JEKLOTEHNA V MURSKI SOBOTI ŽE 22 LET ZVESTA MESTU IN LJUDEM - 22 LET DOBREGA SOSEDSTVA! PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 JEKLO WTEHNA minicom d.o.o., vejovc 13, m. tobota, tel.: 069 23 895, fax: 31 954 AKCIJSKA mm^ HM prodaja nmwn RAČUNALNIKI, KI LETIJO! VREME V Vestniku preberite o svetovnem nogometnem prvenstvu, sončnih očalih v Lukavcih, štrkih, seksu po telefonu in naj natakaricah. Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno vreme, popoldne so možne krajevne nevihte. Vestnikov koledar 14. julij, četrtek, Franc 15. julij, petek, Vlado 16. julij, sobota, Bogdan 17. julij, nedelja, Aleš 18. julij, ponedeljek, Miro 19. julij, torek, Zlatka 20. julij, sreda, Elija Pregovor Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. ko »fuzbalerji« nabirajo kondicijo za začetek ' . i ”e Sewne' ki se zače/a sredi poletja, tn ko navadm vnz i/?!1 trakov počivajo na dopustu in s -lu se kmet5 to pa pomeni, da n J imenovane »g^iUH: nega prenosa«’11 J kot je to veljalo za ki olimpijske 'gr®e oo prvih/?^ cije prvenstva se po U , sučejo tam nekje milijoni ^'^'zattoj^P so si - še P tRt vrednosti amerišk B j/ - izračunali tudi larjev dobička. . Vendar so v «« SZ, ševanje in P^Sp*0 / vizije vključene zgo ^ei C vane leve korist ter zatorjeve koristi[ ki. • govi individua Im s , gospodarski s ^ukti^/ ob zmanjšanju P « d »i radi preutruje^ L Avstrijski pisatelj in pripovedovalec pravljic Folke Tegetthoff tudi med učenci lendavske občine Svetovno znani avstrijski pisatelj in pripovedovalec pravljic (roj. 1954 v Gradcu) se je 23. junija ob 18. uri predstavil učencem 9. osnovnih šol v lendavski občini. Vorarlberger Nachrichten, Bregenz: »Najlepša oblika komunikacije.« raui pvu« ■ । r mestu, zastojev vodnji ter po' _ vse kot P-o' ških izostankov■ p%> spremljanja vnoč?^ čez dan in pozno j, ki gC Ijajo tisti prima običajn° । > ni kov izrazu ime1’®® števa. Ciniki j-gume" Lji* rok. nasprotni polnjeni pub> je sAj/ v Zunchu, p«® L, P°’o /I vse to in še m®ndjvidua budi dodat"° nl seved nje, kar se P(0' Srečanje s čudovitim pripovedovalcem pravljic je potekalo v Dobrovniku, v kulturnem centru, in sicer za vse učence, ki se učijo nemški jezik. V lanskem letu je bil že v Mariboru in na Ptuju. Folke Tegetthoff je bil enkraten - tišina, ušesa, oči - medsebojni stil s poslušalci in razumevanje ter komunikacija - obojestransko koristno! Naravno, brez vsakršnih »rekvizitov«, samo z mimiko obraza in gibi telesa, je učencem »zaigral« svojo pravljico. Na koncu nam je še pripravil »ples« z mehurčki in prekrasnim prelivanjem barv. Doživljanje skozi verigo stiska rok učencev in učiteljev je bil tudi nenavaden, toda lep občutek. Za učence osnovne šole Čren-šovci je pisatelj podaril kar lepo zbirko svojih pravljic. Učenci, tudi učitelji, so z navdušenjem sprejeli nastop Folkeja Tegetthoffa, pisatelj pa je bil presenečen nad tako dobrim razumevanjem tujega jezika naših učencev v osnovni šoli. Folke Tegetthoff sodi s svojimi 27 knjigami pravljic, ki so v petih jezikih izšle v skupni nakladi milijon izvodov, v svetovni vrh. Čudovite pravljice, ki spodbujajo k razmišljanju in budijo brezmejno domišljijo v otrocih in odraslih, ne le piše, ampak jih tudi pripoveduje po vsem svetu (obiskal je že več kot 37 držav, tudi Kitajsko, Ameriko in Japonsko). Tisk v različnih deželah je o njem pisal: The Shankei Shinbua, Tokio: Evropa ima spet pripovedovalca pravljic.« The Star News, Los Angeles: »Folke Tegetthoff je zasadil drevo pravljice v srcih ljudi.« O njegovem delu so bile narejene tri akademske disertacije. Za pisatelja Folkeja Tegetthoffa pomenijo pravljice komunikacijo, medsebojno po-govatjanje. »Pripovedovati pomeni, drug drugemu podariti čas.« Obisk svetovno znanega avstrijskega pisatelja, pripovedovalca pravljic, scenarista 7. filmov je za nas zelo pomemben predvsem ob dejstvu, kako velik pomen in vlogo ima tudi jezik za nas majhne narode, naša prizadevanja za vključitev v Evropo. Zahvaljujem se ge. Matjani Rajh, ki nam je ponudila nastop g. Tegetthoffa, in mag. gospe Andreji Schwab, ki nam je organizirala srečanje z njim. Upam, da bodo tudi prihodnje generacije učencev lahko deležne njegovega imenitnega nastopa! Vodja občinskega aktiva za nemški jezik v lendavski občini Slavica Sapač Niste sami, Vestnik je z vami! Plesanje mi"1 stnjski esoii ^ensl b)/C da bo svetovno P opr b p‘ strijsko gosP^ ur 0211 lijonov delo šiling^'™^ jardo avstr« svetu naj bi sk Pj an,et L slabih 50 mil« ni« ’ os»6 jev. In Prl • ekip’.^5 membno, a države u^.gkmoi&v^ gala ali pa je » psiho'®?M rične raziskav Prjja ob da se tako evt < zmagi kottU^ ..... polna javna do ce daleč najprej P jka । skega sprejentn^rofLa^r letnotetevtz«^ meni, da zakon* j nizma v dol p Ijajo, zat° ,ni dobb^pt o popolni javn jpstru.^ J / cena kot tist j (f s svojo višino iz na A plačati, izklj^ ^n^^ ležbe na tem trg c^'oSfy ni hkrati de^^ stroške svoj užitek posamezne ^al^ tudi po sedaj ie.obrine^ .tey »družbene dob f rok, tako P?' va). P° .( Plača" Vd, nihče' / zaprav plača gp ANPb g^. julija 1994 stran 3 ju bo F' no P* jni Za* al** nar*' asi* i ko««11 UBOt^ v l»i( se*. KS’ J a* po* St jet * X X (X X X 114 C X »c k X X -j 4 4 iC J? & <4 ' id 4 D« aktualno doma tehniki v zdravstvu in državni zdravstveni zavodi so podpisali pogodbe ^godbeni socializem "a tretjo potenco tudi predsr' k n< zdel v primerjavi z vestjo, da m^iJopodraž-r11 zdravstvenega zavarovanja v naslednjih treh mese-01 n°vinarii nis'^mcmben podatek. Predstavniku zavarovalnice pa r ’ koliko so v 0 jmstavljali neprijetnih vprašanj o samih pogajanjih in i,,e,estrebamahaZ|-raVS,VU s Podpisanim zadovoljni. lip^je podpisal'S-PXadcom’ koliko pogodb je Zavod za zdravstveno m 1,9 je vsebino „ Z ,zvajalci v zdravstvu, zanimivejše bi bilo vprašanje, topkp Pogodb, o čem so se sploh pogajali in kakšni so bili ti ta^U^.P^eni- ’Sev’li tudi i dobili- če bi X? « zdrav H«?™6, socialne 2aiet le del Vetndar naj p?*“» niča ,Zdravstveni a e P°krajme, »S*!:? .i» >»-soSc’’Vrllp0tn pmšani uvrstili 0^'MzdrTh lh n°vosti, ki SftHtefcm. So potem gladkih n Posledica mT'11 po' M ?Potl v za J Čečenih in Mvn tOdelovaniebm1Štd ° V zdrav-sl°titevb 'n Plačn?eb Nebnimi Movof- ZavarovaHir°m ni’hovih °l,stvovSeh7,CO' v splošno J Mr,. k to n«so vzjamenosti pri opravljanju storitev dobro dogovorila. Za vse, ki mislijo, da zdravniki nasploh z dežurstvom služijo velike denarja, pa je povedala, da je bruto cena uro dežurstva 530 tolarjev. za b^notni sogo-^vnih’ ali1- So ■ Sov°rili ^dov Javnih zdrav-zasebn'ki Mb?.ne morejo rp?r So podP’-$ 'bal16 namre °rp čl Pogodba. ^Sednih p z“ltat Poga-Pogodb>r 'ev' Pri Xbpart^rja ni-i h n' ’ se nepo-(%| °Wd'Sb° (mogli) o ni-b Po v>dbeenish0 manjših od-? "i izJ^Pmi snr -bl e PriPrav-izb°d*- ’ Jet'alipU’ n LjUb’ ter Sto-. ZavXraVstVu Ir- t0 so tud' '■ da hna'So se s P°-’ ^iV-^^ozd?0 opravljali Po k k n ravstveno za-4° "a debelo reže Di/^tVen? pa So zdravstvene mo^alskoPartnerji L?6' Koliko O Mi ^0 iahuS° sedeli za S?0 S’ t-a sta ii° u8ibamo HjJ zdravš^' 'mata h a od!°čilno inMut^OnecmaJ^ in se to-JPhan °n£no uJi ]an' dogovo- o pro- Sta iste lrena K petkn rk0 ' Pr 1 Rad'f • dr §te: V5 a>i z XSo jih knt Pogovor Zoboz' je' morajo opraviti protetike in koliko drugih storitev ali konservative. Ne eni strani je zavezujoča pogodba, na drugi pacient, ki ga vsebina le te kaj malo zanima, nekje vmes, kot so se sami imenovali - tampon, pa so potem oni. Ali res prav oni morajo na primer konec leta pacientu razlagati, da mu storitve več ne morejo opraviti, saj so za zavarovalnico že opravili s pogodbo dogovorjeni obseg storitev in jim zavarovalnica za opravljeno storitev ne bo plačala? Podpisana pogodba z zdravstveno zavarovalnico namreč vsebuje oziroma določa tudi obseg dela, ki ga zasebniki v zdravstvu opravijo za plačnika, zavarovalnico. Če opravijo več, jim tega ne plača. Ob sestavljanju pogodbe se res lahko dogovorijo tudi za povečan obseg dela, je pojasnjevala dr. Silva Norčič, vendar je pogodba naravnana tako, da je cena faktorja oziroma točke s tem takoj dosti nižja. Zobozdravniki so opozarjali tudi na naslednjo vrzel. Vsako pro-tetično storitev morajo sami plačati tehniku, ki dela v zdravstvenem domu ali ima zasebni laboratorij. In tu nastaja razkorak med ceno, ki jim jo priznava zdravstvena zavarovalnica, ter ceno storitve, ki jo kot naročnik storitve plačujejo tehniku. Razliko morajo plačati iz svojega žepa, kajti, kot je povedala dr. Silva Norčič, zavarovalnico prav malo zanima, kakšno ceno jim postavi tehnik. Zato je predlagala, da bi tudi z zobozdravstvenimi tehniki zdravstvena zavarovalnica podpisala podobe za storitve, ki jih opravljajo za socialne zavarovance. Kako da se o tem niso uspeli pogoditi ti, ki so se pogajali v njihovem imenu, torej predstavniki zdravniške zbornice, o tej vrzeli in sploh za boljši položaj zdravnikov zasebnikov? Zbornica je pri tem še Izhod je v ekonomskih cenah ter prevetritvi nacionalnega programa Rešitev nelogičnosti in zapustitev »socializma na tretjo potenco«, ki še vedno velja v zdravstvu in ki mu, kot ugotavljajo, morajo služiti izvajalci v zdravstvu, bi bila, po predlogu dr. Franca Horvata, če bi najprej v samih izhodiščih v zdravstvu postavili ekonomiko ter rede-finirali nacionalni program zdravstva. Zdravstvo lahko opravi ogromno storitev in ni je države, ki bi vse to lahko plačala. Zato bi morala naša država izračunati, kaj bi »šlo skozi« kot nacionalni program, preostalo pa bi se potem doplačevalo ali bi se posamezniki individualno, ne kolektivno, zavarovali v različnih zavarovalnicah. Sploh pa so obračunavanje in plačevanje storitev v zdravstvu sogovorniki imenovali metafizika. Ugotavljali so, da sistem akontiranja storitev za nazaj pomeni, da zavarovalnico nenehno kreditirajo. Poti nazaj pa ni, so trdili, saj so za opremo svojih ambulant vendar vložili lasten denar, pa tudi kritični so bili do dela v javnem zdravstvu, kjer jih je ob neprimerni in pomanjkljivi opremi motila še uravnilovka med zaposlenimi, saj ni bilo pomembno, kako in koliko je kdo delal. Bolnišnici tudi letos manj Pogodbe z zdravstveno zavarovalnico pa so podpisali tudi vsi naši zdravstveni domovi in bolnišnica. Štefan Vučak, vršilec dolžnosti .direktorja Pomurskega zdravstvenega zavoda, je sodeloval pri podpisovanju vseh pogodb. Zakaj so jih zdravstveni domovi in bolnišnica vseeno podpisali in tako pristali na zanje manj ugodne pogoje? Bilo jim je ponujeno več kot lansko MATERINSKI brez pravih izkušenj, je ugotavljala dr. Miroslava Borko -Prelog, Zavod in ministrstvo pa sta tako »iste barve«, sta torej vladni ustanovi. Tudi področje je mnogo preširoko, da bi se lahko dogovorili o vsem in za vsakega. Je pa tudi tako, kdo ima agilnejšega pogajalca v pogajanjih, ta tudi več potegne, je razmišljala sogovornica. V državni hiši bolje plačani Želijo si, da bi bilo njihovo delo s strani zavarovalnice vrednoteno vsaj toliko, kot kolegov v javnih zdravstvenih zavodih. Vsaj to naj naredijo, da bo točka (storitve v zdravstvu so namreč točkovane) imela enako ceno tako v javni kot zasebni ambulanti. Kdo lahko trdi, da je delo, ki ga opravi zasebni zobozdravnik v zasebni ambulanti, slabše opravljeno kot na primer v zdravstvenem domu, pa vendar je enaka storitev v javnem zdravstvu bolje plačana kot v zasebni ambulanti, so ugotavljali sogovorniki. In koliko so postali del javne mreže ali se uspeli dogovoriti za vzajemnost pri storitvah za paciente? Dr. Irena Rihtaršič, ki ima zasebno splošno ambulanto, je povedala, da se je s soboškim zdravstvenim domom o sodelovanju in leto, pa tudi rezultati arbitražnih postopkov lanskega leta so jim dali vedeti, da bi z nepodpisom samo izgubili. Kaj je torej za izvajalce bolje kot v lanskih pogodbah? Priznali so jim investicijska sredstva v višini 30 odstotkov amortizacije, plačnik pa je upošteval tudi plače po kolektivni pogodbi. Izhodišča za financiranje pa so bila za bolnišnico ponovno manj ugodna. Storitve dialize bodo bolnišnicam plačali v celoti, kar za štiri odstotke pa bi morali zmanjšati število oskrbnih dni. Najprej je kazalo, da bodo s tem vprašanjem morali iti na arbitražo, vendar so ga z dogovori in usklajevanji v Ljubljani uspeli rešiti tako, da so pogodbo vendarle podpisali. Gre za znano usmeritev v zdravstveni politiki, ki narekuje zmanjševanja obsega bolnišničnega varstva. O vsem so se dogovorili v predhodnih dogovorih Pogodbe z zdravniki zasebniki in javnimi zdravstvenimi zavodi je s strani zavarovalnice podpisal direktor soboške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Jožef Zver. Da pri podpisovanju pogodb z zasebnimi zdravniki niso imeli prav nobenih problemov, je izjavil ter še dodal, da ti niso posebej omenjali prav nobenega spornega vprašanja. Tako v zasebnem kot v javnem zdravstvu popolnoma po istih kriterijih upoštevajo sestavo tima, vrednotijo delo in priznavajo materialne stroške, je pojasnjeval ter zavračal trditve, da bi bili zasebniki v primerjavi z javnim zdravstvom drugače obravnavani. Res pa, da je končna vrednost točke, priznane zdravstvenemu domu, višja, saj v zdravstvenih domovih delajo tudi strokovnejši timi. Sistem akontiranja pa je tako za zasebnike kot javne zdravstvene domove ugodnejši od plačevanja faktur, je še zatrdil. Najtrši oreh dogovarjanj je bil problem zmanjševanja oskrbnih dni za bolnišnico, saj so se s tem v zvezi morali pogovarjati z nosilcem projektne skupine na sedežu Zavoda. Osebno sem si prizadeval, da do arbitraže vendar ne bi prišlo in da smo našli zadovoljivo rešitev ter da smo pogodbo lahko pravočasno podpisali, je s tem v zvezi izjavil direktor območne zdravstvene zavarovalnice Jožef Zver ter priznal, da na lokalni ravni res niso imeli širokega prostora za dogovarjanje ali pogajanje. Celo bistveno več elementov pogodb kot leto prej je bilo že vnaprej dogovorjenih. MAJDA HORVAT Trgovski center MERKUR v obrtno-skladiščni coni v Murski Soboti: Resna konkurenca V soboto 9.julija, so na novi lokaciji v obrtno-skladiščni coni ob Markišavski' cesti v Murski Soboti odprli novo Merkmjevo trgovsko središče z 2100 kvadratnimi metri pokritih prodajnih in pomožnih površin in 5090 kvadratnimi metri urejenih zunanjih pvršin. MERKUR Kranj je že vse od 1990. leta načrtoval prodor na pomurski trg- uspelo jim je šele v letu 1994 po zaslugi najemne pogodbe z g. Jožetom Šnilakom Z zalogami, vrednimi prek štiri milijarde tolarjev, bodo poskušali konkurirati pri oskrbi obrtnikov in podjetnikov s potrebnim reprodukcijskim materialom, hkrati pa bodo širili prodajo na drobno. Doslej so kunci poznali MERKUR predvsem po prodaji na debelo, vendar pa bo že letošnja prodaja na drobno dosegla Četrtino celotne prodaje. Soboški prodaj center pa je le eden od mnogih ki jih je MERKUR odprl v zadnjih letih. Samo zadnji dve leti so pridobili prek 9 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin v Hočah, Levcu, Naklem, Ljubljani in nazadnje v Murski Soboti. V slednjem je dobilo zaposlitev 13 trgovcev. Generalni direktor MERKURJA Kranj Jakob Piskernik je v otvoritvenem govoru še poudaril, da bo Merkur že avgusta pridobil pomemben cartifikat ISO 9000/2, poteka pa tudi lastninjenje, saj je agencija njihov nrogram potrdila. Večina delavcev je prenesla certifikate v Merkur, kar dokazuje veliko zaupanje - kako ne bi, saj je MERKUR Kranj prav na vrhu najboljših slovenskih podjetij. BBP Merkuijev prihod na prekmurski trg je bil velikopotezen, z godbo na pihala, Magneti m radijskim prenosom otvoritve. Trdijo, da bodo solidna konkurenca dosedanji trgovski ponudbi. ' ■ - j: Razrešitev direktoija soboškega zdravstvenega doma Svet zavoda murskosoboškega zdravstvenega doma je na svoji zadnji seji, na kateri so bili že novi zunanji člani sveta, ki jih je imenovala občinska skupščina, Ignaca Geriča razrešil direktorovanja v zdravstvenem domu. Po tem ko so brez pripomb prebrali zapisnik s prejšnje seje in še poročilo občinske komisije, ki je zbirala podatke o razmerah in delu direktorja v zdravstvenem domu, ter sklepe skupščinskega zasedanja, so se člani sveta - na seji so bili prav vsi - z javnim glasovanjem izrekali o razrešitvi direktorja. En član je glasoval proti razrešiti, šest pa jih je bilo za to, da dosedanji direktor zapusti svoje delovno mesto. Razprava pa se je začela šele po glasovanju, ko so se vprašali, kaj sedaj oziroma kako zapolniti vrzel po direktorjevem odhodu. Člani sveta so se odločili, da bo imel začasna pooblastila vršilca dolžnosti direktorja dr. Jože Felkar, pri delu pa mu mora pomagati strokovna služba Pomurskega zdravstvenega zavoda. Stefan Vučak, vršilec dolžnosti di-rektoija Pomurskega zdravstvenega zavoda, namreč ni želel sprejeti naloge vršilca direktorja zdravstvenega doma, ki so mu jo v pogovorih na občini pred tem ponudili. Člani sveta zavoda pa so se odločali tudi o tem, ali so odločbe, ki jih je isti dan do dvanajstih, se pravi pred sejo sveta zavoda, ki je bila sklicana za dvanajsto uro. vodjem dejavnosti izročil direktor Ignac Gerič, veljavne. Pri treh je namreč predvidil zamenjavo. Svet zavoda kot najvišji organ upravljanja zavoda je s sklepom izničil izdane odločbe, pravna služba pa bo proučila, ali je bilo tako ravnanje pravno pravilno. MH Zasedanje skupščine občine Ljutomer Legalizirali čmogradnje S sklepčnostjo zborov Skupščine občine Ljutomer v četrtek ni bilo težav. Poslanci so obravnavali več predlogov občinskih odlokov in jih sprejeli, ne da bi se pri tem spuščali v podrobnosti. Sicer pa so o njih obširneje razpravljali, ko so bili še osnutki. Na zasedanju ljutomerske skupščine so sprejeli odlok o gospodarskih javnih službah v občini. Te so zdaj strnjene v javnem stanovanjskem podjetju, to pa ne pomeni, da bo tako moralo ostati, saj posamezne dejavnosti lahko koncesije podelijo kakemu drugemu podjetju. Poslanci so sprejeli odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo zaradi nedovoljenih posegov v degradiranem prostoru. Gre pravzaprav za črne gradnje, ki naj bi jih bilo 26 (vsaj toliko jih je bilo prijavljenih). Ustrezni organ je ugotovil, da je vse gradnje možno legalizirati, vendar pa bo pri nekaterih potrebno spremeniti ostrešja. Največ takih objektov je na območju Ljutomersko-Ormoških goric. V ljutomerski občini torej nič rušenj, čeprav je nekaj objektov na zemljiščih prvega kakovostnega razreda. Medtem ko o poročilih uprave za inšpekcijske službe, o programu javnih del, štipendiranju in poročilu sodnika za prekrške... ni bilo večjih razprav, pa so se nekoliko dlje zadržali ob predlaganih lovsko- gospodarskih načrtih lovskih družin Buč-kovci, Križevci in Ljutomer. Poslanci so sprejeli zahtevo za začasno ustavitev lastninjenja v lovskem revirju, ki ga ima beltinski Fazan na desni strani Mure, torej na ljutomerskem območju. Skupščina občine Ljutomer je sprejela odlok o ustanovitvi agencije za šport za izvajanje nacionalnega programa športa in vzdrževanje športnih objektov na območju občine. V odloku je določeno, da ustanovitelj zagotovi sredstva za delo na podlagi minimalnega kadrovskega normativa (1,5 delavca), druge vire pa si mora agencija zagotavljati sama s trženjem. Tudi tokrat je bilo nekaj delegatskih vprašanj, pobud, predlogov. Tako so poslanci sprejeli zahtevo zbora krajevnih skupnost, naj bi na naslednjem zasedanju (to pa bo šele proti koncu septembra) odločali o zaupnici podpredsedniku izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer. § SOBOČAN VSEM IMETNIKOM TR IN ŽR PRI CREDITANSTALT-NOVI BANKI, d. d. Cenjene stranke obveščamo, da smo uvedli v naše poslovanje novost, in sicer »Nalog banki za plačilo položnic«, s katerim želimo prihraniti vaš dragoceni čas. Položnice, ki jih želite plačati v določenem obdobju na ta račun, vložite v posebno kuverto, ki jo dobite v naši enoti v M. Soboti. Banka bo naslednji dan po predložitvi kuverte denar nakazala ali pa ga bo nakazala na dan zapadlosti posamezne položnice in ob plačilu bremenila vaš račun. Podrobnejše informacije lahko dobite v likvidaturi banke. Z nami do uspeha © stran 4 gospodarstvo Lastninjenje po polževo Na voljo le 100 milijonov tolaijev 27. junija se je iztekel natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je na osnovi sredstev, ki bodo na voljo, že vnaprej določilo okvirne vsote posameznim občinam, občinski izvršni sveti pa so imeli nalogo, da izberejo zahtevke, ki naj bi imeli prednost pri dodelitvi teh sredstev. Soboška občina naj bi dobila letos za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij nekaj manj kot 100 milijonov tolarjev, od tega za gospodarsko infrastrukturo 68,8 milijona in za individualne naložbe v gospodarstvo 29,6 milijona tolarjev. Ta sredstva seveda ne zadoščajo za vse potrebe, saj podatki kažejo, da je zahtevkov veliko več, kot bo sredstev. Za naložbe v gospodarsko infrastrukturo država namreč zagotavlja nepovratna sredstva, medtem ko bodo za naložbe v gospodarstvo na voljo posojila pod ugodnimi pogoji. Ustrezni upravni organi v občini so že obravnavali prejete zahtevke in jim določili prednost. Sekretariat za malo gospodarstvo soboške občine je tokrat prejel 24 vlog, skupna predračunska vrednost vseh naložb znaša 341 milijonov tolaijev, republika pa naj bi zanje zagotovila 140 milijonov tolarjev. Ena vloga ni bila popolna, med preostalimi jih je bilo 8 s področja proizvodnih dejavnosti, njihova predračunska vrednost pa znaša blizu 197 milijonov tolarjev. S področja slaščičarstva in medičarstva sta prispeli dve vlogi s predračunsko vrednostjo 16,3 milijona tolarjev, s področja popravila vozil štiri vloge z vrednostjo 39,8 milijona tolarjev, iz trgovine tri vloge z vrednostjo 42,7 milijona tolaijev, iz gostinstva in frizerstva po ena vloga z vrednostjo 21,6 milijona tolarjev ter ena vloga iz lekarniške dejavnosti s predračunsko vrednostjo 9,8 milijona tolaijev. Od 23 vlog, ki so izpolnjevale pogoje, jih je komisija, ki so jo sestavljali predstavniki obrtne zbornice, banke in sekretariata za gospodarstvo, v izbor uvrstila 12, zanje pa naj bi iz državnih virov zagotovili 32 milijonov tolarjev. Pri določitvi prednosti je komisija upoštevala vpliv naložbe na razvoj kraja in občine, število novih delovnih mest, teritorialno razpršenost in izvozno naravnanost naložb, prednost pa so dali tudi naložbam, ki že potekajo. Na sekretariatu za kmetijstvo so zbirali zahtevke za naložbe v kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, na ta naslov pa je prispelo 38 zahtevkov s skupno predračunsko vrednostjo 253 milijonov tolaijev. Največ jih je bilo za dopolnilne dejavnosti (18 zahtevkov), za prašičerejo so prejeli 14 in za govedorejo 5 zahtevkov. Izmed njih je komisija v izbor uvrstila 21, zanje pa naj bi država prispevala 28,2 milijona tolarjev. Ker pri spodbujanju razvoja kmetijstva sodelujejo tudi nekatera druga ministrstva, je komisija pri individualnih zahtevkih okvirno vlogo 29,6 milijona tolarajev povečala na 60 milijonov tolaijev. Soboška občina je na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj že naslovila tudi zahtevke za naložbe v gospodarsko infrastrukturo. Po predlogu, ki so ga pripravili, naj bi v občini letos posodobili okoli 24 kilometrov občinskih cest, ob 50-odstotni lastni udeležbi pa naj bi republika za to zagotovila okoli 177 milijonov tolaijev. Poleg tega naj bi zgradili še slabe 4 kilometre kanalizacijskega omrežja, za kar državo prosijo nekaj več kot 44 milijonov tolarjev, za gradnjo telefonskih naročniških omrežij v 10 krajevnih skupnosti na območju VATC Mačkovci pa bi od države potrebovali 216 milijonov tolarjev. Kot smo že zapisali, je od države za vse to na voljo manj kot 70 milijonov tolarjev, zato so v občini pripravili prednostni vrstni red, vendar bi tudi po tem predlogu potrebovali vsaj še enkrat več sredstev, kot jih je država namenila soboški občini. LUDVIK KOVAČ Vlada bo vztrajala pn zakonitih rokih V prvem tednu julija so se srečali upravni odor Gospodarske zbornice Slovenije ter krojilci slovenske vladne gospodarske politike, pogovora pa se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Pogovarjali so se o aktualnih gospodarskih vprašanjih, pa tudi o poteku lastninjenja. Bili so si enotni, da so narodnogospodarski rezultati dobri, toda lastninsko preoblikovanje podjetij poteka prepočasi. Lahko se torej lotimo ugotavljanja, kako počasi ter koliko počasnejša v primerjavi s slovenskimi podjetji so pri lastninskih postopkih pomurska podjetja. Za dan po tem, ko so se pogovarjali visoki vladni predstavniki in upravni odbor Gospodarske zbornice, velja na-slednj podatek, ki smo ga dobili z Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. Na pristojno agencijo so dobili 454 programov, dotlej so jih odobrili le 209 in 227 jih je v obde- lavi, pri ostalih pa je zastoj pri odobravanju zaradi drugih vzrokov. Statistični podatki torej potrjujejo ugotovitev s srečanja gospodarstvenikov na vrhu, da so lastninski postopki zelo počasni. Slednja ugotovitev pa še bolj velja za podjetja naša pokrajine. Le devet smo jih našli na seznamu podjetij, katerim je agencija že potrdila program lastninjenja. Med njimi še niso za pomurske razmere ali gospodarstvo pomembna, tudi po številu zaposlenih najmočnejša podjetja. