šte-v. 2-3:.
"V I_o-u."blja.xii, 25. decembra 1Q90.
I_,etzxilc III.
Vabilo na naročbo.
T9
Ui,
stopi z bodočo številko v četrto leto in bo odslej izhajal v Trstu pod uredništvom izdajateljevim. Zunanja oblika bode listu jednaka, tiskovni popir bode pa še močnejši in lepši, program ostane isti kakor doslej. Novo bo to, da bo list priobčeval krajše spise in odlomke tudi v cirilici, nespremenjene iz raznih slovanskih jezikov, kateri rabijo azbuko.
„Slovanski Svet" bo razpravljal tudi v bodoče važna slovanska vprašanja, ki se dostajejo politike, raznih vrst kulture, narodnosti in jezika. Seznanjal bo čitatelje s književnostjo raznih slovanskih narodov, sosebno znanstveno, kateri je predmet slovanoznanstvo. Kdor pozna dosedanje letnike, ve, kaj mu je pričakovati od bodočega letnika.
Prijatelji lista so narastli tudi letos. Opomnimo, da se naročniki množe iz srede katoliškega duhovenstva ostalih slovanskih narodov; to je karakteristično za list, kateri se še nadalje izpodkopuje na Slovenskem od strani latinizatorjev.
Zveste in vrle sotrudnike si je pridobil list med slovenskimi rojaki in drugimi Slovani. Najmarljivejši so med Slovenci oni sotrudniki, ki žive zunaj in celo daleč od ože domovine, kakor n. pr. Božidar Tvorcov, Boščin, dr. Fr. Celestin. Ti in še drugi rojaki so letos list še posebe tudi gmotno podpirali.
Nekateri rodoljubi so pomagali listu s tem, da so plačevali celo po več naročnin za ubožniše Slovence, kateri radi čitajo „Slovanski Svet". Vsem tem podpornikom, ki nam malo ne vsi ostanejo zvesti podporniki tudi v bodoče, izrekamo iskreno zahvalo.
Vsem prijateljem „Slovanskega Sveta" se pa priporočamo, da seznanjajo svoje znance še nadalje z listom,
ki si je priznanje priboril med raznimi slovanskimi narodi v Avstro-Ogerski in zunaj nje.
Ker pride list v drugo tiskarno, prosimo vljudno, da bi se nam prav kmalu poravnala zaostala naročnina, da zadostimo tudi mi svoji dolžnosti; zajedno naj se nam pošilja kolikor možno naročnina naprej, ker moramo tiskovne stroške poravnavati od meseca do meseca sproti.
„Slovanski Svet"
izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „Slov. Sveta" v Trst.
Naročnina znaša:
za celo leto.....4 gld.,
za pol leta.....2 „
za četrt leta.....1 „
Za Tržaške naročnike, dijake in ljudske učitelje velja-
celoletno.....3 gld. 60 kr.
poluletno.....1 „ 80 „
četrtletno.....— „ 90 -„
Opomnja. V vsaki zadevi lista naj se čč. gg. naročniki obračajo do podpisanega v Trstu.
izdajatelj „Slovanskega Sveta".
Slovani leta 1890.
Kakor veke slovanske zgodovine v obče, tako je presojevati tudi dejanja in nehanja Slovanov vsakega leta posebe s stališča njih dotike, zavisnosti, zveze in samostalnosti. Nekateri oddelki slovanskega plemena so samo v dotiki z drugimi državami in narodi; drugi oddelki so neposredno ali posredno zavisni od drugih držav, narodov in tujih strank. Vrhu tega so slovanski narodi poprek tudi pod vplivom tujstva; ta vpliv vstvarja med njimi stranke, katerih jedne hočejo ravno s tem vplivom rušiti davne tradicije, uničevati stari stroj družbenega in gospodarskega življenja, v tem ko se druge, prave konservativne slovanske stranke ustavljajo takim nameram ter skušajo ne samo ohraniti, ampak tudi oživiti in utrditi svojstva slovanskega značaja, podedovane zaklade slovanske kulture ter na tej zgodovinsko utrjeni podstavi nadalje razvijati slovanski rod.
Umevno je torej, da bi se tako imenovana duša narodna kazala vse drugače, ko bi mislili, čustvovali in delovali Slovani popolnoma nezavisno od tujih sil ali činiteljev. Pravi duh, duh slovanski bi pokazal šele v nezavisnosti od tujih vplivov svoj pravi značaj in svojo pravo moč. Tujstvo poprek zavira Slovane v gibanju, delovanju in napredovanju, in kar dosežejo ali učinijo znatnega, pomenljivega, zgodi se kljubu raznovrstnim zaprekam. Z druge strani je pripoznati, da se Slovani iz-bujajo sosebno v bolj lenih, mlačnih delih njih plemena ravno vsled tujih vplivov, očitnih, neblagohotnih namer, naskokov, mrež, zanjk in intrig, ki jih je izumila in že nad tisoč let izvršuje zapadna, tako imenovana civilizo-vana Evropa.
Nasproti pojedinim ukrepom, činom, kakor tudi popustljivostim pojedinih slovanskih oddelkov in odlomkov bomo po vsem objektivni sodniki in razmerno pravični, ako jih poštevamo in razbiramo s pogleda in stališča tujih vplivov, pritiskov in zavir. To je toliko potreb-niše, ker bi se drugače vsiljeval prevelik pesimizem zlasti v bolj sangviničnih Slovanih, in ker bi tak pesimizem naše moči za nadaljnje delovanje slabil, če ne celo pohabljal. Neopravičeni ali prevelik pesimizem bi se v tem slučaju pokazal kot nova moč sredi Slovanov samih, in tako bi tujim zavirajočim silam pridružila se še jedna lastna slovanska sila, ki bi ne samo jednako slabo ampak še slabše vplivala na Slovane, nego pojedine tuje zaprečujoče moči.
Tak pesimizem je Slovanom sovražen, kakor one vrste optimizem, vsled katerega devajo nekateri slovanski rodoljubi roke križem ali po orijentalski kolena križem ter mirno čakajo boljših dnij, ki naj bi prišli sami od sebe. Slovanom, kot sinovom dela in čina, je treba gledati stvarem trezno in brez strahu v obraz; poštevati jih, kakoišne so dejanski, tolažiti se s tem, kar so dosegli
s svojimi napori kljubu tujim uporom, ter odločno poprijeti se nadaljnjega dela, ki jih čaka pod jednakimi neugodnimi razmerami. Vsako leto, in tudi leto 1890, dokazuje, da Slovani korakajo naprej po merah svojih naporov, in da zaostajejo, kjer so mlačni, polovičarski, oportunistiški in nedelavni. Oglejmo si nekoliko gibanje Slovanov leta 1890 v pogledu na politiko in kulturo.
Rusija je jedina slovanska država, ki ima sama v sebi vsa uslovja samostalne države; ona kot taka pozna svoje sile in svojo vrednost. Brez strahu, mirno in ponosno gleda na druge evropske države. Spoznati je dala tudi letos, da je ne ustrašijo najmogočniši vladarji, tudi ne še toliko pomnožene zveze takih vladarjev. Nemčija je dobila letos novega kancelarja; to ni Rusije ne razveselilo posebno, niti ne vznemirilo. Nemški cesar je obiskal razne vladarje, skušal pridobiti novih zaveznikov in prijateljev povsod ob krajih Evrope; prišel je tudi v Rusijo. Ali ta je ostala pri svojej dosedanji politiki mirnega čakanja in opazovanja. Politiške zveze današnje Evrope spoznavajo in ocenjujejo tudi ruski državniki po njih vrednosti. Oni vedo, da s tem, da se naglaša mir in skrb za mir, hočejo slovanski nasprotniki zavleči rešitev vprašanj, ki se dostajejo neposredno slovanskih narodov. Z zavlačevanjem pa zajedno na vse strani iz-podkopujejo podedovano vero in njene obrede, stroj svojstvenega gospodarstva in druge korenine kulture med Slovani. Zapadniki se nadejajo s tem Slovane oslabiti že potom mirnega postopanja ter potem završiti z mečem, česar bi še nedostajalo. Rusija je zaprečila, kolikor je mogla od teh namer.
Pozitivno pa je Rusija delovala v Aziji, kjer nastavlja naselbine sosebno ob novi železni progi, in kjer se jej približujejo razni azijatski gospodarji. Sklenila je zajedno izvršiti nove železnice še ne slišane dolgosti daleč v sibirske kraje. Političnega pomena je tudi, da so po nekaterih krajih azijatskili uvedli ruski kot obvezni jezik po šolah.
V evropski Rusiji je zabeležiti lelos mnogostranski napredek. Financije so se zboljšale v taki meri, da je dobil rubelj toliko vrednost, kakoršne ni imel že dolgo. V pribaltijskih pokrajinah je letos Rusija pričeto delo nadaljevala v smislu, da bi se na vse strani povrnil slovanski značaj tem deželam. Posezanje protestantskih pastorjev v politiko nemških baronov je Rusija vspešno zavračala, propagando za nemštvo po možnosti omejila.
Pa tudi v Finlandiji je začela ruska vlada kazati, da skupne državne zadeve je reševati v smislu skupnosti, torej tudi v smislu ruske uprave z ruskim jezikom vsaj na nekatere strani.
Zakoni proti Židom se v Rusiji množe, in mnogo dobrega v varstvo širokih množic pioti Židovstvu se je ukrenilo tudi letos. Se zadnje tedne bi bili židovski agitatorji radi Angleže naščuvali proti Rusiji zastran njenega modrega postopanja. Toda rusko časopisje je po nosno zavrnilo tako vmešavanje v notranje ruske zadeve. Jednako je spoznala ruska vlada, da bi ne bilo varno dopuščati samooblastno postopanje nemških naseljencev po južnih ruskih pokrajinah. Takemu naseljevanju se bodo odslej stavljale zakonite meje, ker je razvidno in nekoliko že tudi očitno, da bi v čas vojne ravno nemški kolonisti utegnili sitnosti delati ruski državi. Sploh se utrjuje Rusija na znotraj in ob mejah v brambo naroda za mirne kakor nemirne dobe Sosebno ji je kmetijstvo na srcu, in zato so izdali tudi letos mnogo zakonov z namero, da bi se zboljšalo glavno gospodarstvo ruske države. V tem pa niso prezirali obrt-nije više in manjše vrste.
Naj še opomnimo, da kljubu zvezam, v katerih nima Rusija deleža, so obiskali letos Rusijo poleg nemškega cesarja tudi drugi vladarji, in je bil italijanski prestolonaslednik posebno prijazno in slovesno sprejet na ruskem dvoru.
A ruskega prestolonaslednika so z vsemi častmi in jako ljubeznjivo sprejeli na Dunajskem dvoru, ko je šel popotovat v vstočne dežele. Rusija ni v nobeni formalni zvezi in zavezi; vendar pa je narod francoski z vlado vred toliko prijazen Rusiji, da bi ta utegnila vsak hip skleniti zvezo s Francijo. Demonstrativne pojave in izjave so se ravno letos še posebe ponavljale v takem smislu.
Črna Gora je med slovanskimi državami najmanjša, pa iz raznih vzrokov in razlogov sme poleg Rusije postopati najsamostalniše. Njen modri knez je v srečnem položenju, da ne pošteva pri svojih ukazih in naredbah drugega, kakor blaginjo svojih podanikov. Vsa ovajanja slovanskih nasprotnikov ne veljajo nič nasproti Črni Gori; ni pa tudi državice na svetu, katero bi podpirali s tolikimi simpatijami neinteresovani narodi, kakor Črno Goro. Knez je zaukazal letos učenje ruščine po črnogorskih šolah, potem sajenje trte in oljke v primernih krajih. Dobil je v dar veliko trgovinsko ladijo, a sedaj se z nova namerja zasnovati parobrodsko društvo. Knez je kot zmagovalec na vojnem, politiškem in kulturnem polju praznoval 251etnico svojega vladanja.
Srbija je letos z nova dokazala, da si zna voliti tako zastopstvo, katero skrbi za blagor narodov. Vlada je nekoliko premagala nepriiike, ki njej in narodu nastajajo vsled razpora, ki ga je v dinastičnem domu pro-vzročil bivši kralj Milan; zaprečila je z narodom tudi namere, ki jih je imel bivši kralj v čas volitev v Skup-štino. Letos so bili Madjari zlasti zastran zmage radikalne stranke na Srbskem napovedali Srbiji gospodarsko vojsko; ali vlada srbska je modro postopala ter odstra-
nila nevarnosti od te strani. Ustava srbska dopušča naj-večo svobodo; že kratka skušnja pa je poučila vlado, da je treba omejiti to svobodo. Mi ostanemo pri tem, da bi bilo najbolje, ko bi se stavilo v zakon, da ne smejo Židje dobiti perijodičnega tiska v roke; Židje delajo in so storili Srbiji in srbskemu narodu že mnogo škode v politiškem in gospodarskem pogledu. Srbski narod je tudi letos na novo kazal, da ima največo moralno oporo v ruskem narodu. Zato pa deluje vlada in narod nato, da bi zaslužil simpatije ruskega naroda. Srbija ima že težavniše stanje zastran vpliva zunanjih sil *n popačene stranke, ki je sredi srbskega naroda samega. O srbski vladi in srbskem narodu ni možno trditi, da bi imel popolno svobodo gibanja; volja njegova bi vstvar-jala mnogo drugačnih činov, ko bi ne bilo poštevati raznih činiteljev, ki ne delujejo v narodnem interesu srbskega naroda.
