočem računu ali na vloSne knjižice proti igodnim obrestim. Vloženi denar obrastaj? >r) dne v'oge do dne vzdisra 3 95 Promst a 6eW In nakaznicami 1401 Razpis. 3000-1 Na mestni višji realki v Idriji s pravico javnosti in reciprociteto se izpisuje z začetkom šolskega leta 1906 07 učno mesto za risanje. Na žnpanstvo v Idriji naslovljene prošnje naj se vlagajo pri realčnem ■jvr.ateljstvu v Idriji do 31. vel. srpana 1906. Županstvo v Idriji, dne 17. vel. srpana 1906. •vajtrtjsvif železnice. vsws#ei|eeFe Srž. izvod iz voznega reda. Veljaven s« 1. Jsaija 1906. leta. Ođnod Is s|«M|aas jož. kol. Proga m Trbts. Ob 12. sel 52 m peno« oseb* >.x v Trbiž, Beljak, vetovec, Frajtzensfeste, Inomcst, Monakeve, Ljubno čez Sel/-taJ t Uassce, Solnograd, U* ^m-Rerfhng v Stevr, v Line, na Dunaj vn AmstettsS. — Ob 5. hj> b m zjutraj ssebsi *4s* v Trbiž ed 1 junija do 9. septembra ob nedeljah is praznikih. -p 7 uri t% m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Froozensseste, Ljubo* pmaj čez Sel j. tel v Solnograd, Inomost, čez Kleui-Reifling v Steyrt v Line, Bedejevictt sen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstettea sa Dunaj. — Ob 11. e* U m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Ce licvec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Os- 4. uri po* : kint osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein - ReifKsg > |§?eyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prag« (srektai voz !. m B razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoć |kebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo. (direktni voz I. is H. razr.j Froga v Kove mosta tn Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto IStražo - Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebm rlalri v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. c-|87 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz 1. m II. raz.) Mnost Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 n [zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čer [Arrrstetten, Prago (direktni voz I. m II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Želi ot [jezera, Sad Gaotein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne esebai viak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran Kssfesta. PontabJa, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebn Fiak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda In Ino |»osra, čez KJetn-Retfling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovtt faiov, Prage, Lipslcega. — Ob !C. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3 junija d« i septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga Iz Novega mesta In Kočevja |0t 8. uri 44 m zj«rraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldru [c Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gun->o Is fLicMjane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop Ltfe ~l uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznncifc \fr&*d ▼ Ljubljano drž. kol. Is Kamnik«. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min zjutraj, o! ft). uri 39 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliaa m PizoikiB. — Srednjeevropski čas je za 2 trna. ored kraievnim časom v Liuhliaru Zanimivo naznanilo za lovce. Od 15. oktobra t. 1. naprej sprejema in kupnje podpi*anec vsako iz katerega koli kraja Avstrije in Ogrsae Iranko m brez stroškov od oddajne postaje poslano množino zajcev, jerebic in fazanov "VI po naslednjih ceoah : Zajce po 2 kro i, jerebice po 1 krono, fazane po 2 kroni. Plačilo per cassa. Zaradi natančnejših pojasnil se je obrniti do podpisanca Josip Ros , trgovec 2857—6 v Zagorju ob Savi. 2989-2 THE R0YAL VIO Jutri, v torek %% zoeier zadnja predstava. Lep bogat nov program. Dobodek namenjen mestnim ubožcem. Deček ki ima veselje do mesarske obrti se takoj sprejme 2963-2 Sprejme se takoj sotrudnika manufakturne stroke pri tvrdki 2985—2 ijjMjj & mam, LJubljana. Gospića mlada, pridna in poštena ter s 1800 kronami gotovine, se želi v svrbo takojšnje možitve seznaniti s kakim go spodom. Gospodje v c kr. službi imajo predoost. Le resne p«»oadne s fotografijo je poslati p<«d „st. 100", Ljubljana, poste restante. 