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju pa se jih bo moralo lastniniti vsega skupaj kar nekaj več kot 120. Devet naših podjetij je torej dobilo pečat, da lahko naredijo naslednji korak lastninjenja, in šest jih je že opravilo tudi postopek pri Službi družbenega knjigovodstva. Pri njej so si uredili glede vložka ali odkupa premoženja s certifikati, pa tudi razliko so zaposleni doplačali v gotovini. Zneski vplačila za odkup premoženja vl meznih podjetjih so zlični, v nekaterih kostni, v drugih kar visoki3 kot 90 odstotkov lastnjr poteka prek razdelitve hjj tranjega odkupa, ugodji v Ljubljani, in za to oblik" v glavnem odločajo materi dobro stoječa podjetja, 6L sama sebe sposobna odV'; Slednje piscem lastninski konodaje ni ravno poj^1 J so vendar pričakovali “L pri ponujenih možnostih'3-njenja le nekoliko več F -fifi Sodelovanje INE, Nafte in Petrola Kako bo vel veter novega lastnika Lendavski Nafti se obetajo boljši časi, bi lahko rekli, sodeč po novici, ki nam jo je sporočila služba za informiranje v tem podjetju. Skoraj pet mesecev se je ponavljalo, INA je ustavila dobavo kondenzata, ker Nafta Lendava ni poravnavala svojih obveznosti. Rafinerija je tako večinoma delala z zmanjšano zmogljivostjo in celo bila ustavljena, saj so predelovali le rusko nafto, ki jo je kupil Petrol. Po tem ko seje vlada odločila za podržavljanje podjetja v celoti, ko je Petrol Trgovina pristal na dokapitalizacijo podjetja v smislu prevzema Naftinih dolgov, pa se je zgodil tudi pomemben sestanek. Prejšnji teden, šestega julija, so najvišji predstavniki INE, Nafte Lendave in Petrola dr. Franjo Gregorič, Jože Hozjan in Franc Premk podpisali pogodbo o nadaljnjem sodelovanju. Podpisano pogodbo pa lahko postavimo v okvir dogovora o boljšem sodelovanju med Ino in Petrolom. Petrol in INA sta se dogovorila o oskrbi slovenskega trga iz Rafinerije v Sisku in na Reki. Dan po tem, ko so slovenski in hrvaški naftarji sklenili pomembne dogovore in pogodbe, je slovenska vlada odločila, da bo država postala lastnica 15,7 odstotka kapitala podjetja Petrol Trgovina, kar je bilo seveda povsem pričakovano, da se bo zgodilo kaj kmalu po dogovorih za reševanje Nafte. To je bil najbrž samo še formalni sklep vnaprej dogovorjenega deleža. Koliko je bila politika poviševanja cen naftnih proizvodov dogovoijena na pogovorih v zvezi z Nafto? Ali se bo Petrol Trgovina začel obnašati in Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 069 31-650 1. Komu zaupati certifikate? Kje je največja varnost? Izkušnje preteklih let nas učijo, da popolnoma varne naložbe skoraj ne obstajajo. Tudi podjetja, ki so veljala za zelo uspešna, kaj hitro zabredejo v težave, ki se neredko končajo s stečajem. V današnjih negotovih časih govoriti, da bo neko podjetje še dolgo uspešno in dobičkonosno, je lahko neresno. Tako je možnost, da bo propadlo ravno tisto podjetje, za delnice katerega smo zamenjali svoj certifikat. Najboljši način, da to možnost zmanjšamo, je razpršitev naših naložb. Svoj certifikat skušajmo zamenjati za delnice več podjetij. Tako propad enega podjetja ne bo pomenil propada naše celotne naložbe. Najboljšo razpršenost bomo dosegli z zamenjavo certifikata za delnico pooblaščene investicijske družbe. Te družbe bodo lahko zbrale veliko certifikatov, ki bodo strokovno plasirani v primerno veliko podjetij. Tako bo dosežena razpršenost naložb in s tem povečana varnost. 2. Kje bo največji donos Donos, ki ga bo posameznik lahko imel od svojega certifikata, je nemogoče vnaprej napovedati. Poslovanje podjetij je nenehno pod udarom konkurence in v tej tekmi so ena bolj, druga manj uspešna. Slaba podjetja morajo propasti in s tem narediti prostor uspešnejšim. Od odločitve, v katerem podjetju želimo postati delničar, je odvisno, kakšne donose lahko pričakujemo v prihodnosti. Pri tem se je treba zavedati, da se lahko podjetje, ki sicer danes kaže lepo sliko o sebi, že jutri znajde na seznamu tistih, ki bodo šla v stečaj. Dejstvo je, da bodo nekateri s pametno odločitvijo realizirali velike donose, marsikdo pa od lastninjenja podjetij ne bo imel nič. Alternativa zamenjavi certifikata za delnice enega podjetja je lahko zamenjava za delnice pooblaščenih investicijskih družb. Tu lahko pričakujemo neki povprečen donos, ki bo odvisen od strukture portfelja te družbe. Verjetnost, da bi tu realizirali neke nenormalno visoke profite, je majhna, vendar je prav tako verjetnost, da se naša naložba spremeni v nič, neprimerno manjša. Triglav Pooblaščena investicijska družba ob Muri d.d. v ustanavljanju ravnati ne več samo kot trgovec, ampak tudi večinski lastnik proizvodnje tega, kar prodaja? Petrol Trgovina se je s tem, ko se je odločil za dokapitalizacijo Nafte, odločil, da bo prevzel še drugo vlogo. Od tega, koliko bo še »čutil« z njo, bo najbrž odvisno, kakšen veter bo začel veti v lendavskem podjetju pod novim lastnikom. sti. V navezo s slednjim tovitvami o počasnostiI njenja zapišimo izjavo neza Drnovška, da boj! I vztrajala pri zakonitih F'■ Predložitev programov * I njenja do konca leta, / kot opozorilo vsem, / najo na to, da bodo z F*' vanjem pri lastninskih Fi kih vsekakor pridobil' tudi kot napoved nečes"■ D je sedaj še vprašanje, '^ Pa je umestno ^'^1 v času, ki je preostal,fSl Ujetja zagotovo ne bodo l odobrenega lastninski J grama, ki bi ga sam3^ žila. Kljub temu se b^ J rala lastniniti, dim ^1 grame predpisala kafSI ah namerava država k#1 J v zagato '■:h l al' narnciu.^ gače rešiti zagato odobrenih lastninskihP mov, saj prav 1 med zamudniki, Mp/Laii r želela imeti v državni' . <1 t MH VAŠA NAGRADA Mureck St h * Grenzstation Splelfeld Slowenien HODL LANDTECHNIKGesm b h A-8483 Deutsch Goritz Spitz 10 Tel. 03474/271 Station Mureck Mobihnjbfjhrt GERSDORF Oeulsch-GoriU STR^ VELIKA PONUDBA NOVIH IN RABLJENIH L - CLAAS - kombajni TIP DOMINATOR 86,96 od 125 do 170 KS opremljeni s kabin jl^ 01 3 delovne širine 3,60 do 5,10 m. nrT1 CLAAS - balirke TIP MARKANT 50, 60, 65 - PICK up v širini 1,40 do 1 DEUTZ FAHR - balirke HD 560 s hidravličnim PICK up. inSki in HUSOVARNA - motorne kosilnice, vrtne kosilnice, motorne žage na be pogon. EBERHARDT obračalni plugi s predlužniki in diski ter hidravličnim obračanjeh1-^ KNOCHE - kultivatorji - predsetveniki s hidravličnim zapiranjem, širina LEY - mlini in mešalniki od 400 kg za različna zrna. GRUBER - sistem CO2 mlinov za sveže zrnje, elevatorji in mešalniki za VOLF - betonski silosi za sveže zrnje, skladiščni silosi za suha zrna in gn< INTERSTALL - goveji stojiščni sistemi z različno opremo, hlevska oprema za zračenje hlevov, več vrst specialnih talnih PVC mrež za odcejevanje odplak ter k sistemi. Velika ponudba rabljenih Strojevi! Mengele silo Mex MB 220, Deutzfahr silo Mex Eberhart - Regent - Vogel + Noot plugi od 2 do 4 brazde. . ici 5OO™ Epple silosfreze TIP ROTOR M za travnate in suhe odvzeme, mlini in mesa koruzni mulčarji in več različnih motornih kosilnic z različnimi grebeni. Ugodna razprodaja razstavljenih strojev in demonstracijskih naprav ter več k^(njgoV niči preskušenih rabljenih strojev, npr. nakladalnikov, motornih kosilnic, tro plugov, traktorjev itn. Vse informacije dobite na naslovu: MATIJA BOHINEC, MELE 45, HČDL - DOBER PARTNER SLOVENSKEGA KMETIJSTVA’ julija 1994 stran 5 gospodarstvo ^^iesni industriji Radgona skrbijo za kakovost svojih izdelkov Nosilec kakovosti leta 1994 pri nas ri °i?k°rili'vo je lahko poseganje politike v gospodar-^rP^^^lostinr<>-e '^'kokrat potrdilo. Ne preseneča podatek, če ^tnih odločite v*3 0 stev''n' industrijski giganti, ki so nastali na osnovi . živeli, jih :'. . so v Prusko načrtovanem gospodarstvu ti še , ^'“ah se ie f - rzno g°sP°darstvo povsem povozilo in na njihovih »7?® Poldrugim^0 Oziv|jajo nekatera nova, manjša podjetja. Pred j; ^kovanju neka'6Se-” em SO v ^l°ven'j' močni politični pritiski J" ®anjših, tako im’ Vecj'*' mesnopredelovalnih organizacij in po ukinja-«7? ZaPrii ™pnova,Jih komunalnih klavnic. Večino takšnih klavnic kih 7'Pritiski na« .so ukinili klanje v ljutomerski Simentalki, z '»edninii nano • . tU
  • lno indus^-^^0 mesnopre- P° °bSegU , celo n1® ^radgonska ie>!1 Ntakolie; saj tel1 Pa 6 f ?tiso£ praši’ <&"ih Pa leten ačgOVed’340 *«?• i« Pat, sarji, konv gomjerad-vLp4a^kt“re^ na trgu st>bi neka • *' Vedno večia ta?)hen za vse l ‘ lovenski trg 4 Že,eli P™ ^na tatrP f njem čas“ pa Ig še 'oliko večji. ker se pojavljajo številni zasebni mesaiji. Na tem področju vladata še precejšen nered in nelojalna konkurenca, trdi Branko Križan, direktor gonjeradgonske mesne industrije, krajši konec pa vselej potegne družbeni sektor, saj se ne more izogniti dajatvam, ki jih predpisuje država. V Mesni industriji Radgona morajo zato vlagati izredne napore, da se obdržijo na tržišču, vedno bolj pa se usmerjajo v izvoz. Na tuje trge, zlasti v Makedonijo, Italijo in na Hrvaško prodajo že tretjino svoje proizvodnje, vendar se v zadnjem času srečujejo s težavami predvsem na makedonskem tržišču. Po uvedbi carin in drugih dajatev za slovenske izdelke se je namreč cena mesa v tej državi povečala za 45 odstotkov, posledice pa bodo čutili vsi slovenski mesarji, ki izvažajo na to tržišče. Ker pa 80 odstotkov vseh makedonskih potreb po mesu pokrivajo slovenski mesarji, le-ti zahtevajo, da se mora v reševanje težav vključiti tudi slovenska država. Ob skrbi za ohranitev tržišč se v Mesni industriji Radgona ubadajo še s številnimi drugimi težavami. Ena od večjih so gotovo likvidnostne težave, saj kupci izsiljujejo z dolgimi plačilnimi roki, ki v povprečju že dosegajo 80 dni, medtem ko dobavitelji zahtevajo plačilo najpozneje v 30 dneh. Te težave skušajo gornjeradgonski mesarji premoščati z najemanjem posojil, akumulacijo, ki bi jo lahko ustvarili, pa morajo dati bankam za Na ocenjevanju mesnin v okviru mednarodnega kmetijsko-Živilskega sejma v Gornji Radgoni je radgonski MIR letos osvojil šampionski naslov in je bil razglašen za nosilca kakovosti v letu 1994. Radgonski mesarji še s svojimi izdelki na tem sejmu pojavljajo že od začetka, saj so sodelovali na vseh dosedanjih ocenjevanjih, vselej so se dobro odrezali, letos pa jim je pripadlo najvišje priznanje. Tokrat so dali v ocenitev 52 izdelkov, od teh pa jih je bilo 36 nagrajenih. obresti. V zadnjem času so tudi močni pritiski za povečanje odkupnih cen živine, vse to pa se prav tako kaže v poslovnem rezultatu. Navkljub vsemu pa v tem podjetju ne zanemarjajo vlaganj, zlasti v osvajanje tržišča. V drugi polovici prejšnjega meseca so v Grižah pri Tržiču odprli nov prodajni center Luka, vanj pa so vložili 2 milijona mark. Na 540 kvadratnih metrih so uredili sodoben proizvodno-prodajni objekt, kjer meso ustrezno pripravijo in načrtujejo, da bodo v tem prodajnem centru dosegli mesečni promet od 25 do 30 milijonov tolarjev, s tem pa se želijo še bolj utrditi na gorenjskem tržišču. Vse aktivnosti so zdaj usmerjene tudi v lastninsko preoblikovanje podjetja. Vrednost podjetja so ocenili na 6,6 milijona mark, 5 odstotkov vrednosti pa izločili na račun denacionalizacije. To vrednost bo nekdanji lastnik dobil v obliki delnic, do 45-odstotnega lastništva je upravičenih 17 kmetijskih zadrug, ki so v preteklosti sodelovale s to mesno industrijo, 20 odstotkov vrednosti bodo brezplačno razdelili delavcem za lastninske certifikate, preostanek certifikatov pa bodo namenili za notranji odkup. Ob tem so si v programu lastninjenja zastavili tudi dokapitalizacijo podjetja, ki naj bi jo opravili vodilni in vodstveni delavci. LUDVIK KOVAČ ----------------------------------------------- tn l°nalizacija ovira nadaljnji razvoj za vzhod ^diciislT**1 Pjos*°rih BTC-ja v Murski Soboti začela Kompasa MTS iz Gornje Radgone. države^ druzbe Mejni in turistični servis z meje ^tati I^liko pry*ie v Mariboru. Resda so začeli s pošlo-so načrtovali, toda prej so želeli d°volj del'' S°’.da 1,0 kljub velikemu številu špediteijev ™hii a?st »a sknra- *ud' zanie> kajti njihova glavna prednost je le celOc?J VSeh mejn'b prehodih v Sloveniji. Njihov Me, in’ aa katerih*13 ponudba in navzočnost na kar 34 mejnih M^ehk^Mke °Pravljajo trgovinsko dejavnost, špedicijske v . 1> turt-j* ttiogo8-01^6’ zavarovanje in agencijske posle. Od 8ti v ha'v Car>nsk V vse** Kompasovih poslovalnicah na meji Uh kah' daiatve, ki so jih stranke morale prej plače- % vst 0 reku S^SlovenaZavla&va- nulih petih letih so število za-•Meje0 'n ustva^ v.PvroP- poslenih povečali za 100 od-n ele nove stotkov, tako da je danes po- Mski; v tla o,, Severom in slovna enota Kompas MTS so-^'i k ’ sl4n?Vensk°- av-n 's Mein ■S Pravza’ ? »živ? 'n turistični Sq n Pohodih Od storitev med kate- >nPt aiibSjneniti Duty N meji Za"ar'nske tr- MTsPclovno ki Rinite Spadajo t. Ornja k W ',n Šped; ..trg°vine, , Zrn: goni p d,cije v Gor- So za?kje na sre- kn" Pa rCet>ra; lektor ? povedal ^CnPOmurske I Jko' v mi- ^tno povečanje zaposlenih v Kompasu MTS Gornja Radgona lidno podjetje z 90 zaposlenimi. V minulem desetletju je Kompas MTS v Pomurju oziroma na tukajšnjih mejnih prehodih kar precej investiral. Čeprav se zdi, da so bile brezcarinske trgovine v Gederovcih in na Kuzmi odprte šele pred kratkim, so že na vrsti za posodobitev. To zahtevata sodobno trgovsko, poslovanje in spremenjena struktura ponudbe. V prenovljenih trgovinah bodo uvedli menjalniška okenca in posebna okenca za turistične infomacije (o Kompasovi ponudbi in Pomuiju) ter špedicij-ske posle. V vseh brezcarinskih Kompasove poslovalnice na pomurskih mejnih prehodih, najsi bodo brezcarinske trgovine, menjalnice ali špedicije, so v resnici nekakšna- »vhodna vrata« za vse turiste, ki prihajajo v Pomurje. Žal pa tega ne vedo izkoristiti Kompas MTS se je najprej lotil obnove bre vine na Kuzmi. Fotografija: Nataša Juhnov Pt^aj994 ■ JSdn? ° 15-982a.innarodne mejne prehode v Sloveniji Sje od te«a 13 332.146 v med- toda x?niu{sk’ raeini Prehod' spadajo med K?!’ i promet promet Skupaj 452.331 419.034 871.365 352.150 68.580 420.730 646.784 238.710 885.494 442.605 2.220 , 444.825 369.466 3^4 cm 1.041 370.507 1 135.420 9.204 5.071 f . • )"■ f t . 1 140.491 352.149 65.011 417.160 343.253 3.342 346.595 80.387 278.425 551.563 13.153 93.540 278.425 551.563 737.168 737.168 407.765 407.765 _____________ ----^^anarodni mejni prehodi) trgovinah bo torej v prihodnje mogoče tudi menjati denar in naročiti špedicijsko storitev. Na policah prodajaln že dolgo ni več le cigaret in pijač, ampak tudi audio-video naprave, kozmetika, zlatnina in drugo. V prihodnje bodo ponudbo popestrili še s športno opremo in športnimi pripomočki ter trajnimi mesnimi izdelki prve ka- kovosti. Če zveni zgoraj našteto kot reklama za brezcarinske prodajalne, naj takoj zapišem, da je 90 odstotkov kupcev tujcev. V gornjeradgonsko trgovino radi zahajajo gostje iz bližnjega zdravilišča v avstrijski Radgoni - bogata založenost, prijaznost, hitra postrežba, znanje nemškega jezika, bon za brezplačno kavo... vse to so stvari, ki tuje kupce pritegnejo. Ta prodajalna je že dolgo premajhna glede na število kupcev, toda celotni razvojni na- bi se radi šli) turizem. Kakor je povedal direktor Domanjko, bi v njihovih poslovalnicah turistom z veseljem posredovali številne informacije, kaj lahko obiščejo, katera kopališča, katere prireditve, kakšna je voda, kje je kakšna zanimiva dnevna specialiteta... lahko bi tudi že prodajali vstopnice za kopališča, da dnevni kopalci, ki prihajajo z avtobusi iz Avstrije, ne bi us?tvarjali dodatne gneče pri vhodih. Toda vseh teh informacij ne dobijo. črti so ostali na začetni stopnji zaradi nerešenih denacionalizacijskih postopkov (za Kerenčičevo 11) ter prestrogih zahtev spomeniškega varstva (za Kerenčičevo 13). V Gornji Radgoni namreč načrtujejo večje območje brezacrinske cone z bogato trgovinsko in gostinsko ponudbo. V Kuzmi bodo trgovino posodobili do konca avgusta, tamkajšnji kupci pa prihajajo s celotnega Gradiščanskega ter drugih štajerskih in gradiščanskih zdravilišč. Kupci v dolgovaški trgovini so tranzitni potniki, šoferji z vseh strani sveta. Na Hodošu še. nimajo poslovalnice, ker se ta trenutek milijonska naložba ne bi splačala. Imajo pa že kupljeno primerno zemljišče, pa tudi načrti in lokacijsko dovoljenje (že dvakrat podaljšano) so že pripravljeni in tisti trenutek, ko se bo promet čez Hodoš povečal ali bodo začeli graditi železniško progo, bo Kompas MTS zgradil tudi svoje objekte. V Mejnem in turističnem servisu razmišljajo dolgoročno. Zavedajo se, da bo Slovenija v mednarodnem in evropskem tranzitu čedalje pomembnejša, postala bo pravo mednarodno križišče. Temu primerno želijo pravi čas izboljšati svoje storitve, tako da bodo postali »specialisti za denarne zadeve in druge posle z Vzhodom«. BERNARDA B.PEČEK Žgoča pisma Slavka Gabrovca Čudežnikovi klici na pomoč! Novinatji v Pomuiju najtežje pridemo do informacij o podjetjih v stečaju, krivcih in poslovanju novonastalih podjetjih. Mediji z drugih območij nimajo teh težav, saj je tam SDK-ju in sodiščem očitno v interesu, da se objavijo nepravilnosti, ki so povzročile stečaj, velike izgube in brezposelnost; pri nas pa določene ljudi očitno nekdo še vedno ščiti. Kakorkoli: do informacij poskušamo priti na razne načine. Tudi v.d. direktorja družbe Elrad Elektronika, ki je začela poslovati 1. februarja in je prevzela vse programe nekdanjega Elrada, nima dovoljenja za dajanje izjav. Kljub temu pa smo izvedeli, da je Slavko Gabrovec na svojem delovnem mestu zelo »aktiven«, pa tudi priljubljen med delavci (menda so mu za rojstni dan celo kupili darilo). Ni mu bilo lahko začeti, saj je moral oblikovati popolnoma novo vodilno ekipo - celo nakdanja tajnica mu je rekla, da pri njem že ne bo v službi, saj ni možnosti, da bi podjetje preživelo en mesec. EE je preživel pol leta, kar seveda ni ne-vem-kakšen uspeh, toda bolje pa je prav gotovo kot v nekaterih drugih podjetjih, kjer so jih že v začetku »založili« s posojili, pa ni bilo iz njih nobene koristi. Z EE je ravno nasprotno; začeli so z ničlo, vmes prejeli le sredstva stimulacije za novo zaposlitev ter nobenega posojila. Slavko Gabrovec ima menda shranjeno zajetno mapo pisem in dopisov, ki jih je pisal na različne naslove: ne le poslovnim partnerjem in kupcem, ampak tudi različnim vladnim službam in ministrstvom. Na primer 9. junija je predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku poslal pismo, v katerem je zapisal: »Tega pisma ne boste brali, zato ga pišem s preveliko mero čustvene in osebne človeške prizadetosti. V podjetju Elrad sem se zaposlil 20. oktobra 1993 na delovnem mestu finančnega direktorja. V štirinajstih dneh sem spoznal, da je stečaj podjetja neizogiben. Živim v Mariboru (pred tem sem delal v Metalni) in bil sem v dilemi, ali naj sprejmem izziv in začnem proizvodnjo tistega, kar sem v kratkem času spoznal. Odločil sem se, da poskusim, tudi zato, ker je podjetje Elrad še leta 1989 zaposlovalo 1600 delavcev, z dne 11.1.1994 ob uvedbi stečaja pa je bilo na cesti 669 delavcev.. .« Nato g. Gabrovec predsedniku Drnovšku opisuje, kako so začeli s finančno ničlo brez lastnih sredstev, le s starim imenom, kakšne uspehe so dosegli v minulih mesecih, kako nesramno se obnašajo na nekaterih ministrstvih, kako je v »bližini« nekaj prej zaposlenih, ki komaj čakajo, da pokupijo podjetje, vendar je vprašanje, koliko zaposlenih bodo obdržali in kakšni bodo dosežki. »Elrad Elektronika dokazuje s svojimi dosedanjimi rezultati, da smo preprečili propad programov in dokončno opustitev proizvodnje oziroma delovnih mest. Podjetje Elrad Elektronika (v primeijavi s TAM Maribor, Metalno Maribor, Elektrokovino, TVT-jem itd.) ni dobilo za oživitev programov državnega denaija, kar smo dobili kot stimulacijo za zaposlitev, smo prek izplačil osebnih dohodkov že davno vmili, pa tudi do danes ni bila niti en sam dan blokirana, s tem da nam nekatera podjetja (med njimi tudi Jeklotehna Maribor, Kovinotehna Celje, predvsem pa Gorenje Velenje) brez sramu dolgujejo večmilijonske zneske (in obračajo nam namenjena plačila iz tujine). Prav iz tega razloga bi podjetje Elrad Elektronika nujno potrebovalo vsaj tretjino mesečnega obsega proizvodnje (okrog 20 do 25 mio SIT) ugodnega posojila za obratna sredstva, terjamo pa tudi plačilo stimulacije za nove zaposlitve v skladu s predloženo dokumentacijo.« Med zanimivejša pisma spada tudi tisto, ki je poslano 16. junija in naslovljeno na g. Kramerja, generalnega sekretarja Vlade R Slovenije. V njem ga Gabrovec opozarja, da še vedno ni prišlo do napovedanega sestanka nekaterih ministrstev in vodstva Elrada Elektronike, pismo pa začne takole: »Oglaša se vam čudežnik iz podjetja Elrad Elektronika (tako ste me imenovali ob včerajšnjem telefonskem razgovoru in upam, da to ni asociacija na Dobrotnika od Negove).