Najslabša je s samostalnostjo bolgarskega naroda; kakor vihar valove, zaganjajo tuji vplivi bolgarski narod. Od zunaj mu hočejo izpodmakniti pravoslavje, nadomestiti s protestantizmom in drugimi veroizpovedanji. Ne-pripoznani knez se vzdržuje s pomočjo tujega vpliva in-pustolovcev, porodivših se v bolgarskem narodu, pa delujočih iz podle sebičnosti za tuje interese. V Bolgariji ni nič resničnega; vse je samo umetno; kar se pojavlja in razglaša na zunaj, je samo laž, katera ugaja slovanskim nasprotnikom in sovražnikom. Sreča bo, ako se ne pokvarijo široke množice, potem ko je inteligencija v službi tuje propagande, tujih, ne bolgarskih, najmanj pa obče slovanskih interesov. Bolgarski narod je čil, hraber, žilav; nadejati se je bilo, da bo čast delal slovanskemu plemenu; sedaj je položenje takošno, da so ostali Slovani najrajši, če nič ne slišijo o Bolgarskem.
Zapadniki in njih sluge so ravno želeli Bolgarsko spraviti pod svojo zaščito, se ve da ne iz ljubezni do bolgarskega naroda. Da bi se Srbi in Bolgari ne okrepili in sprijaznili, iznašli so njih in slovanski vragi posebno teorijo o prebivalstvu Macedonije. In kako lahek posel imajo s Srbi in Bolgari tujci, pokazalo se je začetkom tega leta, ko se je izdala v Petrogradu posebna narodopisna karta. Na tej karti ni bilo nekaj mejnih črt o Macedoniji napravljenih, po godu Srbom. Kakor nedozoreli otroci so začeli po novinah prepirati se o tem ter vesti se, kakor da bi šlo za izgubo ali dobiček svetovnega pomena. Kakor da bi črta na karti delovala na zgodovino ali odločevala usodo tega in onega naroda! No, Srbi in Bolgari ne spoznavajo, da so slovanski vragi naščuvali oba naroda, drugega proti drugemu, in da bo Macedonija preporno jabelko odslej med tema dvema narodoma kot stalna pridobitev za tuje interese. Ta dva naroda so po svoji novi zgodovini še premlada, da bi znala učiti se iz zgodovine ostalih Slovanov, katere so vspešno cepili in slabili njih stalni nasprotniki in uničevalci. Nedozorelost obeh slovanskih narodov balkan-
50*
skih se je torej letos z nova pokazala kaj očitno na žalost in škodo Slovanom, na veselje in dobiček pa za-padnikom.
Pri Poljakih se je ponavljalo letos, kar lani. V Rusiji se jim godi najboljše, tako da še v Varšavi, kjer je ruski governer, je značaj popolnoma poljski. Židje pa se bratijo s Poljaki; prvi ščujejo poslednje, da bi škodovali Rusiji in v tem pred vsem koristili Židovstvu. O zatiranju Poljakov poročajo samo obrekovalci Rusije, in teh obrekovalcev je premnogo tudi med pobožnimi in konservativnimi latinizatorji na Zapadu. O preganjanju Poljakov na Nemškem ni po pobožnih listih ničesar čitati; molče o prepovedi, da bi se poljski otroci učili krščanski nauk v poljskem jeziku, in jednako molče o škofu, ki zaukazuje, da bi se poljskim kristijanom govorilo v cerkvi in z leče o poljščini. V Poznanji je pruska vlada tud' letos pokupila mnogo zemljišč, ki so bila doslej v poljskih rokah.
Avstrijski Poljaki odločujejo v državnem zboru, gospodujejo nad gališkimi Rusi, so letos Staročehe podpirali ter konečno mnogo zakrivili, da je prišlo na Češkem do sedanjega položenja. Ovajali so tudi letos lojalni ruski narod, kakor poprej, strahovali so letos isti narod ob volitvah in konečno dotirali jo do tega, da bi kmalu pravo narodno stranko ruskega naroda oslabili in razkrojili. Ko je trpel ruski narod letos veliko gladu zastran slabe lanske letine, in ko je došla vsled tega pomoč v žitnem blagu iz Rusije, delali so Poljaki na to, da bi se to žito ne oprostilo od colnine, in kar koli bi došlo v pomoč ruskemu narodu, skušajo Poljaki zaprečiti, in ni davno, ko je še vlada sama uprla se taki nameri.
Pri Mickievičevi slavnosti so Poljaki pokazali, da še vedno sanjajo o možnosti, da bi se združili v jedno državo. Diplomacija in tujstvo zavaja Poljake, da se dajo rabiti kot orodje in orožje proti ostalim Slovanom; Poljaki ne pomislijo, da s tem kopljejo sami sebi grob, in da so s svojim vedenjem dosegli že to, da nimajo nikjer niti moralne pomoči proti presledovanju na Po-znanjskem.
Glede na lužiške Srbe se je izrazil novi nemški kancelar letos v smislu, da bo treba še nekoliko časa počakati, predno se popolnoma potope v Nemcih; s tem je razodel, da Nemčija dela z zavestjo na potujčenje tega slovanskega ostanka ravno tako, kakor poznanjskih Poljakov. Stoletja so se upirali raznarodovanje; no sedaj imajo izdatniša sredstva za potujčevanje, nego nekdaj. Lužiški Srbi štejejo vsako leto več rodoljubov, ki govore, pišejo in žrtvujejo gmotne žrtve na korist in ohranjenje naroda. Milo je čitati, kako skrbno zabeležujejo vsako svotico ter jo obračajo na obči blagor naroda. A pod-stave ni prave; cirilometodijske cerkve, ki bi jih bila jedino rešila, ni več med njimi, in ni videti sile, da bi se te cerkve zopet oprijeli. Pač pa so oslabljeni tudi s pro-testantizmom. No, oni so storili tudi letos svojo dolžnost,
in ko bi se veči slovanski oddelki žrtvovali v takih razmerah, imeli bi v malo letih vsa potrebna kulturna sredstva v svojih rokah.
Med avstrijskimi Slovani so bili in so še Čehi češkega kraljestva politično na prvem mestu ; no staro-češka stranka jo je pri češkonemškem dogovoru zavozila tako, da bi bilo boljše, ko bi imeli Čehi letos v politi-škem pogledu zadnje mesto. Staročehi so odprli vrata onim nameram, katere hočejo postaviti Čehe in ž njimi vse avstrijske Slovane na drugo stopinjo, na stališče inferijornih plemen. Mladočehi se najbolj zaradi tega in to z vsem pravom upirajo takim naklepom. Njim so se ravno ta mesec, torej koncem tega leta, pridružili tudi tako imenovani realisti. Poslednji, ki so postavili v svoj program zahtevo, da je treba izvršiti najprej narodno jednakopravnost in še le po tem težati po izvršbi drugih toček češkega občega programa, hočejo Mlado-čehom pomagati duševno, moralno in parlamentarno. Ker staročeška stranka vsled svojega postopanja propada od meseca do meseca, je že sedaj očitno, da se češki narod popolnoma oklene one stranke, ki bo znala zaprečiti nevarnosti, ki žugajo češkemu narodu in v posledicah tudi drugim Slo\anom. V obče trdijo, da Dunajske punkta-cije dobe konečno zakonito veljavo; mladočeški, po realistih in po nekaterih od staročeške stranke odpadlih zastopnikih, povečani stranki pripada zadača, da dokaže nevarnosti, ki prêté državi, kakor češkemu narodu, ako bi se te punktacije sprejele bistveno nespremenjene. Češki narod je letos po češkonemškem dogovoru še po-sebe oživel; na raznovrstnih in mnogoštevilnih shodih i je razširil in utrdil svoje politiško spoznanje, s tem pa : tudi utrdil odločno voljo, ravnati se, oziroma trpeti po pridobljenem spoznanju. Nasledki češkonemškega dogovora so se pokazali pri Čehoslovanih v Moravi in Šle-ziji. Volitve deželnozborske na Moravskem so se vršile z udeležbo nove, prave narodne slovanske stranke; vspe-hov pozitivnih poslednja ni imela, ali je že to napredek, da je v obče mogla nastopiti na poprišče. V moravskem deželnem zboru so z nekaterimi spremembami zahtevali analogen dogovor, kakoršen se je pričel za češko kraljestvo. Na Slezkem so letos prodrli na kmetih slovanski kandidatje za deželni zbor; s tem so Čehi in Poljaki te pokrajine dejstveno dokazali, da ni možno te dežele razglašati, kakor da bi bivali v njej samo Nemci, dasi ti gospodujejo v deželnem zastopu.
Na Moravskem so zasnovali kmetje lastno društvo, in kljubu zaprekam, ki se jim stavljajo, delujejo oni ne-prestrašeno za svoje interese. V obče je društveno življenje razvijalo se zlasti med Čehoslovani v Češki in Moravi. Senčna stran pa je v tem, da se pravi rodoljubi ovajajo kot panslavisti ali rusofili. Duhovenstvo je v oblasti više hierarhije, katera deluje v latinizatorskem smislu; v tem smislu vzdržuje tudi svoje časopisje. To časopisje obsojuje vsakega svečenika, ki bi ne prisezal
na težnje latinizatorjev. Zato se pravi duhovniki umikajo javnemu življenju. Za vsem tem tiči politika; ta politika ima svoje korenine ne v Rimu, ampak na Sprevi — v nemških Atenah. Ista politika deluje na cerkvenem polju tudi med gališkimi Rusi, Slovenci in drugod. Spoznanje tega, da se poslužuje velika politika visoke hierarhije, prodira polagoma, najpočasniše med niže duho-venstvo, katero slepe in terorizujejo. Oči se pa vendar odpirajo, in napredek v tem pogledu kaže ravno to, da se je lelos na Moravskem prijavila slovanska stranka, ki se upira napravljenju, pogubnemu slovanskim narodom avstrijskim, kakor državi sami. Polagoma pridejo celo Mladočehi nato, da je poštevati tudi ono politično delovanje, kateremu služi kot orodje visoka hierarhija.
Jednako taktiko, kakor nasproti Staročehom, začeli so rabiti sedaj, proti koncu leta, nasproti gališkim Rusom. Med temi so se začeli pogajati zopet samo z nekaterimi členi deželnozborskih zastopnikov. S temi ne mislijo napraviti niti takega dogovora, kakor za češko kraljestvo. Prava stranka in s tem večina ruskega naroda se vsled tega vznemirja, ker se kaže, da bi Poljaki radi Ruse odpravili z drobtinami. To ne bo šlo, in naj se tudi viša hierarhija ponuja in vabi na pomoč.
Razkrite namere za Češko in Galicijo pri vsem tem, da se je tu in tam pričelo z napačne strani, dokazujejo nesporno, da je potreba spremeniti sedanji sistem. Vidi se, da se nočejo baviti sedaj z državnim pravom, pač pa z narodnostnim vprašanjem. To je dokaz, da nacijonalna avtonomija mora prej ali poslej zavladati v Avstriji ter podeliti narodom in državi trdno podstavo. Še celo povečani, tako imenovani Veliki Dunaj je nov dokaz, da se bližajo teoriji narodne avtonomije, katera zahteva, da se Dunaj izključi iz jjdeželnega zastopa nižeavstrij-skega ter postavi v neposredno državno oblast, to pa zato, ker po značaju in številu prebivalstva in po namenu prestolnega mesta se ne more prištevati Dunaj k nobeni narodnosti. Kar so opustili sedaj, ko se je Dunaj razglasil kot Veliki Dunaj, bodo morali prej ali pozneje izvršiti v smislu programa nacijonalne avtonomije.
Ruski narod v Galiciji je tudi letos napredoval po svojem politiškem delovanju; da ne poštevamo novih programov radikalne stranke, začelo je Kačkovsko društvo delati na to, da bi narod dospel do politiške dozorelosti, veče gospodarske nezavisnosti in s tem do večega števila z lastno močjo izvoljenih raznovrstnih zastopnikov.
