Poštnina pUiaaa ▼ *«t*Tiai. »tet: 188. V LJUBLLJANI, pat«k, 17. )uitfa 1*». it*rilS*i Bin 1—. LETO n. j^t]c ntk daa opoldne, iivsemži nedelj in praznikov. Beoe&aa wuročnina: V Ljubljani in po po&k IHb 20*—, inosematvo Din 80-—. Neodvisen političen lisi UREDNI3TV« IX OTRAVNISTVO; ŠIMOM ©MGORCICBVA ULICA. ŠTEV, 11. TKLS90V MB?. NUL Rokopisi, m a* vračajo. — Oglasi po tarifa, Pbunentm vprašanjem naj 8« priloži za odgovor. Satan pri poštnem ček. uradu žtav. Zveza Slovenije morjem. Dne 25. julija bo svečano otvorjena Ličko-dalmatinska železnica in naša država dobi nov izhod na morje. Odveč je govoriti o velikem pomenu te nove proge, cdveč je govoriti tudi o nujni potrebi, da je Split zvezan z zaledjem, ker vse to so tako evidentne stvari, da je umesten edinole očitek o prekasni otvoritvi Ličko-dalmatinske železnice. Tembolj pa je treba zato govoriti o potrebi zveze Slovenije z morjem, ki postaja sedaj po otvoritvi Ličko-dalma- tinske proge zlasti aktualna, ker se otvar- i sestavo noVega kabineta g. Nikoli ja nov program našega dela za dvig nase ; Pašič poverjen s sestavo vlade. OFICIJELNO SPOROČILO O OSTAVKI VLADE. - PAŠIČEVO PISMO PRIBI-ČEVIČU. — NOVA VLADA RR. BO ZAPRISEŽENA V SOBOTO. — V PONDE-LJEK SE PREDSTAVI NARODNI SKUPŠČINI. i Beograd, 17. julija. Predsedstvo vlade j je izdalo včeraj sledeči komunike: Da-! nes je predsednik ministrskega sveta ] Nikola Pašič predložil Nj. Vel. kralju i ostavko radi novo ustvarjenega poli-■ tičnega položaja. Ob 5. uri popoldne je I bil sprejet od Nj. Vel. predsednik na-j rodne skupščine Marko Trifkovič, ki je | ostal pri Nj. Vel. približno eno uro. Po | posvetovanju s predsednikom Trifkovi-i čem je Nj. Vel. kralj blagovolil poveriti Pa- prekomorske trgovine. Od morja odrezana Slovenija, križišče velikih svetov- i nih cest, mora dobiti svoj dohod k mor- j ju in zato mora biti naslednja točka na- j sega jadranskega programa: Zveza Slo- j venije z morjem. \ Z Blairovim posojilom je bila ta zveza ■ tudi že uzakonjena in tedaj je bila tudi j določena pot nove železniške proge, ki i naj bi vezala Slovenijo in vse njeno se- j verno zaledje z morjem. j Od tedaj pa je vprašanje zveze Slove- i nije z morjem prišlo na mrtvo točko, j Skrajni čas je, da slovenske stranke j spravijo to vprašanje vendar enkrat z ' nivtv«, toeue. Zakaj izguba, ki jo doživlja i vse slovensko gospodarstvo, ker je Slo- ; venija brez zveze z morjem, raste dnev- j no in postaja vedno večja. Da se ozremo ' le na našo lesno industrijo. Bogastvo našega kmeta je les. Če do- i bro vnovčimo les, potem smo dvignili j slovensko gospodarstvo, v nasprotnem l slučaju pa smo delali za druge. In danes | delamo za druge, danes delamo za svoje nasprotnike. Zakaj glavni dobiček od slovenskega lesa nima slovenski kmet i in n» slovenski lesni trgovec, temveč Italijan, ki posreduje med našimi producenti in azijskimi konzumenti našega les«. p,-vi postulat našega gospodarstva je zato, da ostane dobiček, ki ga ima daues italijanski preprodajalec našega sicu.« Pribičeviču, ko tudi vsem drugim ministrom je javil Nikola Pašič odstop svoje vlade s sledečim pismom: Gospod minister! čast mi je izvestiti Vas, da sem podal ostavko celega kabineta, da more Nj. Vel. kralj z ozirom na nov parlamentarni položaj ukrepati v svrho rešitve ministrske krize. Izvolite sprejeti, gospod minister, tudi ob tej priliki zatrdilo mojega osobitega spoštovanja. — Beograd, 16. julija 1925. — Nikola Pašic. Beograd, 17. julija. Po svoji avdijenci je Pašič napovedal kralju že v sredo deje Pašič napovedal kralju še v sredo de-misijo svoje vlade. Trifkovič je svetoval kralju, da naj poveri sestavo nove vlade Pašiču, in sicer na podlagi sporazuma med radikali in radičevci, s čimur bo štela vladna večina nad 200 poslancev. Kralj je ta nasvet usvojil in naročil Trif-koviču, da mu predloži ukaz za imenovanje nove vlade. Po vsej verjetnosti bo prihodnja seja skupščine v pondeljek. »Geneza sporazuma SENZACIONELNA IZJAVA ST. KADIČA. «« Beograd, 17. julija. Današnja »Politika« piše v zanimivem članku »Geneza sporazuma«, da obstoje v zgodovini pogajanj med Stjepanom Radičem in Paši-čem St. Radiča, katere je on dal v za-izjave St. Radiča, katere je on dal v zaporu nekemu svojemu prijatelju. Ta prijatelj je imel dolžnost, da se po izjavi Pavla Radiča v skupščini točno obvesti osebno o mišljenju Stjepana Radiča in da njegovo izjavo vestno prenese merodajnim faktorjem v Beograd. Druga perijoda: Prijatelj je svojo dolžnost izpolnil. V tem času imamo cel niz historičnih izjav, med njimi tudi izjavo Stjepana Radiča, katero prinašamo danes. Druga perioda konča z dokumentom, na katerem je zasnovan ves dogovor med HSS in radikali. To je pismo, katerega je Stjepan Radič poslal preko N. Pašiča kralju. lesa, nam in da docela izločimo Italijan- i V tr«?° ,PT°tl0 SP‘^a ,piB““ .HrV‘ sko posredništvo iz naše lesne trgovine. selJ- kluba’ katerega je Pavle Radie poslal Pašiču kot sefu NRS, dalje izjava Stjepana Radiča od 22. aprila 1925, ki je bila sporočena 24. aprila 1925 merodajnim faktorjem. V tej izjavi pravi St. Radič, da ni postal monarhist radi lega, da bi bil izpu- iz zapora, marveč da je vstopil v konstruktivno periodo dela. Nato pravi, da do sporazuma mora priti, ker je psihološki moment dober. Pribičeviča ne moremo »progutati«, lie radi tega, ker ga mrzimo, nego radi naših pristašev in radi celokupnega hrv. ljudstva. Dalje povdarja, da sedaj ne zahteva revizije ustave. Z republiko smo uničili habs-burgovščino in anarhiste, s sporazumom smo dvignili monarhijo in Karadžordže-viče. Sporazum pomeni, da imamo Srbi in Hrvati eno državo, v kateri se Srbi in Hrvati počutijo kakor v svoji hiši. Tega mnogi naši ne razumejo. In to je ono, česar ne razumejo, pravi, niti zujedničarji. Prvi predpogoj za to pa je, da ima Slo venija prost dohod na morje. Dokler ni to doseženo, je čisto izključeno, da bi se mogli od italijanskega posredništva emancipirati. če bo šel naš les v Trst in Reko, potem je tudi obstoj italijanskemu lesnemu' preprodajalcu zasiguran in i ščeu vse ogromne vsote, ki jih zaslužijo itali- • ’ ianski posredniki % našim lesom, bodo ‘“»ožile italijansko in lie naše blagostanje. Pa tudi iz drugega vzroka moramo zahtevati, da se zveza Slovenije z morjem čim preje izvede. Jadranska pozicija je dominantno vprašanje naše države. Vedno »labša pa je naša pozicija, če propa-i dajo naša pristanišča in cveto italijanska, ker vodijo naše železnice v italijanska pristanišča mesto v jugoslovenska. iivejo pozicijo ob Jadranu moramo utrditi ali pa postanemo plen italijanskega Podiranja na Balkan. Prazno pristanišč« g0 ne more upirati italijanskemu gospodarskemu prodiranju, ker je revno ia Sre« sredstev. Upirali se more le pristanišče, ki dobiva pomoč od zaledja, ki je j. zaledjem zvezano. In zato je zveza Slovenije z morjem neobhodno potrebna. Ker ta zveza more s pametnimi tarifnimi postavkami navezati na sebe av-strUski in češki promet in uspešno konkurirati s Trstom in Reko, ker ustvarja najkrajšo ZVezo severa z jugom. Tranzitni promet iz Češkoslovaške in Avstrije nam more prinesti velikanskih kori- Zato oni tudi niso prav razumeli, da ni važna državna avtonomija, marveč, da je važnejša samouprava in da ona ustreza praktičnim potrebam seljakov. Nato pravi, da s klerikalci noče iti. Z njimi je težko. Korošec ničesar ne razume, ali hoče, da >sve smeti ped svojo kuto«. Njegovo stranko bomo kmalu po-maleni pojedli. Davidovič ni baš jak politik, pa je pošten' človek. Njegova sodelovalca Grol in Mihajlovič sta me prepričevala, da oni