2^78—3 Naznanilo. Slavnemu občinstvu se usojava naznanjati, da sva otvorila zopet nekdanjo isto trpiiii jri Limiti" 3$ * Dol- Logatcu, *f^§> ter priporočava p. n. odjemalcem pristna vina za primerne cene. ■V Za pristnost vin jamčiva. "^H "*m> z odličnim spoštovanjem M* 2906 3 Hameriitz & Hladnik. i.- Usojam si časti temu občinstva, zlasti pa vsem dosedanjim cenjenim odjemslcem, vljudno naznaniti, da sem preselil svojo traovino z moko ■asa <il<> na nemškočešNi razstavi v Libercah 2999 priznano za njeno točilno, uležano in »šentpavelsko*pivo najvišja odlika "^PB za pivovarniške izdelke: državno darilo. ^^^= HOjprvO Se bO tOČIlO „šentpavelsko pivo" o Božiču 1906. - - - m Zahvala. o Nas velecenjeni, žaliboff prerano prominuli sospod ravnatelj Karel Luckmann je v svoji oporoki podaril podpisani bratovski skladnici 20 akcij Kranjske obrtne družbe v vrednosti nad 40.000 kron. } 1 B Gospod Luckmann, ki je kot ravnatelj načeljeval v dobi 37. let Kranjski obrtni družbi,Tje bilfvjtem dolgem času vedno vnet za blaginjo delavcev, kakor tudi za blaginjo bratovske skladnice, kar dokazuje ravno velikodušni dar njegove oporoke. Načelstvo podpisane bratovske skladnice izreka s tem v imenu delavstva velecenjeni obitelji umrlega najsrčnejšo zahvalo in zagotovlja zadnjemu trajen, hvaležen spomin. Jesenice, dne 10. avgusta 1906. Bratska skladnica Kranjske obrtne družbe. 1,7 U Anton PongratZi načelnikov namestnik. Peter Rozman, Ivan Tarman, Ignacij Bayer, udje načelništva. Franc More, 3002 20 415 I 1 Z dovoljenjem c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10. avgusta 1906 oprav. štev. Nc. 1. 158/6/1 se vrši prostovoljna sodna dražba posestva gospoda Franceta Klinar, in sicer zemljišča vlož. štev. 38 kat. obč. Št. Peter- sko predmestje, II. del obstoječega iz parcel štev. 35/4 (hiša št 15 na Zaloški cesti v Ljubljani z gospodarskim poslopjem), Štev. 35/5, 35/6, 36/7 vrt z k navedenemu zemljišču pripadajočo pritiklino vred dne 27. avgusta 1906 ob 9. uri dopoludne na licn mesta, Zaloška cesta št. iS v Ljubljani. Vzklicna cena znaša 37.000 K, pod to ceno se zemljišče ne odda. Po nudniki imajo pred dražbo v roki sodnega komisarja založiti 3700 K varščine. Zdrožitelj je takoj po domikn vezan, dočim si prodajalec pridrži pravico tekom osmih dnij po domiku dražbe ali odobriti ali odkloniti. Dražba se vrši vsled prostovoljnega predloga lastnika, tedaj so tahularnim opravičencem njihove vknji žene pravice ne oziraje se na najvišji ponudek prihranjene. Natančnejši dražbeni pogoji, kakor tudi zemljeknjižni izvleček in posestni listi so vsak dan med uradnimi nrami na vpogled pri podpisanem. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1906. 2969—2 Dr. Kari Schmidinger 1. r. c. kr. notar kot sodni komisar. brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka se dobiva pri 2365 - 9 G. PICCOLI, lekarnarju v £ J ubijani, Dunajska cesta. Eu del tega soka, pomešanega 8 petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne, prijetno, žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. 