Za Slovence je letos po pomenu in času pred vsem pomenljivo, da je zastopnik štirskih Slovencev dr. Gre-gorec prvikrat v drž. zboru v pravem obsegu utemeljil program nacijonalne avtonomije, potem ko se je razpravljal več let poprej samo po slovenskem časopisju, in še ni noben slovenski poslanec dotlej dospel ne do takega stališča, še manj pa do take jasnosti in odločnosti. Ta čin ostane za Slovence in kolikor toliko za vse Slovane,
zastopane v državnem zboru, zgodovinski, ker nacijonalna avtonomija bo prej ali pozneje program celotnega cesarstva, kakor pojedinih narodov in narodnih odlomkov Avstro-Ogerske. Za dotičnim govorom dr. Gregorca je bilo za Slovence letos najvažnejše politiško dejanje to, da so se letos prvikrat zbrali zastopniki raznih pokrajin na posebnem Ljubljanskem shodu, kateremu so se pridružili tudi hrvaški poslanci iz Istre. Dasi niso sklenili resolucije v smislu združenja, kakoršno je postavila nacijonalna avtonomija v svoj program glede na Slovence, Hrvate in Srbe našega cesarstva, in da si niso niti sklenili resolucije o Zjedinjeni Sloveniji, vendar so vsaj govorili o vsem tem, ter so nekateri zastopniki spoznali, kaki opor-tunisti so ostali drugi njih tovariši. V kranjskem deželnem zboru so govorili odločniši poslanci v smislu Zje-dinjene Slovenije ter zajedno obsojali sedanjo politiko in dosedanji politiški sistem. V koroškem, štirskem in isterskem deželnem zboru so se slovenski, oziroma hrvaški zastopniki krepko potegnili za narodna prava Slovencev in Hrvatov ; neustrašeno so bičali sosebno v istrskem deželnem zastopu vedenje italijanske stranke, katera je uganjala prave burke, ko bi značaj takega postopanja že kazal na moralno gnjilobo in (podlost. Koroški Slovenci so letos delovali na raznih shodih svojega novega politiškega društva. Poučeval se je narod na teh shodih v smislu, da bi se probudil za svoja politiška in narodna prava. Posojilnice so pomnožili Slovenci na Koroškem; dva važna denarna zavoda sta začela letos delovati za Slovence v Celju in Ljubljani. Zapreke poprej in posebne izjave nemških strank pozneje so očitno pokazale, da je slovenskim nasprotnikom tudi do tega, da bi Slovenci ostali gmotno na slabem, s tem pa v politiški zavisnosti od nemških strank. Isto namero so Nemci razkrili z ustanovitvijo „Sudmarke", društvo, katero je letos zasnovalo več poddružnic po mestih in krajih na Slovenskem.
Na Goriškem niso v deželnem zboru potegnili se za preustrojenje v deželni hiši, kjer se posluje malo ne izključno v italijanskem jeziku, z malo ne izključno italijanskimi uradniki. Toliko veče gibanje pa se je kazalo vsled prepira, ki je nastal zaradi osebnostij, pa se je opisaval, kakorda bi šlo za načela. Zmagujoči del se trudi, da bi se popravilo, kar se je zanemarilo v prošlosti.
Na Kranjskem so napravili tako imenovani konservativci dva taborja; latinizatorska politika poseza vmes, podpira umetno razpor, ki je pokazal pogubne posledice tudi v deželnem zboru. Premlačno delovanje narodne stranke izza prejšnjih let je pospeševalo ukrepljenje umetno zasnovane konservativne stranke. Mlačnost narodne stranke je bila tudi v tem, da ni zasnovala politiškega društva, v tem ko so latinizatorji podvizali se v tem pogledu, da toliko bolj oslabljajo narodno stranko. Poslednja bo imela mnogo posla, predno popravi, kar je zamudila, a zastran njene mlačnosti bo dalje časa trpel ves slovenski narod.
O ogerskih Slovencih je malo slišati; oni so pod madjarskim pritiskom, kakor ostali Slovani na Ogerskem. Zapuščeni so popolnoma, in ni se jim boljšega nadejati, kakor beneškim Slovencem, katerim so vse potujčili razun leee, in še to jim najbrže kmalu zamenjajo z italijansko.
Dalmatinski Hrvatje so imeli tudi letos priliko, izjaviti se v smislu pridruženja k Hrvaško-Slavonski. Odločno so se izrekli tudi za hrvaške gimnazije. Med Srbi in Hrvati dalmatinskimi se je letos mnogo govorilo in pisalo o približanju: toda nezaupnost in prevelika ob-čutnost ste zabranili, da ni še sadu prepotrebne složnosti.
Vpliv in vzroki med Hrvati in Srbi vseh avstro-ogerskih pokrajin so ali jednaki ali pa analogni, da ne pridejo do zjedinjenja. Ne tu ne tam ne poštevajo še prav sedanjega občega položenja na znotraj, kakor na zunaj; Hrvatje z druge strani so bili in so še preveč pod tujim, zapadnim vplivom, da bi vedeli ocenjevati zaklade in težnje, katere imajo Srbi. Politiške napake, katere so provzročili poprej na Hrvaškem v preveliki zaupnosti nasproti Madjarom, se sedaj hudo maščujejo nad vsem hrvaškim narodom. Na ime gledajo mnogi hrvaški rodoljubi bolj, nego na bistvo. Iz zgodovine in osode staro-češke stranke se nočejo dovolj učiti; renegati vsled tega premagujejo, gospodujejo in gospodarijo v smislu mad-jarske politike.
Da so bili kruti preveč popustljivi, kaže celo usoda zadruge, katero so jim uničili, s tem pa narodno gospodarstvo narodu izpodkopali. S komasacijami se nikdar ne popravi več, kar se je zrušilo z Zadrugo. Na Hrvaškem so se v obče pokazale politiške razmere silno žalostne, in sedanji ban je smel govoriti celo o jugoslovanskem mecenu tako, kakor da bi se vedel on nelojalno. To je največa ironija, ki jo razumejo oni, ki poznajo zgodovino, če tudi samo od 1. 1860. naprej.
Srbi avstrijski so dobili letos novega patrijarha; ob izvolitvi se je videlo, koliko je mar i madjarski vladni stranki za cerkveno avtonomijo srbskega naroda, da si mu je ista zagotovljena po predpravicah in določnih zakonih.
Ogerskim Rusom, ki s Slovaki vred nimajo niti ednega zastopnika v državnem zboru v Budapešti, poslabšalo se je stanje tudi letos. Učenci raznih šol se ne smejo učiti niti krščanski nauk v svojem jeziku. Hudo pritiskajo rusko duhovščino, narod ne more vzgojiti niti rjodoljubov, ki bi mu varovali narodnost in jezik.
Slovaki se nekoliko bore jedino s pomočjo cerkvene avtonomije protestantske; pa tudi to jim hočejo uničiti. Citati je bilo, ko se je viši cerkveni dostojanstvenik letos celo pohvalil, da je trdil, da on skrbi zato, da se madjarski vzgoji tudi duhovščina, ki ima priti med katoliške Slovake in Slovane v obče. Madjarska kulturna in druga društva so tudi letos delovala na raznarodovanje slovaškega naroda. V obče je za Slovane na Ogerskem najhujše, in če se količkaj zganejo za svojo narodnost, že
jim očitajo panslavizem, izdajstvo. Židovstvo, ki pomaga madjarski vladni stranki, ovaja Slovane na način, ki je svojstven jedino Židom. Uboštvo slovanskih narodnostij je toliko, da ne morejo vzdrževati in podpirati primernih glasil; rodoljubi, ki vstrajajo, doprinašajo največe žrtve za narodne namene.
Tak sistem ne more dolgo trajati tudi na Ogerskem več, ker je že premnogo gnjilega; še celo Rim je že izgubil svojo dosedanjo potrpežljivost, ki je pokazal, da niti z večino ogerskih škofov ni več zadovoljen, tolikomanj z ukrepi in namerami vladnimi, ki hočejo sprožiti kulturni boj nasproti katoliški cerkvi.
Med narodi na Ogerskem so svojo potrpežljivost izgubili tudi Romuni, kateri so se odločili postopati drugače, nego zahteva madjarska, tujčujoča politika. Ro-muncem bodo najbrže sledili protesti tudi drugih narodnostij. Angleškim moralistom bi bilo sovetovati, naj svoj moralni žolč izlijejo nad madjarsko liberalno frakcijo in njenimi židovskimi pomagači; zasluge bodo imeli gotovo veče, nego da kažejo bojazen, da bi se ruski Židje udrli v Anglijo.
Pravi ali umetno izumljeni interesi drugih narodov nasproti Slovanom so vzrok, da ti narodi ne sočustvujejo s slovanskim plemenom, kakor ono zasluži, in kakor je bilo v zgodovinskih dobah spoštovano in cenjeno od nepristranskih popotnikov, opazovalcev in poročevalcev. Pravi ali izmišljeni interesi civilizovane Evrope današnje dobe ne dopuščajo objektivnega presojevanja, pač pa vse drugo, kar je slovanskemu plemenu v skupnosti in v njegovih oddelkih posebe na škodo. Taka je bila tudi letos; veliki ali celo veči del evropske politike se je porabil I. 1890. v to, da bi se Slovanom izpodmikala tla, da bi ostali še nadalje ukleneni v okovih, kjer so jih jim že davno nadeli, da bi ne prodirali z idejami, ki bi pospeševale njih duševno in kulturno moč in njih politično veljavo. Zveze in prijateljstva so se sklepala tudi letos na škodo Slovanom. Časopisje na slovansko škodo se je tudi letos podpiralo. Novi nemški kancelar Caprivi je letos sam potrdil, da Nemčija podpira zunanje časopisje, kakor je na korist nemškega cesarstva. Videli smo, da je nekaj nemških novin takih, ki so tudi letos natanko poročale ali izmišljevale vse to, kar bi Slovanom moglo škodovati. Denuncijacije so se ponavljale pri vsakem koraku, ki bi ga Slovani storili naprej. Presukavali in ovajali so časniki, ki so v tujih službah, vsako besedo, vsak stavek, ki ga je spregovoril n. pr. ta ali oni člen Petrograjskega slovanskega blagotvoriteljnega obšče-stva. Avstro-ogerske Slovane so tudi letos opisavali kot veleizdajnike, ki škilijo čez meje. Ponavljali so tudi letos, češ, kaki veleizdajski čini so v težanju po združenju vseh Hrvatov in celo vseh Slovencev. Slikali so „Veliko Srbijo", „Veliko Hrvaško", „Veliko Slovenijo" in jednako velike himere.	)
Mnogo je še slovanskih zastopnikov, rodoljubov in domoljubov, ki se boje takih strašil. Taki politiki kažejo, da ne poznajo ne zunanjih nasprotnikov, podkupljenih novin, niti ne notranje politike, ki bi bila že kedaj vsa drugačna, ko bi ne bilo med Slovani toliko strahopet-nikov in pohlepnikov po viših službah, časteh in redovih. Mnogo se je dobrega zatrlo in potlačilo tudi letos jedino zaradi politikov, ki so podlo sebični in plitvi, pa zajčjega poguma. Kar je bilo letos najhujše, je to, da so mnogi slovanski politiki hodili na svojo roko, ne da bi pošte-vali skupnost interesov pojedinih slovanskih Oddelkov. Največ so zakrivili v tem pogledu Staročehi,- potem proti koncu leta nekateri zastopniki galiških Rusov. O madja-ronski stranki na Hrvaškem ni treba tukaj govoriti, ker ta stranka je vsako leto jednaka v smislu, da služi bolj tujim, nego interesom hrvaškega naroda. Jednaka je s poljskim plemstvom.
Kljubu partikularistom, separatistom in raznovrstnim oportunistom so slovanski narodi tudi v politiki pokazali nekoliko vzajemnosti. Mladočehi so ob mnogih prilikah kazali na potrebo vzajemnosti slovanskih narodov. Pojedini členi te stranke so odločno zahtevali preobrat današnje zunanje politike, z dokazi, da bi bila na korist cesarstvu in Slovanom; oni so odločno zavračali namere, katere bi rade spravi'e naše cesarstvo v vazalsko zavisnost.
Ko je praznoval biskup Strossmaver 50letnico svojega biskupovanja, je bil ves slovanski svet jedin v iz-raževanju sočustvija in spoštovanja do tega velezasluž-nega in plemenitega cerkvenega dostojanstvenika, ki kljubu prosledovanju ni zakril svojega čustvovanja in mišljenja. Ob tej priliki so se Slovani pokazali jedini.
Praktično vzajemnost so izvrševali letos najbolj ■Rusi in Srbi. Rusi so pošiljali žito in denarno podporo gališkim Rusom in Črnogorcem, ki so letos oboji trpeli zastran slabih lanskih pridelkov. Omenili smo že črno piko, ki so jo zaslužili avstrijski Poljaki s tem, da so skušali zabraniti pošiljatev ruskega žita med gališke Ruse, trdeč, kakor da bi ne bilo med poslednjimi take bede, kakor so jo opisovali ruski reveži sami. Gališki Rusi so se s prošnjami obračali tudi do avstro-ogerskih Slovanov; ali tu nismo zasledili, da bi se bili ti naprošeni Slovani spominjali svojih trpečih bratov, galiških Rusov. Glede na jeden in isti oddelek slovanskega plemena smo torej letos zapazili krščansko ljubezen zunanjih Rusov, popustljivost drugih Slovanov in grdo počenjanje od poljske strani.
V srbskem kraljestvu so izpolnili Srbi svojo bratsko dolžnost, ko se je več tisoč ubogih Črnogorcev naselilo na srbski zemlji, kjer so jim po skromnih močeh delili tudi druge podpore. Na Češkem je letošnjo jesen ponovljena povodenj provzročila na milijone škode in veliko bede. češki narod daje toliko državi, da je smel zahtevati primerne podpore od države. Zato ni prosil pomoči
drugod, in Slovani sami ob sebi se niti niso spomnili te potrebe, niti bi ne bila njih pomoč izdatna nasproti velikanski škodi.
Simpatije so uživali in uživajo prek in prek Slovani od francoskega naroda. Te simpatije imajo pred vsem korenino in vsled sedanje evropske konstelacije stalne vzroke v politiki. Politiški interesi proizvajajo simpatiška pojavljenja tudi na druge strani.