« Nadalje opisuje delo v minulih mesecih, ko se se na novo fizično, finančno in kadrovsko organizirali. Nimajo službenega avtomobila, viličarja so morali kupiti na javni dražbi, direktor se vozi v službo z avtobusom. Nato sledi zanimivejši del: »Sedaj pa nekaj vprašanj za vas: 1. Ali veste, kolikšen je t. i. javni dolg države in koliko odpade na prebivalca oziroma zaposlenega državljana in kje je sploh nastal? 2. Koliko je stalo (in je sedaj vredno) vsako delovno mesto, ki ga je financiral Sklad za razvoj R Slovenije? 3. Koliko delovnih mest in programov je že propadlo? 4. Koliko delovnih mest je bilo ohranjenih na način, kot smo ga organizirali v Elradu Elektronika?« Odgovore na vsa ta vprašanja bi prav radi dobili tudi v našem uredništvu in ne le »čudežnik« iz Elrada Elektronike. Izvedeli pa smo še naslednje: Slavko Gabrovec je od 5. julija dalje magister, saj je v Mariboru je uspešno opravil zagovor magistrske naloge na temo: Elrad. - BERNARDA B.PEČEK ZAVOD ZA KULTURO občine Lendava, Partizanska 10 razpisuje prosto delovno mesto HUNGARISTA I. Pogoji: 1. višješolska izobrazba - smer madžarski jezik ali podobna družboslovna smer 2. aktivno znanje madžarskega in slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri boste obveščeni v zakonitem roku. stran 6 Njihovi zakladi Sončna očala pomembnejša od oblačnega vremena dom Lukavci z — olsko izobrazbo, imamo tudi dva inštruktorja, ki vodita delavnice. z »Ali ko sem ukradel policijsko uniformo in ustavljal avtomobile, to smo ga služili, ali ne, sestra Metka? Ha, ha, ha.« Ta njegov »ha, ha« je bil tako otroško radosten, da je privabil smeh vsem nam, ki smo bili njegovi poslušalci. Nič drugače to ni zvenelo, kot da bi razlagal, da je mami ukradel čokolado in se z njo tako sladkal. Potem pa je k svoji pripovedi kar hitro dodal: » Sedaj pa več ne kradem, kajne, sestra Metka, sedaj hodim v cerkev.« Suh in visok, mlajših let, s sončnimi očali na nosu, čeprav se je zunaj iz oblakov še vedno ponujal dež, je stal ob kolesu, saj je bil na poti v vas. Pa se je pomudil še pri nas, da bi nam, preden medve z Natašo res odideva, povedal nekatere malenkosti iz svojega življenja. so ogledalo njihove notranjosti in1 razpoloženja. Prisrčnost in zadovoljstvo je mnogim pisano kar na obrazu. »Tako so prisrčni in odkriti. Osrečijo jih že drobne malenkosti,« jih je predstavljala vodja delovne terapije Tatjana Pirher. Prijazna beseda, morda nežen stisk Da, na sončna očala je zelo ponosen, saj mu jih je nekdo poslal in ni si mogel kaj, da nama tega ne bi povedal. Sploh pa smo se že dobro poznali in bili že pravi znanci. Spoznali smo se prav na začetku najinega obiska pri varovancih v domu Lukavci, ko naju je sestra Metka vodila po domu. Bil je na delovni terapiji v skupini, ki je delala v grajskih kletnih prostorih. Iz pintovca, narezanega na palčke, in obarvanega, je ustvarjal sliko. Pa nam o sami tehniki takrat ni posebej razlagal, ampak je beseda nanesla na njegovo ljubico, ki, kot je trdil, to ni več. »Zakaj pa si jo pustil? Ima drugega,« ga je vprašala Metka. Da drugega zagotovo nima, je trdil in mencal, ko naj bi povedal, zakaj sta se razšla. Češ da mu ni všeč, ker v domu pomaga Dom ali zavod je njihov dom. Tu si poiščejo svoje prijatelje in ljubice, pa tudi atije in mamice, babice in dedke in »... tu nam je lepo. Nič nam ne manjka. Še druge vprašajte, naj vam povedo, kako je pri nas,« nam je svetovala ona, ki je enkrat zdrava že zapustila Lu-kavce, pa prišla v okolje in k prija- storiti. Obiski domačih, domačega kraja niso vselej prijetni, niso tisto, kar so si tako močno želeli in o čemer morda leta sanjali. So lahko še kako boleči. Tako kot veseli odhajajo na obisk k domačim in v domači kraj, tako se nekateri tudi radi vračajo v varno zavetje doma. Morda bo kdaj kateri od njih zapi- čistiti. Resnica pa bi naj bila v tem, da njegovi mami menda ljubica ni bila ravno všeč, ko sta bila doma na obisku. Ampak, četudi sta se razšla, sta prijatelja še vedno, tako velika, da ji je pri kosilu odstopil svoj kos mesa. Med vrati, ko sva odhajali, nama je povedal, da so imeli za kosilo juho, mlince in solato iz stročjega fižola. »Kam pa je odletel piščanec?« ga je vprašala nička. ki je s skorjo kruha imela kar veliko dela, prisrčna in živahna me je prijela pod roko, da me popelje po stopnicah v svojo spalnico in pokaže posteljo, kjer spi. »Ti si moja,« mi je govorila ves čas in me trdno stiskala pod roko. V tistih trenutkih sem pač bila njena, in to jo je veselilo. Metka je odklenila spalnice. Po tri postelje so bile v eni in za vsakega stanovalca še omara in nočna omarica. Postelje so bile vzorno pospavljene, le plišasti medvedki, zajčki in lisice so smeli na nekaterih mirno počivati. Naša druga spremljevalka ob že-nički nam je vsa vesela prinesla prikupnega gumijastega psička, ki je sedel na njeni noči omarici, da sva z Natašo poskušali, kako je zapiskal. Deset let je minilo, ko sem bila prvič na obisku pri njih, in od takrat je dobila notranjost gradu povsem novo podobo. Prenovljeni prostori so mnogo prijetnejši, notranjost je vsa drugačna. Le obrazi kot da se niso prav nič spremenili, Metka. »Ja dal sem ji ga, ker ima rada meso,«je nekoliko v zadregi odgovoril naš znanec, prijatelj njej, ki jo ima rad. In pri tem skoraj zagotovo ni bilo nobene preračunljivosti. Ti si moja Metka, ki jo imajo prav vsi zelo radi, saj zna vprašati, odgovoriti, pa tudi pobožati, potolažiti in pomiriti, naju je vodila po domu. Imela je sveženj ključev in pred nami odklepala in zaklepala vrata zaprtega oddelka v gradu. Ravno so jim delili čaj in malico, ko smo jih zmotile. Zgrnili so se okoli naju, nama v pozdrav ponujali roko in bili srečni, ker sva prišli na obisk. »K meni ste prišli na obisk?« so spraševali. Vsem sva želeli dati vedeti, da sva prišli k njim, prav k vsakemu od njih, stiskali sva jim roko v pozdrav in veseli so bili. Spraševali so po magnetofonu, da bi nama zapeli in bi se potem slišali po radiu, saj so se spomnili, kako lepo je bilo, ko so pred časom lahko peli. A tudi za slikanje so se radi postavili v vrsto. Drobna že- : ..................................... .........................., , . dva pa delo na vrtu. Imamo varovance s kmetij, ki med letom zelo radi delajo na vrtu in njivi, v slabem vremenu in pozimi pa so v delavnicah. Nekaj jih pomaga pri šivilji, pa tudi pri čiščenju svojih prostorov in v pralnici. Droba® terapevtske tehnike, ki ste jih lahko spoznali pri delovni terapiji, so pletenje, vezenje, kvačkanje in tkanje ter izdelava lepljenk, mozaikov, trgank, žebljank in tapiserij. Z izdelki krasimo naše prostore, nekaj pa jih naredimo za prodajo, kar jim je motivacija, saj jim veliko pomeni, če kdo njihov izdelek tudi kupi. Pri materialu nam pomagajo podjetja in smo jim za to tudi zelo hvaležni. Ob okupacijski terapiji imamo še pestro rekreacijsko dejavnost. Organiziramo izlete, mi pravimo veliki izlet, ko peljemo na izlet petdeset varovancev, ki so sposobni za daljše potovanje. Imamo pa tudi male izlete, teh je več. Peljemo se s kombijem, male skupine do deset ljudi na primer v Jeruzalem, Radence ali drugam. Vodimo pa jih tudi na kopališče. Nekajkrat na leto pripravimo tudi piknik in igre brez meja. Mi imamo vse po naše. Pripravljamo tudi šaljive igre. Naši oskrbovanci tudi zelo radi plešejo, zato imamo plese in seveda uslužbenci zaplešemo z njimi. Pomerimo se tudi v družabnih igrah, na eni strani varovanci in drugi uslužbenci. Praznujemo kulturne praznike, gostovat povabimo osmošolce in društva. Najprijetnejši dogodek pri nas pa je obisk dedka Mraza. To je veliko pričakovanje, saj mu pisma pišejo že od poletja. Pripravljamo tudi razstave naših izdekov in potem povabimo svojce, socialne delavce in vse, ki nam pomagajo z materialom za delo. Letos smo kupili Še posebne inštrumente Ulwila iz Nemčije. To so inštrumenti, prilagojeni prizadetim, ker sp enostavni. Note so zamenjane z barvnimi simboli in ti so označeni tudi na inštrumentu. Pomembno je, da oddajajo zvok že ob potegu alt udarcu nanj. Muzikotera-pija jim dosti pomen in delovna terapevtka ter inštruktorica se ustrezno usposabljata. Leto dni deluje tudi pet skupin za samopomoč. Na koncu bi vam rekla Še to, da smo srečni, ko naši ljudje z veseljem sodelujejo, ter da imamo pri delovni terapiji uspehe.« »Splošni zdravnik prihaja k nam in za naše varovance dela po 24 ur na mesec, psihiatri pri nas opravijo po 120 ur, prihajajo pa iz psihiatrične bolnišnice iz Ormoža in soboškega zdravstvenega doma, K nam prihaja tudi internist. Vsi pregledi so v hiši, pa ne samo pregledi, ampak tudi celotna osnovna in specialistična zdravstvena dejavnost. Zobozdravstvene preglede za naše varovance opravlja ljutomerski zdravstveni dom.« roke in sprehod po hodniku gor in dol in že so srečni. Razpetost med domom in domom Gladko si potem lahko zataknemo nekam naše usmiljenje, tarnanje in vzdihovanje nad njihovo usodo, ko so vendar v svojem svetu lahko tudi zelo srečni. Zavrzimo razmišljanje, da zaradi svoje bolezni ali stanja pač ne morejo biti srečni, pa jih bomo bolje spoznali. Vojko Pirher, direktor doma v Lukavcih: »Lani novembra smo postali posebni socialni zavod in med sedeminpetdesetimi zavodi v Sloveniji nas je šest takšnih. Ta status imamo zaradi tega, ker imamo varovance s pridobljenimi in prirojenimi psihičnimi motnjami. Dom ima 290 varovancev in ni bilo nobene druge možnosti, kot da se spreminja v ustanovo posebnega tipa. Naši oskrbovanci so iz tridesetih slovenskih občin. Imamo štiri oddelke, v dveh odprtih je 170 oskrbovancev in v dveh zaprtih 120. Zaposlenih nas je 106, saj ugotavljamo, da se plačevanje zdrav-stveneoskrbe prek zdravstvenega zavoda bistveno spreminja, in to na bolje. To nam daje možnost zaposlovanja večjega števila ljudi, predvsem strokovno izobraženih. Imeli smo razpis za fizioterapevta in specialnega pedagoga, ki bo začel delati. V zadnjem času smo zaposlili tudi medicinsko sestro in negovalko. Ceno oskrbe nam potrjuje država, saj smo vsi državni zavodi. Zadnjo uskladitev smo imeli maja, cene oskrbe pa delimo v tri kategorije, za negibljive in najbolj moteče je cena oskrbe na mesec nekaj manj kot 53 in za manj zahtevene na primer 44 tisočakov. Samoplačnikov imamo morda šest, preostali si oskrbo v domu plačujejo s pokojninami, ki pa jim za to ne zadoščajo in jim oskrbne stroške doplačuje država. Pred leti smo težko dobili ljudi, ki bi pri nas delali, sedaj pa je nekoliko lažje, saj je na primer plača negovalke okoli tisoč mark. Uredili pa smo tudi bivanjske razmere in standardi za življenje in delo v domu so neprimeno boljši kot v osemdesetih letih, ko sem prišel v dom. V dom smo za delovno terapijo preuredili podstrešne prostore in tako pridobili 750 kvadratnih metrov. Sami smo plačali gradbena dela v vrednosti 25 milijonov, za nakup opreme pa smo na naše ministrstvo poslali vlogo, vendar še do zdaj nismo dobili odgovora. Tudi opremo bomo začeli sami kupovati, stala bo prav tako okoli 25 milijonov kot gradbena dela, nekaj s posojili, pričakujemo pa, da nam ministrstvo da jamstvo, da bo enkrat to plačalo.« Odrasli dojenj Zavod je vetje za odrasl.e ^vesta’^ njem nadstropju" so njihove sobe mreže za tiste, k hodijO । do sami sebe, N dijo, kot nebogj ^ |ierf -vklopčič na postelj^* kriti čez glavo, se n^taSo i» nemu obisku. . .asOvi,^i presunili nj^ov'® oglasi/ dinjah na živalsko uš je J je za njih mora, ’ k oglašanje poseb"0 B M«1?fof predstavljala sestr &daiL skušali smo tudi nj čim zaposliti, da W vendar brez usp^ razgnzh. rrav p rjuh® varovati, ker trg:aj^v« .. čila ter si trakove ' Se m?rdat lorda glas, nežnost, uonjen° kažejo kakšno idakov^’'j spraševala i® f /ustev. ■ Z v njih vsaj ne J nanje, P {/ nekaterih za sP°0(lzivoV. J® P pa ni čustvenih °dpreJo» ♦ Metka. Kot pt'^k d bjli PL , vedo, da bodo ® < hrano, se odz°dogaJa »j se boznjinnneM^^L j bodo dajali v subL golah 1 leti so v zd'3''^^1!®1 ti nikoli odra 'endar P’ leta najstnika, v tudi ne velja več saj n življenska doba J I daljšuje. da Priznati mo po^jM ^nroclimi do]®" z odraslimi dojenem -hovo spremenjeno telo'! jjZ l Pusti sled, v človeku vzh" Sijanje. si o sl teljem, ki so jo spet potisnili čez tisto mejo, da se je morala vrniti. Sicer pa, kaj šteje eno življenje proti sto in nekaj, kolikor jih ima oziroma čuti prijetna sogovornica z odprtega oddelka, ki si je v zavodu našla prav vso družino. Toda ni vedno in za vsakega tako. K slednji zgodbi o drugi družini pripišimo izpoved iz njihovega časopisa Zakladi. »Odkar sem v domu, še nisem bila doma. Pogrešam svoje starše in otroke. Bila sem poročena, a žal mi je mož pred leti umrl. Takrat pa sem tudi sama zbolela. Čeprav od takrat še nisem bila doma, me moji bližnji hodijo obiskovat. Njihovega obiska se zelo razveselim. Stike pa ohranjam tudi prek pisem. Čeprav mi je v domu lepo, pa si še zmeraj želim, da bi bila v krogu svojih najbližjih.« Želja po vrnitvi, po domu in domačih se ne da izbrisati kar tako. Pa bi morda bilo za marsikaterega varovanca dobro, če bi to mogel sal tudi občutja ob spoznanju, da je zunanji svet postal do njih drugačen in tuj, da s svojim razmišljanjem in ravnanjem motijo ali morda vznemirjajo druge. Da v njem nimajo več kaj iskati. Ali morda o tem, kako so po ozdravitvi in zapustitvi doma morali začeti znova, a v starem okolju in zaznamovani. Mar mejo določb Povprečnost Nemir ostane tl,d'„3 s” j ’ z varovanci doma, Send':a|nOs,. [ Področju. Osupne ust*^ / talentiranost tako Pr’„ju^ z barvami kot pri / matičnih in logičnih p{4 I (e torej tista meja ozirI Mar je ne določa Pra' I nost? .M/L / V dopoldanskih urah j m I nujeno, da ustvarjajo m sa I japiji. Tudi tisto varovanci doma v M&Ldsm / v novih in prijet^m^h / Prostorih ter delal' I ustvarjalnimi tera^^, - -'•rai^j^ ! USCvai ja,, kami, ki pa skorajt^jj^ mnogo vztrajnosti Ma1 J Njihovi izdelki M ' sob in hodnikov d^^ it 1 Prodajajo. Tako si da imajo potem kavo, časopis in drug ^1^ I nekateri tudi za knjig^so^ jo še fotografirala, sap mi I Povedali, so se nekat^ he'Pavijan j / Fotografije NATAh^ stran 7 kmetijska panorama $ ost(^jajo in gnijejo na drevesih Minister Jože pa oit HnJ. Mo nasadi višenj v Sloveniji dočakali drugega jagodt-.^kklosti že nasadi ribeza, malin in neka tisti, ki se ‘rja. To vprašanje si letos upravičeno p« dobivaj« za pridelavo še ukvarjajo, saj ce®®’ t-oaiov. S tem se Je ek,še zdaleč ne pokrivajo pridelovalni mike, saj smo P lovno potrjuje kratkoročnost naše kmetij nekatere kulture, preteklosti tako rekoč euforično usmerja i sino obljub- , 'ru, ki jo bili pripravljeni urejati nove naša ’ gotovo ?S()''dne zaslužke. Sadjarstvo in t^if^^avne možnosti, J’?08*’’ ? kateri *mam0 v Sloveniji dobre: « DOiitika. Če ni ar pa je potrebna tudi stabilna kme ij . katastrofa za zaščite domačih pridelovalcev, je to lahko ’81 se za tovrstno pridelavo odločajo. spomnimo na čase, ko ^nekateriv Sloveniji mno-odločali za nasade višenj, in malin, država pa jih je C hm izdatno podpirala. De-W za regresiranje sadik je h® dovolj, tudi sredstev za J®omelioracije na teh površi-ni manjkalo, zatikati pa se $ začelo takrat, ko so nasadi ^hlipotno rodni. Pa ne da bi ""o pridelka za domačo prede-Wo industrijo preveč, ne-te« je bila v tem, da ga pride-v nekaterih vzhod-f Plavah, kjer je cenejši. M tu pa je slovenska država Povedala, saj prelevmanske . za te pridelke ni uvedla Ptedelovalci so se množično za uvoz. Menda je Posegel njihove lan-in predelovalna in-T'P tako tudi letos ni pre-Bt:.^®teresirana za slovenski Za ^to, kar je še tete',\ena odkupiti, ponuja cene, tako da se pri- delovalcem pridelka ne splača niti pobirati. Na nekaterih območjih tako večina ribeza in višenj ostaja v nasadih, za tisto, kar poberejo, pa komaj iztržijo toliko, da plačajo obiralce. V zadružnem podjetju Sadjarstvo v Puconcih, kjer so tako v lastni pridelavi kot pri kooperantih v preteklosti z višnjami in ribezom zasadili nekaj deset hektarjev, se s težavami pri odkupnih cenah srečujejo že nekaj časa. Pri ribezu so se težave zaostrile že pred leti, zato so nasade v glavnem likvidirali, močno pa so skrčili tudi obseg pridelave višenj. Letos višnje še obirajo, kakšnih 40 ton jih bodo nabrali v lastnih nasadih in približno 7 ton še pri kooperantih. Pridelek je slabši kot običajno, vendar tudi ob večjem pridelku ne bi bilo dobička. Za kilogram višenj, ki jih je potrebno dostaviti v Bohovo, dobijo 43 tolarjev, ko odštejejo stroške obiranja, prevzema in prevoza, pa jim ne ostane ničesar. Od kmetov odkupujejo višnje po 38 tolarjev za kilogram in tudi ti so v podobnem položaju. Martin Puhan, direktor Sadjarstva, pravi, da ne bi ničesar izgubili, če bi pridelek pustili na drevju, vendar so se vseeno odločili, da ga oberejo. Če bi višnje zgnile na drevesih, bi lahko prišlo do množičnega pojava monilije, posledice pa bi čutili v prihodnjih letih, saj bi imeli težave s to boleznijo. Višnje jim tako letos ponovno prinašajo izgubo in vse kaže, da bodo nasade že kmalu povsem izkrčili. S podobnimi težavami se srečujejo tudi drugi slovenski pridelovalci, nekateri med njimi pa pridelka niti ne pospravljajo. Kot poročajo iz okolice Lenarta, kjer je tovrstna pridelava precej razširjena, bo letos v nasadih zgnilo okoli 50 ton ribeza, saj kooperanti dobijo za kilogram le 40 tolarjev, obiralcem pa morajo plačati 30 tolarjev. Če je kmetijska zadruga še lani od kooperantov odkupila več kot 60 ton ribeza, ga bo letos le okoli 6 ton. Podobno se ponekod dogaja z višnjami, saj so'jih Ptujčani okoli 60 ton pustili na drevju, še več pa jih bo segnilo v Ormožu. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je takšna politika pametna in zakaj država ne ukrepa. Če upoštevamo interese predelovalne industrije, potem se tej res bolj splača uvažati po nižjih cenah kot dražje plačevati doma, vendar ne smemo zanemariti tudi interesov kmetijcev. Če smo jih v preteklosti že spodbujali, da si uredijo nasade, potem bi jim zdaj morali zagotoviti tudi odkup pod normalnimi pogoji. Navsezadnje pri urejanju teh nasadov niso bila porabljena majhna sredstva, in če je del prispevala tudi država, potem bi ji moralo biti v interesu, da se pridelava ohrani. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo industrija začela ponovno povpraševati po domači surovini, če bodo pridelovalci nasade izkrčili. pa pridelka gotovo ne bo. To se že potrjuje pri malinah, s katerimi v prejšnjih letih pridelovalci niso imeli kaj početi, zdaj pa jih predelovalna industrija išče za vsako ceno in za kilogram ponuja celo dve marki. Nekateri so celo predlagali, da naj bi letošnji pridelek odkupila država, predelovalna industrija bi ga predelala v koncentrate, ko bi se pojavila potreba, pa bi z njimi posredovali na tržišču. Vendar se v ministrstvu za kmetijstvo za takšne pobude ne zmenijo, pridelovalci pa tako še naprej ostajajo prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. LUDVIK KOVAČ 7 let testiranja rastnosti ^ksno je naše govedo lisaste V'"”primerja''' * kak^ nemške in „ °?°rajajo pri marsikaterem rej . proslavlja - i« P'av' “a 1 » »«vtg»-ki op J * dlje. 'th ^eh, pregledamo njeno prehojeno pot, S v’’30 let. od-okv,ru živinorejsko- testn1 ^oda za Pomurje za nepo- . tudiU?nost' 'isastih bikov, u si zte)al’šče bikov lisa-,? To ie bila ta- w t0Pi in „ t0Vrstna ustanov a so v 14 boksov. Test se opravlja od 165. do 365. dneva starosti. Tehtanje poteka vsaj vsakih 28 dni in na koncu je opravljeno zadnje tehtanje in merjenje. Vsi zbrani podatki se obdelajo na Kmetijskem inšti- napolnjenem letu starosti in kjer se opravijo prvi odvzemi semena ter celotni komisijski pregledi. Ko go-vorimo o pomenu testne postaje, moramo vsekakor omeniti, da imajo podatki o prirastih posebno težo tudi zato, ker je neizbežna diferenciacija v lisasti pasmi glede na njihovo genetsko sposobnost. Znotraj pasme moramo imeti tri skupine bikov: tiste s pozitivno plemensko vrednostjo za mleko in meso, skupino z visoko plemensko v .