Resolucije ali sklepi sploinega shoda avstrljskih katolioanov na Dunaju meseoa maja 1877. E. Šola. III. Dokler sedauje nekršSaneke uravnave šolstva in učilstva ne bodo odpravljene in z boljšimi nadomeščene, je katoliSanom oajnujniša naloga, ua vse sile delati, da se nevarnostim, katere niladini iz ovih uravnav žugajo, kolikor mogo5e v okom prihaja. Deloma je to mogoče, ako se ustanovljajo, vzdržujejo in podpirajo katoliški privatni zavndi pod vodstvom duhovnih redov (n. pr. šolskib sester itd.) potetu priratne varovalnice za otroke, u5ilnice, eirotišča, pripravništva za učitelje in učiteljice. Sploh pa je treba zunaj šole dostavIjati, česar sedanja šola glede katoliškega prepričanja in zdatnega verskega poduka ne zmore. Na mladino, dokler v šolo zabaja, upljiva zraven dusnega pastirja in katebeta, o čemur se pa ne gre tukaj razgovarjati, najbolj doma5e življenje starišev in sploh vse javno življenje katoliškega Ijudstva. Earkoli tedaj pripoiaaga ohraniti katoliške navade gledč javnih pobožnostij, skupne domače molitve, katoliskih pozdravov (bvaljen bodi Jezus Krintus) itd., vse to brani katolisko odgojo otrok. Neposreden pomoček za nbranjenje in okrepljenje katoliskaga d. užbinskega življenja so stanovske družbe ali zaveze, zlasti važna in imenitoa je družba krščan-kib niater. Cem dalje katoliška mladioa v brezveiskih srednjih in višjib šolah napreduje, tem bolj raste nevarao8t njenega razkristijanjenja. Precej mladib ljadi, prisiljenib obiskovati oddaljene aole, je krščanskej domaeej hiši odvzetib, od leta do leta občujejo več z tujim svetom in tovarštva si odbirajo na slepo srečo. Najbolj nevaruo je v letib popolne svobode na visokih šolab, ko je upljiva po krščauskem nasvetovanju, lepih zgledih krščanskega mišljenja in življenja najbolj treba. Čeni bolj se torej učilni zavodi katoliškemu življenju izneverujejo, tem ve5ja je potreba naredeb, katere se sicer mladini nebi vailovale, pac pa bi se naj kot jihovim gmotnim in duševniru koristim ugodne na mikaven način priporočale. Sledeče uasvete priporo5amo: 1. Katoiiški dijaki se naj bolj družijo. 2. Naj se udeležujejo krš5anskih zadrug, n. pr. marijanske zadrage, v poznejih letib pa delajočib katoliških drustev, ilasti preskrbovanju ubogih posvečenih konferenc ev. Vincencija. 3. Posredovanje pri nastanovanju katoliških dijakov pri vernib katoliških rodbinab. 4. Na V8eu5iliš5ih bi naj katotiški učenjaki blagovolili za določeno stevilo dijakov znanstvena, nčečej mladini primerna, predavanja imeti, deloma glede višjega poduka v veri, deloma pa v takih znanostih, 5ijih pravo razumljenje je v najtesnejši zvezi z verskim prepričanjem. 5. Polagoma se naj zopet upeljejo katoliške zaveze dijakov in kolegije. Shod katoli5anov spozna kot močno zaželjeno, da bi po vseb deželah prijatelji mladine vzajemno z pastirstvensko duhovščino in predstojništvi katoliških zadiug in društev praktičoo poskusili, ali se dajo gori navedeni) nasveti djanski upeljati ali ne in naj bi o uspebih pribodnjemu shodu katoliSanov poro5ali. IV. Da se bo zmotam novega šolstva in iz njih izvirajo5im nevarnostim v okom prihajalo, je k djanski izpeljavi te jarnere potrebno, da se katoli6ani med seboj porazuinijo, drug na drugega naslanjajo in vBtrajno delajo. Zato se sklene sledeče: Sbod katoli5anov spoznava kot nujno potrebo, da se v vsaki deželi in v večjib deželab v sleherni škofiji, bodi po osnovanju v ta namen posebnih družeb, bodi po odsekih že obstoje5ih kat. pol. društev, bodi na kak drug na5in vsekako poskrbi, da bodo sposobni možje upeljevanju in pospeševanju tega, kar se je v navedenih točkah a) glede borbe zoper brezversko in posilno šolstvo, P) glede priprav za blagonosen prevrat in 7) glede obrambe katoliške mladine zoper razkristijanjenje kot koristuo spoznalo in priporo5ilo, kolikor mogoče v porazumu z škofi, posvetili uredjeno in vstrajno delovauje in se tako sposobne storili, 0 razvitku, kateiega je šolstvo v njihovih deželah že imelo v oziru na postavodajavo, na upravo in na djaoske nasledke, vselej zanesljivo poročati in povsod z svetom in djaujem pomagati.