Mnogo je francoskih časnikov, ki se zanimajo so-sebno za rusko politiko; z druge strani so nastali in nastajajo v Parizu časopisi, ki imajo namen pospeševati spoznanje in praktično vzajemnost med Francozi in Slovani. Francozi premišljujejo težnje, ki jih imajo Slovani v kulturnem pogledu, in z novim letom prične izhajati list, ki bo naravnost dokazoval potrebo, naj bi francoski škofje podpirali zapadne Slovane v teženju, da bi se jim vrnila cirilometodijska cerkev. Francozi čitajo radi slovanska dela, uče se pred vsem ruskemu jeziku in pišejo tudi zgodovino o Slovanih.
Če tudi ne moremo soditi, koliko časa bo približevanje Francozov trajalo nasproti Slovanom, je sedanja prijaznost francoskega naroda in njegovih politikov, ki jo izkazujejo Slovanom v obče in Rusom ter Rusiji po-sebe, nepreračunljive vrednosti. Slovani nimajo takega časopisja, katero bi cítala ostala Evropa; poslednja se opira samo na nemške novine, in kolikor je teh vplivnih, so vse v židovskih rokah in v tujih službah. Moralno ti časniki Slovanom vsako leto neizmerno škodujejo; francoski listi izmišljeno mnenje o Slovanih in njih stremljenjih torej popravljajo, ker se poučujejo samostalno in iz slovanskih virov. Znano je, da nemški historiki zlasti dandanes pačijo slovansko zgodovino. Francozi pa sami preiskujejo stvari, torej predočujejo prošlost slovansko v drugem svitu, nego Nemci, in to je politiški na velik dobiček Slovanstvu. Slovani so imeli po vsem tudi letos največe, da ne rečemo, jedine zunanje prijatelje v Francozih ; to izključno položenje utrjuje in krepča ravno zaradi tega sočustvije in pospešuje intenzivno medsebojno vzajemnost. Internacionalno je to približevanje Francozov in Slovanov tudi letos najsvetlejša stran za oba ta dela, proti katerima se veči del Evrope obrača v neprijaznem, neprijateljskem smislu.
* * *
V kulturnem pogledu ožega smisla, ki pošteva bolj duševno stran delovanja, so Slovani letos v obče napredovali. Literaturo so obdelovali povsod, in to leposlovno, kakor znanstveno. Največ književnega dela so nakopičili po raznovrstnem časopisju. Novine so se pomnožile pri raznih slovanskih narodih. Veči časopisi so tudi nastali tu in tam. V vseh teh organih so nameščali leposlovno in znanstveno berilo poleg vsakovrstnega znanja.
Napredka v organizaciji perijodične književnosti pa ni bilo zapaziti tudi letos nikjer. Vsak slovanski narod proizvaja časopisje na svojo roko; ne da bi se oziral
na druge oddelke slovanskega plemena, in v vsakem narodu posebe se vstvarjajo časopisi in organi bolj po naključjih in omejenih interesih, nego v pogledu na občo potrebo. Taka je tudi v Rusiji; to je letos posebe grajal veliki učenjak Lamanskij.
Na Ruskem so letos zasnovali poseben velik organ, za filozofijo in psihologijo; ta organ bode pospeševal složniše razmotravanje in preiskovanje na modroslovnem polju ter bo pošteval pred vsem aktuvalne potrebe ruskega in s tem ostalih slovanskih narodov. Pod vodstvom Lamanskega se je zasnoval važen organ „Živaja Starina", ki bo zbiral, kar je sicer staro, pa še živo med slovanskimi narodi. Ta organ bo vzbujal nove sile v ta namen, sosebno med ruskim narodom. V Rusiji pa so napredovali letos tudi glede na mrtve starine; slovanska arheologija nikjer ne deluje in ne napreduje tako obsežno in zajedno intenzivno, kakor v Rusiji." Sicer pa je omeniti za vse slovanske narode, da so krepko delovali letos na polju mrtve in žive starine. Tu in tam imajo za mrtvo starino lastne časnike, v katerih sporočajo o raznih izkopaninah in sledovih iz prošlosti. Čehi in Hrvatje so kaj marljivi za ta del. Kar pa je najvažnejše, predelujejo starinske snovi kar možno v racijo-nalnem smislu ter podajejo s tako metodo gradiva histo-rikom, ki hlepe prestrojiti tradicijonalno zgodovino, prirejeno po nemškem kopitu in smislu.
Živo starino razširjajo med narodom sosebno v Mo-ravi, v Čehah in kolikor toliko na Slovaškem. Olomuški muzej je izdal letos II. zvezek svojih ornamentov ter s tem podaje novo podstavo slovanski umetnosti vezenja. Čehoslovani so letos tu in tam uvedli po starih vzorcih vezenje tudi v osnovne šole in s tem odprli široko pot na stoletja starim vzorcem slovanskega vezenja — ne samo za češki, ampak tudi druge slovanske narode.
Mnogo pesmij z napevi so priobčili letos razni slovanski narodi; češki izdajatelj slovanskih pesmij se je za ta del odlikoval tudi letos.
Mnogo zgodovinskih preiskav je zagledalo letos beli dan med Slovani; izšle so tudi izvrstne knjige, ki kažejo, kaka je bila s slovansko kulturo za prejšnjih dob. Važno je za sedanjost, da so Čehi in drugi zapadni Slovani po posebnih učenih delih dobili novih svedoštev o cirilo-metodijski cerkvi med njimi. Poljaki avstrijski so bili priredili letos shod svojih zgodovinarjev; tu so slišali od nepristranskega historika grenko resnico, da Poljaki po svojih zgodovinah pačijo historijo iz politiškili in pristransko poljskih interesov. Tudi med Čehi so dobro zavračali nemške agitatorje, ki pačijo zgodovinska dejstva na škodo Čehoslovanom.
V znanstvenem, kakor praktičnem pogledu važna bo knjiga, ki je ravno sedaj kot rokopis dobila častno darilo, razpisano po Blagotvoriteljnem obščestvu v Petrogradu. Ta knjiga, ki jo je spisal Ant. Budilovič, temeljiti učenjak v slovanoznanstvu, pokaže Slovanom, kako so nastali
literaturni jeziki raznih narodov v prošlosti in sedanjosti, in kako se bo po teh analogijah vesti Slovanom,, da pridejo do skupnega literaturnega jezika. Toliko gradiva in racijonalnosti v premišljevanju gotovo ni bilo še nikdar združenega za rešitev tega, za Slovane že več, nego samo aktuvalnega vprašaiija.
Kakor drugi narodi, streme tudi Slovani, znanstvo ne samo množiti, ampak tudi predelovati in širiti med narodnimi množicami. Na Ruskem so letos zakonito za-povedali "t- M Č^alnje ali Čitalnice po občinah; knjižnice so kf ui po istih obči.iah knjige z dobrim in klasičnim berilom., izdajajo na Rumena bolj po nizkih cenah, nego je to možno v kateri koli drugi državi. Jed-nako imajo vsake ruske novine obilo naročnikov, vsled tega se izdajejo celo nekateri dobri dnevniki po nizkih cenah. Šole se ne samo množe, ampak tudi presttojujejo, kakor najbolje ugaja ruskemu kmetu in naobra. icu. Na obe strani se je letos mnogo zgodilo.
Med drugimi Slovani je omeniti, da je češka akademija znanosti letos začela delovati tudi dejanski. Jugoslovanska akademija je jeden najsrečnejših slovanskih učenih zavodov, to pa zato, ker je tu delujočih, za slovanske starine in slovansko prošlost sposobnih in vnetih članov in sotrudnikov. Nemške akademije so pokazale, da se v njih porajajo klike, katere zatirajo najboljše moči, toliko bolj pa povzdigujejo prave ničle v znanosti. Nekoliko takega duha so menda zanesli že pri porodu tudi v novo češko akademijo, v katero niso takoj poklicali učenjakov, o katerih je obče mnenje sodilo, da se tem znanstvenikom na prvem mestu podeli taka čast. Po vsem pravu se preziranje v tem pogledu strogo graja; naj bode to v svarilo za bodočnost. Rajše nobene akademije, nego pa da bi se utrjeval v njih protekcijonizem neznatnih pohlepnikov, s tem pa tlačile prave zasluge nadarjencev in pravih znanstvenikov.
Mnogo so se letos trudili Čehoslovani, sosebno pa moravski, da bi dobili v Moravo drugo češko vseučilišče, ker je samo jeden tak zavod zares premalo, ako pomislimo, da je avstrijskih Nemcev malo več, nego Čeho-slovanov, pa imajo razun češkega in obeh poljskih vsa druga vseučilišča v rokah, nemški organizovana, dasi so prisiljeni obiskovati jih tudi drugi Slovani. Za Slovence so na Ljubljanskem shodu in v deželnem zboru kranjskem govorili, da bi se vsaj pravna akademija zasnovala za Slovence.
Slovaki, katerim so uničili „Matico" in gimnazij, nabirajo doneske med seboj, da bi si sami zasnovali lastno gimnazijo, katera bi pač ne bila odveč za narod, ki šteje okolu 21/2 mil. duš. Gališki Rusi si zasnujejo vsaj svoje šolsko društvo, da bi si rešili vsaj nekoliko svoje mladine. Ogerski Rusi pa imajo gimnazijo, na kateri ne bodo smeli več učenci niti katekizem učiti se v materinem jeziku. Srbom na Ogerkem bi tudi radi vzeli lastno „Matico"; ni davno, kar so jim jo preiskovali,
da bi našli kak formalen nedostatek ter zaradi tega mogli uničiti ta literarni zavod. Namesto slovanskih zavodov in učilnic delujejo madjarska „kulturna" društva, ki širijo „kulturo", kakoršno poznajo jedino med Madjari.
Med Hrvati nabirajo doneske za medicinski oddelek njih vseučilišča. V Srbiji bi radi veliki školi podelili značaj vseučilišča. Izdali so tudi letos mnogo knjig, kakor iz-dajejo še preveč novin, katerim od kraja pa je prepovedana pot v Avstrijo. V Bolgarski bi zasnovali radi take učne zavode, kateri bi pospeš*evali uničenje stare slovanske kulture, pa nadomestili jo z zapadno kulturo. Bolgari vidijo na Hrvaškem, kam spravijo gmotno blagostanje, kedar pokončajo Slovanom njih domači gospodarski ustroj.
Začetkom leta in naprej je slavni Slavjanskij obiskoval tudi slovanske zemlje Avstro-Ogerske ter očaroval kakor zapadnike v obče, tako zapadne in južne Slovane še posebe s krasnimi napevi, ki jih je izborno izvrševal njegov iz moških in ženskih sil sestavljeni silno izvež-bani zbor. Na Slovane je zbor Slavjanskega blagodejno vplival; ponos se jim je povečal, ko so celo tuji narodi pripoznali vrednost dotlej nepoznane glasbe. V Zagrebu so Hrvatje takoj potem in sedaj, koncem leta prirejevali koncerte na zasnovi, podobni zboru Slavjanskega. Lepe spomine in sledove je zapustil ta zasluženi Rus s svojo umetniški izurjeno soprogo med ostalimi Slovani; pa tudi sam je priobčil lastne spomine o tem svojem potovanju.
V Rusiji se je bila letos sprožila misel za slovanski kongres, ki bi imel razpravljati in sklepati o skupni azbuki, o skupnem jeziku slovanskem. Kakor je to umevno samo po sebi, takoj so začeli strašiti slovanski nasprotniki in dražiti avstro-ogerske vlade, v smislu, naj bi se uže naprej prepovedal tak shod, ko bi se imel vršiti na avstro - ogerskih tleh, in v smislu, naj bi se gledalo na one slovanske državljane, ki bi namerjali udeležiti se tega shoda. Poljaki so se pokazali vredne tovariše zapadnih nasprotnikov. Tudi to pot do slovanskega kongresa ni prišlo; nekateri Slovani so celo menili, da niti potreben ni, češ, Slovani naj bi sami začeli več delovati v smislu sklepov takega shoda. V resnici imajo mnogi Slovani skupne potrebe bolj na jeziku, nego da bi jim zadoščali praktično. Z druge strani pa se bodo želje po kongresih najbrže ponavljale, ker Slovani potrebujejo ne-
posredne direktive in spodbude. Praktičen nasvet je bil razglašen letos tudi s tem, da bi si Slovani organizovali bolje svojo književnost, ker ni med knjigarji za slovansko literaturo nobene organizacije, nikake vzajemnosti.
Nekaj spomenikov so razkrili po raznih slovanskih zemljah tudi letos; s tem so bile, kakor običajno, združene odgovarjajoče svečanosti in slovesnosti. Poljaki so prenesli ostanke svojega prvega pesnika iz Pariza v Krakov, Hrvatje so pa slavili v Dalmaciji svojega Kačiča, posta-vivši mu primeren spomenik. Kakor so Poljaki razodeli, da se še nadejajo, uresničiti svoj politiški ideal, in se jim je menda za zlo vzelo v nekaterih krogih, jednako so porabili Hrvatje priliko, dokazati, da poznajo svoje zgodovinsko pravo, ter da ne prenehajo stremiti po ob-istinjenju tega prava. Naj pa si ob takih slovesnostih omejujejo namene, kakor drago, pomen imajo za kulturno napredovanje narodovo, ker spodbujajo na posnemanje in vzbujujejo raznotere blage in koristne misli.