“"ja testne Kepaš h0'a: omejene IjSfe ie na •tja elit 2 načrtn'h bikov, bj^h krav ^nje! ži‘,! PodaliČkDoba testira- tutu Slovenije, ki tudi izračuna plemensko vrednost za neposredni test rastnosti. Omenjeni način dela daje možnost številnih primerjav in s tem možnost za odbiro res najboljših živali za osemenjevalni center. Poletna brazda Po žetvi žit je zemlja od težke mehanizacije in dežnih kapljic (močnih nalivov) bolj ali manj zbita in nestrukturna. Izhlapevanje vode iz tal je veliko, vpojnost za padavine pa majhna. Zato moramo po žetvi zemljo obdelati. Poletna brazda ima več namenov: - S plitvo obdelavo gornjega sloja ščitimo vlago v tleh - preprečimo evaporacijo, tj. izhlapevanje vlage iz tal. - Razplevelimo njivo, ker omogočimo, da plevelno seme vzkali istočasno z zrnjem, ki je izpadlo pri spravilu pridelka. Jeseni vse to preoijemo ali pokosimo. - Izboljšamo godnost tal - jesenska brazda se po strniščnem oranju veliko lepše razsipa in ugodi. - Pripravimo tla za setev strniščnih posevkov. Minimalna obdelava tal Zaradi ohranjanja vlage v tleh, ki je potrebna za vznik strniščnih dosevkov, mora biti poletna obdelava čimbolj plitva. V ta namen so najprimernejša orodja za minimalno obdelavo tal. Učinkovita je uporaba grebačev (podrahljačev, kultivatorjev), ki do globine brazde prerahljajo tla, v kombinaciji z rotacijsko brano, ki meša rastlinske ostanke z zemljo do globine 10 cm. Njivske površine, na katerih so plitvo inkorporirani rastlinski ostanki, veliko bolje zadržujejo padavine in so manj podvržene zaskorjenju in odpornejše proti eroziji. Čim bolj na površini orne plasti so vdelani rastlinski ostanki, tem večja je tvorba biomase v tleh in več je deževnikov. Na lahkih tleh je možno vdelati žetvene ostanke (zdrobljene in enakomerno raztrosene po površini) v tla tudi s krožno brano, ki mora biti težje izvedbe (2000 kg) ali obtežena, z zobčastimi koluti, tandem izvedbe v obliki črke V, da bolje drobi zemljo in meša rastlinske ostanke. Obdelava s plugom Če nimamo orodij za minimalno obdelavo tal, uprabimo plug. Globino brazde moramo prilagoditi predvsem tipu zemljišča. V vsakem primeru pa naj bo zemlja grudičasta in sklenjena s pod-taljem. Za vzpostavitev kapilarnega vzpona vode na zoranih tleh uporabimo po setvi drobnozrnatih strniščnih posevkov valjar. Zemlja pri obdelavi ne sme biti presuha ali prevlažna. Na zemljiščih, ki so v jeseni slobo odcedna in mokra, se lahko jesensko oranje prestavi v poletje. Poleti so tla bolj suha, jih ne stlačimo in obenem preprečimo nastanek plazine. Podrahljavanje tal Poleti je tudi čas za razbijanje plazine in neprepustnih plasti podbrazdja s podrahljavanjem. S težkimi grebači - podrahljači delamo le takrat, ko je.zemlja dovolj suha, da za delovnimi orodji sama od sebe razpoka. Po žetvi naj bodo vsa zemljišča zorana, podrahijana ali minimalno obdelana in zasejana s strničnimi posevki za krmo ali podor. Tako bomo naredili naša tla spet živa in rodovitna. Zaoravanje slame Slama je pomemben vir humusa, predvsem tam, kjer je opuščeno gnojenje s hlevskim gnojem, žal pa nemalokrat vidimo, da na njivi slamo sežigajo. Sežiganje slame Sežiganje slame na njivi je neutemeljeno, nesprejemljivo in celo škodljivo. Z ognjem uničimo koristne drobnoživke v tleh, rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov na ta način ne zatremo dovolj, 1 uničimo pa organsko snov, ki je zelo potrebna za tvorbo humusa m E le- ta za izboljšanje vodno-zračnega režima in bioloških aktivnosti J tal. Bilanca humusa V zadnjih letih se vedno pogosteje srečujemo z upadanjem ( rodovitnosti tal. Delovanje mineralnih gnojil ni več tako učinko- i vito in nemalokrat se srečujemo s škodljivim - fitotoksičnim delovanjem pripravkov za varstvo rastlin. Razne strupene snovi se zaradi sodobnih tehnologij vedno bolj kopičijo v tleh. Tla imajo ( samoočiščevalno sposobnost samo, če je v njih veliko živih orga- j nizmov. Drobnoživke razkrajajo strupe, vendar morajo imeti za I svojo hrano v tleh dovoli organske snovi. Čim intenzivneje obdelujemo, boli moramo skrbeti za nadomestilo humusa. Vnašanje organskih snovi v tla m nič manj pomembno, kot gnojenje z mineralnimi gnojili. Pomemben vir organske snovi so hlevski gnoj, slama in gnojevka, travno-deteljne mešanice v kolobarju in tudi strniščni dosevki, ki s koreninskim sistemom bogatijo in rahljajo tla. Zakaj je slama koristna Kadar v kolobarju ne gnojimo s hlevskim gnojem, naj slama zaradi bilance humusa ostane na njivi. Primerno zdrobljena slama, polita z gnojevko in vdelana v tla ,ima enak učinek kot hlevski gnoj. Učinek na godnost tal lahko še povečamo s setvijo strniščnih posevkov. Zaorana slama zboljšuje strukturo poljedelskih tal in izboljša vodno- zračni režim v tleh ter vsebuje mineralne snovi, ki imajo prav tako svojo ceno in vrednost. Tama je hrana za mikroorganizme in vdelana v zemljo preprečuje izpiranje mineralnega dušika, katerega je v poletnih mesecih največ v tleh. Kako slamo vdelamo v tla Žetev naj se opravi vsaj na višini 15 cm od tal, drugače moramo strnišče pokositi. Slamo moramo pred zaoravanjem čim enakomerneje raztrositi, če tega ne stori kombajn, in zrezati - zdrobiti na dolžino 5 do 10 cm, da jo mikroorganizmi lažje razgradijo. Slamo plitvo zaorjemo ali s stroji za minimalno obdelavo vdelamo v tla. Pomembno je, da je slama dobro premešana z zemljo. Izravnalno gnojenje z dušikom Slama je bogata z ogljikom in revna z dušikom. Za boljši razkroj slame ji moramo dodati dušik kot vir hrane za mikroorganizme. Na 1 hektar površine potrosimo 30-40 kg čistega dušika (80-100 kg/ ha uree) ali pa slamo polijemo z gnojevko. Slama in strniščni posevki Na splošno priporočam kombinacijo zaoravanja slame s setvijo strniščnih posevkov za krmo ali podor. Tako izboljšamo življenje v tleh in s tem strukturo tal in vsebnost humusa, obenem pa preprečimo izpiranje hranilnih snovi, Žita Flisar Novak, dipl.inž. agr. šoki povprečno le 143,7 cm. 10 let pozneje je ta višina znašala 149 cm, leta 1986 150 cm in letos že čez 152 cm. Enake spremembe so tudi pri teži živali Vsekakor gre tu glavna zasluga delu na testni postaji in pravim odbiram živali. Ker morajo biti živali, ki prihajajo na testno postajo, pregledane na vse po zakonu predpisane bolezni. nam to daje možnost vpogleda v zdravstveno stanje goveje populacije slovenske lisaste pasme. Razveseljivo je, da predstavlja % okuženih živali zanemarljive številke. Ob vsakem jubileju se govori tudi o načrtih. Teh ni malo, saj je selekcija vedno nedokončano delo in cilji so vedno višji. Želja selekci-onarjev je, da bi naš bik pri pitanju s kvalitetno voluminozno krmo z minimalnimi količinami koncentrata v povprečju priraščal vsaj 1.200 g in dosegel klavni izkoristek 58 %. Tako naj bi bila komercialna teža bika, starega 18 mesecev, od 600 do 650 kg. Odrasle krave naj bi bile velikega okvirja, predvsem pa obsežnega trupa in težke 750 kg. V vihru naj bi merile okrog 140cm. Tak tip krave naj bi dal do 4.000 kg mleka iz voluminozne krme. Kakšna naj bo mlečnost? Krave v prvi laktaciji naj bi dale 4.000 kg mleka s 4,0% mlečne masti in 3,5% beljakovin. Mlečnost odraslih krav naj bi znašala v laktaciji med 5.000 in 6.000kg mleka s 4,0% mlečne masti in 3,5% beljakovin. Sicer pa se v zadnjem času namenja posebna pozornost prav dviganju % beljakovin. Mogoče je to tudi priložnost, da bi rejci začeli razmišljati o blagovni znamki mesa govedi lisaste pasme. Jože Črnko, dr. vet. med. vrednostjo za mlečnost, a povprečno za meso, in skupino, ki je izrazito mesnega tipa. To je pomembno toliko bolj, ker so danes v Sloveniji zadovoljene potrebe po mleku 115 % in le 85 % so zadovoljene potrebe po govejem mesu. V zadnjih letih ugotavljamo na licenciranjih izrazito povečanje bikov v okvirju. To potrjuje, da so bili leta 1966 biki stari 4 leta na osemenjevalnem centru v vihru vi- V sklopu testne postaje sta tudi karantenski hlev, v katerega prihajajo živali iz rej, in t.i. preizkuša-lišče, kamor premestimo živali po NFLO&iČMO M«-, ZAKAJ -JO OB Poce/ii VIŠNJAH SoKovi TA Ko WGi- 'Ov ! V 111 t-OGiČAJO je ( VA se ZA /jp STLACA Po^iRATI stran 8 reportaža Štorklje padajo na Slovenijo Utopljenec grabi še za slamico. Zadnjico, ki v tisti razporeditvi teže s svojo gravitacijsko sposobnostjo ni mogla pomeniti veliko, sem tiščal k Pegovi. Kot kak istospolno usmerjeni. Ta pa se je samo režal, nekaj govoril in sukal stikala, da je neumno brnelo. Franc je bil naslonjen na ograjo košare in tam kakih osem metrov nad vrtom se mi je zdelo, daje njegov pogled malce negotov. Med nami in čebulo, peteršiljem, paradižnikom ter prvimi kumaricami, ki so lezle na napeto mrežico, je bilo notno črtovje električnih žic. Tudi spodaj je Slovenija »Kaj če se zvrnemo.« Prvič sem bil v košari električarskega dvigala, pravico sem imel biti oprezen. In pa zdelo se mi je, da Pegova zadnjica od zadrege postaja nekoliko toplejša. (Naj zamolčim, da je moja že kar podrhtavala.) »Vej je odspodi tildi Slovenija.« Uh, ta je zmešan, sem si rekel. Eden od tistih tršatih klincev, ki komaj čakajo, da se kaj obtolčejo. S pogledom sem opljusnil Franca, češ kaj se delaš važnega, ne čutiš, da ti podplati ležijo vzporedno z nagnjenimi salonitnimi strehami hiš! preprane in pobeljene od driske mladih štorkelj. To me bo zdržalo ravno toliko kot dvajset let stara leskova ograja iz protja zdrži brco. Naj se skušam pognati do sohe? Joj, ko bi mogel leteti! Pol metra v prazno Pego pa je kar brzikal po koordinatah tv-križanke. Brzik gor, brzik levo, brzik desno. Malo nad telefonski kabel - to je bilo dobro, to je bilo v drugo pogledal proti prednjemu kolesu in zdelo se mi je, da se je kolo zaradi neravnovesja nekoliko dvignilo. » Pego je tako naglo zavil vrat stikalu za spuščanje, da smo padli za nekaj metrov - kot bi se vozili navzdol v dvigalu Rade Končar. Skoraj kot kamen. Hvala bogu, bliže Sloveniji, a ne nanjo. Uf! Ko smo se umirili, je ta tip, ta Pego, ki tudi sam ni mogel imeti ravnodušnega sfingterja, zabavljal čez moje beganje, ki sem ga neskromno pokazal, dokler smo bili tam višje. Ženskam spodaj je vpil nekaj o plenicah Pampers... Kamion soboškega Elektra je Emil zapeljal iz obcestnega jarka. Iz statičnih panonskih razlogov mi že od kraja ni bilo Kako zvedeti, kam letijo štorklje, kako najdejo obroček - če ga najdejo? Po pravilu samo na mrtvi štorklji. Na poginuli ali pa na tisti, ki jo domačini ujamejo, da jo pojedo. Zraven se mora znajti kdo, ki najdbo sporoči na naslov, napisan na obročku... VESTNIK Skoči in se vmi sam! Reševal se bom sam. S togim vratom in ukrivljenim pogledom sem zdaj poškilil čez strehe in potem podse. Ko bomo padali, se moram zgrabiti za žice. Da, na žice! Kar bi me, če bi res padel po njih, gotovo privarilo nanje, kakor na raženj! Česar pa sem se spomnil šele pozneje, ko sem spet stal na Sloveniji. V tistem hipu se je dvigalo nagnilo še bolj. Teža gledanja Bil sem prepričan, da ga je iz ravnovesja spravilo moje gledanje. Ne gledaj na dolgo, to je dolg navor! To je tako, kot če povšeči, da ga je postavil tako obzirno do cestnega prometa. V jarek. Saj, zaboga, ne obročkajo štorkelj vsak dan! Kaj vsak dan, doslej jih v panonskih gnezdih niso še nikoli! V dvigalu proti zračnim prebivalcem Slovenije. Valiti štorklje? Ponovno smo se vkrcavali v košaro. Prišel je bliže zajeten Dolnjebistričan v kratkih hlačah z obsegom okrog trebuha kot štorkljino gnezdo. »Bodo zdaj ti trije sedeli namesto stare štorklje?« Vi oča bi bili sami dovolj, sem si rekel! - Po prestanem strahu postaneš malce zloben. V gnezdu je bila mlada štorklja edinka. Bila je tam seveda že prej, ko smo se prvič motovilili okrog gnezda, pa nisem čisto prepričan, da sem jo zaznal. Kaj je mrtva? S poble-delimi nogami in kljunom je ležala stegnjeno kot truplo pri zračnem pokopu. Nekatera severnoameriška indijanska plemena »pokopavajo« svoje mrtve v rogovile dreves, ki jih dodatno zgostijo z vejami, da dobijo nekakšno gnezdu podobno krsto. Temu v etnologiji rečejo zračni pokop. V imenu znanosti - brez vrnitve »Ni mrtva, samo dela se.« Ko jo je Franc potegnil k sebi, je medlo zaplahutala s krili in nekaj zagrgrala. »Niso vedno tako prestrašene, včasih me katera useka do krvi,« je rekel Franc. Na obročku, ki ji ga je stisnil na nogo, piše: Slovenija, Ljubljana in registrska številka. Ženske spodaj so nam^ da so bili v gnezdu P®'G trije mladiči in ven. Pozneje tega dne še pri nekaj g11®®: Polani. Tudi iz teh jih, kakor so rekli do e ' sedje štorkelj, stare tukaj po eno, ta® Bračko pravi, da jih ma Ija ne meče 1 sploh pa ne zato, ke c' da bo naslednje etosh* tesnem. »Vrle jih ? ali s kakšnimi pticami.« ^klj^ lanskih gnezd je F do krvi Morda je '®el bojevite skušnJe„istrici,*'’f Bračko je na Bi«r^ liki Polani, Turm^JTjji niku, Genterovcih-Filovcih, Nemčavci skih Toplicah tega®Lrf Društva za opaže> va J učevanje phc obročke 50 mlad® J Dovolj mladih, da a dovolj starih, daj ne zraste tol ko, d j aj. ček tiščal. Vsega v gnezdih, v kater J videl 64. Vendar do bilo mogoče pnt>; v M »To obročkanje) 3. vseevropskega pof > I Ugotovili, bi radh^^ Domnevamo, . .jvijO:.,; Afriko.« Nekamnf^ letijo v nekdaj $ i Kongo. Bračko čuje. OpozarjaJ dobro, če Jih 0 sredno, to je ta ■ ' stavljamo nosile® nj pj električne drogo • fotografija: St Nega žive meje Gnezda štorkelj so kot dvorišča ljudi spodaj: nekatera so čista, druga razmetana. Tako kot človek, imajo tudi rastline svoje specifičnosti. Vsaka rastlina potrebuje za uspešno rast drugačne razmere. Vsake rastline ne moremo posaditi, kamor bi hoteli, ampak moramo upoštevati njene zahteve in ji tako omogočiti nemoteno rast in razvoj. Vse to je potrebno upoštevati tudi pri ureditvi živice in uskladiti naše želje z zahtevami rastlin. Nega žive meje se začne pri pripravi rastišča in primerni izbiri rastlin za določeno lego. Ni vseeno, če urejamo živico na južni, severni, vzhodni ali zahodni strani, ker če posadimo rastlino, ki potrebuje senčno Ijemo jarek 30 X 40 ali 40 X40 cm, odvisno od vrste rastline in tal. Dodajanje hlevskega gnoja na dno jarka je brez koristi, ker se hranila izperejo v globino in so za rastline nedosegljiva. (1.) Sadike sadimo na primerno razdaljo. Razdalja sajenja je odvisna od: 1. vrste rastlin: za sajenje ži-vice iz gabra potrebujemo 3-5 sadik na meter, iz ligustra 7-9 sadik na meter, iz božjega dre--vesca 2 sadiki na meter in iz kleka (ciprese) 2,5 sadike na meter; 2. željene višine žive meje - nižje živice sadimo nekoliko gosteje kot višje; 3. vrste žive meje - ni vseeno, ali jo pustimo prosto rastočo ali jo strižemo, prosto rastočo živo mejo sadimo redkeje. (2.) Cas sajenja se razlikuje pri listavcih in iglavcih. Listavce sadimo spomladi od marca do maja in jeseni od oktobra do zmrzali. Iglavce pa od marca izjema so le manj zahtevne rastline, kot so liguster, češmin ... Kakovost sadik je danes zelo pomembna za uspešno nadaljnjo rast. Ločimo prosto rastočo in striženo živo mejo. Za prosto rastočo je značilno, da je ne režemo (opravimo le korigirno rez), ampak jo pustimo prosto rasti. Striženo živo mejo pa moramo redno rezati. Število letnih rezi je odvisno od vrste žive meje m sJ^^ončna / do 5-krat letno- 0 živice po rez J opf|( nika. Zadnjo J nekje v prvih d (3.) Dognojevanje bl^ stoče sadike P° j jji G dotok hranil, KpfigG z dognojevanj® živice moram aV|lfl zorni na vrst0 ravim‘ gnojila. Z nep, preveliko d°z0. risti- / da sepS^?z danes veH^ o vsem žišču je NE PoZAN/fL bi iz košare tiščal dolgo palico! Takrat sem resnično menil, da sta najprej dolg pogled čez strehe in potem tisti krajši po žicah potegnila košaro iz ravnovesja. O, Tit Lukrecij Kar, o, simulakri gledanja, o, hipnoza, o, newtonska Slovenija tam spodaj! Kako neizpodbitna je ta gravitacija! Oziraj se torej na kratko! Pa brez panike, kot je rekel Švejk. Tukaj zraven je štorkljino gnezdo! Kaj če se vržem iz košare in zgrabim za veje! Briga me za ta dva norca, naj se cvreta na žicah. Toda veje se stran od tiste, na katero smo se nagibali. Potem spet malo proti vzhodu. Tudi to še ni tako slabo. Vendar pa je zdaj potrebno priti nad gnezdo. »Malce višje in bolj sem.« Ta Franc menda še vedno ne misli na drugo kot na obročkanje! Brzik na sever. Potem pa: zdrs in nagib. Skočim in se zgrabim za žice? »Ti, raje se spustimo in prestavimo kamion,« je suho rekel ornitolog Franc Bračko iz Maribora. »Dečki, ho d’te dol!« je i zaklical voznik Emil spodaj pri dvigalu. Zdelo se mi je, da je : E fncM.-zr lego, na južno pripeko, bo počasi hirala in propadla. Ozrimo pa se še na širše okolje in premislimo, kaj sodi v to širše okolje in kaj ne. Pri takih odločitvah naj se vam ne bo pretežko posvetovati z ustreznim strokovnjakom, kajti tudi to je neke vrste poseg v naravo. Naravno ravnovesje lahko porušimo ali pa se uspešno, dokaj neopazno vanj vključimo. Posaditev žive meje. Najprej si označimo linijo in izkop- VPHKJttA 'POMeŠaktA. Z PUH us OH Lu o£t>. 6ajo~iL 'X TsBuea ?cASr ZeEUTE TClZ B-trje /so 0£Aj / <1 -J AJA2A7 do maja in od sredine septembra do zmrzali. Kontejnerske rastline lahko sadimo vse leto, le najhujše vročine se izogibamo. Po saditvi poskrbimo za za-litje sadik, da se zemlja dobro oprime korenin. Nikoli ne smemo saditi izsušenih rastlin, ker take potem potrebujejo precej časa, da spet začnejo rasti. Lahko se celo zgodi, da propadejo. Večina sadik se danes dobi s koreninsko grudo, ŽJV1C za vse gnojil, merna Različni profili listavce, ki jih sadim v v živi meji, jih po sajenja Durrzemo. ampak za vse'in » dvakrat A četku veger^Gj^ maja) in kon ^9|ti vih dneh ju 1J»- škodljivo lost se-teTa4 izoemti. rdK^..ai•nG ! '^ogniti. , kulturah, se rastlinah lahko P0^ >6 škodljivci in Pozorni na to M' Lep ukrepajmo. Pomef1 L,. bolezen oziroma /G pravočasno odkrije^^.i ramo z ustreznimis dipl-MELITA * stran 9 kulturna obzoija Vrnitev Habsburžanov nadvojvodi Oto Habsburškem, poslancu zadnia leta ®™ta iti aktualnem poglavarju rodbine Habs u F' . nakloni Mio rada obišče »svoje« Slovence in jim ob te dobro- spodbudnih besed o njihovi »evropskos F< F , v]adarski nasvetov in po dolgi nadaljevanki v o lkateJ s0 nas *ni, ki smo jo lahko spremljali prek naši 7 Mladinska Sfebunani zdaj doleteli še v knjižni obliki- Zalo izdala je namreč, le dve leti po izidu avstnjskeg .. vejikega ^ Petsto strani debelo in bogato ilustrirano cvrop- mata z zgovornim naslovom Habsburžani g nmeniene TV- Kni'R° ie zasnovala scenaristka ze p jn BnW Vacha, besedilo sta sP^S Dušan J Wa, v slovenščino pa sta ga prevedla Nada m V«*r. Miga popisuje zgodovino todbine Habsburg, izvirajoče 11 švicarskega gradu Ha-W)sburg (Jastrebji grad) od pa vse do našega 20. sto-ali drugače od Rudolfa L ™ Karla 1. Habsburškega. ®es pa je seveda dobrih se-M stoletij vladanja zdaj večina, zdaj manjšemu ozemlju in bolj ali manj številnim in številčnim narodom, vmes so številne vojne, spletke, triumfi, padci, tragedije in takšne ali drugačne usode posameznikov, narodov in dobršnega dela Evrope in še kakšne čezoceanske dežele povrhu. In vmes so nenazadnje tudi dolga stoletja zgodovine Slovencev, -""“rnjkoledar Ustave SRBSKA SOBOTA: V galeriji razstavlja akademski slikar ervek. Razstava bo na ogled do konca ju J slft^ER; V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja akadem 11 »grafikŠtefan Galič ^SOBOTA: V soboški študijski gnici je razstava 1 Uk *tlskov 'n sP>sov iz zbirke Dušana I nomladi bo^A: V okviru prireditev letošnje U»davske poml^ 4*« 17. julija odprta razstava .zbor »h likovnih kolonij. x . Prino. . J«« SOBOTA. Rwstava slikanj S W Panjev v soboškem muzeju je odprta d > ^BIREoitve bo rat^JA RADGONA: V četrtek, 14. iullia'^vom V Uadu ^''^Ka^sVje zgodilo z opicami), kopnin Muro ’n naza)<< ^ai B JiV nedel)0. 17 julija, se bo v Tolminu začela tradici- jo,.,, etna gledališka in lutkovna Šola. in 23. j^0: Film Klavir bo na sporedu soboškega kina 20., CF,KATE? /'^namesta X,C na 2a C<'2P^ka42, X Fe?'9 i"lk' Titov 9, ^mi^^MhžrtevSL u Mozirje n,?5* blok 4 Nova Tni ’ Kocljeva 14 >»» S1"**«. ^8 Iglica ^“^93,' C Gubca 1 SevniCa^lh borcev 31 Sm' ^STaSL- Kr4knV8a'^Per0^*6, K‘dričeva 3. ult7nbor pTj ev132b ?^SojL^oval a . '^^boseb. 4tena skladov t - ▲ ATENA Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov ^1^®' . , \ \ J , » ............. \ ■ modrost, ki se obrestuje bom zaupal B -" % ... y . saj je, kot vsi vemo, ta rodbina bledičnih in dolgonosih vladarjev vladala tudi mnogim rodovom našega naroda in je torej, ‘ tako in drugače, a vsekakor pomembno vplivala tudi na njegov razvoj. Poleg tega pa si je marsikateri od vladarjev iz avstrijske vladarske hiše v srcih pohlevnih in pridnih Slovencev, ki so, od vseh narodov v monarhiji, veljali za cesarju najbolj vdane, zagotovil trajen kotiček zase in pozneje za svoj spomin. Ob tem je dovolj omeniti imeni Marije Terezije in Franca Jožefa. Delu, ob nedvomni avtonomni vsebinski vrednosti, dodaja dodatne dimenzije čas, ki ga živimo. Dogodki v Sarajevu in okoli njega, kjer se je z atentatom srbskih nacionalistov na prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 sprožila kalvarija I. svetovne vojne, ki je v svoj prepad potegnila tudi Habsburško monarhijo, gotovo zastavlja številna vprašanja. Prav tako jih zastavlja oživljeni (umetno ali ne, upravičeno ali ne) pojem Srednje Evrope, ki je našla eno od manifestacij v delovni skupnosti Alpe-Jadran pa v Srednjeevropski pobudi, še veliko bolj pa se manifestira v določenih, tudi slovenskih, intelektualnih krogih. Ali gremo naprej v preteklost in ponovno sanjamo sanje, ki so jih veliko pred nami sanjali nekateri prosvetljenejši člani rodbine Habsburg? Velika federativna država enakopravnih in svobodnih narodov pod modrim in nepristranskim vodstvom očetovskega suverena, to naj bi bil načrt v Sarajevu ubitega Franca Ferdinanda. Danes smo priča nekoliko teritorialno širše zastavljenemu in delno že realiziranemu načrtu Evropske federacije pod »modrim in nepristranskim« vodstvom njene centralne administracije v Bruslju. Če si dovolim nekoliko površnosti in zlobe, lahko vprašam: Kakšna je pravzaprav razlika? In če si dovolim še nekoliko črnogledosti, lahko odgovorim: Nobena; tako prve, kot druge sanje so umrle v Sarajevu. Knjiga Habsburžani je izšla v nakladi 5000 izvodov, njeni naročniki pa so deležni tudi zemljevida avstrijske monarhije, natisnjenega po obarvanem bakrorezu iz let 1724-1730. D. Štefanec Razstavljalca podobo svojo na ogled postavljata: Sandi Červek razstavlja v soboški Galeriji, Štefan Galič v galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru. Za zeleni jezik (64) V prejšnjem sestavku smo se ukvarjali z besedoslovno temo: opozorili smo na prevzeti besedi španarce in body in ugotovili, da sta v svoji prevzeti obliki primerni za neknjižno rabo, za knjižno pa bi bil ustreznejši domači izraz. Za španarce smo ponudili domačo besedo napetnice (tudi ndpetke bi šlo), v zvezi z besedo body pa smo bralce na koncu sestavka pozvali, naj bodo pozorni na naslednji, tj. tokratni zapis. V njem uvajamo novo obliko nagovarjanja tistih bralcev, ki se zanimajo za jezikovna vprašanja. Gre za natečajno obliko, ki jo bomo ob priliki še ponovili. V tokratnem natečaju skušamo čim več jezikovnih uporabnikov pritegniti k sooblikovanju domače besede za prevzeto body. Zakaj? Že kar lep čas je veljavno antropološko spoznanje, da nerazvitih jezikov ni, tudi več ali manj vrednih ne, ampak da se le-ti med seboj razlikujejo po sredstvih in načinih, kako stvarnost ubesedujejo in upovedujejo. Slovenski knjižni jezik je že dolgo tega dosegel tisto raven obliko-slovne prožnosti in raznovrstnosti, besednega in besedotvornega bogastva, skladenjske gibčnosti itn., da se lahko v njem sproti in neokrnjeno odzivamo na vse znanstvene, kulturne, tehnične idr. izzive sodobnega sveta ter da lahko v njem tvorimo avtonomni svet besedne umetnosti. To naši prevajalci in izvirni literarni ustvarjalci iz dneva v dan dokazujejo. »Teoretična« podlaga pričujočega natečaja ni predpostavka o ogroženosti slovenskega jezika in torej ni razpisan zato, ker bi v Slavističnem društvu Pomurja morda menili, da moramo uprizoriti lov na skrite domače besede ali jih umetno gojiti. »Ozadje« natečaja je že omenjeno uvajanje novih oblik nagovarjanja bralcev, temelji pa na prepričanju, da tudi mi, navadni jezikovni uporabniki, nosimo v sebi dovolj jezikovne, tudi besedne iznajdljivosti, le da je ta pod vplivom različnih dejavnikov (npr. precenjevanje tujega in tuje zvenečega, jezikovna otopelost, premajhna poučenost...) uspavana. Prepričani smo torej, da je jezikovna performanca (po Chomskem posameznikova konkretna jezikovna dejavnost oz. konkretizacija splošne govorne sposobnosti, ki je lastna vsakemu človeškemu bitju) Slovencev lahko tudi v leksikološkem okviru, ki mu jezikoslovje pravi razmerje med domačimi in prevzetimi besedami, inovativna, radoživa in zabavna. Upamo, da se bo v to jezikovno-miselno dogodivščino podalo čim več bralcev, še posebej tistih, ki jim je tekstilno-konfekcijsko področje poklic ali predmet strokovnega preučevanja. Nenazadnje: čas poletnih dopustov je pravšnji za »podvige« te vrste. FRANCI JUST SLAVISTIČNO DRUŠTVO POMURJA razpisuje 1. natečaj M7HAČ& mSM. V tem natečaju ličemo domačo ustreznico za prevzeto besedo 'body* v pomenu ženskega spodnjega perila. Svoje predloge počljlte na naslov: Podjetje za Informiranje, uredništvo Vestnika, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, s pripisom "Za zeleni Jezik*. Vsi sodelujoči, ki bodo do petka, 29. julija 1994, poslali svoje predloge, bodo prejeli knjižno nagrado založbe FRANC-FRANC. Predlagatelja najustreznejšega Izraza pa bo komisija Slavističnega društva Pomurja nagradila s prelepo knjigo Ljudska umetnost In obrti v Sloveniji, ki jo je posebej za to priložnost prispevala knjigarna Dobra knjiga Iz Murske Sobote. Balažiceva flora V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah razstavlja slikar - samouk Milan Balažič iz Murske Sobote. Cikel svojih slik je poimenoval CVETOČE TRAVE. Razstava bo odprta do 22. julija. Slikarje samouke lahko v grobem razdelimo na tri razrede. Eni se izživljajo v takih abstrakcijah in barvno-kompozicijskih sklopih, da nikomur ni jasno, za kaj sploh gre. Nesprejemanje strokovne kritike in občinstva si po bistrem miselnem preobratu razlagajo kot usodo, ki jih, nerazumljene in zavržene, druži z velikani umetnosti v preteklosti. Druga vrsta je pametnejša od prve. Ta ne izpostavlja za vsako ceno nareka svojega »notranjega glasu«, ampak se želi prikupiti občinstvu, najraje tujemu. Ta vrsta se v nedogled izčrpava v slikanju kmečkih hiš, domačijskih opravil, štorkelj in drugih prodajnih relikvij s takim zanosom, da bi presunilo samega Ludvika Vrečiča, ki bi se verjetno vprašal, kateri izganjalec je izgnal pristno s slik s prekmursko motiviko in ustvaril suvenirsko slikarstvo. Tretja vrsta slikarjev samoukov je tista vrsta, ki ji je slikarstvo brezpogojna nujnost in k njemu pristopajo odkrito in brez pretvarjanja. Iz tega notranjega imperativa, strasti in nuje ustvarjanja lahko izraste genij, kot je recimo Jože Tisnikar. Milana Balažiča lahko brez pomisleka uvrstimo v to tretjo skupino. Windsor Castle hrani Leonardovo študijo rože imenovane Betlehemska zvezda. Tista živost narave, vrtinec rastlinja, ki ga je zajel Leonardo na svoji študiji Betlehemske zvezde, je metaforično rečeno Balažičeva Betlehemska zvezda, ki ga, kot nekoč tri kralje do kraja Kristusovega rojstva, pripelje do točke, kjer vzame Balažič v roke čopič. Prek slikarstva, s katerim se začne Balažič ukvarjati v svojem petdesetem letu, pride Balažič v novo razmerje s svetom. Ustvari se harmonija s stvarmi, pozitivnimi in negativnimi. Balažič verjetno ne bo prišel v kakšen najsi bo še tako zgoščen pregled slovenske umetnosti, a to tudi ni njegov namen. Sam pravi v zloženki razstave: »Literatura, potovanja, življenje v naravi mi je dalo videti, čutiti skrivnosti največje ustvarjalke, SPOŠTOVANE GOSPE NARAVE.