1 steklenica 1 krono. Naročila se izvrše točno po povzetju Gostilna „Savica" poles Boh. Jezera (3 min. hoda) oh cesti Blstrlca-Su. Janez. Prenočišča, dobra kuhinja, dobre pijače, zmerne cene. Krasen razgled „Skalnato brdo" na Boh. jezero In gornjo W dolino (3 minute hoda od gostilne). % Za mnogobrojni obisk se priporoča fiS 2956-3 A. Pavček. M, i I i i Naznanilo. Podpisanec vljudno naznanja slav. občinstvu, da je svojo v n i lartonaznin i j>i-*»Hiol*i iz I^jubljane "VB na Vir pri Domžalah. Cenene delavske moči in druge udobnosti me stavijo v prijeten Jtf ~ p BR/ITVJ EBCRL I -----tCBI Pozor ki žele postati samostojni! Z 2000 gl. kapitala se lahko prevzame popolnoma urejeno trgovino z mešanim blagom v prijaznem in prometnem kraju na deželi. Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda" 2912 3 Proda se BDOittip hiša. Več pove npravništvo „Slov. Naroda". 2320 3 Dve deklici se sprejmeta v boljšo družino za p rib. šolsko leto na hrano in stanovanje. Več se izve pri upravn. „Slov. Naroda". 2877 5 Potnik na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem že uveden, se sprejme takoj. — Ozira se le na sposobne moči. 2895 3 Anton Jelenec v Idriji imetnik rastlinske destilacije „JELEN". Kupčevalcev z jalci in s perntnino za večje in manjše dobave išče risi 2842 7 Prodajalna za špecerijo se odda v najem za novembrov termin v Spod. Šiški it. 2, poleg cerkve. 2811 S Natančna pojasnila se dobe istotam. priporoča sem Časti gospodinja, svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade! kandirano sat in posebno po najnovejšem načinu izdelovano , 28i cikorijno moko v lesenih zabojčkih En poizkns vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plaka Največja izbira najbolj ih in najcenejših dvokoles in *> Šivalnih strojev za rodbino in obrt Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. 256_3. IVAN JAX,. SIN ; v Uubljiinl, Dunajsko cesta it. 17. Karel Pianinšel Prva ljubljanska o e 1 e ž $ a 1 n i c a za K a o o z eleKfrišklm obratom ter specialna trgovina za kauo In čaj u LJubljani samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" = (postajališče cestne železnice) ■ = priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak da trn o o Naznanilo otvoritve 2 J Prve goriške vinske kleti || 13 Ljubljana, Stari trg 13. Slavnemu občinstvu iu svojim cenj. odjemalcem iz mesta io z dežele si usoja vljudno naznaniti, da otvori dne 315. t. kjer se bodo točila dobro znana goriška, vipavska! istrska in različna samo pristna vina po najnižjih cenah. Ctnj. družinam se dostavlja vsaka množina viua od 5 litrov na prej bretplačno na dom Večja naroČila za gg. gostilničarje se dopo-šijejo naravnost iz Gorice po znatuo znižani ceni. Za mnogobrojna naročila se priporoča s spoštovanjem Prva goriška vinska klet 13 LJubljana, Stati trg 13. 2014-3 Ako iščete kupca al hipoetkarno posojilo na zemljišče ali obrt vsake vrste ali na tvornice, biSe, vil stavbišča, penzionate, graščine, mline, opekarne, b otele, gostilne, kmetske domač) itd, se zaupno obrnite na staroznano podjetje Mednarodni kupčijski kurir (Jflternattonaier GtschSfts-Cnrier) centrala na XDuLxia3-u. "\7"/2 podružnice v Uncu, Gradcu, Celovcu, Trstu, Buda-Pešti, Brnu, Si burgu, Crnovcih in Pragi. 2884 Prve vrste strokovnjaško strogo pošteno podjetje, hiter uspeh vseskozi gotov. Če bi Vam agajai brezplačni obisk zaradi natanšaeiše domenitve in ogledan! se izvolite pismeno obrniti na ravnatelja FLOBIJANA P AN A 6 L, ki stanuje grand hotelu „ UNION w soba št. 36 in bo v nedeljo od 8.-12. dopoldne mJ NI agent! govoriti i njim. NI6 procente Išče se t>uil5:ov go v vrednosti od 500.000 K naprej. Grajšiiine v najem se oddajo v soriški okolici: I. 3 minut o«t Oorlce od«I