Ce poštevamo različna dejanja in nehanja Slovanov leta 1890 , kaže se nam v vsem gibanju jedno glavno težanje, namreč stremljenje, da bi zopet našli sami sebe. Oni preiskujejo zgodovino, praclobe, mrtve in žive starine, da bi oživili kulturo svojih prednikov, da bi umetne strani te kulture razvili po sedanjem razumu, da bi to kulturo razširili tam, kjer se je skrčila na ože meje, da bi jo utrdili in okrepili, kjer se je že izgubila ali oslabila. Izsledujejo arhive in listine, prepisujejo inskrip-cije, hodijo v tuje dežele in oddaljena mesta, da bi tam raziskali razne knjižnice, da bi na podstavi trdnejših iz-točnikov pobili nazore, kateri so se zasejali po pristranskih historikih tujih, Slovanstvu neprijaznih narodov. Zgodovina in kultura, ki je zgodovinski delovala, veke in veke blažila stare Slovane, naj bi postala jedno zrcalo, v katero naj bi se Slovani sedanjosti ozirali in pogledovali; s spoznanjem po tem zrcalu in s pomočjo pošte-vanja sedanjih razmer naj bi Slovani zasnovali trdnejo podstavo za bodočnost. V resnici, naj Slovani teže po svojem zgodovinskem pravu ali po utrjenju kulturnih podstav, so prav delovali, ako so iskali tudi letos sami sebe, in to stremljenje jim je potrebno tudi nadalje. Naj se jim v ta namen zapreke pomanjšajo in vspehi povečajo v novem letu 1891!
0 kritiki dr. Mahniča.
m.
K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu,
(Dalje.)
a) Glede na post. V cerkveni zgodovini Evzebi-jevi, katero je začel Sokrat nadaljevati leta 306, nahajamo notico, da v rimski cerkvi je trajal post pred Veliko
nočjo samo tri tedne, in vrhu tega so bile v tem času izključene scbote in nedelje; v tem ko je po vsej Iliriji in Grški, kakor tudi v Aleksandriji trajal isti post šest in v nekaterih cerkvah celo sedem tednov, pač tudi tu z izključenjem sobot in nedelj.1) Ta razlika pa je po-menjala malo, ko v ono dobo v cerkvi v obče ni bilo še
') Socrates hist. eccl. V: 22.
nikake trdne norme ali določbe;1) in ravno zaradi tega ni mnogo poštevati tudi poznejše navade, da so velikonočni post raztezali na petdeset, šestdeset in sedemdeset dnij,3) zlasti ko so bile podobne razlike tudi po drugih cerkvah. Pač pa je Jeiunium quatuor temporum (spomladanski post pred Veliko nočjo, poletni post o Bin-koštih, jesenski post v sedmem in zimski post v desetem mesecu),3) kateri je nastopil od V. stoletja naprej, po-števati kot rituvalno ali obredno svojstvo rimske cerkve ravno takó, kakor post ob sobotah celo leto.
Seveda se je rimski Jeiunium quatuor temporum le malo razločeval od posta, ki je doslej običajen v grški cerkvi, ker post pred Veliko nočjo in pred Božičem je bil skupen, rimski binkoštni post pa se je nadomestil z grškim postom Petra in Pavla ravno takó, kakor rimski septembrov po3t z grškim štirnajstduevnim postom pred nebovzetjem Marijinim v avgustu. Ta mali razloček torej ni bil predmet spora; nad obligatnim postom ob sobotah z jedino izjemo sobote, ki je neposredno pred velikonočnim praznikom, pa se ni nad vse spodtikala samo vstočna cerkev, ki se trdno drži Cánones Apostolom m, ampak se je ta post tudi na zapadu omejil na rimsko cerkev, ker je v ostalih cerkvah gospodoval nekaj še grški, nekaj s tem, kakor dokažemo spodej, v bistvu soglasni špansko-galikanski ali ambro-zijanski obred. Zaradi obligatnega posta ob sobotah, ki je bil uveden v rimski cerkvi, ki pa so ga perhoreskovale vstočne cerkve, je nastal torej dolgotrajni spor; vršenje tega prepira kaže, kakó so se vedli papeži glede na obredne razlike.
Noben papež, kolikor je znano nam, ni poskusil tudi cerkvam vsiliti sobotni post, ki se je za rimske raz-
') Gregorius Naz. or. 40 in Joann. Chrysost. hom. 16.
3) Ta navada, proti kateri je odločno nastupil leta 541 zbrani Concilium Aure 1 i an e ns e, je prozval imenovanje nedelj kot dominica in quinquagesi ma, in sexagésima, in septuagésima.
3) Tega posta se spominja sveti papež Leon Veliki v
Sermo VI. c. 1 in Sevmo VIII. c. 2, pri čemur je opomniti, da njemu velja september za sedmi in december za deseti mesec, ko šteje marcij za prvi mesec leta.
Leto začenjati z marcijem je bilo mnogotero v navadi do najnovejše dobe, in sicer celó v Italiji, ko ste mesti Pisa in Firence ssoje leto začenjali due 25. marcija, vendar z razliko, daje prvo mesto pričenjalo leto ab incarnat i one za 9 mesecev in
7 dnij prej, drugo mesto pa za 2 meseca 25 dnij pozneje, nego mi dandanes. Celó po uvedenem reformovanem gregorijanskem koledarju v XVI. stoletju ste ostali obe mesti z okolico vred pri svojem calculus Pisa nus, oziroma Flore nt in us; in še le veliki vojvoda toskanski France 1. je učinil, da so od leta 1750 začeli ravnati se pu reformovanem gregorijanskem koledarju tudi v pogledu na začetek leta. Dotični dekret velikega vojvode je vrezan v baker in postavljen na velikem mostu na Arnu v Firencah, ponatisnen pa v znanem kronologiškem delu L' Arte de vérifier les dates tom. I. p. 24.
Tudi na Angleškem je bil zakoniti začetek leta določen na 26. dan marcija, in je stopil na njegovo mesto 1. januvarij še le koncem tretje četrti XVIU. stoletja, k čemur se še povrnemo.
! mere pripoznal kot primeren, torej se uvedel v rimski cerkvi; z druge strani pa tudi ni bilo papeža, ki bi se bil udal za spremembo rimskega obrednega svojstva, kedar se je udomačilo, kolikorkoli je na to silil imenitni Concilium bissextum ali Trullanum.1) Kanon 45 tega koncilja, ki je v Rimu ob sobotah navadni post razglasil kot nedovoljen in kaznjiv, sklicujoč se na 54. apostolski kanon, ni vplival čisto nič na papeže. Isti so smatrali navedeni koncilj za partikularno sinodo, kom-petentno za rituvalne zadeve vstočnih cerkva, tudi niso ničesar ugovarjali proti temu, da se ob sobotah niso postili v vstočnih in celó v največ zapadnih cerkvah, med drugimi celó v Milanski, torej v zgornji Italiji;2) tam pa, kjer je gospodoval rimski obred, ali kamor so ga za-
') Ta koncilj je bil in je v grški cerkvi zelo slavljen, zlasti ga štejejo ondi med ekumenske sinode, oziroma se smatra kot nadaljevanje VI. ekuuienskega koncilja. Da je bil na tem koncilj u zastopali tudi Zapad, specijaluo sama rimska cerkev, vidi se, tudi če do cela preziramo akte obravnavanj, iz kanonov njegovih 3, 12 in 13.
') Tukaj je poudarjati, da menihi so bili prek in prek dolžni postiti se poleg Feria sexta tudi v Feria qua rta, nikakor pa ne ob sobotah, kakor to izrecno zaukazuje tudi pravilo sveiega Benedikta (Monasteriologia Kegni Hunganae Damiani Tuxhoffer aucta per Manruon Cznnar šestim 1858 tom. 1. pag. d j. Ogovarjati se utegne, da so inemlii prišli z Vstoka, Ua so zaradi tega celó na Zapadu sledili vstočnemu obredu, m da. je specijaluo sveti Benedikt svoj samostan ustanovil v južni Italiji, z večine naseljem ud Grkov, kjer je bil ^v Nursiji [NursiumJ danes Norcia) tudi rojen, zajeuiio ustanovil v dobi [v prvi četrti VI. stoleijaj, ko rimski obred ni bil niti završen. l'a ugovor utegne v obče veljali, zlasti ko je utemeljeii tudi v zaključnem siavku pravila Beneiliktovega. Ta sklepni stavek UoKazuje pac bie¿dvoinbenu, da je naiuerjal Benedikt na Kratko sestaviti ali izraziti pravilo včonitsh redovnikov, ne da bi spremenil kaj bistvenega na njem, in je bil ta staveK za redovnike, navezane na pravilo (benediktince, -kamalduijaue, cistercijaiie,' celestine in dvanajstero viteških reduv), kaKur se lazurne samo po sebi, ramo tako važen, KaKur vsi drugi stavKi. l'akó natiajamo lia primer v Anuales Cistercienses od lOJo—1212 (nemški prevod Kegensburg not),
1. dei, 2. poglavje, pag. ilj naslednje sklicevanje prvega generalnega kapituia cisteicijaiiov na, isti stavek: „Tako su uaši očetje v Kaznovanje alega in v vzdrževanje ljubezni oareUiii ali zauka-zali, Uu, uaj se namreč zbere vsako leto generalni Kap,tul, m naj se nadzorujejo vsako letu vsi samostani.
K temu jih je napotilo prvič pravilo svetega Bazilij,i, ki zaukaiuje, da naj se prirejajo taki shodi, drugiC tudi besede svetega očeta Benedikta, ki na koncu svojega pravila pristavlja te Oesede, da to, kar je on izpustil v svojem pravilu, naj dopolnijo iz pravil in zapovedij svetega Bazilija. Ali post ob so butali je bil že v IV. sioletju, torej Uolgo pred Benediktom svojstvo rimske cerkve, kakor kaže brezdvumbeiiu znani izrek svetega Ambrozija; „Dum sum Romae, sabbato íeiuno; dum Mediolani nou ieiuno." Z druge strani je ustanovil Benedikt poleg Jiasinskega tudi druge samostane in, kar je tukaj važno, je bilo njegovo pravilo, katero popolnoma prebira sobotni post, ne samo potrjeno od svetih papežev Gregorija Velikega (Dial. Lil. c. 36) koncem VI. stoletja in od Caharije v VIII. stoletju za ves Zapad, temuč naravnost predpisano, ne da bi bili papeži zaukazali kako spremeno pravila, oziroma, da bi se v to pravilo sprejel sobotni post.
sadili tekom časa, ostal je post ob sobotah v popolni veljavi celó do današnje dobe.1)
b) Gledé na celibat dnhovenstva. Jedno zahtev, katero stavlja sveto pismo do onih, ki imajo prejeti viša posvečevanja (škofov, svečenikov, dijakonov), da na| bodo namreč možje jedne žene, 2) so razumevali in tu pa tam razumevajo še takó, kakor da bi bil, kdor ni oženjen, izključen od prejetja viših posvečevanj. Podpirati so skušali in skušajo to razumetje z nadaljnjo zahtevo svetega pisma, vsled katere naj bodo kandidati duhovnega stanu, katerim se imajo podeliti viša posvečevanja, možje, kateri dobro opravljajo svoj dom (hišno gospodarstvo) in imajo pokorne otroke3); naposled skušajo podpirati to svojo misel tudi s svarilom apostola Pavla pred onimi, ki nastopijo, da bi s svetohlinstvom razširjali krive nauke in laži, sosebno da bi prepovedovali ženitev.4) Ti nazori so prek in prek nepravi, popolnoma napačni, nazori od mož, kateri do cela prezirajo naredbe starega zakona, zadevajoče duhovnike in levite, in ki krivo razumejo ali stremijo nalašč zmešati tudi pravi smisel popolnoma jasnih besed svetega pisma novega zakona.
Kdor nalašč ne pozablja gnostikov, ki so nastali malo ne istočasno s krščanstvom, katerih se spominja že sveto pismo (I. Cor. VIII: 1, 2), in katere je cerkev vedno pobijala od časov apostolskih, in kdor vé, da so isti gno-stiki postavljali telo kot vir zlega ter zahtevali vzdrževanje zakona (ženitve): ta more jedva dvomiti, da je apostol poganov imel gnostike pred očmi, ko je proko-koval, da nastopijo krivoverci, ki bodo s svetohlinstvom prepovedovali ženitev. Kdor pa si pobliže ogleda uslovje, ki se stavlja kandidatom viših posvečevanj, da naj bi bili možje jedne žene, in pri tem pošteva tudi dotične uredbe cerkve starega zakona:6) ta se ne bo mogel braniti preverjenju, da to uslovje nikakor ne namerja izključenja od viših posvečevanj onih, ki niso oženjeni, pač pa onih, ki so oženjeni dvakrat, zlasti ko more svoj dom ravno tako dobro opravljati oni, ki ni oženjen, kakor ta, ki je oženjen; pri onem, ki je oženjen, je namera, da bi se lepo vedli otroci, torej, da bi se jim ne dajalo pohujšanje, pri onempa, ki ni oženjen, ni otrok, in se torej s tem zabrani pohujšanje.
Dejanski zaukazujejo že Cánones Apostolorum0) (canon 26), dase neoženjene osebe morejo do-
') Ta duvalizem v postu se je pod zaščito papežev ohranil do današnjega dne. Post ob sobotah je še vedno izključen ne ne samo pri katolikih slovanskega in romunskega obreda našega cesarstva, ampak tudi pri prebivalstvu zgornje Italije, katero se drži nekoliko ohranjenega ambrozijanskega obreda.
*) I. Tim. III: 2, 12 in Tit. I: 6.
s) I. Tim. III: 4, 5, 12 in Tit. I: 6.