« V tehniki litega email laka beleži Balažič življenje trav in rož, ki so in bodo verjetno še naprej njegov edini motiv. Balažiceve trave nimajo v sebi metafizične sublimne teže trav Stefana Hauka, vendar se začuda to pri Balažiču ne razbere kot primanjkljaj. Ravno Balažiceva nevsiljivost nam preprečuje, da bi govorili o maniri izvedbe ali monotonosti motiva. Četudi ne bo imel občinstva, bo Balažič še dalje slikal iste dekorativne rože, ki jih sam loči med seboj po že kar portretnih potezah. Balažičevo slikarstvo ni razlaga sveta, ne opomin svetu, ampak nežno dopolnjevanje sveta na tistem mestu, kjer je najbolj šibak, v milini. Tukaj Balažič še enkrat zaobide nevarno čer in se izmakne patetičnemu kiču, ter to milino izrazi skozi čaščenje Flore, preko cvetov katere si ustvari svoje lastno sozvedje. Tisto, kar človeka najbolj pritegne, sta iskrenost in svežina del, ki jim uspeva kljub sklenjenosti cikla CVETOČIH TRAV. Kar se tiče Balažiča, mislim, da pooseblja misel pesnika Duška Trifunoviča: »Treba je ljubiti umetnost v sebi in ne sebe v umetnosti«. ROBERT INHOV stran 10 vestnik JbOg® ne zgodi se vsak dan Proti težavam v prometu Poimenovali so ga Carminat, pomagal pa naj bi voznikom, da se izognejo prometni gneči. Sistem so izdelali Renault, Philips, Sagem in Francoski geografski inštitut, voznikom pa naj bi omogočil, da se izognejo prometnim gnečam, povedel naj bi jih do najbližjega parkirišča in jih sproti obveščal o prometnih razmerah. Če pa bo voznik, kljub pomoči dragocenega vodnika, vseeno blokiran v prometu, ga bo Carminat kratkočasil s kratko »zgodovinsko informacijo« o ulici in o bližnji okolici. Sistem naj bi bil nared za tržišče leta 1996. Sestoji se iz naprave GPS, ki ga mornarji in piloti dobro poznajo, elektronskega kompasa in računalnika, ki zbira podatke o prometu in ima v spominu zemljevide držav ter tlorise raznih mest. Po Švici z metrojem Deklice v njenih letih se običajno igrajo z »Barbikami«, ali se otepajo prvih pubertetniških težav. Dvanajstletna Vicki Van Meter iz Pennsylvanije pa je pred nedavnim v svojem enomotornem letalu Cessnalo, imenovanem Harmonija, poletela čez Atlantski ocean proti Evropi. Postala je v Grenlandiji in Islandiji. Potovanje je trajalo osem dni. Pristala je v škotskem Glasgowu. Pot je skoraj enaka, kot jo je preletela Amelija Erhadr, prva ženska pilotka, ki je premagala Atlantik, dolga je 3220 kilometrov. Babica dela kariero Isi 7 imeke iz Hamburga ima enainosemdeset let. kovali bi, da hodi na sprehod v bližnji park >n® ° L k otrokom, vnukom m pravnukom. Daleč od tega. e časa presedi v letalih, kajti potuje po vsej Nemčiji. rte1 se kot manekenka. /. .1, Pred tremi leti je Isi Timcke umrl mož. Stara j« oseminsedemdeset let in ni vedela, kaj naj počne samoto. Mož se je ukvarjal z reklamno fotografijo-1" je bil že v letih, je od časa do časa sprejel kakšno na žena pa je pridno sodelovala. »Namesto da bi visela otrokom na vratu, se zaba^P še nekaj denarja zaslužim. Moj partner - delava rekla uhane - je star prav toliko kot jaz.« Njeni otroci niso1 . navdušeni. Dolgo niso vedeli, s čim se ukvarja, šele' videli na reklami na televiziji, jim je bilo jasno, dragim je morala s povišanim glasom pojasniti, da je p letna. Majhno Švico čedalje bolj pesti naraščajoč promet. Njegovo naraščanje pa ni le ekološki, marveč tudi prostorski problem. Glede na to, da je dežela bogata, so si izmislili na prvi pogled neverjeten projekt: promet pod zemljo. Morda ni več daleč čas, ko bo mogoče Švico namesto v sedanjih več urah vožnje z avtomobilom in vlakom prekrižariti v dobri uri - vendar pod zemljo. Pogoj je seveda, da bi pristojni oddobrili projekt, ki je zrasel v glavah profesorjev na visoki tehniški šoli v Lausannu. Načrt predvideva, da bi celotno Švico, od severa do juga in od vzhoda do zahoda, prevrtali s predori, skozi katere bi peljali vlaki z veliko hitrostjo - do 500km na uro. Daljši od obeh prekopov bi meril 675 kilometrov, kar povzroča načrtovalcem gradnje nekaj težav, saj bi imeli opravka s povsem različnimi geološkimi okoliščinami. Več glavobola izzivajo stroški - okoli 200 milijard dolarjev. Vendar pa zagovorniki projekta nastopajo zelo samozavestno. Predor bi predstavljali dve cevi v premeru 4,5 metra. Skoznju naj bi peljale 200m dolge vlakovne kompozicije, ki bi lebdele na magnetnih poljih. Poganjali naj bi jih linearni elektromotorji, ki bi vlaku z zmogljivostjo 800 potnikov dopuščali hitrost do 500 kilometrov na uro. Velikanski ventilatorji naj bi ustvarjali v ceveh nekakšen vakum, da bi kar se da zmanjšali upor zraka. Šlo naj bi torej za neke vrste metro na daljše proge, ki bi imel le malo postaj. Tehnično ni posebno velikih ovir za uresničitev projekta, seveda če odmislimo umazano podrobnost stroškov in odlagališč za izkopani material. Na smrt obsojeno truplo Alžirsko sodišče je morilcu nekega sodnika izreklo smrtno obsodbo. Sodni postopek je potekal brez obtoženca. Kasneje se je izkazalo, da je obsojeni muslimanski aktivist že pet dni mrtev. Ustrelili so ga policisti, ko je skušal pobegniti iz hiše, kjer se je s talci skrival pred roko pravice. Na smrt so obtožili še dva pobegla kaznjenca in dva jetnika. Alžirija je nasilnežem napovedala vojno. V zadnjih sedmih mesecih so ubili 375 muslimanskih aktivistov, policija pa je izgubila šestdeset orožnikov in štiriindvajset vojakov. Ukradeno Avtobusi Drujgi pa pa inan pejneze vi Središči, kre vogrske granice domačini vzduž ce hatarske granice postavili drodatni plout, šteri dugi tri pa pou kilometre. Pa nej ka bi što mislo, pa ka središke prve sneje poročno de brat Džouži sc ya na našon kraji postavili zato, driijgon kraji državne granice podrli. ka so Naši ga Rusi kmet j e kakšoga po vsej pa na vogrskega harem v jo nouč do zdaj so središki kmetje nej mogli prpouvati s nika. Vse so njin divje svinje vničile. Zaj, ka majo plout, pa kukarca tak ponosno kumes stoji, t zdržo tudi.naval na, šteri bi ščdu enijo na dopust, prpelati. Lovsko 1 ilo. Vupajc roglatoga sili svoj kakšo jelen. svinje pa Sako leto ga postavili samo zatou, ka naj z Vogrske, drtijga divjačina k nan ne odi kvara delat. OVEN Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki ti bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar pa se bo na koncu vendarle uspel sprijazniti z novim položajem. On: Zgladil boš večino nesporazumov, ki so nastali kot posledica tvojih nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boš mogel izogniti, lahko pa jo omiliš in narediš sprejemljivo. BIK Ona: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupaš, to bo razočaral in ti pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Še najbolje bo, da stisneš zobe in mu ne pokažeš svoje zadrege. Predvsem pa pomisli na maščevanje... On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni od partnerjevih muh. Vsekakor bi to bila precejšnja osvežitev v vajinem odnosu, ki trenutno prihaja v še eno od majhnih kriz, ki lahko kaj hitro zraste v velike probleme. DVOJČKA Ona: Bodi iskren in si ne zidaj gradov v oblakih, saj se le-tl lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje. On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se to lahko hitro maščuje. RAK Ona: V neki zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. Prijatelj ti bo očital nečimrnost, vendar bo s tem mnenjem ostal popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomiritev... On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si ti. jajce Z razstave mineralov in okamenin, ki so jo priredili v Blagnacu v jugozahodni Franciji, so neznanci odnesli dinozavrovo jajce. Jajce, ki je podobno majhni meloni in ki so ga našli na Kitajskem, je razstavil strasten zbiratelj okamenin. Kaže, da je njegova komercialna vrednost precejšnja. Razstava okamenin in mineralov v Blagnacu je ena največjih v Franciji. brez voznikov V Rotterdamu bodo kmalu uvedli avtobuse brez šoferjev. Z njimi bo upravljal računalnik, ki bo hranil v spominu določeno mestno progo. Možne ovire bodo prepoznavali radarsko. Predstavnik mestnega prevoza je povedal, da bodo tako najprej začeli poskusno voziti električni avtobusi za manjše skupine, največ osmih potnikov, inteligentna vozila bodo imela posebne cestne pasove, vozila pa bodo s hitrostjo 35 kilometrov na uro. Zrak mori v Atenah Notranja arhitektura Mogoče vam ni popolnoma jasno, kaj ti dve Me pa lahko čisto brez skrbi, tudi marsikomu drugemu Ena takšnih oseb je žena mojega prijatelja Moreta, ' . v zgodbi rekli Ferdo, da ne bi bilo zamere. Rad bi vioe 1 1 jjirt' znanci ne bi vedeli, o kom govori zgodba. Ferdo v ulici Pod češpljami 27, peto nadstropje levo, stanovanj naj to ostane med nami! ,. » Ko človek obišče Ferdovo družino prvič, ga hodnik mimo knjižnice v veliko dnevno sobo, v sedežna garnitura, miza, slike po stenah in vse dr^ prijetno kramlja, spije kavo in se poslovi. ., m tF Pn prihodnjem obisku človek stopi skozi hodnik S otroške sobe in se znajde tam. kjer je bila nekoč ve soz3’ kabinetu s televizorjem in nekaj stoli. . Toda presenečenja še ni konec. Ob tretjem ob^“ hodnika ne sob, vse stene, ki niso bile ravno nosilne, znajdete se na gradbišču, nakar se na hitro poslovite, kava ne prija, ker dviga tlak. . R°da ze prihodnjič je položaj popolnoma 1 široko predsobo, o hodniku ni več niti sledu, u f vstopite naravnost v kuhinjo, na drugi strani kuhinje/ skozi katero pridete v dnevno sobo z že znanimi zofa^1’ vsem drugim. Medtem ko gre Ferdova soproga v kuhinjo, da bi P avo, Ferdo srantežljivo skomigne c rameni: »Nisem »Za kaj pa v bistvu sploh gre?« jp r, »Nekje je brala o notranji arhitekturi, zadevo je d j kot vidiš. Misli, da je navada železna srajca ma stanovanje je potrebno urejati po trenutnih potrebam ' »Do neke mere to še lahko razumem, vendar to stan ■ »Seveda stane toda ne njo. mene!« In m K j Potem sem bolj malo zahajal k Ferdu, nekako neprijetno raje imam bolj konzervativne ljudi- -’Vl" zavila na kavo v bližnji bife. Ponavadi je pripovedovat dogodke o pregrajevanju stanovanja. Zadnjič pa je kar žare! od sreče: »Zgodilo se je, % . j »Kaj se je zgodilo?« sem ga vprašal. . nod^ »Stena, ki smo jo na novo postavili, se je zrušila m P z s porcelanom, ki ga je dobila od mame. « „ ^li^ ■ \ rPašal sem ga, če meni, da bo sedaj kaj bolje? K 7 P“ bd ravno prepričan. ... ^daj’'1' Prihodnjič je bd spet slabe volje. »Kaj se je Zgoda0 . vprašal. 11 »Sedaj ji mo-arn kupovati porcelan, ona pa kuje n tvene načrte. Sedaj želi narediti vrsto majhnih sob- ‘ Vsako leto zaradi umazanega zraka umre vsaj sto Atencev, zatrjujejo epidemiologi tamkajšnje univerze v najnovejši raziskavi. Leta 1991 je bilo v mestu kritično dolgih 197 dni, leta 1992 pa 109 dni. Ob dnevih z visoko koncentracijo onesnaženosti zraka je umrljivost višja za 10 odstotkov. Samo prejšnji teden je moralo 500 prebivalcev zaradi onesnaženosti v bolnišnico zaradi pljučnih in srčnih zapletov. Oblasti so zato uvedle omejitev prometa v strogem centru prestolnice in 30-odstotno zmanjšanje izpušnih plinov v tovarnah. bile tako težke.« , ■ natea>“ »Kaj pa, če bi o spravil kam, kjer so Že arhite majhnih sob?« sem ga vprašal. . .^trttfi!1'^ Od takrat se nerad pogovarja o ženi, še man) ° in turi, ponavadi govoriva o politiki, televiziji, n^r mučirl>\r-manj pomembnih zadevah. Mene pa čedalje bo 1^. giove nost. Nekega dne bom kar nenajavljen prišel na o ’it H P- . nosi. wenega ane oom Kar nenajavljen 'j-pri takšnih ljudeh toliko čudovitih novih idej, tu ‘ časa mika, dc- bi si smotrneje uredil stanovanje- ■ ■ ivol zvezde vam kažejo Bot*' DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš narediti na okolico vtis,' da si v vsem najboljša, ko pa vendar ni tako. Napake so in bodo ostale - vsaj do takrat, ko se boš dokončno odločila za korenite spremembel On: Ne boš se zadovoljil s ponujenim, ampak boš zahteval še nekaj več. Premisli, ali se ti takšno tveganje utegne povrniti, ali pa je posredi le tvoja domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno presenetiti. Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v družbo in kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav neprijeten. On: Svojo poslovno pot moraš načrtovati karseda preudarno, pa tudi z dobršno mero razump. Na tak način ti uspeh ne more pobegniti. V ljubezni se trudi utrditi predvsem tisto, kar imaš, saj se ti tla resno majejo. Ona: Okoli tebe je nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je, kdaj ti bo vsega dovolj. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusi raje s kakšno ukano... On: Kar naenkrat se boš znašel pred kočljivo odločitvijo, ki bo zelo odločilna v tvojem nadaljnjem življenju. Nikar se ne prenagli, ampak raje dvakrat premisli, da ti kasneje ne bo žal. Pričakuješ lahko pomemben telefonski klic! Ona: še vedno ti ne bo odpustil napake iz preteklosti, vendar nikar ne obupaj. Tudi on si vse bolj želi pomiritve, edino kar mu to preprečuje, je njegov ponos. Poskušaj se mu približati nekoliko drugače... On: Skrajni čas je že, da tudi ti poprimeš za delo, saj ti poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobenega dobička. Konec tedna se ti obeta zanimiva avantura, ki se je nikakor ne splača zamuditi... STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI ev Ona: Šele sedaj boš videla, da je bila “^ti. pravilna, saj se bodo začeli pojavljati prvi < sVOjih z° ristr.o bi bilo, da bi malce popazila na po,0Z .[K sodelavcev... kateri / On: Poskusi se prilagoditi trenutni družbi, v da 9 Nekdo te že dalj časa opazuje in potihem ar)0de"J opazil. Pripravi se na precejšnje poslovno Pr novih Ona: Na zabavi boš spoznala celo kopico Masl®^gnU1,ai toda eden se ti bo še posebno vtisnil v spom • ^jern . bo telefon sicer zazvonil, vendar se boš v pil premislila. . žnih s saK On: še vedno se ne boš uspel otresti p^i s0, »iO zaradi partnerja, kar te lahko še drago stan0'e^ie lahko tvoje poizvedovanje o njenih opravkin h nočno moro tako zate kot zanjo. Ona: Le zakaj se obremenjuješ z je vendar toliko koristnih opravil, ki te čas ^0» ; lahko pričakuješ prijetno presenečenje, ki t' strilo ljubezensko življenje. . -mnaK . On: Nikar si ne delaj odvečnih skrei' ® r svojemu občutku. Finančno stanje se ti lank pa najsi narediš še takšen nesmisel. Nekater zato jo raje izkoristi, dokler je tu! .id 0t zal|P’ Ona: Spraševali te bodo za konkreten n0Sujaj j pozabi na svojo običajno plahost in se P°nCjarP" a V ljubezni ti sicer ne bo šlo ravno najbolje. v ^1’L kmalu zgodilo nekaj prav lepega... . taKO *.a On: Z močno voljo lahko narediš preobr poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. r aS0n« obisk starega prijatelja, ki ti bo prinesel W H novice. stran 11 v' za vsakogar nekaj „ Včasih ------- DJ??0 Poznali lesene obute’ ljubljeno ! tht v’ zaprto li-Poletno prste 'n °bvez™^ in h SehmoBnkDanesjihje <>4 esena seveda Peto ali Pa Izbij-aveze‘e »koli pestra. Kaj je »sončni kapital« Dermatologi velikokrat uporabljajo ta izraz, ki je precej nasprotujoč, čeprav je istočasno natančen, a tudi nedorečen. Zelo radi ga uporabljajo strokovnjaki za kozmetiko, uveljavil pa se je pred kakšnim desetletjem najprej pri dermatologih. Sončni kapital priča o neenakosti med posamezniki glede posledic pretiranega sončenja. Ob rojstvu človeka koža in njene celice še niso bile v stiku z UV-sevanjem, zato je obrambna sposobnost teh celic pred nastankom kožnega raka najvišja. Ob vsakem obsevanju s temi žarki, pa čeprav je minimalno, nastane na koži reakcija in koža se obnovi. Če se koža dobro popravi, ostane kapital nedotaknjen, v nasprotnem se zmanjšuje. Sončni kapital se od človeka do človeka razlikuje. Višji je pri rjavolaskah in manjši pri svetlolaskah s pegasto kožo. Kvas Zlahka preskusite, ali je kvas še svež: majhen košček ga vrzite v vročo vodo. Če se takoj dvigne, je še uporaben. Kvas si lahko pripravite tudi sami: pretlačite tri srednje velike krompirje, dodajte žlico sladkorja in prilijte toliko svetlega piva, da dobite gostljato maso. Pustite jo stati nekaj dni, da je vrenje končano, nato jo shranite v primerno posodo. Količina zadostuje za kilogram in pol moke. Kuhajte z nami Dušene bučke ali kumare Piki insektov Pičenega mesta ne praskajte in ne drgnite, ker lahko pride do infekcije in zastrupitve krvi. Mesto ugriza ali pika premažite z jodom, salmijakovim špiritom, limoninim sokom, cin-kovim mazilom ali tinkturo aloje. Za zaščito pred nadležnimi žuželkami in mrčesom pa si pripravite tole sredstvo: Dvoliterski lonec napolnite do treh četrtin z bezgovim cvetjem in ga prelijte z litrom močnega kisa. Pokrijte s papirjem in pustite stati šest tednov. Nato mešanico precedite in prelijte v manjše stekleničke, jih dobro zaprite in hranite na suhem in temnem mestu. Z avtom na dopust Če se odpravljamo z avtomobilom na dopust, je dobro, da imamo pri roki tudi pripomočke, ki nam pot olajšajo. Pri tem mislimo na avtokarto Slovenije, ki jo izdaja Avto-moto zveza Slovenije. Vsebuje vse potrebne novosti, mogoče pa jo je kupiti na vseh bencinskih črpalkah in v večini knjigarn. Uporaben je tudi atlas Slovenije, ki ga je za Petrol pripravil Euro trade. Obe publikaciji imata uporaben kartografski del, v katerem sta predstavljeni Slovenija in Evropa, vsebujeta tudi načrte mest ter kopico drugih slikovnih in tekstovnih informacij. Prav je, če pot, še preden se nanjo odpravimo, na karti dobro preštudiramo in preberemo vse dosegljivo. Tako nam bo potovanje zares v užitek. V naši prehrani še vedno prevladujejo jedi iz moke in mlevskih izdelkov, zlasti če jih primerjamo z zelenjavnimi jedmi. Pridelava zelenjave se je v kmečkih gospodinjstvih v zadnjem času sicer količinsko in vrstno povečala, a je še preveč propade na vrtovih in poljih. To dokazuje tudi število receptov novih močnatih jedi (razna peciva in sladice), ki se med gospodinjami hitro širijo, drugače, pomanjkljivo pa je z zelenjavnimi jedmi. V tem času"je mlade sočne zelenjave na pretek, iz nje je mogoče pripravljati samostojne jedi, priloge in prikuhe. Za dušene bučke potrebujemo: približno 1 kg mladih podolgovatih bučk, 1/2 del olja, malo čebule, šopek sesekljanega zelenega peteršilja, 4 stroke česna, v sezoni 2—3 srednje debele olupljene paradižnike (namesto svežih lahko vzamemo žlico mezge), sol in manjšo vejico koperčka. Zelo mladih bučk ne lupimo, malo starejše pa prav tanko olupimo in naribamo na ploščice. Na maščobi rahlo zarumenimo sesekljamo čebulo, dodamo strt česen in sesekljan korenček. Dodamo bučke in skupaj z njimi paradižnik. Če paradižnika ne dodamo, jih malo okisamo. Vse skupaj primemo solimo, pride-nemo še peteršilj, pokrijemo in dušimo. Zelenjava ima dovolj lastnega soka, zato vode ne prilivamo. Ko se bučke zmehčajo in del vode izpari, so gotove. Na enak način pripravimo kumare. Cilka Sukič 2drCŽ^e '0 ie Sebuiei° §a mnogi dodatki za kopeli, saj UstaV^n' Prepa P1?!61”6?3 vonja. Mentolovi bomboni ali otrn°.Votlino pat' dihanje ter razkužujejo grlo in m'.!1’ kajti rev'dni pa bodite pri dojenčkih in majhnih ale?*^0 oiotniZara^' Preobčutljivosti za mentol se lahko reakc^'V krvnem obtoku, razburljivost in razne PCC'V° oljnat Vdajte testu šele na koncu, sicer bo imelo okus. Alergija na cvetni prah Zjutraj je v zraku največ cvetnega prahu. Imejte torej ponoči okna zaprta, svetuje alerolog dr. Homung iz Marburga. Dvanajst nasvetov kako se varujemo pred alergijami: 1. Vsak večer si umijte lase, da s tem izperete cvetni prah. 2. V času cvetnega prahu se izogibajte napornega dela. 3. Odrecite se košnji trave. 4. Ne hodite na sprehode v bližino cvetočih travnikov in žitnih polj. 5. Ne vozite se v avtu z odprtimi okni. 6. Skrbite za to, da bo v vaši sobi čim manj cvetnega prahu, priskrbite si poseben prezračevalnik za cvetni prah. 7. Pri mlečnih alergijah se odpovejte za eno leto vsem mlečnim izdelkom. 8. Če nosite kovinska očala, pazite, da ne vsebujejo niklja. 9. Amalganske plombe v zobeh so kot tempirana bomba za izbruh alergije. 10. Pri kuhinjskem delu ali pri pranju avtomobila si vedno nataknite gumijaste rokavice z bombažno podlogo. 11. Iz stanovanja odstranite vse lončnice. 