nimajo ničesar proti temu, da sodelujemo z radikali. Davidovič je pošten. To mnogo velja. Ljuba Jovanovič je pošten in pameten, to velja mnogo več. Ali Pašič je tudi pošten in pameten ter — dober politik, to velja največ. Zato smo mi želeli sodelovati z radikali. Stjepan Radič nadaljuje: Jaz sem osebno diktiral izjavo Pavlu od 27. marca t. 1. in resolucijo HSS od 26. aprila. V st? to sem diktiral Nikiču. Takoj ko bom svoboden, bom stopil pred kralja in bom ponovil vse, kar je govoril Pavle, j S tem bom odstranil vsak sum v svojo ‘ iskrenost. j Glede samostojnih demokratov ome-; nja Stjepan R. sledeče: Kako bi mogli i radičevci z njimi, ko oni (samostojni 1 dem.) mrzijo vse Hrvate in trpijo samo i one, ki prejmejo Pribičeviča kot posrednika med Hrvati in kraljem. Toda mi hočemo priti do kralja direktno. Pravi dalje, da so jim samostojni demokrati ponudili sodelovanje proti radikalom. Dali so nam Dimoviča in druge, ali mi smo jih odbili, ker ne moremo z njimi. Mi hočemo biti s Srbi, hočemo z radikali in n« stavljamo nobenih pogojev. Toda ne moremo pljuniti še na svoj obraz. Na vprašanje, zakaj je upropastil Da-vidovičevo vlado a svojimi republikanskimi govori, je Stjepan Radič odgovoril: >Zapinje ali ne če zapeti.« Glede Davi-doviča sem bil prepričan, da se ne bo dolgo vzdržal na površju in da on ne bo mogel izvesti volitev. Prosim Vas, niti jaz mu ne bi dal volitev v takih razmerah. On ni mogel iti preko večine Srbov, kakor tudi Pašič ni mogel ničesar storiti proti večini Hrvatov. Radič zavrača, da ni tako govoril o kralju in o kraljici. Vse to, da si je izmislil Svetozar Pribičevič, ki je živel samo radi tega, da napravi razdor med nami iu med kraljem. Republikanec pa je bil, pravi, ker se je moglo v teh krajih le z republikanstvom uničiti Habsburžane in preprečiti širjenje komunizma. Drugi razlog pa je nevarnost pred klerikalizmom. To je velika nevarnost. Vedno sem razmišljal o tem, da bi trebalo ustanoviti hrvatsko cerkev, popolnoma neodvisno od Rima, nacionalno cerkev, ki bi se polagoma združila s srbsko pravoslavno cerkvijo. Možno bi bilo v to svrho porabiti staro-katoliško hrvatsko cerkev. Na koncu Stj. Radič ugotavlja, da ni narodnega ujedinjenja brez verskega ujedinjenja. Pravi, da bo le v medsebojnem zaupanju in s skupnimi silami mogoče zgraditi močno državo, kakor to želita tudi kralj in narod, da naša država ne bo samo lepa in prostrana, marveč tudi močna, zdrava in kulturna, pravcata alhambra. NADE OPOZ. BLOKA V USPEH ZAJEDNIČARJEV. Beograd, 17. julija. Opozicij, blok je sedaj v pričakovanju. Potem, ko so se razčistili odnošaji med strankami opozicije, pričakujejo opoz. krogi daljni razvoj, situacije. Korošec je odšel v Ljubljano, Spaho v Sarajevo, Davidovič pa je ostal v Beogradu z malini številom poslancev. Opoz. blok upa v uspehe zajedničarjev, ki so stopili v energično borbo z radičevci. Opozicija bo z vsemi silami nadaljevala borbo proti vladi. ZAHTEVE BOSANSKIH RADIČEVCEV Beograd, 17. julija. Včeraj je prispel ir. Hercegovine posl. Nikola Preka (HSS), ki je imel konferenco s Pavlom Radičem, Hadži Omanom in Selanom. Na konferenci je poročal g. N. Preka o zahtevali volilcev glede spremembe policijskega aparata, zlasti v Travniku in Hercegovini. Preka, je izročil tudi zakonski načrt o zaščiti prebivalstva pred gladom in o povrnitvi škode stolaškemu, mostarskemu in ljubuškemu srezu. sti, toda predpogoj je, da je zveza Slovenije z morjem ustvarjena. In še nekaj! Danes mora iti pot prometa drugače ko pod Avstrijo. Danes moramo zvezati v naši državi jug s severom. Slovenija mora imeti svojo zvezo z jugom, ker zapadna zveza vodi v sovražno državo. Danes, ko slovenske stranke tako mnogo govore o načelih, programih in drugih visokih besedah, bi bilo več ko dobro, da bi se enkrat spomnile tudi prak- tičnih zahtev Slovenije. In med temi zavzema prvo mesto: zveza Slovenija z morjem. Vpostaviti to zvezo pomeni izvesti najbolj slovensko zahtevo, ki prekaša po svoji važnosti vse druge, ker je življenjskega pomena za Slovenijo. Manj ideologije, manj strankarstva, pa več praktične politike in slovensko vprašanje so bo najbolj učinkovito pomaknilo naprej. KOVANI DENAR PRISPEL V SUŠAK. Beograd, 17. julija. Finančno ministrstvo je prejelo iz Sušaka poročilo, da j« prispela tja prva količina novega kovanega novca. Finančni minister je zahteval od prometnega ministrstva |>otrebne vagone za prevoz novca v Beograd. DANES BODO PODPISANE V RIMU FIRENŠKE KONVENCIJE. Beograd, 17. julija. Danes bodo v Rimu podpisane vse konvencije, ki so bila sklenjene med našo državo in Italijo. Konvencije bosta podpisala v imenu naše vlade g. Antonijevič in Rybaf, za Italijo pa Mussolini in Quartieri. POGAJANJA Z MADŽARSKO POZITIVNO ZAKLJUČENA. Beograd, 17. julija. Med našo in madžarsko delegacijo so pogajanja končana-Podpisanih je že 11 konvencij o potnih listih, obmejnem prometu, ekstradiciji, o železnicah, o depojih, šefi obeh delegacij bodo izročili konvencije svojina j vladam. Dr. Korošec^o položaju »topil a 20 poslanei-seljaki k radikalom. Na- | po čudnem »akljuJju vendarle ~ m-*-'—■---------- Vierajšnji »Sloveae*« j« priobiil »ledečo izjavo dr. Korošca o položaju: »Govorimo odkrito o dogodkih, ki »o se odigravali pred našimi očmi. To kar »o sedaj nareRili radikali in radicevci, ni tisti veliki narodni sporazum, katerega pričakujejo Hrvatje in Slovenci. To je mali strankarski sporazum dveh parlamentarnih skupin za skupno vlado. V cilju velikega narodnega sporazuma pomeni ta arangement samo zastoj konsolidiranja razmer v naši državi in stabilizacijo reakcije za dobo, dokler se oba zopet ne razideta. To je za vsakega, ki misli na celo državo, jasno kot beli dan. Da se je to izvršilo, morajo računati i radikali i radičeve i. Radikali hočejo kompromitirati najmočnejšo stranko, ki je nastopila za sporazum, da rešijo svoje voditelje in s svoje stranke vržejo zakon o zaščiti države. Mi zamerimo radikalni stranki dvoje. Čeprav nam je iz političnih razlogov drago, da samostojni demokratje niso več na vladi, vendar je način, kako se je to zgodilo, nedostojen in nekorekten. Nelojalnost napram stranki, ki se ni v ničemer pregrešila pri zasledovanju skupnega programa korupcije in nasilja, je vredna vse obsodbe. Nemoralno je tudi, kako se je postopalo napram ra-dičevcem. Dokler so njihovi voditelji v zaporu in pod obtožbo in njihova stranka pod izjemnim zakonom, se jih prisili, da se slečejo- do golega, da odvržejo ne samo ekstremne točke svojega programa, temveč celoku-peu svoj program. Noben pošten politik ne more odobravati takega postopanja. To ni vzgoja naše politične javnosti. Ta nemorala se nam bo še bridko maščevala. Tako se vsak dan vedno bolj in bolj balkaniziramo. Da se dejansko ne misli na narodni sporazum, je dokaz, da se z nami Slovenci v tej krizi ni vedno računalo. Slovenci za največjo srbsko in hrvatsko stranko ne obstojajo. Že pri določitvi delegatov parlamentarnih skupin za medparlamentarno konferenco v Washingtonu se je z intrigami doseglo, da Slovenci v delegaciji nismo zastopani. Slovenci držimo na svojo narodno čast in ponos in si bomo to zapomnili. Tolaži nas edino, da je to, kar so sedaj naredili, samo sporazum v frazi, ne pa v stvari.