«) I. Tim. IV: 1, 2, 3.
5)	Leviti so smeli biti samo možje jedne žene, to se pravi, niso smeli oženiti se v drugo.
6)	Naj si mislimo kar koli o nastanku ali provenijenciji „Cánones Apostolorum", priznati nam je vendar, da kažejo isti jako visoko starost, in da so jako sluli že v davnih časih. V
puščati k vsem posvečevanjem brez izjeme, da pa se ne smejo več oženiti oni, ki so se že udeležili višega posvečevanja Analogno določbo obseza 1. kanon koncilja, ki e zboroval v prvi čerti IV. stoletja v N e o c a e s ar ea, ker izreka kazen odstavljenja onim svečen kom, ki bi se oženili. Tudi proti dijakonom, ki bi si dovolili stopiti v zakon, izreka odstavljenje 10. kanon koncilja ki je zboroval leta 314. v Ankyri; tukaj vendar izjemoma samo za slučaj, ko bi si ne bil dijakon pridržal ženitve že pri svojem posvečevanju.
Z druge strani Cánones Apostolorum izključujejo v obče brezuslovno one, pri katerih je bigamija, od dopuščenja ne samo k višim posvečevanjem, ampak celó od sprejetja v kler, in je vse jedno, ali je bigamia vera, to je, dvakrat veljavno sklenen zakon, o kateri govori kanon 17, ali pa samo v kanonu 18 navedena ženitev z udovo, eventuvalno z osebo, deflorovano uže od drugega ali z nenravstveno osebo, kar se pošteva kot bigamia similtudinaria ali interpretativa. Pač pa se v kanonu 5. onim oženjenim osebam, pri katerih ni bigamije, dovoljuje sprejetev v kler in dopuščenje k višim posvečevanjem, celó s pristavkom, da svojih žen ne smejo pahniti od sebe niti s pretvezo svetohlinstva, drugače da bi zapadli kazni odstavljenja od svoje duhovne stopinje.
Ako se pa Cánones Apostolorum ujemajo s kanoni najstarših znamenitih partikularnih konciljev gledé na zakon ali ženitev duhovenstva, kakor smo dokazali zgorej: imamo pač pravo do trditve, da naše zgo-renje razlaganje besed svetega pisma je bilo kot jedino pravo obče priznano v cerkvi že prvotno, specijalno od časov apostolskih noter do IV. stoletja; da so se torej k sprejetju viših duhovnih posvečevanj mogli dopuščati neoženjeni iu oženjeni. Poslednji pa, kakor tudi udovci, samo uslovno, ako so bili namreč možje jedne žene, ako jim torej ni nasprotoval kot zadržek Defectus Sacramenti vsled Bigamia vera ali similitudinaria; in vsi brez izjeme pod uslovjem, da se
cerkvah vstočnih so bili preverjeni od nekdaj, da ti Čajno ne s Apostolorum, katere je zbral in uredil sveti papež Klement I., so služili mnogotero v podstavo ékumenskim sinodam; da sosebno kanoni 1, 2, 5, i1 prvega ekumenskega koncilja se sklicujejo na Cánones Apostolorum 21, oziroma 70, 32 in 25, in da se tudi kanon 22 IV. ekumenskega koncilja sklicuje na 40. kanon apostolski; da je nadalje podobno sklicevanje na kanone apostolov 30, oziroma 29 in 31 tudi še v kanonih 3, 5 in 12 VII. ekumenskega koncilja, in da se tu stari kanoni, na katere se sklicujejo, celó izrecno zaznamujejo kot kanoni apostolov.
To misel je izrazil 2. kanon Concilii Trullani, in po takem se Cánones Apostolorum pri Grkih, Slovanih, Romunih itd. vstočnega obreda, in sicer tudi pri njih katoliškem delu, poštevajo do današnjega dne kot vir cerkvenega prava. Da so bili vir cerkvenega prava poprej tudi na Zapadu, specijalno tudi v rimski cerkvi, kaže to, da so se prideli v zbornik cerkvenopravnih do-ločeb Dionizija Eksiguva (Dionysius Exiguus koncem V. stoletja), pozneje v Decretum Gratiani in v Corpus inris canonici.
51*
ne oženijo po sprejetih viših posvečevanjih, ker bi se drugače odstavili.
Takošna omejitev z-konov (ženitve) duhovenstva zdela se je mnogim očetom prve (Nicejske) ekumenske sinode (325) nezadostna, predlagali so torej, kakor nam poroča Sokrat, naj se ženitve duhovenstva prepovedo po polnoma. Ali egiptovski sveti škof Paphnutius, dasi sam neoženjen, se je izjavil, da je zadosten v starem sporočilu vkorenjeni običaj, po katerem se ne smejo več oženiti duhovniki, ki soudeleženi viših posvečevanj, in je navedel proti obligatnemu brezzakonstvu (neoženjenosti) tako veljavne razloge, da je propadel na to mereči predlog. Na tradieijonalnem običaju torej niso rušili, istega običaja pa tudi niso spravili v kak kanon kot nespremenjeno normo, ker konci!jski očetje2) niso bili jednega mišljenja v tej obredni zadevi, torej niso hoteli z zaviro nasprotovati onim partikularnim cerkvam, katere bi prej ali poznej po krajnih in časnih razmerah utegnile kot primerno do-1 oeti nadaljnjo omejitev zakonov ali ženitev^duhovenstva.
Dejanski se je celo v vstočnih cerkvah, kolikor koli so spoštovale Canones Apostolorum, pokazala potreba, uvesti brezzakonstvo škofov,2) da bi se mogli iz-
') Socrates hist. eccl. I: 8. Prim. Helele Conciliengesch ichte tom. I. pag. 415.
a) Da so bili poleg tega vsi duhovniki raznih stopinj, ki pripadajo redovniškemu stanu, dolžni vedno živeti v celibatu, ume e samo po sebi.
datno upirati neprilikam, sosebno razširjanju nepotizma. V poslednji četrti VII. stoletja so se zasledili na Vstoku samo v provinciji libiški, pripadajoči Aleksandrijskemu patrijarhatu, na Zapadu pa v afrikanski (Kartagenski) in nekaterih drugih neimenovanih cerkvah škofje, ki tudi po sprejetem posvečevanju se niso hoteli ločiti od svojih žen, kakor je že sprejeto v obče; in proti tem se obrača v 12. kanonu Concilium Trullanum, ki je zboroval leta 692; ta kanom žuga istim in vsem škofom, ki bi se ne ločili od svojih zakonskih polovic, z odstavljenjem.')
') Kanon je sankcijonoval prav za prav samo to, kar so metropoliti in patrijarhi, oziroma njih sinode, s svojim delovanjem stoletja nadaljevali nepretržno 1er že malo ne izvršili. Ta kakor tudi nadaljnja okolnost, da je bil prozvan ukrep s stremljenjem, da bi se izdatno zaprečile neke neprilike v cerkveni upravi, dobiva izraženje v opravičevanju konciljskih očetov, katero je vpleteno v tekst kanona. To opravičevanje izjavlja v jedru, da ukrep nikakor ne namerja odstraniti ali oslabiti kako apostolsko zapoved (naj-brže 5. kanon apostolov, ki je soglasen z listom apostola poganov, Tim. III: 2, 12 in Tit. I: 6), temuč da ima svoj početek jedino v nameri, pospeševati dušno spasenje človeštva, zajedno zaprečiti vse tožbe proti duhovenstva, torej du popolnoma odgovarja nauku in vedenju božjega apostola, ki je hotel, da bi se ogibali vsemu, kar bi bilo spodtekljivo. (Cor. X: 31—33 in XI: 1).
(Dalje pride.)
I .
Dva zanimiva ruska romana.
Vs. VI. Krestovskij je napisal romana „Tbma egi-petskaja" in „Tamara Bendavid", ki sta bila najprej tiskana v „Ruskem Vrstniku" 1889. in 1890. 1. in sta oba pravo za pravo j eden velik roman iz časov zadnje rusko-turške vojske. Prvi je najbolj s tem zanimiv, da nam riše jako točno snvremeno življenje ruskih Židov in njihove težnje tako, da popolniše slike tega življenja, ki bi bila ob jednem tudi verna, nima ni ruska ni druga katera literatura.
Glavni lici (osebi) sta židovska deklica Tamara in pustolovni grof Karžol de-Notrek. Tamara je iz bogate rodbine, hči Solomona Bendavida, ki živi v zapadno-ruskem mestu Ukrainsku. Učila se je v ruski ženski gimnaziji, mnogo mislila in iskala žive hrane za žejno dušo — v evangeliju. A grof Karžol tudi budi in vnema ta blagi ogenj v srcu deklice — ali ne iz ljubezni do evangelija, mari radi Tamarinih milijonov. Ali svojo drago, Olgo, hoče pozabiti, ali njeni oče ga prisili, da se poroči z njo, ker bode kmalu — oče. Ali žena neče živeti z njim, on pa taji ženitev — Tamari, ki potuje v Petrograd iz ženskega samostana, kamor je bila bežala po nasvetu Karžola, da se pripravi za kristijanstvo. Zidovi pa so jo bili izvohali, hoteli jo šilom „osvoboditi",
ali kristijane so pali na nje in — razrušili mnogo židovskega. V Petrogradu je našla Tamara visoke pokrovitelje in — ljubeznjivo pokroviteljico knjeginjo: tu jo krste. Ona se nadeja, da bode žena Karžolova.
Med tem — bilo je v začetku decembra 1876. 1. — bile so že mobilizovane mnoge ruske čete, pa gredo na Donavo proti Turku. V Petrogradu pa so pred kazanskim „soborom" demonstrovali mladi ljudje za „zemlju i volju (ustavo)", „a bilo je med njimi največ Židov in Poljakov." Za vojsko so pa bili tudi Židje, ker je kazalo mnogo dobička, in „po čudni slučajnosti ali pa tudi ne, najbolj navdušene članke za brate Slavjane je pisal Žid."
Tamara je vstopila med ruske sestre milosrdija. A Karžol je moral zapreti svojo tvornico, ker ga bogati kupec ni več podpiral, napravil je bil lahkoumnih dolgov, ki so strašno rasli, ko so menjice pokupili Židje, in ko je bil oni „pogrom" na Žide v Ukrainsku, zgorele so menjice, ali Židje so to grofu zatajili in dobili ga tako v svoje roke, da je moral za njihov denar biti v židovskem tovarištvu, ki je prevzelo dobavo suharjev za rusko vojsko, ker jim je bilo treba človeka — grofa. In dobili so si ga popolnem: silna moč „kahala" se je tudi tu pokazala, pokazal se ves fanatizem proti prezrenim
„goim" (nevernikom). Suharji so bili sicer slabi, gojili, pečeni iz moke, pomešani s peskom in zemljo, ali zato je čisti dobiček šel na milijone — v žepe.
Cisto navdušenje za trpeče brate, pripravnost za žrtve zlorabili so mnogi. Karžol sicer naravnost ne sodeluje pri vseh umazanostih, ali on je zastor, za katerim se dela mnogo temnega. Prezira vse to in — tudi samega sebe, ali je lehkoumen in pišoč Tamari ljubaka z drugimi, in to je onim všeč, ki, boječ se za Tamarine denarje, so ga bili tako lepo spravili iz Ukrajinska in vpregli v svoj voz. „Kahal" je likoval, zmagala je „tema egipetskaja", zmagala v umazanosti in sebičnosti tekočega življenja, ali ne v načelih, ne v plemenitih idejah. Ljubezen, požrtvovalnost, nesebičnost, domoljubje in pravo človekoljubje vidimo drugje in gotovo tudi v vzorni krščanski materi Serafini, predstojnici ženskega samostana, kamor ]e bila bežala Tamara, katere tiha, mirna predstojnica ni hotela zapustiti, ni hotela odtegniti ji ščiteče roke, četudi je mogla za nagrado pričakovati le sitnosti in skrbi. Ali ona je ravnala po vzvišeni zapovedi, da ljubimo bližnjega kakor sami sebe in Boga čez vse, in]ni se bala: držala jo je živa vera v božjo pomoč in pravičnost in — ni se motila. Četudi se prvi roman končuje z zmago zvijače, sebičnosti in lahkoumja: svetijo se tudi tu svetle luči krščanskih resnic, krščanskih vzvišenih vzorov in zmagujejo najlepše ravno v — Tamari.
Da, Tamara ne žaluje za izgubljenim bogatstvom, pripravljena je biti učiteljica tam nekje v ruski pro-vinciji prej, ko so jo valovi velike „osvoboditeljne" vojske zajeli in odnesli v Bolgarijo iz Petrograda, kjer je na večerji pri visokopostavljeni činovnici liberalki slišala veliko nečimernosti, čula mnogo pustih Iraz, videla tudi tam doli v Bolgariji dosti — človeških slabostij celo v "v ozkem krogu milosidnic, čula grozno mrmranje, „daje ruska vojska le preveč odvisna — od Židov (R. V. 1889. X. str. 190)."