12. Za alergike, ki reagirajo na stanovanjski prah: čim pogosteje menjajte rjuhe oziroma posteljno perilo. Kruh Plesnenje boste preprečili, če položite poleg kruha v omarico ali vrečko še nekaj surovih krompirjev. Kruh bo ostal dalj časa svež, če ga hranite skupaj z nekaj jabolki ali kockami sladkorja. Žemlje in francoske štruce niso dolgo hrustljave: premažite jih s slano vodo in položite za dest minut v ogreto pečico (180 stopinj). Spet bo užitek vgrizniti vanje. Popečene kruhove kocke dodajte juhi šele, ko ste jo že nalili v krožnike, sicer se bodo preveč razmehčale. Kruh lahko ostane svež štiri do šest tednov tudi, če ga ne zamrznete; zavijte ga v pomokane vrečke in ga shranite v hladni kleti. Kristal Kristalne predmete perite v mlačni milnici ali v vodi, ki ste ji dodali nekaj kapljic salmi-akovca. Vsekakor se izognite vroči vodi. Vedeti morate tudi, daje kristal zelo občutljiv na pritisk. Za čiščenje torej uporabljajte mehko krpo ali mehko krtačko. Če želite, da bo kristal dobil stari sijaj, ga zdrgnite z navlaženo soljo. Cim debelejši je kristal, tem bolj je občutljiv za toploto. Zaradi tega ga nikoli ne izpostavljajte visokim temperaturam. Razmišljajte, pišite, rišite, sodelujte! G,asbene kavice D—■ 4 ONf PRIEND - Mariah Carey 7 O J GLASBE SKOzlL]H'Noval?’^ ETA-A®le8')a »QI; °m°b"' k“r • V A. „ °N°ZaBAVNE glasbe s kršč akon, cekron 3S>OVo IN'Ans . Janeza Goršiča Avsenik bok. ’’kOKA ^kovači nSHenČCk , 21. jul|ja 1994, na naslov: Murski val, Čf O q "la’za glasbene lestvice. -------------------------- %, “‘“Ml«: . ——________________________________ Zarjavele kovinaste karnise zdrgnite s smirkovim papirjem m jih nato premažite z oljem. Zarjavele obročke za zavese položite čez noč v parafinsko olje in jih drugi dan osvetlite z mehko krpo. Če se vrvica za zastiranje in odstiranje zatika, jo natrite z milom ali voskom. RADIO MU - MURSKI VAL - UKV 04,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) /AAA/ Na bolno oko polagajte tople obkladke iz kamilic (lahko segrejete kar čajno vrečko) in lanenega semena. • Žjutraj in zvečer si pripravite očesno kopel iz kamiličnega cvetja: cvetje poparite, ovijte glavo z brisačo in pustite, da para nekaj minut učinkuje na oko. Ječmenčka nikdar ne drgnite in ne stiskajte. Največkrat ga boste odpravili sami, če pa se zadeva zaplete, moramo poiskati očesnega zdravnika. S, % '°z^vna Phil I>etel^ 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno nismo 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja —12 30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine —13.00 Danes do trinajstih —13.30 Ponoldne na MV -14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 m 4 18 00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija -19 30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila -8 10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja 1 ? to Dežurni novinar v 1. osebi ednine —13.00 Danes do trinajstih —13.30 Ponoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in nozdravi - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedeliu - 8 00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nadelisko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo PonedeMeic^AO Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno „kmo 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila -10 15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Ponoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron,. na z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo Radio Torek-% 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 infnrmaciie v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno nismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12 00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi -16 25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne niti -18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19 00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infnrmaciie v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno nismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10 15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi -18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smiljo — 22 00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infnrmaciie v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličast- h - 10 00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Ponoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje's čestitkami in pozdravi ta 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se reza (humor in domača glasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. SESTAVIL MARKO NAPAST PUSTOLOVKA DEL VLAKOVNE KOMPOZICIJE ENOVA-LENTNI RADIKAL ETANA VRSTA ZEMLJE, GLINA ODLIČNA AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA PACIFIŠKO OTOČJE, ZNANA PO H-BOMBI AVTOMOBILSKA OZNAKA MAKARSKE BREZBO-ŠTVO, ZANIKANJE BOGA ZAPRT PRAZEN PROSTOR, DUPLINA LETALA STO KVADRATNIH METROV NEKDANJI KAMBOŠKI DRŽAVNIK (LON) IGRALKA GARDNER ORGAN VIDA AVTOMOBILSKA OZNAKA TURČIJE MADŽAR POLITIK OMERSA EDINI PRIMEREK, EDINI IZVOD SLOVENSKI PISATELJ, SODOBNIK (IVO) NEKDANJI STROGI IZPIT NA UNIVERZI HRVAŠKI PIANIST POGORELIC AM. FILM. DRUŽBA SRBSKO M. IME IT. SKLADATELJ (GIUSEPPE, 1729-1802) REAUMUR KNJIŽEVNIK FINCI TITO GOBBI GLAVNI ŠTEVNIK NADJA TILLER NOSILNA PODPORA, NAVADNO KOVINSKA SKLADATELJ DVORAK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: žuželka, etatlst, lega-tor, eho, Eva, zavarek, N, EM, rt, Irci, I, čo, nerv, Ada, sen, rln, EMO, kosinus, analist. stran 12 ING-GRA LENDAVA d.0.0. Partizanska 2, 69220 Lendava Oddelek za gostinstvo in turizem razpisuje za potrebe mestnega hotela »ELIZABETA« (štiri zvezdice) v trgovsko-poslovnem kom- pleksu v Lendavi, Mlinska ulica prosta delovna mesta: 1. DIREKTOR HOTELA pogoj: višja oz. visoka izobrazba hotelsko - turistične smeri, znanje treh svetovnih jezikov (aktivno) ter pet let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu 2. RECEPTOR 2 izvršilca (moški spol) pogoj: srednja oz. višja izobrazba hotelsko - turistične smeri, znanje vsaj dveh (2) svetovnih jezikov, ter najmanj dve leti delovnih izkušenj kot receptor Interesenti naj svoje vloge z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom delovne izkušnje pošljejo 15 dni od objave razpisa na naslov podjetja. Časopisi so bili polni člankov o »nezaslišanih« stvareh, ki so jih naši ljudje počeli, da bi se dokopali do motornih vozil. Enega od člankov, ki je nosil naslov Indija Koromandija, ki diši po bencinu, sem si zapomnil po odporu do te nezadržne želje Slovencev in škodoželjnosti, ki jo je zakon prinesel. Pisalo je: »Vrsta ljudi, ki se je v mislih že vozila v opel rekordih in na rolerjih, je ostala razočarana, osamljena s svojo fantazijo o motorizirani idili, dišeči po bencinu, ki je ostala na mariborski carini.« Želje po motorizaciji, ki je množično zajela Evropo, v naših ljudeh ni bilo mogoče zatreti. Vedno so se našli načini, da si je lahko tisti, ki se je potrudil, to željo izpolnil. Naslednje leto sem si tudi sam pripeljal rabljen avtomobil, prodal motor in plačal carino. Konec KI DIŠI PO BENCINU 13 Dr. Lojze Števanec NADA Sa VRNI SE 13 Kaj je to v primeri z babičino hišo s podstrešjem in Nado, z njivicami, za katere je treba poskrbeti, da jih Nada zorje in travnik pokosi, s tovarno, v kateri ima enolično, prekleto mesto za strojem, ki vedno bolj draži njeno hrbtenico! Sonja je prihajala do ponižujočega spoznanja svoje podrejenosti, kakor ga je imela vedno pri Frčaku. Ali se mu nista pridružila zdaj še Kolblova. Celo Olga? Ali ne bo ponudila svojega telesa dalje v zabavo ljudem, ki živijo v izobilju in si privoščijo vse od avtomobilov, hiš, vikendov, ona pa je tu zato, da se počutijo lepše. Ko njeno telo ne bo več privlačno, se ne bo izmed teh zanjo nihče več zanimal. Izginila bo iz njihovega življenja, kakor da je nikoli ne bi bilo in povsem razumljivo bo, če si bo takrat Frčak pripeljal v Čardo lepšo, mlajšo, o kateri bosta Kolblova delala mogoče podobne načrte, kako bi jo spravila k sebi v posteljo. Ta dan ji je prinesel toliko novosti in razočaranj: Nada se doma skriva, Frčaka komaj prenaša, Kolblova prihajata s čudno ponudbo. Vedno, ko pridejo težave, ne samo babičine, ampak predvsem njene, pogreša opore. Frčak ji noče ničesar dati. Njene duše se v resnici nikoli ne zaželi, nikoli je noče razumeti. Ob njem ostaja še bolj nesrečna, še bolj sama. Kadar se nad njo zgrnejo oblaki, postane do Frčaka ostra, naveličana. S takim občutkom naveličanosti in nestrpnosti je sedela ob njem v avtu, ko sta se peljala proti domu. S Kolblovima so se poslovili pred gostiščem. Onadva se odpeljeta vedno prva. Po takem >o ra N O C 03 ■č’ POT NA VZHOD podlistki Železniški promet med Agro in Delhijem je urejen in pogost. V glavno mesto države sva se vrnila še istega dne pozno zvečer. »Haj, sta se dobro imela?« se nama je režal Ismail, ko sva stopala z vlaka. »Vabim vaju na čaj.« Odšli smo proti najini luknji, okoli ber mesec,« je dejal Ismail med srkanjem čaja in pomolil Vladu potiskan list papirja. Preletela sva domnevni teleks, ki je govoril o dveh rezervacijah na najini imeni za polet z letalom bengalske družbe. »Izredno poceni, 120 dolarjev. Pomagal mi je prijatelj iz INDIJA prej premlevala o Irancu bala o njegovi poštenost * zaklinjala, da mu ne izmiki^ nega denarja. »Oprosti, t" tovo pošten mož, vendari^. svojih potovanjih preveč 'sV kušenj. Karte bova plačala^ letališču,« mu je vljudno 0«^ Vlado. Sogovornikov obral R temne/. »Kakšna sta? in časa sem porabi!za V^>T.^ zjokal Ismail. »Povrnita stroške za telefaks.« ^otr. mož boš razumel najino j nje, plačala ne bova ničesar nadaljeval Vlado. Naše PJ^ stvo se je raztapljalo kot saj na vročem zraku. »Mudili med vstajanjem navrgel tj nama živčno podal roko, papir in se izgubi! v gled na hrbet šepajočega# bil najin zadnji stik z iranske letalske družbe,^ mi je jasno, da je Ismail posebne vrste turistični™ f/ Navezoval je stike s spričo bele kože in znani1 Jti čine ni bilo težko. Ure m J spremljal nove pnjb1^6! ^ po neznanem mestu, deta Angleška palača z indijskim navdihom katere se je trlo poceni hotelov in majhnih umazanih restavracij. Na šepastega Iranca sva naletela pred tremi dnevi v bližini nepalskega konzulata, v katerem sva zaprosila za vizo. Prijazno naju je ogovoril in beseda je dala besedo. Predstavil se je kot uslužbenec iranske letalske družbe v Bomba-yju, ki ima nekaj poslovnih opravkov v Delhiju. Hodili smo v isto smer. Tudi midva sva se razgovorila o najini poti po Indiji in želji, da bi videla Nepal in nato nadaljevala pot z letalom prek neprijazne Burme na Tajsko in naprej čimdlje na vzhod. Po dolgem času se je bilo prijetno pogovarjati s človekom, ki od naju ni ničesar pričakoval. Omenil je celo, da nama lahko priskrbi poceni letalsko vozovnico iz Katmanduja v Bangkok. Pristala sva. Naslednje dni smo se večkrat videvali, šli na skupna kosila, večerje. Ismail se je izkazal za prijetnega človeka, ki se na Indijo in Delhi spozna. Pomagal nama je pri rezervaciji železniških vozovnic. Večkrat sva ga opazila tudi v družbi drugih tujcev. »Rezerviral sem vama letalski karti za polet iz Katmanduja v Bangkok. Odhod imata čez do- V mestu naletiš včasih tudi na slona. usluge, vz*ra!n? svof\^ z denarjem za %SP^ je preprosto »Iranca« je za ogo’l j^ep'1 grenka izkušnja vea spomin seveda.____ letalske družbe,« je nadaljeval Iranec. »Plačati pa je potrebno predplačilo. Malenkost, 20 dolarjev po osebi.« Svarilni zvončki, ki so tu pa tam medlo zazvonili v moji glavi, so začeli nabijati plat zvona. Se enkrat sem pozorno pogledal kos papirja. Sporočilo je sicer govorilo o predplačilu, ni pa imelo nobenih teleprinterskih oznak. Pogledal sem Vlada, s katerim sva že večeru sta šla ponavadi Frčak in Sonja kam v hotel, redkokdaj sta šla domov k Dominkovim. Frčak si ni upal predlagati drugega, kakor da bi se zapeljala za čas nekoliko vstran od ceste. A ni mu prizanesla s svojo slabo voljo. »Ubiti se ne morem. Ti si svoje vzameš in potem greš. Zame se ne brigaš.« »Kako, da se ne bi brigal? »Misliš na denar. Da bi me vsaj enkrat objel, kakor bi jaz rada in kakor nisi nikoli storil. Ko se me boš naveličal...« »Kdo pravi, da se te bom naveličal!« »Ko se me boš naveličal,« je trdo ponovila, »te več ne bo. Še hvala mi ne boš prišel povedat. Kako si predstavljaš, da bi zdaj rada šla s teboj v posteljo? »Verjemi, da se ne morem poročiti, dokler svojih stvari ne uredim.« »Nikoli jih ne boš uredil, ker jih nočeš.« Ni ji odgovoril. Ko je bilo najhuje, je utihnil in pustil času, da dela zanj. Vedel je, da se bo umirila in bo vse dobro. 4 Danijel Dominko, Sonjin in Nadin brat, se je s volkswagnovim hroščem pripeljal domov v Orlovščak. Bil je eden izmed urednikov dnevnika ,Trud‘ v Ljubljani. S svojim vedno prašnatim ali blatnim hroščem je bil zlepljen. Hrošč in Danijel sta delala vtis vdanosti, potrpežljivosti in delavnosti. Vrata na hrošču je trdo za seboj zaprl, ker ni maral pustiti iz avta psa. Ta se je sedeč na zadnjem sedežu razgledoval po dvorišču, kjer so bile kure, piščanci in race. Če je bil prost in Danijela ni bilo zraven, se ni mogel nikoli vzdržati, da ne bi skočil za perjadjo. Danijel je na široko odprl vrata v kuhinjo, v kateri je našel seveda babico pri štedilniku. »Kaj se godi doma, babica? Sonja mi je telefonirala.« »Jaz sem ji rekla, naj ti telefonira. Sonja je šla s Frčakom od doma. Rekel si ji, da te danes ne bo.« »Nisem vedel, če bom utegnil.« »Prav je, da si prišel. Ne moreš nam nič pomagati, pa vendar sem bolj batrivna*, če prideš. Če ne drugega, da te vsaj slišim.« »Najboljše je, če je človek batriven,« se je poskušal šaliti in je starinsko besedo ,batriven1 poudaril. »Kaj se je zgodilo z Nado?« »Malo je manjkjalo, pa bi jo Mirko ubil.« »Ženske ste živčne.« »Danijel, ko bi ti vedel. Nada se skriva tu, doma. Komaj je pobegnila. Mirko ne ve zanjo.« »Kje se skriva?« ♦ V babici je bil strah tako globoko, da je bila za hip v zadregi, ali mu naj pove. Celo pred njim ni bila ravnodušna. »Na podstrešju.« »Na podstrešju?« »Bila je taka calafka*, sodni dan, ves Orlovšček je tekel skupaj.« polšji Bilo mu je neprijetno, če so ljudje spremljali vih. Njihov ugled je torej trpel. Sedel je, se razkor teIn h' je1*, poslušal babico, ki mu je opisovala dogodke in 0 za z obsodbami Mirka; Nadine krivde v zvezi z Rudijem, ^ak° L Danijel vedel, se ni dotaknila. Tudi o tem mu je 8?v0 feniel®' jinS Mirko z njo in Sonjo ravnal in kako nesramno J® ^gaje Danijela je to prizadelo, ne ozirajoč se, kdo je kriv. 1 pj si®Lj5X dom. Še bolj zato, ker je ta dom siromašen, se Mirk pOčelz.^ dotakniti, kaj šele premetati. Ko mu je povedala, kaj J panijeHLXj oprl lakta na koleni in se pogreznil v premišljevanje- polj f rad, mnogo rajši sedaj, ko ni živel več doma. Bil je je M , jjf vsako stvar in na vsak košček njihovega doma. /’e”L po i®0' 2 ljudmi umazal in Dominkove žalil. Vedel pa je, (Lčun®''8 prenesti, ker ne more iti k njemu in z njim fizično ob »Samo da si prišel. Zdi se mi, da se zdaj nam ze zgoditi.« ■ ji K" »Do Nade lahko pridem?« pojdi, j# »Skozi okno te je gotovo opazila, ko si prišel. J j! Občutek bo imela, da jo boš zavaroval« . za*®111 ,.P »Zavaroval,« se je nasmehnil Danijel. »Le kako naj J ^1 ne živimo več vsi trije doma, babica.« nods0^a®1 Vstal je, si slekel suknjič, ker je bilo vroče, in šel na P je pričakovala. kak° »Kaj je s teboj?« se je nasmehnil, ko jo je zagleda?’ o na tramu. Bila je bleda, z otečeno ustnico, po čemer J pretiravala. Oblečena je bila v Sonjino obleko. sor01^* »Sam vidiš, kaj je.« tram »Ja, babica mi je povedala,« je rekel in sede in a kak%jO Potem sta molčala. V tem trenutku je Danijel doj s0 V1 nekdanjim otroškim časom, čeprav ni minilo toliko krasti i® V. igre, skrivanja, pretepanja, kako daleč je čas, ko so p delalo toliko težav, saj so jih morali pasti ob robovih F vrvi, ker Dominkovi niso imeli večjih vratnic**, ^aLseh p veselja do paše niso poznali vse do jeseni, ko so na vzkriž. . »Babica so rekli, da je tudi Rudiju grozil,« je kopal rad vedel, kaj bo povedala o Rudiju. »Grozi mu.« »Je resnica, kar ti Mirko očita?« Rad bi, da bi se tF krivde. f »Resnica,« je preprosto rekla Nada. »Mirka ni nikoli d0" ela- L 16 bil doma, bi najbrž to storila. Od Mirka nisem nikoli ni®’ , ptiL/ nikoli imela rada. Sem tako mlada vedela, kaj je prosit, klečal je pred mamo, mene je to tako prevzelo, 0 jej|0’ O »Kaj naj zdaj tu on počne, je pomislil Danijel. Življenj« J pa kakor je najbrž moralo iti. Kaj naj popravlja, uravn^V jji0 . pregloboke. Celo na to mora molče pristati, da Mirk^ Mr njihovo siromaštvo, ki je tako drugačno od njegovega (Nadalje^® Gasilske slovesnosti ■te- - Veličina v majhnih stvareh ^Iprebiv^f bilo v Košarovcih na Goričkem 28 gospodinjstev in hovnik Ludvik Jošar in katoli- niso na starosto v MlprčbivaV6 b,l° V K°šarovcih na Goričkem 28 gospodinjstev in Mvakpv eC’ leta seje število gospodinjstev skrčilo na 21, Sospodinkt Pa na.93; zdaj, v letu 1994, je v tem kraju 18 nje, mladica p!.ebi,valcev pa le še 6(1. Vzroki so znani: izseljeva-stva, “mzin je malo, zato tudi manjši prirastek prebival- O? sUbfl izrt iniStf. ^‘1 Sil' J1 5 i? »i« t* F ni f i * Košarovci niso bogu za hrb-b®, zato tli upanje, da vasica ® bo izumrla. V njej žal še ni asfalta, ampak je nedaleč Wt®. Torej se počasi bliža. bo naselje prav gotovo Pivlatnejše. Napredku pa vse-“kor sledijo tamkajšnji ga-s“d, ki imajo lep dom, mo-tano brizgalno, v nedeljo pa ® slovesno prevzeli še kombi-®ano gasilsko vozilo TAM-«akup le.tega je izdatno pod-Wa območna enota zavaroval-t"« Triglav Murska Sobota. Pridobitev pa je predal njen di-Tt«or Rudi Cipot. V prilož-n°stnem nagovoru je dejal, da '®ata zavarovalništvo in gasil-skupne točke. Predsednik genskih gasilcev Ernest pa je omenil pomen poso-. pomurskih gasilskih nai b' v zadnjih 25 J" Ptidobilia 200 motornih in čez 180 fasilskih vo-■košarovskemu društvu je 'tal in podelil posebno pla-finske gasilske zveze. k.-1 pa )e košarovska mladina krajši kulturni pro- Predstavitvi kraja pa je iiaw , Pravilno ugotavljala. It tav ”a'U’kot so Košarovci, v. 0 majhna dejanja poka-1° v vsej svoii voii^m. Novo f. i V Košarovcih gasilskega avtomobila niso blagoslovili, ampak ga je Rudi Cipot krstil s šampanjcem. - Fotografija: Š. S. Wo seje «tk Je začelo p<>-% šterilki .poročali "ega t? V.R o t/ Zdaj pa Pri-Si1 julija šozj nVto p0 m Negove vozil ^tsL^eltinceniva8'stralm cesti Vedalj ^botj oz-81?1®1' Proti K ;.da je n°f.lvidci so po-Kv^tostjo^a! 2 veliko N viniaaseljih nOt Je dovo-NekaiP°Vrhu Pa je vravUn naselja ,-^trov pred v dSt’ Čepra^e. Pe]jal kar zaLJece«a za-aikov, k- Je ogrožal s° mu pripe- k kombinirano vozilo vsekakor ni majhna pridobitev, za ta kraj pa je sploh velika. Škoda, ker na slovesnost ni prišlo več gasilcev iz sosednjih društev. Tako sem jih naštel le 28. Na drugem koncu Goričkega - v Vadarcih - pa so v nedeljo praznovali 70-letnico gasilskega društva. Ob jubileju so obiskovalcem prireditve s ponosom pokazali obnovljen gasilski dom, garaže, opremo in gasilsko vozilo. Vse to sta v lepem skupnem verskem obredu blagoslovila evangeličanski du- Ijali iz nasprotne smeri. Izogniti pa se mu ni mogla Brigita M. iz Beltinec, ki je prav tako pripeljala iz nasprotne (soboške) smeri pravilno po svojem desnem voznem pasu. Rojko je torej trčil v ta avto in voznica se je hudo poškodovala, medtem ko je voznik očitno dobil le lažje poškodbe, saj se je izvlekel iz avta in se umaknil s kraja nesreče, a so ga reševalci našli in tudi njega odpeljali v bol- nico. Istega dne, vendar nekoliko poznje (ob 18.30), seje zgodila prometna nesreča na Pušči. Franc Cener, ki je avto vozil domnevno vinjen, nima pa tudi vozniškega izpita, je v križišču cest izsilil prednost pred mopedistom Rudolfom N. iz Černe-lavec in zato trčil vanj. Posledice: hodo poškodovan mopedist, ki so ga potem prepeljali v bolnico. * ^oznake namesto SLO? \ sm« 88 že "r9T«ba P» jePp«veda“’ l je to^^jemo motorna vozila. J r . »ogledu na oznaka, saj zavaja; t«g ^^vak ali pomislijo, da se P 1 j s poznava-mi nismo ravno na tek osamo* avt«mobilskih oznak, ki so na8™ P Ne t0 dr'aVO | 'a ^Pi« aK Makedonijo, ampa motornih vozil (SLO) I® J v ^seveda ne > ^Porabljali do 15 let. Nada" un, mednarodna agencijaJ k vn0 sVN m ^fc^’ek9de: dvočrkovno SLpn 'M Te oznake naj bi Sloven j Urad označevanja m novi ( za znanost in meroslovje pn u b0 oz- ^esv^Jo Predlaga na motornih.voziM’Ccna ludi ’ 'o pa ne pomeni, da bo tako. ,narno enoto Prid SLPtoliko bolj, ker naše. denarno * *ral5amo s SVNT (slovenski tolar)).• mp. mjnistr. f'0 ža n™ Uporab' nove oznake pa gotovo dolo- zadeve. V sklepu bo pra oz- “porabljati nOVvoz^ aapis ki n b\ nekateri imeli na svojih -0 tudi kot >Wna u,’X’ pa 8a duhoviteži radi pr pOnašajo * vedska obramba«. Kaj pa tisti, ki se se t Slno se zato borili? . S' hovnik Ludvik Jošar in katoli- ški duhovnik Štefan Kuhar. Na slovesnosti so prebrali gasilskp kroniko, poslušali smo nekaj deklamacij, govore predsednika društa, predstavnika zava rovalnice Triglav, predsednika Krajevne skupnosti Bodonci, besedo pa je povzel še predsednik gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry, ki je v nadaljevanju podelil običajna gasilska priznanja. Občinska gasilska zveza Murska Sobota je podelila va-darskemu gasilskemu društvu posebno priznanje s plaketo. ^Gasilska zveza Slovenije je podelila odlikovanji L stopnje Ferdinadu Žilavcu in Eleku Merklinu, odlikovanje GZS 2. stopnje pa so dobili: gasilsko društvo Vadarci, Bela Tanacek in Elek Bokan. Pozabili tudi TRČENJE v BELTINCIH - Potem ko se je močan Rojkov avto zaletel v veliko slabšega, s katerin seje pripeljala Brigita M., je le-tega odbilo na pločnik, razjarjeni očividci pa so skorajda linčali povzročitelja prometne nesreče. - Fotografija: Š. S. V sredo ob 13. uri se je med popravilom strehe na stanovanjski hiši na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni smrtno ponesrečil 67-letni upokojeni zidarski mojster Jože Budja iz Gornje Radgone. Tega dne je znancu pomagal pri zamenjavi slemenskih strešnikov, nenadoma pa je z višine 11 metrov padel na tla in na kraju nesreče umrl. • * Na gospodarskem poslopju G. M. na Plitvičem Vrhu je v sredo, 6. julija, okrog 15. ure izbruhnil požar. Poslopje je v celoti zgorelo, zato je škoda ogromna: 2,5 milijona tolaijev. Ko to poročamo, vzrok požara še ni znan, kajti kriminalisti in policisti še zbirajo informacije, odločilno pa bo izvedensko mnenje. * Prav gotovo bo analiza tudi tokrat pokazala, da je vzrok za pogin več kot 100 kilogramov rib v Ledavi onesnaženost vode, kajti soboške čistine naprave vode kaj prida ne očistijo. Mrtve ribe so odkrili predzadnjo sredo v jutranjih urah. niso na starosto vadarskih ga- silcev - Jožeta Danija saj so mu podelili gasilsko plaketo veterana. 