< Prevažno mesto zavzema v »loventki politiki g. dr. Korošec, da bi mogli preiti njegovo izjavo z molkom. Pa tudi zaradi stvari »ame smatramo za svojo dolžnost, da podamo vsaj skromen komentar. Najvažnejši pasus v izjavi g. dr. Korošca, šefa najmočnejše slovenske stranke je na vsak način v zadnjem odstavku, ko govori o razmerju Slovencev do ravnokar sklenjenega sporazuma. G. Korošec pravi, da se s Slovenci v tej krizi ni vedno računalo in da Slovenci za največjo hrvatsko in srbsko stranko sploh ne obstojajo. G. dr. Korošec potrjuje s tem to, kar smo mi opetovano povdarili, da jo pri sedanjem sporazumu potisnjena Slovenija čisto ob stran. Nastaja vprašanje, kdo je kriv v temu? — Na noben način ne more biti pri tem brez krivde najmočnejša slovenska stranka. V njenih rokah je bila politična moč slovenskega naroda, njena dolžnost je tudi bila to moč uveljaviti. Zakaj se ni takoj javno nastopilo, ko je bil podan prvi dokaz, da se s Slovenci v tej krizi ne računa. Tedaj je bilo treba prijaviti slovenske zahteve. Ni zadosti, če šef najmočnejše slovenske stranke kon-statira, da so Slovenci prezrti, temveč njegova dolžnost je, da konstatira, da se je to zgodilo kljub vsem njegovim naporom za dosego pritegnitve Slovencev k sporazumu. Kje je bilo njegovo tozadevno delo? In povedati je tudi treba, kake konsekvence mora izvajati slovenski narod iz tega, da je bil prezrt. Ali večno čakati, da radikalno-radi-čevska večina uvidi svojo napako, biti torej čisto pasiven, ali pa z aktivnim delom doseči izboljšanje. Vodja mora vedno kazati ljudstvu pravo pot naprej, ne pa samo kon-statirati, da je bila prejšnja pot slaba. Čisto po nepotrebnem je dal g. dr. Korošec moralno zadoščenje samostojnim demokratom. Da so ti zleteli iz vlade, je samo pravica in vsa Slovenija pravi tako. Pravica pa nikoli ne more biti niti nelojalna in niti nemoralna. G. dr. Korošec seveda sporazum med radikali in radicevci odklanja. Da ni sedanji sporazum idealen, da je polno argumentov za njegovo odklonitev je tudi jasno. Toda, da pomeni obenem zboljšanje napram prejšnjemu stanju, ta konstatacija bi bila objektivnosti šefa SLS le v čast. sprotno pa dr. Nikid dementira vse te vesti. Tudi ostala javnost gleda na samostojne demokrate s pomilovanjem. Samostojni demokrati so od prvega šefa do zadnjega njihovega člana sila nervozni in moremo pričakovati, da bodo samostojni demokrati napravili eno pogreško za drugo. Njihove grožnje o prečanski fronti niso resne. Vsi so zadovoljni in odobravajo, da so končno vendarle samostojni demokrati izpadli iz vlade. = Iz dežele krvavega Cankova. Bivši komunistični poslanec Gabrovski je bil od neznanega atentatorja ubit. Atentator je . pobegnil. Mir v Bolgarski je vedno večji, je dejal pred kratkim bolgarski minister Vlkov. Pozabil je dostaviti, da je to pokopalištni mir. — Pred sestavo novo vlade v Rumuniji. Po proglasitvi parlamentarnih počitnic je nekoliko ponehala borba med opozicijo in vlado. Kriza vlade pa je latentna. Ni izključeno, da se 'stvori predhodno uradniški kabinet, ker se je pri volitvah v senat izkazalo, da gen. Avarescu, ki je bil predistiniran za naslednika, ne uživa med narodom ugleda. Kot Bratianov naslednik se v zadnjem času imenuje rumunski poslanik v Londonu Titu-lescu. = Triumfalen sprejem ruskih letalcev v Pekingu. V torek so prispeli ruski letalci v Peking in s tem dokončali veliki polet Moskva—Peking. Sprejeti so bili od velikanske množice naroda, ki je letalce navdušeno pozdravila. Vsa letala so Kitajci okrasili z rožami in rdečimi zastavami. Sprejem ruskih letalcev se je izpremenil v veliko manifestacijo sovjetsko-kitajskega zbližanja. = Četrta internacionala Predsednik tretje internacionale, Zinovjev, je izjavil, da so neuspehi tretje internacionale na zapadu več ko nadoknadeni z uspehi sovjetske propagande na vzhodu. Dela se na tem, da se ves vzhod pridruži sovjetom. Da se to čim preje izvede, mora biti naloga četrte internacionale, ki mora biti v najkrajšem času ustanovljena. Velika svetovna revolucija pride preje, kakor pa buržuji mislijo in 4. internacionala bo to izvedla. Pripomniti treba, da je Zinovjev že dosti prerokoval, toda dosedaj se še nobeno njegovo prerokovanje ni izpolnilo. = Kitajci nepopustljivi. Dokler je 'bilo med Kitajci še mnogo razpoloženja za mirno poravnavo sporov z velesilami, niso hotele te niti slišati o kaki popustljivosti. Sedaj pa nočejo Kitajci ničesar slišati o popustljivosti ki uzurpatorji«. Toda upamo, da na tla Sjfjfcik, znani rodoljub, začasna* okupacij« n* h* preveč zameril ... Tehnični oddelek izvidnikov je v Bohinj že 2. julija, toda šele nasl*^b»j*ga dne je mogel začeti s postavljanjem ,fabera. Žal, da je nagajal dea in da so 9« iatsfitli izvidniki v naslednjih dneh boriti z nalivi. Delo pa je bilo nujno, ker do 7. julija j* moralo biti vse pripravljeno za pribltJu* 100 skavtov. Zalo smo delali na vse prot* ge, -kajti tabor postaviti, specijelno ob deževnem vremenu, niso mačje solze. T**ba j» napraviti kuhinjo, nabirati les, postaviti sveto ognjišče, ob katerem se vrš« apsv« tovanja in večerna zabava. Precej darei v gozdu je treba postaviti primerna stranišča, za kuhinjo pa izkopati globoko runo *» odpadke, kajti higijena je v taboru gKivsa stvar. Največ dela smo imeli pri šotorih. Napravili smo lepo, simpatično skupino, obstoječo iz treh vrst. Sredi skupine ja v*lik pravkar kupljen šotor, v katerem se vNR ob dežju zabava in, kjer lečimo ranjene« i* bolnike, ki jih pa — hvala Bogu ni mn*g*. V vsakem šotoru smo izkopali globoke jarke, ki so nam omogočili odvesti deibileo ie polagoma posušiti tla v šotorih. Pod glavno teraso se pričenjajo sedeži okoli velikega posvetovalnega ognjišč«. Razprostirajo se amfiteatralno, v sredi j« sedež starejšine Sivega Volka. Sedež j« udoben, priroden naslanjač, umetno splet«* iz vrbovih palic, šib, smrekovega lubja i* mehkih, kakor svila se bleščečih vrbovih vejic. Napravil ga je taborovodja Btstr* oko. Najlepši taborov kinš pa so totemi. P* osnutkih Bistrega očesa jih je napravil njegov mlajši brat Beli bober, oba iz zna** umetniške rodbine Pengov. Srednji tol«*« je iz lipe izrezljan zelen zmaj (ljubljanski skavti smo — zato »Zmajev steg«), ki T»*di s podvihanim repom in razprostrtimi f>» rutmi na 3 in pol metra visokem lupo izrezljanem in poslikanem kolu. Pod zmajevimi nogami je skavtska lilija, na obeh straneh vihrajo svileni trakovi v državnih i* slovenskih barvah. Ob straneh stojita 8« dva totema. Pred šotorom funkcionarjev j« kol s totemi Bistrega očesa, Medvedjega srn i* Kenguruja, pred starejšinskim šotorom p« se dviga stari totem Sivega volka. Kongres za proučavanie vzhodnega bogoslovja. in so predloge velesil odbili. Bojkot proti an- Le„a tabora je divna. Ako ležiš v hat*-gleškemu blagu traja še dalje in je napetost remkoij jzmed prednjih šotorov, vidiš p«*1 kil1 V torek popoldne se je nadaljevalo zborovanje v Unionu. P. Janin je zaključil svoje dopoldansko predavanje, o katerem smo že poročali. Za njim sta govorila: P. P. Her-bigny o praktičnih smernicah in navodilih in msgr. C. Margotti o odnošajih med kodeksom kanoničnega prava in disciplino vzhodne cerkve. Predavanje B. Bourgeoisa, ki je imel predavati o duhu vzhodne slovanske liturgije je odpadlo, ker predavatelj ni mogel priti na kongres. V sredo se je vršilo v Unionu tretje znanstveno predavanje. Predavali so: P. M. Viller D. J. o meniškem in duhovniškem vzoru na grškem Vzhodu. Menihi so živeli do IX. stol. pod zelo različnimi oblikami bodisi kot samot., puščav-niki, bodisi raztreseni po Nitraji in Palestini, bodisi kot redovniki. Živeli so torej v redovih ali samoti. Toda vse te oblike so zasledovale en cilj * različnimi sredstvi: popolnost v smislu evangelija. Princip je, da ja bičanje in trpljenje (martarij) najvišja popolnost. Med ciljetn in namenom meniha m duhovnika je bila torej v prvih stoletjih neka antiteza. Cilj