Jako lepe so slike iz vojaškega življenja, posebno je živo opisana ona obsada Plevne, blizu katere je Tamara videla zopet njega, Karžola, da gubi vero vanj, «etudi si tega še neče priznati. V bolnici je videla Atir-lina, rojaka častne matere Serafine, stregla ranjenemu
tako, da jo je začel — strastno ljubiti in ponudil jej potem svojo — roko v tihi noči velike sobote tam doli na bregu egejskega morja v — San Stefano. A Tamara io je odklonila, misleča, da mora biti zvesta — Karžolu, židovskemu agentu, katerega so kleli gladni in raztrgani zmagoviti ruski vojniki tam doli pred Carjigradom, kleli ne samo doli in ne samo njega, mari vse take poštenjake — Žide ali kristijane, „saj tu se je Žid pokazal strašneji od vsake vojske, od vsake evropske koalicije (R. V. 1890, III. 181)." Tudi Karžol ni bil zadovoljen s svojim — Bludsteinom sedaj milijonarjem. Skoro brez sredstev mora grof potovati v Petrograd, da se raz-pita z ženo in vzame Tamaro. Ali ta ga ne mara, ker ljubi kapitana Aturina, piše mu pismo, ali ga ne konča, in prepustivši vse Bogu, odpotuje iz Petrograda na svoje učiteljsko mesto. —
Pisana sta ta dva romana živo in jako zanimivo. Ruska liberalna kritika je malo pisala o njih in očitala delu, da ni dovolj objektivno, četudi pisatelju priznaje „nedvojben" talent.
Da, Tamara Bendavid sveti se sijajno poleg matere Serafine v oni „egipetski temi", sveti se tudi v drugem romanu s krščansko ljubeznijo, potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo, sveti se sredi kristijanske in židovske pohlepnosti. In človek misli si nehote, če so vse nerednosti bile resnične, imeli so Židje v ruski vojski mnogo odličnih pomagačev — kristijanov.
čitatelj si pač misli, da sta ta dva romana pisana le proti Židom. Moti se. Jedenkrat za vselej naj poudarimo tu, da niti Rusi niti pač nikdo izmed nas ni neprijazen čisti veri v Jehovo niti plemenu samemu na sebi. Ravno človekoljubje in pravicoljubje pa zahteva, da čvrsto stopimo na visoto kristijanske morale in se odločno borimo zanjo proti naši goli, brezdušni sebičnosti, proti plesanju okolu zlatega teleta, da ne pozabimo, da človek ne živi samo od kruha in da najmenj sme živeti od kruha, ki ga z zvijačami in raznimi tako hitro množečimi se sredstvi „borbe za obstanek" v obče — iztrga naravnost iz ust onemu, ki je ta kruhek — zaslužil.	Dr. Fr. Cele s t in.
Ruske drobtinice.
Ct> >iipy no HnTHt, r0Ji0My py6axa.
Rusko ministerstvo notranjih zadev pretresavalo je židovsko vprašanje in našlo da se ima ločiti ta del Židov, ki se bavi z obrt-nijo t. j. s produktivnim delom, od večine, ki drži krčme, bavi se z oderuštvom in vsemogočim komisijonerstvom, najemlje zemljišča in cela imenja (graščine), v mestih ima v rokah prostitucijo in pa kupčijo sploh —• v zapadnih gubernijah. Prve ministerstvo ne misli omejevnti še posebe, ali za to je odločno proti pravici, da bi se Židje smeli seliti po celem cesarstvu in kupovati zemljišča, ker da bi taka ravnopravnost koristila le „onemu delu
Židovstva, ki nikakor ne zaslužuje podpore". Ministerstvo torej misli, da se ima Židom prepovedati povsodi v cesarstvu 1) pre-skrbovanje stvarij za urade, vojsko in za druga uradna podjetja, 2) dobivanje in prodajanje špirita in spirituoznih pijač sploh, če niso namenjene za izvoz, 3) oderuštvo in nekaj drugih obrtov. Ta prepoved bode veljala tudi za krščene Žide, ne pa za njihove otroke, če so se rodili po krščenju starišev. Tudi prošnje škofijstev v zapa^nih gubernijah, da se Židom ob nedeljah ki praznikih prepove knpčija, bode se pretresovalo.
Marsikateri premodni ruski ideologi branijo „ravnopravnost" celo batumskih razbojnikov za njihova dela, Nemcev za njihovo fevdalno gospodstvo in Židov za njihovo kulturno delovanje. Mosk. „Vedomosti" (št. 323 t. 1.) pravijo na to med drugimi tudi to: „Sovremeni branitelji Židovstva, kričeči o ra vn o pra v n ost i (ruskih) Židov, znajo, kaj hočejo. Ta ravnopravnost pomeni fak-tično — polno gospodstvo.
Morda se motijo „Mosk. Vedomosti' ?! Morda se moti tudi Žid Szlangbaum, govoreč o Židih: „Naš um vedno dela, pa za to imajo Židje razum, in za to — naj mi pan oprosti, bodo za-vojevali celi svet (B. Prus: Laika I. 351)?
Angličani ne ljubijo posebno tujcev pa tudi sinov izvoljenega naroda si ne žele. Ker se pa boje, da, ako Rusija ne dopusti, da bi si ti izvoljenci gospodarili po celi Rusiji, bodo selili se neki v Anglijo : začeli so modri sinovi Albiona agitacijo za „pravice ruskih Židov", a londonski rusko-židovski odbor seveda vodi vso to agitacijo „za polno svobodo" izrabljati Rusijo. Židom ni slabeje nego jim je bilo preje. Narobe, kedar jim je slabo, molče. Jim nikoli ni bilo tako lepo, nikoli niso imeli takega vpliva, tolikega bogatstva, nikoli niso povsodi tako preplavljali cele Rusije. Jim je jako lepo, lepše nego Rusom, ali oni mislijo, da so že tako jaki, da se nadejajo, da bodo popolnoma podvrgli si Ruse („Mosk. Vedomosti" št. 327 1890 1.)"
V „Chicago Isrealite" dobri ljudje gorko plačejo, da Rusiji grozi — propast, če car ne kupi amerikanskega zdravila. In zakaj bi ga ne kupil, saj ni drugo: „Rusijo more rešiti notranja kupčija. Treba pa jej udahnoti notranjega podvzetnega (ali podjetnega) duha. Rusija ima tako podvzeten element: ne rešijo je kmetje, ni dvorjane, niti ne njeni kristijanski kupci, mari jedino le njeni židovski prebivalci. Odstranite Ignatjeve, naznačite jih gubernatorje Kamčatke ali drugih daljnjih pokrajin . . . Sedaj je nemiren ruski naiod, a ubogo židovsko prebivalstvo zapirajo v vedno tesneje meje . . . Samo dajte Ignatjevu veliko vsoto denarjev, da zapusti Rusijo, potem začnite novo politiko, . . da bi Židovi kot. polnopravni ruski državljani smeli živeti povsodi in podpirati kupčijo, obrt in narodno moč in trdnost . . . Jeden podvzeten duh probudi sto in sto drugih." Ni dvomiti, da bode Rusija odprla hitro vse zatvornice, da jo osreči — židovska povodenj.
Ko je Berolinska borza na „višo zapoved" začela vojevati proti ruskim vrednostim, morala se je kmalu prepričati, da so te vrednosti radi kupovali drugje — na škodo Berolinu, kamor so letele „južno-amerikanske vrednosti" in drugi spekulativni papirji,
ki imajo sedaj v Londonu in Berolinu nekoliko dvojno vrednost. Boje se torej po polomu Barrininga še drugih polomov, z jedne-strani tudi za to, ker na zapadu nikjer nimaj i toliko kovine kot denarnih znakov, pa za to vsak „strah" na borzi lehko občinstva sili, da si da menjati svoje „metal, papire" na pravo kovino in — kriza je tu. Taka kriza bi morda vlekla s seboj tudi ruske po-stotne (obrestne) papirje. V Rusiji se sicer tega ne boje, ker bi jih kupovali nazaj ceno, vendar pa že opominjajo občinstvo, da naj bode pripravljeno — za to kupovanje, da more častno rešiti zadačo kupovanja, ko bi vrednosti res letele v Rusijo nazaj.
Poljski „Kraj" toži se, da je v Sileziji imenovan za Poljake škofom Nemec Kopp. Sedaj pa se Poljaki jako boje, da bodo tudi v Poznani dobili za škofa — Nemca, boje se, da bode vsled tega padalo spoštovanje duhovščine še bolj, nego je že palo, ko Poljaki nečejo pošiljati otrok, da katekizem uče po nemški, nečejo poslušati nemških propovedij in pesnij v cerkvah. „Gospoduje vseobče razdraženje."
Kmalu se bode obravnaval v „gosud. sovetu" zakon, po katerem se bodo izjednačile pravice baltijskega (nemškega) plemstva s pravicami ruskega plemstva. A bile so pravice baltijskih Nemcev zares čudne: premagani Nemci imeli so več pravic nego zmagovita Rusija, ne po pravu, mari tak — po navadi, ki je nekako bila postala trdim pravom. „Takega položaja kakor pribal-tijsko plemstvo, takih obširnih političnih pravic, kakoršne si je ono prisvojilo, nima noben stan v Evropi („Mosk. Ved." št. 326. t. 1.)" Do sedaj je pribaltijski Nemec (plemič) imel v celi Rusiji: iste pravice kakor ruski plemič, ali ta ruski plemič takih pravic med pribaltijskimi Nemci ni imel.
Zanimivo je, kar piše čitateljem „Slov. Sveta" že znani Spectator .> neruskih Slovanih: „Pri nas je še vedno veliko veliko naivnih ljudij, ki se iskreno vesele, če iz slovanskih krajev pride kak glas o tej ali drugi rusofilski demonstraciji! Oni koj mislijo, da so naši bratje vendar-le razumeli, kaj je Rusija? . . Ali potem, pa vidimo vselej, da nas ti bratje razumejo le toliko, kolikor nas razumejo n. pr. Francozje, ki res kaj radi napravljajo „rusofilske di-monstracije" s to laznico, da Francozje ravnajo z bolj čistim srcem, bolj en bon enfant nego zapadni in južni Slovani, ki so vedno in povsodi „sebe na ume (jako pametni)". Dalje toži se Spectator, da smo mi zapadni in južni Slovani otrovani parlamentarizmom in kaj ravnodušno gledamo na monarhično idejo, „mi pa v tem z njimi ne bodemo nikoli soglasni, in čim dalje mi poj-demo, tem silneje bode naše raznoglasje z njimi."	C.
Dopisi.
V Selnici na Dravi, 15. decembra. [Izv. dop.) (Židje na slovenskem Štajerskem.) Kakor smo imeli še nedavno priliko citati v „Slov. Svetu", se je sedaj na Štajerskem začelo že dejansko kazati. Židje in Nemci kupujejo zemljo v slovenskem delu te vojvodine, posebno ob močnih potokih in železniških črtah. Pred petimi leti so si Židje prilastili pravico nad potokom Radgono od Drave do Marije v Puščavi, četrt ure daleč, z izgovorom, da hočejo staviti električni stroj, ki bi gonil mline v Mariboru, katere goni sedaj par in bi dajal luč za železniško črto od postaje Sv. Lorenca (v Puščavi) do Maribora. Pogodili so se tudi z dotičnimi kmeti, da bo gonila električna moč vse mline in lesoreznice, katere goni sedaj imenovana voda in čez leto dni bi se imel začeti vodovod in stroj že staviti; a sedaj pa je prošlo že peto
leto, pa se še niso dotaknili tega dela. Kljubu temu pa se hočejo polastiti tega potoka sedaj skoro še jedenkrat tako daleč; še vse na izgovor elektrike. Nekoliko više od Marije v Puščavi pa so si že poprej tuji Nemci prilastili pravico nad Radgono, na kateri se sedaj še vedno širijo in so postali že sedaj tako predrzni, da hočejo tukajšnje kmete že kar strahovati, kakor so delali nekdaj nemški baroni; pri vsem tem pa jim domači nemčurji pridno pomagajo.
Tako sčasoma popolnoma odrinejo kmete od tega potoka, ki jim goni sedaj mline in lesoreznice in je jedini vir življenja dotičniip kmetom.
Kakor smo zvedeli, bi Židje radi dobili na imenovani električni stroj od države garancijo za oskrbovanje moke za celo armado, to jim pa vlada gotovo ne potrdi
in torej tudi stroja ne postavijo; morajo imeti v tem že tudi druge črne namere. Ko bi se v resnici kazala potreba •takih strojev za državo, naj bi jih stavila država sama na svojo državljansko korist in naj bi ne dopuščala to židovskemu kapitalu na veliko škodo državi in državljanom, sosebno kmetom.
Kakor je razvidno, so sedaj nemško-židovski kapitalisti začeli slepariti in strahovati slovenskega kmeta že s pomočjo elektrike, ker jim parna moč že več ne za-doščuje. — („Mit Dampf voran", kakor se je izrazil nedavno nemški cesar.)
Pogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Čipkarska industrija na Kranjskem. 0 tej poročajo tudi nemški listi. Dunajska „Ausstellungs-Ztg." je poročala med drugim: Stara čipkarska industrija v Idriji in okolici se je v zadnjih dveh desetletjih zelo povzdignila. Že v deželi se razproda mnogo čipek (špic), ker nosijo žene in dekleta pokrivala s čipkami obrobljena. Po Dunajski razstavi pa so našli izdelki te obrtnije novi pot, in sedaj se teh čipek razproda največ na Dunaju Od leta 1876. je v Idriji čipkarska šola. ki jo je ustanovilo novo trgovinsko ministerstvo, na kateri se posebno skrbi za dobre izdelke in nove vzorce. Število ■čipkam je v 20 letih naraslo od 1000 na 3000. Letni zaslužek je v tem času narasel od 30.000 gold. na 150.000 gold. Pri veliki konkurenciji znaša dnevni zaslužek delavke 10 do 35 kr. No, Dunajska letošnja razstava je pokazala, da na Kranjskem je še drugih pro-spevajocih industrij.
b) Ostali slovanski svet.