70-letnico pa so v nedeljo praznovali tudi gasilci v Dokle-žovju. Iz kronike je razvidno, da so bili v sedmih desetletjih vzponi in padci, vendar je bilo prvih več, zato so ponosni na doseženo. Gasilci namreč niso le gasili požarov, ampak so če-sto tudi reševali ljudi in premoženje, ko je reka Mura prestopila bregove. Od 1974. leta imajo reševalni čoln, zato so ob takih nesrečah uspešnejši. Opremljeni pa so seveda tudi s pripomočki za reševanje ob požarih. Nedeljske slovesnosti se je udeležilo 80 uniformiranih domačih in sosednjih gasilcev. Društvo je dobilo plamenico 2. stopnje gasilske zveze Slovenije, enaka odlikovanja pa so prejeli: Simon Horvat, Vinko Gjorek in Alojz Gjorek. Občinska gasilska zveza Murska Sobota je društvu podelila spominsko plaketo, plaketo veterana pa so dobili: Leopold Jerič, Alojz Rapoša, Franc Perdigal in Leopold Brunec. V kulturnem programu so nastopili: dekliški pevski zbor, godba na pihala iz Bakovec in učenci podružnične šole iz Do-kležovja. To vse je bilo popoldne, dopoldne pa je župnik Andrej Rigler opravil mašo za-dušnico za umrle gasilce. Š. S., J. Ž. Na magistralni cesti zunaj Murske Sobote se je 6. julija ob 22.25 zgodila prometna nesreča, katere vzrok naj bi bilo tesno prehitevanje z avtobusom, ki ga je vozil Jože Ružič iz Satahovec. Zadel je pešca Avgusta Serca iz Murske Sobote, ki je ob sebi potiskal kolo. Poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih v soboški bolnici umrl. * V nočnih urah s sobote na nedeljo so štirje otroci iz Murske Sobote vlomili v kiosk na avtobusni postaji v Murski Soboti in odnesli razno blago v skupni larjev. vrednosti 40.000 to- Janez Vrha je * Gornik z Vratjega oškodovan za večje premoženje. V soboto, 10. julija, okrog 20. ure je namreč zagorelo v njegovi garaži. Tam je popravljal osebni avto in iskre, ki so pršele od brusilke, so prižgale bencin, ki je izhlape-val iz rezervoarja. Ogenj je uničil avto in nekaj ročnega orodja. Širitev pa so preprečili apaški, podgorski in gornjerad- gonski gasilci. Š. S. Dan žetve - 17. julija V prejšnji številki smo narobe napovedali dan žetve v Spodnji Ščavnici. Pravilen datum je nedelja, 17. julija. Vabljeni! Pohod po poteh bojev pomurske policije Prišla tudi posebna enota Ob 3. obletnici boja teritorialne obrambe in slovenske policije za osamosvojitev Slovenije sta slovensko združenje Sever in pomurski regionalni odbor tega združenja v soboto pripravila pohod po poteh bojev pomurske policije. Pohodnike je pot vodila po krajih oziroma območjih Gibine, Šafarskega, Presike in Stročje vasi. Ob 15. uri so se pohodniki in drugi zbrali pred osnovno šolo na Šafarskem, kjer jih je pozdravil predsednik skupščine občine Ljutomer Mirko Prelog in predstavnikom slovenskih regijskih odborv združenja Sever in drugim, ki so se zoperstavili JLA, ki je skozi te kraje prodirala proti mejnemu prehodu v G. Radgoni, izročil spominske monografije. Na srečanju je spregovoril tudi šef slovenske policije Alojz Kuralt in med drugim dejal, da je bila za samostojnost Slovenije ena od najpomembnejših akcij - akcija Sever, s katero je policija preprečila srbski miting »resnice« v Ljubljani. Po nazivu te akcije se imenuje prostovoljno nepolitično združenje pripadnikov organov za notranje zadeve in drugih, ki se vključujejo vanj. Srečanje je doseglo vrhunec s prikazom zavzetja zgradbe, v kateri naj bi bili teroristi. Vajo so izvedli pripadniki posebne enote ministrstva za notranje zadeve. Š. S. ŽETVENI OBIČAJI - Letošnjo prireditev Žetev, ki je eno leto v tem, drugo leto v drugem kraju krajevne skupnosti Tišina, so tokrat pripravili v Murskih Črncih. Prirediteljem je sicer malo nagajalo vreme, a nič zato, saj je bilo veliko navdušenja. Prikazali so torej žetvena dela in mlačvo, kot so jih opravljali nekoč, ko še ni bilo kombajnov. Zanimiv je bil tudi pogled na orodja od 1938. do 1988. leta. Na prireditvi je govoril soboški kmetijski minister Slavko Horvat. Kot kaže slika, so obiskovalci lahko videli tudi mojstre v klepanju kos. - Fotografija: F. Kuhar Leto družine Predavanje dr. A. Trstenjaka Kadar ima predavanje znani teolog in psiholog ter akademik dr. Anton Trstenjak, se ni treba bati za obisk. Tako je bilo tudi 2. julija, ko je v gornjeradgonski cerkvi govoril na temo Ljubezen - žarišče družine, saj je bilo več kot 300 poslušalcev. Začelo se je s krajšim kulturnim programom gasilskega okteta, nato pa je semeniščnik Lasbaher na nove orgle zaigral Bachov preludij. V skoraj poldrugo uro trajajočem podajanju je preprosto, pa vendarle na visoki ravni nizal besede, s katerimi je razložil smisel pravega, srečnega družinskega življenja. Med drugim je menil, da go lahko starši velik zgled svojim otrokom. To je ponazoril s svojo mladostjo. Dejal je, da njegov oče otrok nikoli ni tepel, niti »glasno« kregal, pač pa je vedno rekel: »Otroci, kaj se kregate, kaj se tepete; midva z materjo se ne kregava ne tepeva!« Taka vzgoja, je dejal, je več vredna kot vse kazni. Čeprav se v cerkvi le malokdaj sliši buren aplavz, se je tokrat zgodilo ravno to: 88-letni dr. Anton Trstenjak je bil deležen gromkega odobravanja. Za besede spodbude se mu je zahvalil župnik Andrej Zrim, gost, rojak, pa je obljubil, da bo še prišel, če bo le mogel. L. KRAMBERGER Poroke V OBČINI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Boštjan Varga, avtomehanik, iz Strehovec in Milena Talabar, živilska tehnica, iz Bogojine; Bojan Tivadar, mlinar, iz Tešanovec in Sabina Varga, delavka, iz Bakovec; Jernej Cvetko, policist, iz Josipdola, in Mateja Knuplež, višja sanitarna tehnica, z Melov; Sašo Topovšek, elektrotehnik, iz Maribora in Daniela Čuka, dipl, ekonomistka, iz Rakičana; Branko Nemec, delavec, iz Martjanec in Zorica Kicoševič, tekstilna konfekcionarka, iz Andrejec; Dušan Klemenčič, policist, iz Murske Sobote in Martina Bencik, zdravstvena tehnica, iz Murske Sobote; Andrej Novak, živilski tehnik, iz Andrejec in Milena Petrijan, živilska tehnica, iz Puconec; Bela Perkič, elektrikar-energetik, iz Murske Sobote in Andreja Kur, tekstilna konfekcionarka, iz Murske Sobote; Anton Gjerek, prodajalec, z Dolnje Bistrice in Vida Adžič, ekonomistka, iz Beltinec; Aleksander Lepoša, avtomehanik, iz Noršinec in Simona Gergo-rič, prodajalka, iz Noršinec; Branko Žižek, kuhar, iz Lipovec in Lilijana Bežan, upravna tehnica, iz Murske Sobote; Jože Kološa, viličarist, iz Andrejec in Monika Tibaut, ekonomska tehnica, iz Murske Sobote; Igor Hari, inženir elektrotehnike, iz Martjanec in Melita Korošak, tekstilna konfekcionarka, iz Turjanec; Štefan Majcan, absolvent agronomije, iz Rankovec in Tanja Danč, natakarica, iz Prosenjakovec. ČESTITAMO! stran vestnik, 14. Hokejski klub Triglav Predanovci šport Motokros Novo igrišče z umetno travo Hokejisti Triglava iz Predanovec so v minulem obdobju dosegli zavidanja vredne uspehe, čeprav niso imeli primernega igrišča in so morali vse tekme odigrati na gostovanjih. Lansko in letošnjo sezono pa jim je omogočil igranje na umetnem igrišču Hokejski klub Lipovci, za kar so mu hvaležni. Že lani so pri Hokejskem klubu Triglav v Predanovcih ugotovili, da je nadaljnji kakovosten razvoj hokeja v Predanovcih mogoč le z zgraditvijo igrišča z umetno travo. Dejstvo je, da so Predanovci sicer SIT in novo igrišče bo zgrajeno do 15. avgusta letos, ko ga bodo tudi slavnostno predali namenu. Poleg gradbenega odbora imajo pri gradnji veliko zaslug tudi krajani, zlasti vaški odbor, ki je vsak dan spremljal vsa dela na igrišču. Veliko zaslug pa imajo tudi številni pokrovitelji, ki so prispevali potrebna sredstva za gradnjo objekta. Novo igrišče z umetno travo v Predanovcih, ki bo drugo te vrste v Pomurju (prvo igrišče je bilo narejeno v Lipovcih), bo poleg igranja hokeja na travi omogočalo tudi Gradnja igišča z umetno travo v Predanovcih saj postaja vedno popularnejša športna igra za dijake, študente in intelektualce. Kaže tudi, da se bo število moštev v novi tekmovalni sezoni povečalo, saj nameravajo ustanoviti moštvi za hokej na travi v Celju in Novi Gorici. Želja igralcev in vodstva Hokejskega kluba Triglav iz Predanovec, ki ima dve članski, žensko in mladinsko moštvo, je, da bi okrepili trenerski kader in v novi tekmovalni sezoni, ko bodo lahko igrali na svojem igrišču z umetno travo, osvojili naslov državnega prvaka. Predanovčani se veselijo 15. avgusta, ko bodo novi športni objekt predali namenu, za kar pripravljajo tudi zanimiv program, v katerem bo med drugimi nastopil tudi moped shou, na otvoritvi pa bo tudi predsednik republike Milan Kučan. Feri Maučec Hokej na travi Zopet Rogan prvi, Kitz drugi Na 1415 metrov dolgi progi v Mačkovcih je bila v nedeljo 5. dirka za državno prvenstvo v motokrosu, ki jo je pripravil Motokros klub Sotina. Sodelovalo je 42 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov, ki so v dežju in blatu tekmovali v razredih 80, 125 in 250ccm. Dirke si je ogledalo okrog tisoč gledalcev. Tako kot pred štirinajstimi dnevi je tudi to- krat v razredu 80c® domačin O^S.^JnihitrejS tina), ki je ^53 v obeh vožnjah, oL točk in tako pove«al po petih dirkah z prvenstvo na 151o jj Korošak (Radenci) točkami deseti. 125ccm je bil Sieg j (Goričko Vo?« točkami drugi. (Radenci) je osVOJ jjaik« zasedel sedmo mesto-» Jaušovec (Ka<>^ s 7 točkami zasedeH j( mesto. Po petih Kitz s 151 točkami ^je mestu. zasedel Dušan enajst0-ričko) s 5 točkamrieko)pa Anton Inašič ( meSto. s 4 točkami dvanajsto" majhna vas, vendar v klubu vključujejo igralce s celotnega Ledavskega dola. Zahtevna akcija, ki jo ob pomoči še nekaterih prizadevnih športnih delavcev vodi predsednik gradbenega odbora in predsednik kluba Rudi Cipot, je uspešno stekla. Najprej so Predanovčani poskušali dobiti primerno lokacijo za novo igrišče z umetno travo v Murski Soboti ali Moravcih, vendar ni bilo pravega odziva. Zato so se odločili, da bodo igrišče zgradili v športnem centru v Predanovcih. Zagotovili so potrebna sredstva v višini 18 milijonov Tenis_______________________ Fotografija: N. Juhnov igranje tenisa, nogometa in še česa, saj meri 90x60 metrov. V klubu so se tudi odločili, da bodo namesto tribun zgradili bungalove, tako da bodo posamezniki in podjetja imeli svoje prostore, ki jih bodo lahko uporabljali za športno rekreacijo ali piknike. Zamisel je morda neobičajna, vendar s tem želijo, da bi športni center v Predanovcih zaživel v pravem pomenu besede. Dejstvo je, da ima hokej na travi, ki mu je dal zametke profesor Evgen Titan, nadaljujejo pa ga posamezni zanesenjaki, prihodnost, Štirje državni naslovi v Lipovce Žnuderl in Mlinarič prvaka Teniški klub Tenis Forming iz Radenec je bil organizator občinskega prvenstva v tenisu. Sodelovalo je 25 tekmovalcev iz gomjeradgonske občine, ki so tekmovali v dveh starostnih skupinah. Rezultati - do 35 let: 1. Tomi Žnuderl, 2. Sandi Kumer (oba GR), 3. Primož Starčič (Radenci); nad 35 let: 1. Živko Mlinarič (Radenci), 2. Jože Bračko (GR), 3. Dalibor Geder (Radenci). Občinska prvaka sta tako postala Žnuderl in Mlinarič. Končano je bilo tretje državno prvenstvo v hokeju na travi za dečke, mladince in člane. Tekmovanje za dečke in mladince je bilo po turnirskem sistemu, člani pa tekmujejo po dvokrožnem ligaškem sistemu. Zanimivo je, da so tokrat vse tri državne naslove osvojili hokejisti iz Lipovec in s tem potrdili dolgoletno tradicijo, saj bo klub prihodnje leto praznoval trideset let delovanja. Člansko prvenstvo je bilo zelo zanimivo in razburljivo. Naslov prvaka so osvojili hokejisti Leka iz Lipovec, kar je eno največjih presenečenj, saj so bili po jesenskem delu prvenstva šele na četrtem mestu lestvice. V spomladanskem delu prvenstva pa je bil Lek najboljši, saj je premagal vse tekmece in povsem zasluženo osvojil naslov prvaka in se tako uvrstil v evropsko tekmovanje. Drugo mesto je zasedla ekipa Triglava iz Predanovec, tretje pa Lipovci. Najboljši strelci v ligi so bili: Franc Maučec (Lipovci) 22 golov, Mirko Čerp-njak (Lek) 14, Boštjan Puhan (Triglav) 10, Ludvik Črnko (Lek) 8, Matej Cigut (Triglav) 7, Simon Škrilec (Triglav) 6, Štefan Mesarič (Lipovci), Miran Mesarič (Lek) in Miran Gorza (Pomuije) po 5, Darko Durič (Triglav), Iztok Gomboc (Lipovci), Stanko Kerman (Lek), Kristjan Kutuša (Triglav), Jože Janža (Predanovci), Boštjan Tivadar (Lek) in Roberto Veingerl (Železničar) po 3 gole. V tekmovanju za pokal Hokejske zveze Slovenije so imeli največ uspeha hokejisti Lipo- Števanečeva druga Na državnem atletskem prvenstvu v Velenju je Marija Štefanec, ki tekmuje za Olimpijo, v teku na 1500m zasedla drugo mesto z rezultatom 4;34,12, Geza Grabar, ki tekmuje za TAM Maribor, pa je v teku na 5000m s časom 15;06,98 zasedel sedmo mesto. (GG) Mali nogomet______________________________ Lek Lipovci - državni članski prvak v hokeju na travi. Stojijo od leve: Ludvik Črnko, Franc Rajnar, Simon Kerman, Boštjan Tivadar, Alojz Foijan, Miran Mesarič, Mirko Čerpnjak in Franc Maučec (predsednik); čepijo: Robi Mesarič, Stanko Kerman, Anton Tivadar, Štefan Sraka, Jože Gostan in Boris Mujdrica. Fotografija: FM Nočni turnir na Melincih Klub malega nogometa Meteor z Melinec organizira v soboto, 16. julija 1994, ob 20. uri tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Najboljši bodo dobili nagrade (70.000, 35.000 in 15.000 SIT). vec, ki so osvojili prvo mesto pred Lekom iz Lipovec in Triglavom iz Predanovec. V tekmovanju mladincev in dečkov je zmagala ekipa Leka iz Lipovec pred Triglavom iz Predanovec, Pomurjem iz Murske Sobote in Železničarjem iz Maribora. Organizirano je bilo tudi prvenstvo osnovnih šol, kjer je zmagala ekipa Osnovne šole Puconci. Osvojitev štirih naslovov državnih prvakov kaže, da v Lipovcih dobro in načrtno delajo z mladim naraščajem. Z zgraditvijo novega igrišča z umetno travo pa imajo tudi idealne možnosti za še boljše delo. Li-povčanom pa vse bolj sledijo tudi prizadevni Predanovčani. Z zgraditvijo novega igrišča z umetno travo v Predanovcih, ki ga bodo predvidoma odprli v mesecu avgustu, pa si bodo ustvarili tudi boljše možnosti za delo in s tem tudi za boljše rezultate. Državno člansko prvenstvo v hokeju na travi se bo začelu v septembru, sodelovalo pa bo sedem ekip. V tekmovanje se namreč ponovno vključuje moštvo Svobode iz Ljubljane. Na novem igrišču z umetno travo v Predanovcih pa bo septembra tudi mednarodno tekmovanje za II. panonski pokal, na katerem bodo sodelovale reprezentance Slovaške, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Prvo tovrstno tekmovanje je bilo lani v Lipovcih. (FM) Atletika Klub malega nogometa Bakovci Lep športni center Klub malega nogometa Bakovci, ki je eden najstarejših klubov v soboški občini, saj bo prihodnje leto praznoval 20-letnico delovanja, se vedno bolj uveljavlja na organizacijskem in tekmovalnem področju. Člani kluba ves čas uspešno tekmujejo v prvi A-občinski ligi, zadnjih nekaj let pa sodelujejo tudi v ligi veteranov. Tako eni kot drugi se uvrščajo med prve tri ekipe. Bakov-čani so bili letos tudi uspešen organizator tradicionalnega mednarodnega turnirja treh dežel v malem nogometu. Sicer pa so Bakovčani v zadnjih letih opravili pomembno delo pri gradnji svojega športnega centra. Prve lopate so na zemljišču krajevne skupnosti zasadili leta 1990. Do danes so poleg igrišča uredili leseno brunarico, vodovod, elektriko, parkirišče, brv čez potok in okolico. Večino del so opravili prostovoljno, pri čemer so nekateri člani kluba žrtvovali veliko svojega prostega časa. Športni center Kluba malega nogometa Bakovci je sestavni del Športnega centra Bakovci, ki je kot celota eden najlepših v Sloveniji. S tem kar so dosegli, pa v Bakov-cih še niso povsem zadovoljni. Predvidevajo, da bodo v centru uredili razsvetljavo, za kar že imajo izdelane načrte, zgradili slačilnice, skupaj s prijateljskim vaškim klubom malega nogometa Manekeni, ki prav tako gradi svoje igrišče, pa bodo dokončno uredili okolico. Z dograditvijo športnega centra bodo imeli člani kluba in vaščani idealne možnosti za igranje malega nogometa v rekreacijskem ali tekmovalnem smislu. (FM) Športni center Kluba malega nogometa Bakovci Barbara Berden državna prvakinja V Velenju je bilo državno atletsko prvenstvo za člane in članice. Sodelovali so tudi atleti in atletinje AK Pomurje iz Murske Sobote in osvojili tri medalje. Najbolje se je odrezala Barbara Berden, saj je v skoku v višino z rezultatom 174cm zasedla prvo mesto in naslov državne prvakinje. Tekač na kratke proge Damjan Špur je osvojil dve srebrni medalji, in to v teku na lOOm s časom 11,03 in v teku na 200m s časom 22,03. Pohvalo zasluži tudi Nojca Meglič, ki je v teku na 5000m z novim državnim rekordom 18;56,40 zasedla četrto mesto, v teku na 3000m pa je bila s časom ll;08,36 sedma. Med osem najboljših so se urvstili še Horvat v skoku v višino s 190cm - osvojil je peto mesto, Madjar v skoku v daljino s 639cm - zasedel je osmo mesto in Barbara Barden v skoku v daljino s 526cm - osvojila je sedmo mesto. Rezultata Megličeve (5000m) in Berdenove (daljina) sta pomurska rekorda. Kapetan državne reprezentance je pozval v mladinsko reprezentanco za nastop v Košicah na Slovaškem na četveroboj tri atletinje AK Pomurje: Berdenovo, Megličevo in Romanovo. V člansko reprezentanco pa je bil zopet uvrščen Damjan Špur za nastop v Nitri na Slovaškem. To je vsekakor lepo priznanje. Mirko Šeruga Spidvej__________________________________________ Špitaler tretji V Krškem je bila tretja dirka za odprto državno prvenstvo v spidveju. Lep uspeh so dosegli tekmovalci Lendave. Najbolje se je odrezal Roman Špitaler, saj je osvojil 13 točk in zasedel tretje mesto. Uspešen je bil tudi Artur Horvat, ki je z 10 točkami zasedel četrto mesto. Jože Koren je zbral 6 točk in zasedel deseto mesto. Žold Lazar pa je ostal brez točk. Naslednja dirka v spidveju bo 21. avgusta 1994 v Lendavi, in sicer dvoboj Slovenija : Italija. (A. Matjašec) Nogomet — Brez gol Občinsko sodnikov Lend ob , deljo, 17. iuK0^ni^> v Nedelici tradi turnir. Sodelovala štva: Renkovci, . ^0 in Polana. PnpraV111 čelov. Strelstvo Dve tre^i mesti dardnim Lep uspeh so> ZT / SD Štefana Kov n; tre so osvojili dve $ V disciplini 60 s r tre^d Turnišča zaS./eCj s 1719 bil Robi Markoj ^,5 krogi sedmi. Ra vičs enajsti in Dra5 šestnajsti. . S Hokej na A Poraz keju na travi m slo^11 % W prezentancama njU 5 $1 ške. Po Pn*ak>^W gostje s 3:Oj V9 ifral^ nije je igralo 9 g4 iz glav Predano jj 1 . j, 2 iz HK Svobodi murje. Igrah P puh^1’ Vidmajer, Fona” tl U Fras, Gomboc. j Tečaj Konjeniški ki®' ^gni*’ A jJ _ gradJ Rakičan tečaj jahanja- v klubu v torj*< 20. uri. Tečaj F tf#j«J in odraslim m b tt & Ji le Je Je e lige vnovitev ženske. vabij malem nogo- ^ni 1Z »aCc k' ^°1 za t ne°dločenim XkSeje m?80transje dal ? dOs SO Mar^u tatom 3:3> ki st0'”' Ho1 na go^Orami več go- k >p° se j.*^ tekmo-Wka m °beta ?ltelJem nogo-prija- v r°acia iz Za- .tokovnega a ,^/anj, tre‘ L?1 Beht HrvaJkem. Si Postal feu v Ver. Ženski rokometni klub Bakovci _________________________________ Obdržati V minuli tekmovalni sezoni so rokometašice Bakovec v drugi državni ligi zasedle prvo mesto in se uvrstile v prvo državno rokometno ligo. To je vsekakor lep uspeh po štirih letih delovanja, ko so v Bakovcih zbrali mlade rokometašice iz osnovne šole, ekipo pa dopolnili s štirimi igralkami Bistrice. To ekipo so dopolnjevali in v minuli sezoni dosegli željeni uspeh. Sprva je ženska rokometna ekipa delovala v okviru Rokometnega kluba Pomurka Bakovci, v začetku lanskega leta pa so ustanovili Ženski rokometni klub Bakovci. V minuli tekmovalni sezoni so Bakov-čanke 12 krat zmagale in 2 krat izgubile. Slavica Hozjan je bila druga najboljša strelka v ligi z 80 goli, vendar zadnja tri kola zaradi poškodbe ni igrala. Nataša Vugrinec Tratnjek pa je z 58 goli na šestem mestu. Pred koncem tekmovanja pa sta se poleg Hozjanov« poškodovali tudi Mateja Vohar in Romana Perkič. Za doseženi uspeh so poleg igralk zaslužni tudi predsednika Franc Donša in Franc Maučec, trener Adolf Varga in tehnični vodja Alojz Vereš. V prestopnem roku so se Ba-kovčanke okrepile z igralko mariborskega Branika Milijano Šantl. V svoje vrste pa so želeli pridobiti še eno kakovostnom igralko, vendar niso našli pokrovitelja. Novi trener Branko Treska iz Čakovca, ki je nazadnje vadil ptujsko Dravo, in tehnični prvoligaški status Rokometašice Bakovec. Stojijo od leve: Bašič, Vereš (teh. vodja), Papič, Kolbl, Sreš, Vugrinec Tratnjek, Perkič, Kuhar, Vohar, Varga (trener), Matuš, Donša (predsednik); čepijo: Gjerek, T. Buzeti, Smodiš, Hozjan, Jakšič, M. Buzeti in Ščap. Manjakata Kurtanjek in Lukič. vodja Adolf Varga bosta imela v novi tekmovalni sezoni v prvi državni ligi na voljo naslednje igralke: Snježano Kurtanjek, Natašo Ščap, Tadejo Buzeti, Darjo Horvat, Slavico Hozjan, Matejo Vohar, Martino Jakšič, Tatjano Kolbl, Anico Gjerek, Mojco Buzeti, Natašo Vugrinec Tratnjek, Romano Perkič, Tamaro Lukič, Simono Smodiš, Nives Canjko in Milijano Šantl. Poleg trenerja Branka Treske in tehničnega vodje Adolfa Varge bo za organizacijo tekem prvoligaške ekipe skrbel Slobodan Bašič, Alojz Vereš pa bo skrbel za koordinacijo dela mlajših selekcij. Želja rokometašic in vodstva kluba je, da bi se ekipa obdržala v prvoligaški konkurenci. Upajo, da bodo imeli pri tem tudi pomoč gledalcev na tekmah, ki jih bodo odigrali v telovadnici soboške tretje osnovne šole. Prav tako upajo, da bodo obdržali pokrovitelja - Steklarstvo Maučec in Športni center Mešič -, hkrati pa pridobili tudi nove. Tekmovanje v prvi državni ženski rokometni ligi se bo začelo 24. septembra. V prvem kolu bodo Bakovčanke gostile ekipo Marcus Burja. V jesenskem delu prvenstva pa bo odigranih 13, spomladi pa 9 kol. Zatem bodo prve štiri ekipe igrale v play offu, zadnje štiri pa play outu. (FM) Odbojka_________________ Vukovič pri Vigrosu V prestopnem roku je k soboškemu prvoligašu Vigrosu Pomurju pristopil 32-letni Mijo Vukovič, dosedanji član državnega prvaka Salonita iz Kanala. Gre za enega najboljših organizatorjev igre v Sloveniji, ki ima tudi slovensko državljanstvo, tako da bosta tudi vnaprej pri Vigrosu lahko igrala dva tujca, to je Bruno Marič in Boris Kempa. Sicer pa so soboškem prvoligašu ostali vsi igralci, razen Prše; ki je odšel v vojsko, ter Vnuka in Žalika, ki bosta okrepila beltinskega drugoligaša. S prihodom Vukoviča, ki bo hkrati tudi trener nižjih selekcij, bodo Sobočani močnejši, saj so s tem zapolnili vrzel v moštvu. Željo po prihodu v Mursko Soboto je izrazil tudi organizator igre pri mariborski Viledi Bruno Najdič, vendar je odškodnina zanj previsoka. Soboški odbojkarji bodo začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono prvega avgusta. Najprej bodo vadili doma, potem pa bodo za nekaj dni odšli na gorske priprave. Med pripravami nameravajo odigrati več tekem z močnimi nasprotniki, sami pa bodo organizirali pred začetkom prvenstva močan mednarodni turnir v Murski Soboti. Razmišljajte, pišite, rišite, sodelujte! Nogometna sekcija ŠD Cven Cven medobčinski prvak Poteklo je komaj leto od ustanovitve nogometne sekcije pri ŠD Cven, ki vključuje 25 mladih nogometašev, že se na Cvenu lahko pohvalijo z vidnimi rezultati. V minuli tekmovalni sezoni so namreč mladi nogometaši s Cvena med dečki osvojili naslov prvaka občine Ljutomer, zatem pa v družbi nogometašev Ižakovec, Potrošnika, Bakovec, Dokležovja, Veržeja in Ljutomera postali prvak medobčinske nogometne lige vzhod. V prvi tekmovalni sezoni so osvojili osem točk. To je vsekakor lep uspeh, saj so morali zaradi neustreznega igrišča na Cvenu vse tekme odigrati v gosteh. Pomembne zasluge za doseženi uspeh ima vsekakor tudi vodja cvenske ekipe, nekdanji nogometaš Mure in Nafte Franc Gorza. Priza- devni Cvenčani pa so dosegli poleg tekmovalnega še en uspeh. Uredili so nogometno igrišče, tako da bodo lahko v novi tekmovalni sezoni nastopali na domačem igrišču. Pri tem so opravili veliko prostovoljnega dela, pri čemer so se predvsem izkazali člani nogometne sekcija na čelu s predsednikom Borisom Filipičem. Mladi nogometaši Cvena so kot medobčinski prvaki sodelovali tudi na državnem prvenstvu in zasedli četrto mesto. Njihovi igralci Fajdiga, Lukman in Marinič pa so tudi člani selekcije mlajših dečkov pri Meobčinski nogometni zvezi Murska Sobota. Predvidevajo, da bodo z načrtnim delom usposobili nogometaše tudi za višje selekcije ter se vključili v ustrezne nogometne lige v Pomurju. (N. Šoštarič, Fotografija: D. Topolinjak) Turnir v Dolgi vasi Nogometni klub Olimpija iz Dolge vasi, ki praznuje 30-letnico delovanja, bo v počastitev tega jubileja pripravil v soboto, 16., in v nedeljo, 17. julija 1994, mednarodni nogometni turnir. Sodelo- vala bodo štiri moštva: prvoligaša ZTE iz Zalaegerszega iz Madžarske in Beltinci ter drugoligaša Lenti iz Madžarske in Gramatex iz Turnišča. (FB)' Planinstvo Trije planinski tabori Planinsko društvo Gornja Radgona načrtuje v poletnih mesecih več pohodov in izletov. Julija bodo organizirali pohoda na Kepo in Komno - Črna prst. Avgustu pa nameravajo izvesti pohod na Triglav - Vršič in Škrlatico - Kriški podi. V poletnem času bodo organizirali tudi tri tabore mladih planincev. Prvi je bil od 3. do 9. julija v Koči na Naravskih ledinah. Drugi tabor bo od 18. do 23. julija v koči na Loki (Raduha). Tretji tabor pa bo od 31. julija do 6. avgusta v Kamniški Bistrici. (RB) Oglašujte v Vestniku RAZPORED TEKEM I. SNL 1. kolo-7.8.94 Publikum Hit Gorica Publikum Maribor B. Koper : MURA Publikum Svoboda Železničar Živila N. Železničar Izola Publikum : Primorje Železničar (Lj) Koper Živila N. Istragas Železničar : Gaj Živila Naklo Korotan V. kolo-11. 