meniha smo pojasnili, duhovnikov cilj je pad rugi. Duhovnik je posredovalec med ljudmi in Bogom. Duhovnike so sprejemali v samostane le pod pogojem, da so se odrekli svojim častem. Menihi pa niso bili v nasprotju s cerkvijo. Pokorili so se njenim ukazom. Delali so na karitativnem polju, vršili so pa tudi dušno skrbstvo. V srednjem veku je prišlo skoraj vse dušno vodstvo in dušno pastirstvo v roke menihov, deloma celo v roke menihov, ki niso bili duhovniki. Sčasoma so postali menihi celo škofje. Pozneje je postal to celo predpis. Menihi so postali tudi misijonarji. Sv. Metod n. pr. je bil menih. Vzhodni menihi so si pridobili velikih zaslug. . , Drugi referent P. de Meester je predaval o meniški disciplini pri Grkih in Slovanih po 9. stoletju. Predavatelj je primerjal podrobno vzhodno in zapadno menistvo. Končno je izrazil željo, naj se zanimajo katoličani za asketične spise vzhodne cerkve, »a življenjepise menihov, tako se bodo spletle nove vezi med vzhodom in zapadom. Kot tretji refernt je nastopil P. Ivan Višo-ševič, ki je govoril o današnji meniški disci- plini pri katoličanih grško-slovanskega obreda. Predavanje je bilo preglednega in infor- : mativnega značaja. Popoldne ob 17. se je zborovanje nadalje- i valo. Vršil se je razgovor o dopoldanskih j predavanjih. Med drugim sta P. Placid de < Meester in M. Viller pojasnjevala, da ni i bistvene razlike med vzhodnim in zapadnim . monastičnim idealom. Končno se je predsednik škof dr. Njaram ! zahvalil vsem predavateljem ter zaključil kou- ; grešno delo. Popoldne se je vršilo predavanje dr. Sno- j ja o delovanju Apostolstva sv. Cirila in Me- ; toda. Od časa, ko je nastal razkol med zapa- j dom in vzhodom, obstoji vedno težnja po j obnovitvi edinosti. Posebno sedanji papež si i prizadeva doseči ta namen. Dokaz temu je j prisrčno pismo, s katerim je pozdravil ljub- ; ljanski kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja. I Da bi se pritegnili tudi širši sloji k delu za edinstveno cerkev, se je ustanovilo Apostol st vo sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani obstoji že od leta 1909. dalje. Centralni odbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda je v Vele-hradu. Vsakokratni predsednik tega odbora je vedno olomuški nadškof. Poleg tega centralnega odbora obstoje še škofijski odbori v vsaki škofiji. Letna članarina za posameznega uda se po novih pravilih nekoliko zviša. Za Slovence bo znašala letno 6 Din. V preteklem letu je priredilo AposTOstvo v Ljubljani več predavanj. Naslednji govornik je bil dr. Oberški, ki jo govoril o delovanju Apostolstva sv. Cirila in Metoda na Hrvatskem. Za njim sta govorila msgr. Kozak o delu Apostolstva na Mora v-skem in prof. Pekuška o delovanju Apostol-stva v Pragi. ♦ V torek zvečer je v Ljudskem domu predaval g. župnik Aljaž o sveti Rusiji. Predavanja so spremljale skioptične slike 1» ruskega verskega življenja. • V sredo zvečer so bile sklepne slovesnosti v stolnici. Knezoškof dr. A. B. Jeglič je Imel govor. Govoru je sledil slovesen Te deum, s katerim se jo kongres zaključil. stalno večja. — Sestanek med Chamberlainom in sovjetskim poslanikom Rakovskim ui rodil zaže-ijeuega uspeha. Chamberlain je zahteval od Rakovskega jamstva, da ne bodo sovjeti več vodili protibritanske propagande hi šele po prejemu te garancije bi mogla velikobritan- seboj vedno izpreminjajočo se jezerske gladino, hrbet in divje pečine Pršivca, kjer s* na maloštevilnih zelenicah pasejo divje koze Za hrbtom imamo strmine gorskega gr*-bena, ki se razprostira v loku od Triglava do Črne prsti. Le nekaj sivih orjakov gleda na nas izmed temnih gozdov. V tiSisi p* slca vlada obnovili pogajanja s sovjetsko i ,-;ujemo bobnenje Savice, katere peneši slap vlado. Rakovski ni dal nobenega odgovora, j vddimo v kotu pod mračno Komarčo. Vendar temveč samo izjavil, da bo butanske zahteve ; jeze,.0 vleče z magično silo večino naših sporočil svoji vladi. ; pogledov nase. Ni čudno! Nakrat plan* jug nekoliko vviu uvedla preiskav angleške ske krize. — Lastniki rudnikov so izjavili, da so pripravljeni obnoviti pogajanja, da pa ne morejo preklicati odpovedi mezdnega do- pri potoku Naklova glava, da brizgajo p*u* gori do mrkih smrek. Zjutraj in j* jezero običajno mimo in temno, nj*jp»va skrivnostna noč čudovito vpliva za gledal«a. v *»- govora. — Letnega kongresa strokovnih zvez * Ted . ge {ud. zrcalij0 gore na giadiai rudarjev se je udeležilo 200 delegatov, ki so ? taboru nam poteka v strog* iših lepih zakonih, ki ftam nično goje dušo in telo. Malone 100 Mus j* rudarjev se je uueiezno zuu ueiegaiuv, ™ , ■ -v.,: . zastopali 800.00.0 rudarjev. Predsednik SmiUi “vljenje v ,™,u ...... je izjavil, da upa, da bodo vsi rudarji strnje- j redu jn nagih lepih aakomh, ki Nam*- oni nrntl 1 M < I 11 1 U' (1 i 11 _ NIK* S . ~ . 1 v_ •„ i»l„ d rvrt ni v eni fronti proti lastnikom. Nacionalizaci-treba izvesti, ker se more sa- jo rudnikov je treba izvesti, ker se more < - , & tekon) (jneVa se razgubo vodi po gozdouib. mo na ta način obvarovati rudaisko in ge vadijo v zasledovanju, postavlja*]« jo pred propadom. Delegat iz \orkshire-a »_________________i;l ...________________________ artemU. je predlagal, da bi morali v s angleških rudarjev stopit^, v s darji sveta. Njegov predlog je sprejet. — Vsled slabega ravn rudarjem v rudnikih Južnega 1 pilo 20.000 rudarjev v stayko^ . il;.o io [ nas vleče k sebi kot magnet. Pa tudi v Ht- pred propadom. Delegat iz i. i » preprostih vigvamov, signaliziranju, žflftuju predlagal, da bi morali J ‘ . kart in spoznavanju terena; v posekih« rilskih rurianev stopiti V 8ia\h.o ru - _•...u____; i o angleških rudarjev stopm v im*« ^ skavtskih‘iffrah se urijo vsa čutila. Skavti s« darji sveta. Njegov predlog je bil navdušeno ; d}. 0bvezovanju ranjencev in sploh v sprejet. - Vsled slabega ravnanja z nek m vaa jo j j zanemariaa#, H sieu sniuegd i a vnanja * , nudenju prve pomoči. Ne zanemarjam* p* udnikdi Južnega vialesa je , ves]anje ;n kopanje, ker krasno J*a*r* sprejet rudarjem v r ilo ‘20.000 n . . . ............„e_ ______________ = Maroški boji. Od prvega julija se je I boru aamem je mnogo dela. Izvidniki s* položaj Francozov v Maroku stalno boljša , . j koristno 1n »udi !„ žene ter otroci francoskih uradnikov in\ ^dijoj y ^ p<)d cirjev so se zopet vrnili v Tazo. V Rabatu j nadzorstvom s dr Prijateljeve s« vadijo bil svečano proslavljen francoski narodni , ^ y‘ dargtvu in kuhi, kar pvl tek* praznik m maršal Liautey je imel pri tej ni takQ enostaVno. priliki govor, v katerem je povdaril, da se . Uld; mralc prinese svoje veselje. K* je položaj za Francijo znatno izboljšal. V < golnce v smeri Triglavskih je*er i* zadnjem času pa so. Iz I začno na gorah in oblakih ugašati sednji zelo nevarni ofenzivi Abdelkumovih cel. e _ __v----- -»■—-- Marseille-a sta bila odposlana dva nova pol- , ka maroških čet. Poroča se, da pricno bpanci kratkem z ofenzivo, da tako olajšajo stanje j francoskih čet. — Mirovna pogajanja z Ab- S žarki toplega solnca, se začnemo zbirati okoli tabornega ognjišča, kjer je pripravljena grmada. Tedaj sede starejšina na svoj sedež in h grmadi pristopi varuh ognja. Ys* utihne in sveti ogenj objame grmado, flar*- Poliične vesti. - Zakaj Je doživela demokratska stranka »oraz? »Politika« piše: Vprašali so g. 81o-»odana Jovanoviča: Zakaj je utrpela pora* demokratska stranka, tako Davidovičeva, ko tudi Pribičevičeva? Odgovoril je: »Zato, ker ie Davidovič zelo dobro poznal Pašiča, pa m poznal Radiča, dočim je Pribičevič dobro poznal Radiča, ni pa poznal Pašiča.