Za glagolico. Hrvaško-dalmatinska omladina na Zagrebškem vseučilišču je poslala dalmatinskim novinam telegram, v katerem protestuje proti bogomrzkemu atentatu, „da se v Spletski biskupiji, slavni v vsakem pogledu, uniči glagoli ca, mila lastnina, s kojo se ponaša hrvaški narod, narodna svetinja, za kojo so se hrvaški dedovi borili, na čast in korist vere in domovine. Poživljajo se drugovi drugih vsefičilišč, da se pridružijo istemu protestu, in se nadejajo, da tudi svečeništvo vstane na obrano glagolice. Kakor se vidi iz tega protesta, hočejo še celo glagolico vzeti hrvaškemu narodu, dasi ta zaklad ne pomenja za ohranjenje zapadnih Slovanov niti sence tega, kar obseza grško- vstočni obred s staroslovenskim jezikom, kakoršen je tudi pri ruskih unijatih v veljavi.
Mladočehi in češki realisti so se v pogledu na ak-tuvalno politiko, sosebno na Dunajske punktacije sporazumeli in združili za skupno delovanje in postopanje. Mladočehom so se vsled tega pomnožile moči. Dr. Ma-saryk, dr Kaizl sta učena profesorja na češkem vseučilišču v Pragi, ta dva globoko misleča pisatelja češka in dr. V. Kramar so realisti, ki bodo Mladočehom v veliko pomoč. Pa tudi dr. Trojan, Adamek, Hajek, Vesely i. dr. ki so hodili s Staročehi, bodo postopali složno s povečano mladočeško stranko glede na točke češkonemškega dogovora. O češčini kot notranjem jeziku za Češko ni nade, da bi se vlada izjavila pritrjevalno v smislu Staročehov. češki deželni zbor je sklican na nadaljevanje svojih razpravljanj v dan 3. jan. 1891. To pot se najbrže določi, ali se dr. Rieger odpove političnemu življenju ali ne. Češki narod mu ne more pomagati in bo bolje, ako dr. Rieger odstopi, ako ima toliko poguma, pripoznati, da se je udeležil fundamentalnih napak nasproti češki narodnosti.
Koledar. Sedaj ob novem letu se mnogo govori ob koledarju, ker razni stanovi potrebujejo različno prirejene koledarje in „pratike". No vprašanje je še drugo; ravno ob novem ietu vsiljuje se prilika, premišljevati razliko koledarja „novega" in „starega" stila, ali koledarja julijanskega in gregorijanskega. Znano je, da šteje poslednji sedaj že 12 dnij naprej. Zapadniki menijo, kdo vé, kako prednost imajo s tem koledarjem ; to pa ni res, in ravno vsled tega se branijo pravoslavni kristijani sprejeti štetje po gregorijanskem koledarju; oni se nadejajo, da se zjedini vsa Evropa za julijanski koledar, ki potrebuje prav malo popravka, da bo natančen za tisočletja. Kritična razprava, ki se nadaljuje v „Slov. Svetu ', pride kmalu tudi do razpravljanja o koledarju. Tu se še posebe pokaže, kako zamotana je stvar z gregorijanskim koledarjem, in kako bi jo bili okrenili bolje, da bi bili pred 300 leti pustili vprašanje o koledarji sploh nerešeno, ker niso imeli niti znanstvenih podstav in uslovij za ugodno rešenje.
G. P. Danilevskij, glavni urednik vladnih novia „Praviteljstvennyj Vestnik", jako plopovit in čitan, pisatelj ruski, je umrl 18. decembra t. I. v 51. letu življenja. Kot viši uradnik je prehodil mnogo ruske zemlje po južnih krajih. To mu je podalo snovij za mnogotera pisateljska dela. Kakoršna so, n. pr. : „Peščera tigrov", „Ukrajinskija skazki", „Jekaterina, velikaja na Dnêprê", „Razkaz prababuški". „Potemkim na Dunajê"1 „Novyja mêsta", „Sožženaja Moskva" itd. Prevedel je tudi mnogo del, kakor iz Byrona, Schillerja, Novalisa itd. Za poslednjih 10 let je pisal romane zgodovinske iz historije ruske, pa tudi druge.
Gališkim Rusom je v resnici napočila „nova êra." Kakor so delali Mladočehi ob začetku prijavljenega češkonemškega dogovora, tako hujskajo poljski listi, da bi se strogo postopalo proti onim Rusom, ki bi se protivili programu poslanca Romančuka in tovarišev. Poljska frakcija misli, da užene trdno narodno stranko rusko. Tako se dogovori in sporazumljenja ne vrše, in se je le čuditi, da skušnje na Češkem niso poučile vladnih krogov, da bi jo krenili na boljšo pot, na pot, da bi se vršilo pogajanje z zastopniki vsega naroda. Tudi ruska hierarhija se je upregla v jarem, da bode pomagala izvršiti program, ki v jedni točki poudarja ločitev avstrijskih Rusov kot posebnega naroda s posebno književnostjo in posebnim jezikom od velikoruske kulture, narodnosti in jezika. Ta točka posebno ugaja nekaterim krogom, in je umevno, da se vnemljejo sosebno Poljaki za njo. No, doba, ko je celô slovansko naobraženstvo cenilo tak kulturni separatizem, je vendar že minula. Saj ravno Slovani imajo priliko slišati, kako poudarjajo Nemci razliko med politiko in kulturo. Ravno letos je Dunajski župan dr. Prix ob skupnem pevskem shodu vseh Nemcev kazal na razloček, ki je v tem, da more biti kak Nemec zvest
list, ki bi zajedno priobčeval dopise in članke iz vseh slovanskih zemelj. Slovani imajo povsem razlogov dovolj, da pozdravljajo to podjetje, ki utegne mnogo koristiti Slovanom, sosebno tudi zapadnim.
Jlemonuc Mamuuc. Cpncne. (Ljetopis Matice Srpske.) Knjiga 163. Sveska treča ove godine. Sadržki: Srpska demokracija u srednjem vijeku. Od Dragutina I. Ilijea. — Glasnik iz srpskog i slovenskog svieta: Pregled po-vjesnice slovenski književnosti. B. Književnost u Slove-naca. Od dr. Stevana Pavloviča. Itd. Kakor se vidi, ima ta zvezek spis tudi ov Slovencih.
Pestre cesty po Cechach. Praci Matšje Broučka a spo-lečniku. Redyguje Svatopluk Čech, ilustruje Viktor Oliva. Izšel je prvi snopič tega jako pričakovanega dela, ki je krasno opravljen. Pestre cesty izhajajo v založbi F. To-piča v Pragi v snopičih v večem formatu, nego poprejšnji „V^lety" Broučkovi.
„IlptrnOa" (Pravda"). Pod tem imenom začne z novim letom 1891 izhajati v Petrogradu tednik, pod uredništvom P. N. Podligajlova, ki je spisal tudi knjigo „O narodnih zadačah Rusije". List bode imel 3 dele; 1. politiški, 2. znanstveni, 3. literarni. Za zemlje slav-janske bode stal 6 rubljev. Napravljenje (smer) mu bode rusko-slavjanski.
Sanpocbi napo da u oonsunuocmu uumenjiueenHiu na oOjiacmu jMcimetmazo panmmin n npomkuifittiii. (Zaprosi naroda i objazanosti inteligenciji v oblasti umstvenago razvitija i prosveščenija). A. S. Praga vin. Moskva. 1890. C. 1 r. 50 kop.
Jfji> ucmopiu mmepamypuazo HuzuumMa. (Iz istoriji literaturnago nihilizma. 1861—1865. St. Peterb. 1890. Cena 2 r.
podanik Frana Josipa, v tem ko se pripoznava kot člana jednega nemškega naroda, z jedno in isto nemško literaturo, z jednim in istim književnim jezikom. Jedino tuji interesi hočejo učiti Slovane druge logike za njih kulturne pomočke. Ruski patrijoti v Galiciji pa se zavedajo namer, ki tiče v poudarjanju razlik kulture in pismenega jezika, in zato ne bodo hvalili onih, ki jim natvezujejo iz političnih namenov tako razliko. Nadejati se je pa tudi, da ruski narod po svoji razsvetljeni inteligenciji do časa zavrne skušnjave, ki ga izvabljajo do nevarnih korakov.
KNJIŽEVNOST.
Popotnikov Koledar za slovenske učitelje 1891 s popolnim imenikom šolskih oblastnij,v učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno - Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1890/91. V. leto. Sestavil in založil Mihael J. Nerat, nadučitelj in Popotnikov urednik v Mariboru. V platno vezani koledar po 1 gold. 25 kr. iztis s poštnino vred, ki se je prikupil slovenskemu uči-teljstvu, je letos še popolniši, pomnožen z mnogovrstnimi podatki; zaradi tega je zanimiv tudi za druge slovenske naobražence, ki razvidijo iz njega, kako so osnovane šole v vsakem kraju.
Skladbe Lebana Avgusta Armina. c. kr. učitelja umršega 30. maja 1879. Uredil in založil Janko Leban, učitelj v Avberu pri Sežani na Primorskem. III. zvezek, ki obseza 6 skladeb, katerih 5 je za mešani in moški zbor. 1 (Vojak) pa samospev. Cena po pošti 45 kr. V Ljubljani 1890. Natisnili S. Blasnikovi nasledniki. Naročaja še te skladbe pri g. izdajatelju, kateri je dal natisniti malo iztisov. O tem zvezku so obširniše pisali v obeh slovenskih dnevnikih.
Poctive mravy a společenskS fady pH jidle a piti po rozumn starijch Cechu. Z mravoučnfch narodu staroče-skfch i odjinud vypisuje Dr. C. Zibrt. Tu imajo vesela društva češka vzore, kako se je vesti ob raznih prilikah po šegah čeških praotcev. Založil je knjigo Jo s R. KJi-nek. Cena 50 kr. po vseh knjigarnah.
„France et Emsiea. Tako se zove list, ki začne dne 1. jan. 1891 izhajati v Parizu. Kakor kaže že samo ime, razpravljal bo zadeve, ki se dostajejo Francije in Rusije in njinih skupnih interesov. Posebna točka o programu tega lista pa je ta, da bo zagovarjal cirilometo-dijski obred za Slovane, katerim se je vzel pred veki. Poučeval bo Francoze o pravu, ki ga imajo zapadni Slovani do tega obreda, zanimal zanj francosko više duho-venstvo, poslednje zajedno opozarjal na galikanski cerkveni obred, na velika načela galikanske cerkve Gersonov in Bossuetov. Spodbujal bo višo hierarhijo francosko, da bi porabila svoj vpliv v Rimu, da bi se ponovil grško-slovaDski obred med zapadnimi Slovani. Program listov se izjavlja, da le s to ponovitvijo se postavi dovolj močna zajeza proti germanizaciji avstrijskih Slovanov. Z gali-kanskim obredom v Franciji in grško-slovanskim obredom med zapadnimi Slovani bi postalo tudi duhovenstvo v resnici nacijonalno. Tako misli „France et Russie",
Časopisje. V 1. št. „Slov. Sveta" I. 1891. navedemo različne novine in časopise slovanske in take, kateri v tujih jezikih zastopajo ali izključno ali tudi interese slovanske; odložimo to dolžnost zastran onih, ki se oglašajo kot novi naročniki na naš list. Stari naši naročniki pa že vedo, da pišejo v smislu teženj avstro-ogerskih Slovanov v obče, torej tudi v interesu Slovencev Dunajski „Parlamentär", Kromeriški „Velehrad", Puljski „II Diritto Croäto". Vsi ti listi natanko poročajo o vseh važnih zadevah v člankih, dopisih in po drugih oblikah sporočil tudi o Slovencih. Zunanji listi so posebno važni Petrograjska „S 1 a v j anskij a Iz vest ij a" in Petrograjski „Blag ove s t" in v tej številki našega lista naznanjeni list Petrograjska „Pravda", kakor Pariški „France et Russie". Pa kakor rečeno, o časopisju sporočimo v naslednji številki obširniše.
Opomnja izdajateljstva. „Slovanski Svet" od leta
1889.	in 1890. je še v celoti na prodaj po znižani ceni 3 gld. letniku od 1888 pa nedostajejo 4 številke. Novim naročnikom za leto 1891., ki bi želeli dobiti začetek kritične razprave o cerkvenih obredih, pošljemo, ako žele, zadnje tri ftevilke od 1.
1890.	proti odškodnini 35 kr. s poštnino vred. — Kakor doslej, skušali bomo tudi letos razne slovanske časnike posojevati našim čč. naročnikom proti odškodovanju poštnine. Kolikor moremo, storimo to tudi s knjigami.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za ljubljanske naročnike in za dijake stane celoletno 3 gld. 60 kr. poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — NgR^pl^ivin reklamacije naj se pošiljajo Fran Podgorniku v Trstu, _ulicj^^Sebo^Č^^._
Tisk „Narodne Tiskarne". — Izdajatelj in lastfljfe ffc r ^lijjP-o i\g o r n i k. — Urednik: Fran Nedeljko.