« . - Lamentacije in stare frazo samostojnih demokratov. Pribičevičeva »Riječ« se zelo razburja nad sporazumom. V svojem uvodnem članku »Pred katastrofalnimi koraki« niše, da ima poročila iz naroda, ki je sprejel sporazum zelo hladno. S tem sporazumom, da se je razbil nacionalni blok in onemogočila »konstruktivna« politika samostojnih demokratov. Povprašuje, kdo je napravil sporazum? »Riječ« odgovarja, da je napravil sporazum šef stranke, ki se nahaja na državni upravi, s Sefom druge stranke, ki se nahaja v zaporu. Treba je vedno imeti na umu, da se Pavle Radič in njegova stranka niso odrekli svojemu šefu Stjepanu Radiču, ker so vsi poslanci včeraj izjavili polno zaupanje Stjepanu Radiču, ki je obtožen radi veleizdaje in se nahaja v zagrebških zaporih. Slučaj z g. Davidovičem je bil povsem drugačen, kakor z radikali. »Riječ« piše, da je sporazum katastrofa za državo in se vprašuje, kako bo mogla vlada RR kaznovati kakega zločinca, ko je ona sama sklenila sporazum, ki je dogovor med obtožencem in tožiteljem? _ Značilno. Zadnja »Riječ« zagovarja *a-jedničarje, dočim uživa Pribičevič skoraj simpatije »Hrvata«. Skupna nesreča je vsaj za mali združila tudi največje nasprotnike. — Splošna zadovoljnost nad polomom Samostojni demokrati intrigirajo na vse mogočo načine. Njihove intrige pa nihče ne smatra resno. Včeraj so samostojni demokrati razširili vesti, da je dr. Nikič obljubil, da bo v slučaju nesporazuma med radikali in radičevci izstopil iz. hrv. selj. kluba in pre- delkrimom so bila dosedaj še brezuspešna. | g“"vetloba jn oživljajoča' toplota obli}* ml* = Obstrukcija v poljskem sejmu. Na zadnj ^ okoli ognjišča. Taborovodja Bistro ek« seji poljskega sejmu so pričeli Ukrajinci, t ^ gitati in vse ga vestno posluša ter se lorusi, komunisti m neodvisni kmetje „inr>i v čudne doživljaje nam sorodnih lju- jati najostrejšo obstrukcijo. \ di. p0 čitanju smo imeli dosedaj že »*l*«j obstrukcije niso udeležili. Vsled kijl. j kraSnih deklamacij, k našim srcem so »ov«- ga hrupa je morala biti^ sej P J s riU tu v divni prirodi Shakespeare, Bo- Ko se je seja zopet otvorila, so prinesli , pankar in Župančič. Končno zaorij* zbornico veliko tablo v kn en Ucij b! posl ; ^ n^er0 mi in nato u,ihne vse^ifc- ci vpuovjdi svoja |™“Ja^ Aer \eag0Va. st t molk in duša vsakega ima A vsled velikega hiupa vsuko aiugo ti t;.. k;pr name najdrazje, najljubS*. nje nemogoče. Vladna odredba je se mivišie in uteho. Samo prasketanje *g*i* stopnjevala divjanje opozicije in sej J najlepši in najsvečanejii rala biti drugič prekinjena Po zope r fujek I o ] > n J^ *em ,OTeni. »• rit vi seje so poslanci kljub vsem protestom našega žrvlje j ^ ^ ^ Jrazide k po„,hu. opozicije glasovali. _ , v (;,linnllilll 1 pa mine tudi kratko posvetovanj *«- bornih vodij, ostc^ne pokoncu le »trn«, mi nas v družbi mogočnih gora euV^;^e^k ' ritvi seje so P-T,S::,> 7 Equailurju. V Uumullu V državi Eauador je izbruhnila revolucija. Uevolucijonarji, ki jih votii general Franzi- sco Gomez, so zasedli ministrstva. General , dega. Gomez bo razpisal nove volitve, da vpostavr ; drugo administracijo. V mestu Quito so bin aretovam vsi uradniki. TABOR LJUBLJANSKIH SKAVTOV V BOHINJU. GLAS IZ OBČINSTVA. N« tako' V sredo popolnoči se je »aiasB*-lim nasantom n« Tržaški cesti nudil pr»or, j ^cMterim so se navzoči morali zgražati. vr‘‘detektivov in menda tudi en stražnik, i ,0 spravljali s hleva gostilne Terpinedra ! L*. ..bore ^ .“»K~ “ i terasi nad divnim Bohinjskim jezerom, ze , ^ x sp ie. Klofut« i lani jeseni snro pričeli iskati primeren jrro-I stor ob tem čudovitem, lepem jezero m ™: ! šli smo prostor, ki m V, Bohinju 8k™o para. Le žal, da do zadnjega nismo vedeli, kdo je njegov pravi lastnik. D asi a je postopalo tako ž njima, kot se je. j* J KS: - sko ravnateljstvo napravilo red. štev. MK. NARODNI DNEVNIK, 17. julija 19ži. Dnevne vesti DEJSTVA. kani j* iepinžala Trboveljska premogokop-»:> družba »vojim delničarjem 35 dinarjev od ▼sake delnic«, letos pa 30. In to ne glede na to, da je izvršila Trboveljska premogokopna družba velike investicije, ki bodo omogočile, da izplača Trboveljska družba drugo leto še viSjo dividendo. Da je dosegla Trboveljska družba ta visok dobiček, je zasluga rudarjev, ki so izkopali premog. Rudarjem za to Trboveljska družba ui n višala pJač, pač pa upravnim svetnikom, ki so pravzaprav čisto nedolžni za večjo pro- ustanovitev Saveza sploh, dalj« pa za obstoj i meščanske šole kot kulturne institucije. Le , s smotrenim in possitivaim delom se je or- j ganizacija uveljavila, obdržala in okrepila je j svoje postojanke. Z omenjenim pravilnikom [ in poslovnikom je izvršena organizacija dru- j štvenega deiovanja. Skorajšnje uzakonjenje j zak. načrta pa jamči narodu za trajen obstoj ; meščanske šole, ki je za naš narod tolike | važnosti. Poleg obrambnega dela je Savez na j letošnjem kongresu tudi že pričel z notranjo j preureditvijo meščanske šole, počenši z iz- ; enačenim normalnim učnim načrtom za prvi j razred, dočim se v ostalih razredih le-ta že s prilagodeva polagoma krajevnim potrebam dukcijo premoga Konzumenti premoga, ki so kupojali dra- . . ~ v^erJr je delegate kongresa prav gl trboveljski premog imajo nadalje zaslugo . J razveselila zahvalna brzojavka Nj. sicer neprostovoljno - za, vibji dobiček , 1 a_ Na utniU izietih v Trogk in Trboveljske premogokopne družbe. 1 udi tem ■> razodevala spričo zgodovinskih j« lla. Trboveljska družba svojo hvale*- | evsa preteklost dalmatinskega nost, da ni nUi za vinar znižal« ceno svoje- , ^ nmsk‘J dobe do dobe hrv. lla. mu premogu. ... . . . . j rodnill kraljev. i\'a družabnih izletih v pro- lnamo zakon o pobijanju draginje m če j ^ domoviui) v medsebojnem kramar raistavi radirko brez označene cene, ( zbužanju in Hpolnavauju pa se vzbuja m kre- i pi v dvojni meri vera, upanje in ljubezen v »e brez pardona obsodi po tem zakonu in »odbo objari v »Uradnem listu«. Da je premo« neobhodno potreben in da se tudi z njim povzroča draginja, je enako jasno in bo posebej jasno v zimi. Nihče pa še ni slišal, da bi kdo Trboveljsko premogokopno druž- j bo poklical na odgovornost za njen drag pre- j . mog. Pač čujemo danes, kako se zahteva, da ; prodaja kmet mleko ceneje, mesar meso, | gostilničar jedila itd. — toda zaman čakamo, j da bi oblast dejala, da mora postati tudi j premog cenejši. j Dobro se je godilo delničarjem Trbovelj- j ske družbe lani, ko so prejeli na delnico 25 j dinarjev dividende in dobro se je godilo tudi j njenim upravnim svetnikom, saj so bili za j brezdelo plačani naravnost sijajno. Mislimo, j da bi leto«, ko se je dinar dvignil, delničarji ; tudi izhajali s 25 dinarji dividende in da ni ; bilo potreba zvišati dividende na 30 dinar- ; jev. Nasprotno bi bilo le pravično, da bi se j »a »eh 5 dinarjev cena premogu znižala. Prepričani smo tudi, da bi oblast to že davno odredila, če bi bile slovenske politič- ! n« stranke na mestu. Toda ne »Slovenec«, j ne »Jutro«, ne »Slovenski Narod» nimajo niti j besede za odiranje Trboveljske premogokop- ; na družbe. Sicer največji sovražniki v tej stvari molče ko grob. Kaj je slovenska javnost res zadovoljna, ! da ima drag premog, ko tako dosledno molči j in množi premoženje trboveljskih magnatov? j — Orjuna in novi politični položaj. »Po-beda«, glavni organ Orjune, prinaša na uvodne*! mestn debelo tiskano sledečo izjavo: >Niti glavni odbor Orjune, niti v njegovo ime direktorij, ki sta edino poklicana dajati v imenu cele organizacije merodajne in ob-veane izjave, nista po kongresu niti sklenila. močno Jugoslavijo. J — Nove cene prvovrstni teletini so zniža-i ne s 15. t. m. od 22 na 20 Din za kg in ne, i kakor smo pomotoma poročali v štev. 135 i z dne 14. t. m. od 22 na 21 Din za kg. ! — Privatna ruska realna gimnazija, ki se i je dosedaj nahajala na Ponovičah pri Litiji, se je preselila te dni na grad Hrastovec, pošta Sv. Lenart v mariborski oblasti. [ — Nemški načrt za ekspedicijo na severni j tečaj. Studijska družba za raziskavanje polarnih pokrajin, ki pripravlja ekspedicijo na i severni tečaj z zrakoplovom, odpošlje dele-! gata v Moskvo, da se sestane tam s Fridtjo-j ioni Nansenom. Nansen in delegat bosta za-i čela z rusko vlado pregovore radi namera-| vane ekspedicije. Poleg tega se bosta poga-j jala s sovjetsko vlado glede vzpostavitve ' zračne proge Evropa—Japonska, ki naj vodi i iz Nemčije preko ruskega ozemlja. Iz Moskve ! se poda delegat nemške studijske družbe I na Japonsko, da se pogaja tem glede istega 1 vprašanja. — Posledice dolgotrajnega dežja. Vsled dolgotrajnega dežja je opažati skoro pri vseh rekah naraščanje. Tako je narasla Sava pri Zagrebu za 54 cm, pri Brodu in Jasenovacu za 30 cm, pri Beogradu pa je padla za 10 cm. Donava je skoraj povsodi padla, razven pri Oršovi, kjer je narasla za 10 cm. Najbolj je narasla Kulpa pri Karlovcu, kjer stoji voda 226 cm nad normalom. Vsi drugi pritoki Save in Drave so precej narasli. — Legar v nemških mestih. Iz Anklama poročajo: 2e 10 dni se razširja tu s strašno hitrostjo legar. Doslej je prijavljenih 150 slučajev. Ker so kužne barake bolnišnice prenapolnjene, je bilo premeščenih 75 bol- Greifswalde. Smrten slučaj je bil ! s aBESS©? - moJrTodobr U nobenega ‘spora.La’ e ‘radi- Tudi iz Solingena poročajo o nastopanju le-■sv(.j i garja. Doslei so pripeljali v bolnišnico 69 - H državne službe. Za komisarja v Sp. j obolflih Ief?ari“- T ,1?. ®®r.li“a-J* Dravogradu je imenovan tajnik notranjega ' poročajo, da se v mnogih slučajih m mog • . . . A* , , .v 4 JO noannvnn urminvitl PP CTVP 1SX lPOrflr ali lie. ministrstva Zivorod Jeremc. — Razpisano mesto. Razpisujem službo i okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje j Logatec, * sedežem v Planini, z letno plačo ] 2000 Din in pripadajočimi draginjskimi do- kladami. Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami po čl. 12. zakona o civ. uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se vlože do dne 15. avgusta 1925 pri velikem županu ljubljanske oblasti. Veliki župan dr. Baltič s. r. — Vojni krediti. Za zgradbo velikega mu-nicijskega skladišča v Štipu je dovoljen kredit 880.999 Din. — Naša aviatika. Vojno ministrstvo namerava zgraditi v najkrajšem času v Sarajevu nov aerodrom, ki bo mnogo večji in modernejši od novosadskega. —. Nov kemično bakteriologičen institut. V Vrnjački Banji je bil otvorjen kemično bak-teriologičen institut, ki bo izstavljal med kopalno sezono na podlagi preiskave krvi in nesporno ugotoviti, če gre za legar ali ne. — Žrtve vročinskega vala v Newyorku. — Kakor smo že poročali, je vladala te dni na vzhodu Zedinjenih držav zopet huda vročina. Sedaj poročajo, da je umrlo vsled vročine nad 60 oseb, 26 jih je pa utonilo pri kopanju. — V Galiciji grozi xopet povodenj. Iz Varšave poročajo: Vsled neprestanega dežja naraščajo zopet Visla, Dunajec in Rava, tako, da grozi znova povodenjska katastrofa. Ska-va je že prestopila bregove. — Krvavi spopadi na dan narodnega praznika v Parilu. V Parizu je prišlo na dan narodnega praznika v delavskem okraju Belleville do krvavih spopadov med policijo in kakimi 300 manifestanti, ki so hoteli osvoboditi dva aretovana pijanca. Z obeh strani se je streljalo. Šest policistov in šest manifestantov je bilo ranjenih, in sicer deloma težko. — številni požigi na Štajerskem in v Gor. Avstriji. V zadnjih tednih se množe vesti o drugačnih preiskav diagnoze, šefom tega in- i številnih požigih v alpskih deželah. Na Šta- stituta je bil imenovan dr. Drago Popovič, Sel bakteriologične stanice v Nišu. — Borba proti tuberkulozi. Podmladek rdečega križa je priredil nedavno v Mestnem domu v Ljubljani poljudno predavanje o boju proti tuberkulozi. Predaval je višji okrajni fizik dr. Živko Lapajne. Razložil je veliko važnost problema tuberkuloze za naš narod. jerskem (Avstrija) se trudi žandarmerija na vse pretege, da bi izsledila požigalce, ki rogovilijo posebno v okolici Gradca. Temeljni vzroki ^nenavadnega pojava še niso razkriti, vendar pa se domneva, da ni izključeno, da imajo svoje prste vmes kaki zavarovalni agenti. Na izsleditev storilcev so razpisane visoke premije. Te dni je bil aretovan v Kajti dejstvo je, da umre pri nas vsako leto i Gor. Avstriji 11-leten fant, sin beračice, ki okrog 60.000 ljudi na tej bolezni. Navedel je j je sumljiv, da je zažgal v Stratbergu požar, n« V A K 1 c ^ 1 VvaI ATI r* n - y___ 'X « 1/1 11T11 /• 1 1 A aI'1 O »T a1 iIta lrrtl aIaIt A Y~kT*l_ ki jo prinašamo v izvlečku :1. Pozvati je vla- j do, narodno skupščino in občine, da store j vse korake, da se takoj prične t gradi)ami < higijenskih stanovanj. 2. V svrho profilakse naj se vpelje za vse mestne šole institucija j »kantizma 3. Planinstvo naj se proglasi kot I narodni šport. 4. Država naj ustanovi ob mor- i o Ir ■ nhali Xlr*nfii1n»ed Kišovo in Lončarevičem do prepira. Kišev* je dala svojemu bivšemu ljubimcu zanSnt**. To je tramvajskega kondukterja tako rasj*-zilo, da je potegnil nož ter zabodel Kiiov* v trebuh. Prihiteli »o trije orožniki, ki *o b«sa* ga tramvajskega kondukterja komaj »tratili in odgnali v aapor. KiSeva je pa* h* aa to umrla. : dobil tako težke poškodbe, da je med ! transportom v bolnišnico umrl. Trije vojaki, f ki so stali v bližini, so bili lahko poškodo-! vani. Maribor. Klab občinskih svetovalcev NSS je pr*1. Mestni obiinski »vet mariborski broia energičen protest proti- neprimerno visoka novi uvozni carini, ki je bila od merodajalk iiniteljev uvedena nenadoma in bal v trenutku, ko bi moralo po naravnem dvifn Baše dinarske valute nastopiti splošno padaaj* cen vsem uvažanim življenskim potrebMt-nam, hkrati pa tudi vsem domačim pridelkom in izdelkom. Z uvedbo te carin* M j* preprečilo težko pričakovano olajšanj* Mv-ljenskih razmer širokih plasti naroda.« — II. Občinski svet je sklenil: »Odsek aa toift* nadzorstvo se pozove, da prične takoj ■ i»-tenzivnim delom in da svoje delovanj* materi predvsem na znižanje cen na trgu. Meatiu občina se obrne na obrtno instanco 1. stopnje s pozivom, da ona po obstoječih aakeaik odločno pobija draginjo življenskih potrebščin, kakor sta to že započeli mestni obttai v Zagrebu in Ljubljani, kateri imata ebtffti referat v svoiih rokah. Hkrati mestna obilat ponovno aahteva vrnitev obrtnega r*f**at», da bi tako lahko sama tudi regulirala *ea*.< Shod. NSS sklieuje za nedeljo, dne 19. julija ob 9. uri dopoldne protestni »hod aa Rotovškem trgu (v »lučaju slabega vr**»»« v dvorani gostilne Rotovž) s sledečin» dnevnim redom: 1. Protest proti nenadnem« ia ogromnemu povišanju carine, ki omoffofe neznosno draginjo. 2. Znižanje cen na donečem trgu. OPIČJI PROCES. V Daytonskem opičjem procesa m je obravnavalo v torek ves dan samo vpr*linj e, če je obtožba opravičena ali ne, oeiroma če jo je treba umakniti. Med zagovorniki 1» državnim pravdništvom je prišlo do cele vrste recontrov. Zagovornik Darrow ja napadal v učinkovitem, dve uri trajajočem govoru zakon. Izjavil je, da znači opičji zakon poizkus pomakniti zgodovino v pretekle iase. Sv. pismo ne more služiti v svrho 'cenznrira-nja ananosti, o kateri ob času, ko je bilo nepisano sv. pismo, še ni nihče ničesar vedel. Protirevolucijski zakon je hujši, kakor Španska inkvizicija. Ako imejiuje zakon sv. pls*»e božje, bi bilo mogoče imenovati božje tudi Koran, Budhove govore in knjige mormonov. Noben parlament ni tako modem, da bi mogel odločati o tem, kaj je božje. V Zedinjenih državah je 50 »ekt, ki so razložile sv. pismo na različen način. Katera railaga je pravilna? Državni pravdniki so se držali popolnoma besedila zakona ter so napadali zagovornike, ki so, kakor se zdi, prišli nalašč ia Nevr-yorka in Chicaga, da bi učili državo Tennessee kakor je treba misliti. Država ima pravico ustvarjati zakone po svoji volji. Pri lem se je povspel attoney general Stew«t do trditve, da more država tudi predpisati, kaka geografija se ima učiti. Stvar države je, da odloči, če naj geografične učne knjig* opisujejo zemljo kot kroglo, ali pa kot ploskev. V slučaju, da se odkloni predlog »a umaknitev obtošbe, bi bilo treba odloiiti, v obsegu »o dopustna uališ«ya«ja ir,-v*daoc»r. Zagovorniki so mamili, da je 1« S ananstvonih prič na potu v Dayton. Ako koda ta priža dopuščene, utegne zahtevati driara* pravdnifitvo, da se zaslišijo tudi teologi kat pride. Obravnava je privabila zopet ogroaaae »noaico občinstva. Tudi to pet je bilo zasedanje otvorjeno z molitvijo. Zagovornik* #arrow in Malone sta priglasila takoj pa končani molitvi protest, trdeč, da molitev upliva na porotnike. Toda predsednik je odločil, da se je treba držati stare šege, ki zahteva, da se prične obravnava, ako je slučajno navzoč kak duhovnik, s molitvijo. Molitev mora uplivati na obravnavo samo ugodno. Dopoldanska seja je bila po molitvi takoj »opet preložena na popoldne. In sicer zato, da je biio omogočeno zagovornikom in državnim pravdnikom precizirati njihova *ta-lišča pismeno. To pa dne 14. zvečer ni bilo mogoče, ker ja nenadoma odpovedala električna napeljava, tako da je bil Dayton ne samo v prispodobi, temveč tudi faktično najbolj temen kraj v Ameriki. Maloštevilne sveče so uporabili na brzojavnem uradu, da so mogli oddati novinarji poročila za časopise. Radio-aparat v sodni dvorani, ki ga doslej ni bilo slišati, je ta dan dobro funkcijo-■ iral. Potek razprave se pošilja .iz čikaške radio-postaje tudi v Evropo. Sicer pa je imel proces že nepričakovano posledico. Založniki učnih knjig za državo Tennessee so odložili izdajo knjig na nedoločen čas, ker računajo s tem, da bodo apro-birane učne knjige, ki bodo veljavne za vse države Zedinjenih držav. Sicer bi bilo treba skleniti za državo Tennessee z založniki posebne pogodbe. Mesto Dayton je prenapolnjeno s tujci, ki hočejo prisostvovati procesu. Povsod na prostem se vrše božje službe. Bryan je imel tudi ta dan pred začetkom obravnave govor. Vprašal je zbrano občinstvo, če izvira od Boga ali od gorile. Množica je zatulila: »Od Boga!« Nato so zaigrali koral, ki ga je množica spremljevala * petjem. Bryan je prišel v sodno dvorano brez ovratnika in z zavihanimi rokavi. Ko je vstopil v sodno dvorano zagovornik I)arrow, je zavzela množica grozečo pozo. Tudi med obravnavo je nastal vselej, kadar je stavil Darrow na kako pričo vprašanj?, volik tskfl, d« ja maral predaedjitk J« Bpatavano zagroziti, da bo dal iipracaiti dvorano. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dna 16. julija 1926. Vradnata: 7% investicijsko posojilo ia lata 1921 den. 67; Loterijska 'i'A% državna renta za vojno škodo den. 239; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 250; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 105; Prva hrvatska štedioniea, Zagreb den. 805, bi. 810; Kreditni zavod za trgovino in industrijo den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 104, bi. 130; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 340, bi. 350; Združe ne papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 109; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. Ifi5, bi. 180; 4'A% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4/4% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Trami 3/3—9/11, izbrano blago, fco meja bi. 330, deske, 20, 25, mm, monte, Ico meja den. 500, bukova drva, 1 m dolž., fco nakladalna postaja, 3 vag. den. 20, bi. 20; pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans, bi. 405; koruza, slavonska, fco Vinkovei bi. 205; rž, lombardska, fco Ljubljana bi. 360; krompir, novi, fco štajerska postaja bi. 85. BORZE. — Zagreb, dne 16. julija. Devize: Newyork ček 56.34—57.34, London, izplačilo 276 do 279, Pariz 265—270, Curih 1104—1114, Praga 168.15—170.55, Milan, izplačilo 212.2 do 215.2, Amsterdam 2275—2305. Curih, dne 16. julija. Beograd 9.05, New-york 515.10, London 25.0375, Pariz 24.325, Milan 19.15, Praga 15.25, Bukarešta 2.50, 1.226, Varšava 98.625. Dunaj 72.65. X Tarifna deklasifikacija izvoznega lesa. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani opozarja vse izvoznike lesa v svojem področju, da je dne 15. julija t. 1. stopila v veljavo tarifna deklasifikacija za izvoz lesa od razreda B na razred C za vse prehode preko državne meje. S to deklasifikacijo, ki velja do 1. septembra t. 1. se zniža tarifa za približno 30%. 1 j Pustolovec Strasnov nadaljuje. SESTANEK Z B*. FRANKOM. i Miattlo ja š« pet Minut. Med tem lasom j i-t-::, *<} dal poučiti od Njegove Eminence o ; političnih rasmerah v Zagrsbu, o katerih je ; bil jako dobro informiran. Nenadoma pa j« ' vsiopil moj huzar tar mi javil, da želi dr. j Frank ■/. m-.-uoj govoriti. »Pelji ga v moj appartament. Naj poaaka v moji pisarni !< Poslovil sem se od kaezoškofa in sel sem prav počasi proti svoji sobi. Prav počasi sem šel pa zato, ker mi j« bilo čisto prav, čo sedi dr. Frank nekaj časa na žerjavici. Ko sem odprl vrata, je sedel dr. Frank že v sobi, planil je kvišku ter mi prišel nasproti. Moj prvi utis je bil: Star lisjak. Vsa njegova fiziognomija je imela na vsak način veliko podobnost z lisico. Bil je visok, slok mož, plavolas, oziroma že nekoliko sivo meliran, bilo mu je preko 50 let, imel je bodeče modre oči, katerih utiša ščipalnik ni ublažil. Frank se mi je predstavil. Že pri prvih besedah sem mu skušal gledati v oči. Izogibal se je mojim pogledom ter vedno pomižiko-val. Stara resnica je: Kdor ima slabo vest, ne more gledati drugim v oči. »Veseli ine, dragi doktor, da ste se potrudili k meni. Prišel bi bil tudi prav rad k vam. Prosim sedite.« Dr. Frank se je vsedel očividno neprijetno dirnjen meni nasproti k pisalni mizi. »Torej, dragi doktor, ali veste zakaj sem prosil, da pridete k meni?« »Jaz? . . . Nimam pojma . . .« »Vidite, dragi doktor, vi ste jurist in zelo pameten mož, to ve vsak in tudi jaz to opažam. Zato hočem biti prav kratek in ne bom izgubljal veliko besed. Torej veste, zakaj sem prišel? Da napravim vaši dvojni igri konec!« »Pa kaj se pravi to, kako dvojno igro mislite?« »No, torej, moram vam stvar pojasniti nekoliko bolj obšinio. To je bil samo uvod. Vi igrate z nami dvojno igro — z avstrijsko vlado’ — toda pravtako nastopate napram Ogrom, — sicer pa to ni nobena tolažba za nas. — Vi ste vlekli ves čas našega zunanjega ministra za nos. Sedaj smo_ prišli pač nato. Zato sem tu. . »Toda oprostite velecenjeni gospod mini- sterijalai svotalk, to ja vaadilf »emogala, kako morata kaj takega o meni trditi? »Morem. Zato sem vendar tu. Vidite, ljubi doktor, 3 menoj ni treba igrati komedija, kajti uredil bom stvar blagohotno. Če bosta pa govorili v takem tonu, bom govoril tudi jaa drugača. Zato bodite pametni in recita: »Tako je.< »Toda ssa božjo voljo, tega vendar »emaiern reči. To ni res. Sigurno so rna olmili moji politični nasprotniki. »Ne, ljubi doktor, pri tem enkrat ni imai noben političen sovražnik svojih prstov vmes, samo — mogoče vaš najveiji sovražnik : Slučaj. Popolnoma natančno na« ja znano, kaj vse ste poročali ogrski vladi, da vemo tudi to, da ste poročali nam, se razume samoobsebi. O denuncijaciji torej ne more biti govora. In jaz sem napravil dolga pot z Dunaja v Zagreb, da poskrbim, da se ne zgodi kaj hujšega.« »Toda, velečastiti ininisterijalni svetaik, to vendar ni res. To so politične čenče.: Nalašč sem začel govoriti nekoliko glasneje: »Veste, doktor, sedaj pa je moje potrpežljivosti res konec. Vi ste čisto navaden političen pustolovec.« Dr. Frank se je zdrznil, postal je bled, položil prst na ustnice ter dejal: »Toda, gospod ministerijalni svetnik, prosim, ne vpijta vendar tako. Če bi kdo to slišal!« »Da, da« sem pokimal, »če bi ljudje slišali, da je dr. Frank čisto navaden političen pustolovec. Kajneda, to bi bilo za Vas neprijetno? Sicer pa, če bi ne bili skušali »iz-knajfati«, ne bi bil postal tako glasan. Vsaj nisem prišel delat škandala. Mogoče lahko pridem danes popoldne k Vam. Tam boste, upam, že poskrbeli, da bova sama in, da ne bo nevarno, ako bom prisiljen govoriti glasneje.« »Toda prosim, prosim, če hočeta biti tako prijazni.« Vstal sem. »Dobro, pustiva sedaj to stvar. Da me niste razburili s svojim izbegavanjem, bi bil ostal tudi sedaj miren. Pridem torej danes popoldne k Vam. Znano Vam je, zakaj pridem. Premislite si torej stvar, kajti danes popoldne hočem, da ste odkritosrčni. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Alekgiinds# Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. (33) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert K raft. Vtaknil je roko le do komolca v pesek in že je tipal trdne železne plošče. Deacon niti ne poizkuša iskati mehanizma, da bi •dprl vrata. To bi bilo tudi zato skoro nemogoče, ker se pesek vedno iznova usipava. Vsak Indijanec ima pri sebi laso, to je Deacon že zaznal, sicer bi bil vzel kak drug materijal s seboj. Ti usnjeni trakovi, ki izdrže mnogo več, kot enako debele vrvi, pritrdijo na stopnjice in druge dele avta, ki jih stipljejo v pesku in potem vprežejo dvanajst konj. Tem je to sicer nekaj povsem neznanega — a pesti tiranskih Indijancev jih kmalu nauče, kako je treba vleči; potegnejo z vso silo in kmalu se prikaže Maksimus, vedno dalje, dokler ne stoji ves pod milim nebom. >No, pa ga imamo,« se smehlja Deacon ter stopi ma zadnjo stopnico, da bi poiskal mehanizem. »Najlepša hvala,« reče pred njim nepričakovano »»k man glas; vrata nenadoma popuste, odpirala so s® torej tudi not, Deacon zagleda Georga, in še preden zamore silno prestrašen odskočiti, ga že drže železne pesti, potegnejo ga not, vrata se zapro in v hipu zveže Georg svojemu sobnemu kolegu, ki je bil kakor otrok v njegovih pesteh, roke in noge. »Prinesli ste tudi obe puški in pištolo? To je pa res lepo od vas!« Nato stopi Georg h krmilu. Naj le omenimo, da i Georg ne bi bil rabil konj, da bi prišel iz peščene gore. j Zasledovalcem je le hotel napraviti malo presenečenje, v glavnem pa mu je bilo na tem, da je dobi! Deacona, ne da bi se izpostavil sovražnim kroglam. Georg se je bil vrnil po ovinkih in čez hrib je zlezel do avtomobila. Z veliko težavo je odprl vrata, še z veliko večjo jih je potem zaprl, zakaj pesek se je kav usipal. SlecLujie se mu ja Vt^iulur pdui-ooilo. Potem pa je čakal, da pride avto v tak položaj, da bo vrata lahko hitro odprl in zaprl in vse se je res tako zgodilo, kakor je Georg že vnaprej vedel, ker je v oni noči poslušal Deaconov načrt. No, presenečenje vseh okolu stoječih je silno. So to Sioux, ki ne znajo živeti brez konj, zato so jim konji prva skrb. Prerežejo lase, se zavihte na konje in tedaj so zopet možje. Maksimus pa se že premika z zadnjim koncem naprej, potem opiše lok, in nato z nosom naprej zdrči proti jugu. Walton izstreli dve kroglji proti oklopnim ploščam, ki pa ne napravita niti odtiska; potem vzpodbuja svoje rdeče spremljevalce, naj napadejo avto — več ne vidi Georg, pognal je avto, da vozi več ko 100 kilometrov in prav kmalu izginejo jezdeci za njim. Da bodo ti napeli vse sile, da bi prišli pred avtomobilom v taborišče, to je bilo samoobsebi umevno. Kmalu pa morajo uvideti, da kaj takega niti misliti ni. Zaman je bdela Leonor vso noč in čakala na prihod avtomobila ali sicer na kako osvobojenje. Georg ji je vendar rekel, da tiči avto prav blizu v pesku. Ampak, koliko naj bo to, prav blizu, če je govor o tako hitrem avtu? In tudi Deacon ji je pred odhodom nekaj rekel, kar ji ni šlo iz glave, in je še vedno v strahu preble-devala in zardevala. Drugo julro jo bodo preiskali, če ima pri sebi oni drugi kos morrisita. Kaj, že se to y.ejr»di1 Raje smrt! Oh, zakaj ni odločno zahtevala, da mora biti vedno vsaj en mož v avtu! Ali kaj ji pomaga zdaj ta želja? S takim premišljevanjem prebije noč. Napoči dan. Deacona ni in tudi nihče drugi se ne prikaže, dn bi jo preiskal; pripravila je bila že svoj žepni nož, da si prereže žilo ali si ga zasadi v srce. Dobi jed, čuvaji se menjajo — nič se ne izprenieni. Tudi ni opazila, da je odjahal Deacon s spremljevalci. Mine dan, a Georga ni nazaj. Tako napoči drug večer in z njim se približa tudi odrešenje. Vedno lačni Indijanci pripravljajo na ognjih divjačino, ki so jo ustrelili ta dan, kar zaslišijo v daljavi neko ropotanje, ki prihaja bliže in bliže, lomenje in pokanje, dokler niso natančno razločili, kako padajo drevesa. Največja čednost vseli severnoameriških Indijancev je popolna neobčutljivost za vse vnanje utiske. A to je tak ropot, da tudi najneobčutljivejši prestrašen posluhne. (Dalje prihodnjič.) MOI5N1 SALON MINKA HOM V AT, Ljubljana STARI TR9 ŠTEV. 21 ima vedno v zalogi najnovejSe damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. MALI OGLASI Ce-tte oglasom do 30 besed Din 5‘—, vsaka nadaljna beseda 50 par. Tekstilbazar Ljuhijaaa, Krekov trg. 10, prvo midstrapja. prodaja: FROTIRJE, KRKP*. DELENE, CEFIR.IE, MIZNE PRTE itd. p* vnovič znižanih cenah. Oglase *a v*® lista naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd, Kne« Mihajlova ulica 11, telefon 2689. m SEZIJI 'm. Potne vizume od strani konzulatov v Beogradu pre-»krbnje najhitreje za zelo nizek kraarar Biro »Reklama«, Beograd, it. 245H. Po pošti poslani potni listi ** Utkoj vidirajo in ge vrnejo priporočeno z doptaSllora stroškov. Ajda lepo semensko blago in inkarnat deteljo nudi najeeneje Sever t Komp., Ljubljana. Pisarniško sobo v pritličju oddaja z avgustom Pokojninski uvod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Brusila aa kose znamke MSwalynrt ase najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo: FRANC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do i/^fedno bujnega razvoja In vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—. Razpošilja društvo: »VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. Stalna zaloga : Hertsnianskjr, Korsika, Adria, Bajc, UrbanlC. Kanc. Tapetniki! Morsko travo dobite najceneje tiri »Fructusc, Ljubljana, Krekov trg št. 10. Odda se gospodični mesefina soba z električno razsvetljavo ter hrano. Naslov pove uprava lista. Kupujte samo pri JOSIP PETEM U E.JUBIJARIA. oiroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, krava;e, naramnice, galanlerijo, dišeča mila, palice, nahrbtnik?, nalnl^la cena na veliko In malo blizu Prešernovega spomenika ob vodi. J? »Opeka" MA prromift* sk*®*5® prtporoi« i opejearaa EMOJtr D. D. v LJnfeft-ml — tw«a* m VISsb (Brdo) — I*Us*r** v P-rsSttfc«*! «M«l S* ****** * —c Oglašajte v »Narodnem Dnevniku".