9. 94 Hit Gorica BELTINCI Živila N. : SCT Olimpija Hit Gorica MURA Živila N. Svoboda Hit Gorica : Rudar (V) BELTINCI Primorje Hit Gorica Železničar IX. kolo-9. I0.94 BELTINCI : Maribor B. Istragas Gaj BELTINCI Publikum BELTINCI Svoboda Istragas : Izola Izola SCT Olimpija Istragas Koper Istragas Hit Gorica XIII. kolo- Maribor B. Rudar(V) Izola Korotan Izola Živila N. 6.11.94 Maribor B. : MURA Maribor B. Železničar Izola : Svoboda II. kolo-14.8. 94 Rudar(V) : Primorje Rudar (V) Publikum Maribor B. : Istragas Svoboda : Rudar (V) SCT Olimpija Gaj SCT Olimpija Koper Rudar (V) : BELTINCI SCT Olimpija : Maribor B. Gaj Korotan SCT Olimpija : Hit Gorica Gaj Izola VI. kolo - 18. 9. 94 Primorje MURA Gaj : Živila N. Primorje Istragas Svoboda Gaj Primorje : Železničar MURA BELTINCI Primorje SCT Olimpija X. kolo -16.10.94 MURA : Publikum Korotan Hit Gorica MURA Rudar(V) Svoboda MURA Korotan : Koper Koper Živila N. Korotan Maribor B. Korotan Primorje Publikum Železničar Koper Izola Koper Gaj XIV. kolo- 13.11.94 Publikum Istragas Publikum SCT Olimpija Svoboda : Koper III. kolo-21 8.94 Železničar BELTINCI Železniča Rudar (V)' ' Publikum : Korotan Železničar Svoboda Živila N. Hit Gorica Živila N. Maribor B. Železničar : MURA Živila N. Publikum VII kaln - M a Od Hit Gorica Izola Živila N. : Primorje Hit Gorica BELTINCI Istragas Koper Korotan MURA Hit Gorica BELTINCI Istragas : Svoboda : Živila N. BELTINCI XI. kolo-23 Istragas 10.94 Hit Gorica BELTINCI Istragas : Gaj : SCT Olimpija : Rudar(V) Izola Primorje Istragas Svoboda Izola : Maribor B. Maribor B. Rudar(V) IV. kolo-28 Gaj SCT Olimpija .8.94 Maribor B Rudar(V) SCT Olimpija Gaj : Koper : Korotan : MURA : Primorje Izola Maribor B. Rudar(V) SCT Olimpija BELTINCI Hit Gorica Živila N. Železničar XV. kolo-20.11.94 Maribor B. : Svoboda Rudar (V) : Izola Svoboda SCT Olimpija Gaj Publikum SCT Olimpija : Istragas Gaj Rudar (V) Vlil, kolo-2 .10.94 Primorje Koper Gaj : BELTINCI Primorje Maribor B. Svoboda Primorje MURA Korotan Primorje : Hit Gorica MURA Izola MURA Gaj MURA : Živila N. Korotan Istragas Korotan SCT Olimpija XII. kolo-30.10.94 Korotan : Železničar Koper BELTINCI Koper Rudar(V) Svoboda Korotan Koper : Publikum RAZPORED TEKEM II. SNL p«' . •i::i:::. j;: i:: I: > HiHillHH 1! i HHHHHHI HI! HHIIHIHHHHiHHH IHHH HI! H H I H!!!:!:’: !H H! L kolo-14.8.94 Zagorje Slavija Zagorje Št. pivovarna NAFTA : Krka Zagorje BELTRANS Mengeš Šmartno Mengeš RCSGRAMATEX Zagorje : Mavrica Mengeš NAFTA V. kolo-11. 9.94 Šmartno Dravinja Mengeš : Steklar Šmartno Drava Slavija Piran Šmartno : Domžale Slavija Krka Šmartno BELIRANS Slavija : Rudar (T) Piran Mavrica Slavija Mengeš IX. kolo-9. 10.94 Piran : Št. pivovarna Dravinja Steklar Piran Zagorje Piran BELTRANS Dravinja : RCSGRAMATEX RCS GRAMATEX Domžale Dravinja NAFTA Dravinja Slavija Št. pivovarna Rudar (T) RCS GRAMA I tX Št. pivovarna Drava RCSGRAMATEX: Šmartno XIII. kdo- 6.11.94 Krka St. pivovarna : Mengeš RCSGRAMATEX: BELTRANS II. kolo-21. 8.94 Rudar (T) Mavrica Rudar (T) Zagorje Št. pivovarna : Dravinja BELTRANS Rudar (T) Domžale Steklar Domžale NAFTA Rudar (T) : Piran Domžale Št. pivovarna VI Irnln _ 0 Od Steklar Drava Domžale : Slavija Steklar RCSGRAMATEX BELTRANS Steklar Mavrica Krka Steklar : Šmartno Mavrica Dravinja Mavrica Domžale Mavrica : Mengeš Krka Piran •Rudar (T) št. pivovarna RCSGRAMATEX Dravinja Piran Slavija K kolo-16.10.94 Krka : Zagorje Drava NAFTA Zagorje III. kolo-28. Slavija Šmartno Mengeš 8.94 Drava NAFTA Zagorje Mengeš Šmartno BELTRANS : Drava NAFTA Zagorje Mengeš Krka Mavrica Steklar Domžale Rudar (T) Drava XIV. kolo- BELTRANS Zagorje : NAFTA 13.11.94 : NAFTA : Drava Mengeš BELTRANS Šmartno Št. pivovarna Mengeš : Krka Šmartno Zagorje VII. kolo-25. 9.94 Slavija RCSGRAMATEX Šmartno : Mavrica Slavija N An A Slavija BELTRANS Piran Dravinja Slavija : Steklar Piran Drava Piran Šmartno Piran : Domžale Dravinja Krka Dravinia Menoeš XI. kolo-23.10.94 Dravinja : Rudar (T) RCSGRAMATEX: Mavrica RCS GRAMATEX: Zaoorie Dravinja BELTRANS RCS GRAMATEX: Št. pivovarna St. pivovarna Steklar št. pivovarna NAFTA RCS GRAMATEX: Piran XV. kolo- Rudar (T) Domžale Rudar (T) Drava št. pivovarna : Slavija 20.11.94 Domžale Krka Rudar (T) Šmartno Št. pivovarna : BELTRANS IV. kolo - 4.9.94 Steklar Mavrica Domžale Mengeš Rudar (T) : RCSGRAMATEX BELTRANS Domžale Steklar Zagorje Domžale : Dravinja Steklar Rudar (T) Vlil, kolo-2 10.94 Mavrica NAFTA Steklar : Piran Mavrica Št. pivovarna BELTRANS Mavrica Krka Drava Mavrica : Slavija (tka RCS GRAMATEX Krka Steklar XII. kolo - 30 Krka : Šmartno Drava Dravinja Drava Domžale .10.94 Drava : Mengeš NAFTA Piran NAFTA Rudar (T) BELTRANS : Drava NAFTA : Zagorje »tiari 10 vestnik, 14. julija^ iz naših krajev Zasedanje skupščine občine Lenart Strah pred odgovornostjo Skupščina občine Lenart na zadnjem zasedanju ni sprejela odloka za sanacijo degradiranih območij. Za legalizacijo črnih gradenj je zaprosilo 72 graditeljev, ki jim je bilo v večini ustreženo, ustrezna komisija pa je ugotovila, da pa ni mogoče ustreči 8 črnograditeljem. Poslanci lenarške občine odloka s tako vsebino niso sprejeli. Iz razprave je bilo čutiti, da nihče ne bi rad nosil odgovornosti za morebitna rušenja, do katerih bi veijetno prišlo, če ne bi legalizirali omenjenih osmih gradenj. Lenarški poslanci so imeli tudi pomisleke o predlaganem regijskem odlagališču odpadkov na območju občine Lenart. Ker pa je treba odpadke nekam voziti, so sklenili, naj se ustrezne službe poskušajo dogovoriti, da bi začasno smeti vozili na odlagališče na mariborskem Pobrežju. To pa predvsem zato, ker je na občinskem odlagališču pri Hrastovcu prostora le še za nekaj mesecev odlaganja. Nedavno neurje je prizadelo zlasti območje Cerkvenjaka, zato je tamkajšnji poslanec na zadnjem zasedanju skupščine občine- Lenart zaprosil občino za pomoč, da bi tako z združenimi močmi uredili poškodovane ceste. BREDA SLAVINEC Pesniški prvenec Brede Slavinec od Lenarta En sam pogled En sam pogled bo dovolj / da bom vedela / za vse solze v tebi / tvoj stisk mi bo povedal / za nazaj / ko se srečava se nasloni name / in izdihni /sapo brž/ dotike nedotaknjene / in položi name / vsa tavajoča poletja pomladi / in jeseni / ki si jih namenil meni vsaka bojevita ali individualna drža spregovori po fantovsko. ..« Nekaj naslovov Bredinih pesmi: Na velikem psu jaham, Zrcalo, Prav čudno je, Noga polzi, Hčerka moja, Nisem ena ■ MURSKA SOBOTA - Popravilo vodovodnega omrežja, zamenjava keramike in slikopleskarska dela v dijaškem domu v Rakičanu bodo stali 1,3 milijona tolarjev. Prenavljali pa bodo tudi drugod. Tako naj bi 3,6 milijona tolarjev porabili za posodobitev dijaškega doma v Murski Soboti. Tam bodo zgradili požarne stopnice, kopalnice in sanitarije in obnovili parket. Tudi dijaški dom v Radencih bo čez čas lepši. Za to bodo porabili 2,2 milijona tolarjev, in sicer za ureditev kopalnic, kanalizacije in pleskanje pročelja. (G. G.) ■ ČENTIBA - V okviru praznovanj praznika občine Lendava je bilo v Čentibi 13. srečanje ljudskih pevcev dvojezičnih kulturnih društev lendavske občine. Za izvedbo sta poskrbela zavod za kulturo madžarske narodnosti in kulturno društvo Sandor Petofi iz Čentibe, sodelovalo pa je kar 70 ljudskih pevcev in pevk. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Vsakega podrtega drevesa nam mora biti žaf, še posebno v urbanih naseljih. V Gornji Radgoni so delavci cestnega podjetja Murska Sobota pred kratkim posekali smreke ob nekdanji stražnici, da bi tako povečali parkirišče za avtomobile in gospode avtomobiliste. Radgončani so upravičeno ogorčeni. (J. Kaučič) To so verzi ene od 40 pesmi naše lenarške honorarne dopisnice Brede Slavinec, ki jih je te ' dni izdala v svojem knjižnem prvencu Pajčevina. Marjan Pungartnik je knjižici na pot zapisal: »Njene pesmi so pred bralca položene kot dlani sočloveku. Ne zapletajo se v razslojene, zakrivajoče se metafore. Vseskozi nas nagovarjajo s toplino, preprostostjo, ki jo v življenju tako težko dosegamo ... Njene pesmi so zgodbe, ki kličejo neko drugo, daljnejšo stvarnost zunaj okvira. Denimo, da jo zjutraj nekje na robu podeželja zbudijo z zabijanjem žebljev (kako domač občutek, pa utesnjenost), ona pa to zvočno sliko vzame za nekakšen bivanjski vzorec. VSE je motenje svobode, NIČ je njena prava manifestacija ... Bredo Slavinec je mogoče predstaviti kot dekliča, ki se je v otroških letih imel za fanta in v nji tudi danes izmed mnogih, Pri samem I diču, Slišim veter, Moja / jutra. Sc spomniš... I M pesmi Za okni je ^1 mlada lenarška pesnica pran i Za okni je lepo / kadar vdihi te nekdo obišče/lepopa 1^1 te je še sebe strah/(inw*l reš vedno govoriti sam s I b°j) ■ ■ • Hčerka moja je pc^ I s temile verzi: Hčerka moja '11 hiša je velika / in to je / Ce imaš preveč hudih j / je bolje da umolkneš-n, sem ena izmed mnogih: WI ena izmed mnogih / I o meni ne pojejo/na rod^ I certih / moji pajki mi nard1' I jejo srečo... j Zanimivo je, da je j Slavinec obdelala tudi V",J ki pa so literarni Cigej11^ I kani kot rokerji. Njimje^ I de n a pesem Se spomnit z I spomniš / ko sva plesal3 j-. I ganski vasi/In oni sosedi / s tamburinom vrneM3 I krat meje bilo sram / R' I porekla /in strah njihovega I Ijenja... Že omenjeni kritik B^l Pesmi Marjan Pungartnik)3 pisal: »Njeni Cigani niso W I viti ljubimci ali I partnerji, zavezniki, I njoni, rokersko pleme, n1 r I kujejo okrog na čergah’3^ 1 mujejo ob svojih ognjih j koncerta do koncerta : iščejo svoj »resje«. Bredi Slavinec čestitamo k/ I niškemu prvencu. , / isoi^ Izlet bosanskih V Lendavi deluje glasbena šola že zelo dolgo. Ima oddelke v Črenšovcih, Turnišču in Dobrovniku, saj je zanimanje za glasbo dokaj veliko. Ob konca letošnjega šolskega leta so pripravili letni koncert, na katerem se je predstavilo 30 učencev. Skladbe tujih in domačih komponistov so pokazale dobro delo te šole. V šoli poučujejo harmoniko, flavto, kitaro, klarinet in trobento. V zadnjih nekaj letih jim je s pomočjo občine uspelo urediti tudi prostore šole. Svoje znanje prenaša na učence nekaj uspešnih mladih glasbenih pedagogov. Koncert je pokazal, da je delo šole dobro in da je znanje učencev na zavidljivi ravni. šolaijev v Ljubljano Osnovnošolci bosanske begunske šole v Murski Soboti in iz ZC Vidonci, so šli v torek, 28. junija, na enodnevni izlet v Ljubljano. Potovanje jim je omogočil Sekretariat za družbene dejavnosti Občine M. Sobota, ki ga vodi podpredsednica IS SO ga. Brigita Bavčar. Učenci in učitelji v spremstvu g. Filipa Matka iz Rdečega križa so imeli zanimiv in vsebinsko izpolnjen dan. Jani Obiskali so Cankarjev dom, ljubljanski stari grad in živalski vrt. V Cankaijevem domu so si ogledali zelo zanimivo mednarodno fotografsko razstavo na prijeten dogodek. Spoznali so glavno mesto dežele, ki jih je sprejela v svoje okrilje v času, ko jim je bilo najhujše, ko so zaradi vojne morali zapustiti Lendavsko poletje 94 Program prireditev, ki jih bodo pripravili v Lendavi letošnje poletje, je dokaj bogat, čeprav je takšno praznovanje uveljavljeno šele v lanskem letu. In kakšen je letošnji program, ki gaje sprejel posebni odbor za proslave pri občinski vladi? 17. julija bodo v gradu pripravili posebno razstavo del, ki so nastala na eni od mednarodnih likovnih kolonij. ■ 23. julija bo turistično zabavna prireditev Lehdavska noč kot običajno v rekreacijskem centru v Lendavi. 30. julija bo v Turnišču Va-roška noč - zabavnoturistična prireditev. 5. avgusta bodo v Lendavi slovesno odprli nov dom starejših občanov, tega dne bodo tudi položili temeljni kamen za gradnjo kulturnega doma v Lendavi. 22. avgusta se bo začela vsakoletna mednarodna likovna kolonija. 26. avgusta bo v gradu otvoritev retrospektivne razstave keramike Janosa Nemetha iz Madžarske. 9. septembra bo otvoritev telovadnice v Dobrovniku, 15. septembra bo v Lendavi otvoritev nove lekarne, 17. septembra pa bo tradicionalna turistično-gostinska prireditev Lendavska trgatev. jani temo Družina ob mednarodnem letu družine. Otroci so bili navdušeni nad obiskom živalskega vrta in razgledom Ljubljane s starega gradu. Za udeležence izleta, za tiste, ki že dve leti živijo kot begunci v Sloveniji, je bil to svoje tople domove, šole, sorodnike ... SO Murska Sobota je še enkrat, kot že velikokrat doslej, omogočila bosanskim šolarjem, da občutijo radost v svojem žalostnem begunskem živ- Ijenju. M. P. g LOKALI - Jože Nežic in Stanko Lukman sta v Lomano-šah pri Gornji Radgoni z združenimi močmi zgradila poslovni objekt, v katerem so tri dejavnosti: samopostrežna trgovina, prodajalna avtomobilskih delov in okrepčevalnica. Na sliki je Jože Nežič v svoji prodajalni. - Fotografija: L. Kr. ■ GORNJA RADGONA - Na veliki verski slovesnosti 3. julija v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil 2.490 kilogramov težek zvon. Taje poslej najtežji (in najglasnejši) od vseh petih zvonov gornjeradgonske cerkve. Boter zvonu je bil dr. Anton Trstenjak. Zvon so posvetili sv. Antonu Puščavniku. Slovesnost so popestrili črešnjevski tamburaši, pihalna godba iz Kroga in folklorna skupina v narodnih nošah iz Spodnje Ščavnice. (L. Kr.) ■ RADENCI - V Krajevni skupnosti Radenci deluje drugi najmočnejši kabelski televizijski sistem v gornje-radgonski občini. S končanjem del v Hrastju-Moti in na Janževem Vrhu bodo imeli okrog 1.000 priključkov. Poleg običajnega satelitskega TV-programa lahko spremljajo tudi lasten interni program, ki ga pripravlja in vodi Daniel Čuk. (L. Kr.) ■ TEŠANOVCI - Svet krajevne skupnosti skrbi tudi za družabno življenje ljudi. Tako so pred kratkim organizirali izlet v Postojnsko jamo. (G. G.) Prleški fiičkec O, ti hromoki s slčmoj viin spleteni, kaksovunP s totimi crešjoviml cdjti! Poglčdnitč, v rddinskoj r .^jntO' Vikend bi Ičhko pekli črešjof štrukel pa pa Tote prleške »dšjtč«, tote »laragdeč kon la -ote// p je pečejo toke žajdične pice, ka ti lamp nafskm^^ Hdnga, paj, de morti gdo reka, šimfle prleške P resen! Prleške pice so žč žmdhnč - samo ove SP mizo j - servirane na stčli! Brezofčari pri Vidmi ob Ščavnici mojo Ple ji M ajnrihtangč, kak so radinske pice. Brčzofčari 50 bole pohani kak nčgda Verženci, gda so MUro' reka ta glovni, keri se je drža za murski mčst: »HOb me držite za noge, malo popustite, ka mo si v L pHl’ Te pa so pje fsi, keri so se držali eden drug^ v Muro opali. V Brčzji pa je samo edin smrkla^1) pamet opa, pa je pje vrga do j z rojstne hiše dr. Fr«" leto jegovo spominsko ploščo. Te pa so sč zaj skom g0jo-pričprdčkah po cdtngah pa radijih, pa slavistiČn1 $ vinskih društvih, kčri de tisto Ileštčovo PloS£° ? vral°™’ prišpiča. Mili so politične sestčnke no provo namesto ka bi tistemi smrkli dali po pukli! Nii, naMedardovo, gUh opčdnč-td kdk f k^^ sken filmi - pa se je pje pred rojstnoj hišoj dr. fr , jo fktiper nadrčngala gromozdjnsko žlohtna »g0^ ; tari pa univčritčtnl profčsori. Te pa so, huše no Včržčnci, po enen leti to to ploščo nazaj gor Prlf tota škomrdlava gospoda jč klime prišla do ilV^ol(ja, £ brezofskemi tuteki, keri je ploščo doj vrga te p0 je nč smčjo včč gor djoti. Pa so se ga slavisti zg učiteli no policdjl pje bole fstrašill kak kdkega joša. He. Či se pripelaš v Verzi, se pje tildi udbomafij5^■ I3 ka tan lečejo autt s strdjnskih poti no križop $ glovno cisto, ta, kak zgubleni meteoriti kres Km obltllp na. n£bi- Ali so včmdčni od vina ali pa so vi' vohtari; ka se na driigoj strdni Mure te zdčne nomna republika Prekmurje. , Pri moj grilški, kak je žmčtno pridropati kr£s f Križdfce. Najvčkši križ je t6, ka nčga ntgl s t“ tdblč s smčrnin kazalcon, ge se je trčba zasiikn0 urva^' ceste, pa se lehko ajns-cvai-drai zapčlaš dalč na Lehko tildi zdjdete, pa se tan f šumah med Lenarton zalčtite v jurčke, v gUbaje, keref tistih \ šumah naberejo deca pa jih odovlčjo drogo L elektronske glibaje made in Amerika. En ma ^fst^ pje odovlčjo po tdžnt tolarof. Ta pamčtni tildi su i ^o. Pri cesti, tč pa si glibajč f šumi sami na0 ■ rdsčjo tildi ta n6rč gdbč - za tistč, keri so preV pil Kčri pa nč pozna glibdj, pa naj grč glčdat ta k pamčtnih v Videm ob Ščovnici. Tan dč iHtr^a r°sa na fdjglih, zakdj so Okoslavčarht Bolehnečičari nč htčli v ndvo jurjofško občin^'^11 fp Tilrjatčare že desetletja kiinčc jčmlč, zaciigj^oJi posM j stiha jiižina. Či jč krajevna skupnost nč mog fgt najnč za tistih nčkč svojih včsnic, za občino se j m pa tiimi najnč Bog nčmrč pomogati. Fčbsi , u vladala pdrtija, provijo, jč bila včra v ilčgmb Pu G s,sv°iim‘. rokdmipuno toga fkupčr spravili Jiirji dali vojkč v r6kč nbpačnin krščajnskin de r s gre fsč »zum grund«? Ta p rove dčmokrbte naberejo pa ta provč glibajč pa ta prdvč črčšje- & sSdijuliia 1994 stran 17 .menili«-ojarde« je ca p®';' pa ji/® n ne* ants!f je pese« moja/" je* Soboški upokojenci iz naših krajev upoko-P°skrbe,i ^javnosti Jke rekreativ-"bfae. Tako^ S° *el° Pri‘ tečaj kicS° pr' Povili J’ ki se pa ip žilo precej upokojencev, zlasti žensk. Hkrati je na dokajšen odziv naletela rekreacija, in sicer telovadba v dvorani in kolesarjenje, ki dobivata vedno več privržencev. M. JERŠE se gaje udele- k ocH05' j* kje?' c ir ii,r ■ UPOKOJENSKA GODBA — Pihalni orkester Društva upokojencev Murska Sobota pod dirigentskim vodstvom Steva Marušiča dobiva čedalje večjo veljavo. Vanj so uspeli pritegniti tudi nekatere mlade. ^aitli Postaja '11' ZA REKREACIJO - Telovadba in igre J jo med upokojenci čedalje popularnejše. ■ APAČE - 400 gospodinjstev je že priključenih na sistem kabelske televizije v KS Apače, tačas pa širijo omrežje še za okrog 400 naročnikov. Pred kratkim so se s pomočjo linkovske tehnike povezali tudi s kabelskim sistemom v Gornji Radgoni, kar je stalo okrog milijon tolarjev. Tako lahko gledajo tudi gomjerad-gonski kanal 11, ki oddaja dnevno od 8 do 12 ur internega programa. Med gledalci je dokaj priljubljen. (L. Kr.) ■ GEDEROVCI - Začeli so graditi novo mrliško vežo. Pred dnevi so stavbo postavili do prve plošče. Uredili pa so že vaško tehtnico, pri kateri so postavili leseno lopo. (F. Ku) ■ LENDAVA - Na območju lendavske občine je čedalje bolj razširjeno gojenje drobnice. Še najbolj se je povečalo število plemenskih koz srnaste pasme, ki jih je zdaj že 115. Bi se pa kozjereja še bolj razmahnila, ko bi rejci lažje prodajali mleko. Tudi meso in kože je težko prodati. Kmetijska svetovalna služba meni, da bi te težave lahko odpravili, če bi rejske centre zunaj strnjenih naselij zaokrožili v predelovalne enote. (J. Ž.) ■ RADENCI - V Radenski so pred dnevi začeli polniti litrske in četrtlitrske steklenice z mineralno vodo, ki ji dodajajo snov z okusom limone. Letos naj bi napolnili okrog 400.000 litrov take vode. Mestni svet KS Murska Sobota sprejel predlog Komunale ki*5 * N* L d' iti d tli V an! - Pred odhodom na krožno pot Na pokopališču upepeljevalnica z nišami za žare Zadnja seja mestnega sveta KS Murska Sobota pred poletnimi počitnicami je bila namenjena obravnavi programa naložb v letošnjem letu. Kot je znano, so letos že asfaltirali nekaj pločnikov in drugih površin, za kaj drugega pa ni bilo na voljo dovolj denarja. Tako bo tudi do konca leta 1994, saj seje v mestni blagajni nabral ie poldrugi milijon tolarjev. Zato so na seji mestnega sveta tuhtali, kako najbolj racionalno izrabiti ta denar. V razpravi so se namreč '.ni a * SKUPINA W Sobote smo v za to obliko reVm"‘:- r v Sm? v objektiv »ulovili« največje navdu-^kreativne dejavnosti. Foto: M. JERŠE il r i f t pismo mojemi poslanci ?dna, da i? P°d strajon tiste nouči premimoučega ?7»la n ' P° cejloj na šoj maloj državi šiba boža v . ttiouNp kvara napravila, san komaj mel Par te4;Van vrouke vzeu kalabajs s šterin 1i kabi1 naP'isat'> ka se nišče ne viipa niti kaMovfti6 gdasveita kaj takšnega pa zgoudilo. * v tak m ,nemre vbrvati, ka se delo telko rouk t„iastara 5°n h'P’ na nikoj spravi. uU’1(3 je sv U§ka pravi’ ka ie tou boža kaštlga za w ie>kaw nei dober, ka eden driigoga ne si°xUp0’ če h-en dra8°ga bi prej v ednoj žlici vodej M^alip. ' mogo, lidgej si med sebof božno ta? Ov°ga somo te, da se kregajo ali pa la ^uPnik x aj°' h1113 Pravi>ka so °d toga lanl it?’ a je in ka se non nika dobroga ne obe-Dn^fja. K t nar°d°n preveč tovajije pa prešu-v? •,koažof v"1' kcoi Pa ®as* Povej’ ka s0 tudi Un' J1 K kak ta.7avi’ ka je sama večkrat fpomet Sn^era ip m^ade ženske nači gledajo, kak taUVidbijla Že bole vletaj, pa lani, da je velka kat ka so ov° n'^terne pou vdre z njimi fsegeštiji tijrt^0 gtpir,? $tere so voni čakale, bilej gviišne, ?Ma, v? nemai° za gor povedati. Pa je sama rei 0dvej. v sveton pijsmi pijše, ka de ete svejt Pr?n tou iSH 10 lejtstak Pa te že dosta nega, či de Vij?« "atoj tat Pa si po eton ges ka Se bi . :e'a je J °Ponaša, kak vas ton fparlamenti N en °vOmien ^V°j Pajdaš po televiziji pravo, ka 8n?p'isati bi n*Stemi šinjek zavinoli. edn'Ve^' Viier ' ka je bistoj nouči tildi f Čur-ki?”'' Srntak vt0^ pa ve'k'n deždjon bilo, pa je sten e.k’strejo x ak san eto pijso Bertalanovomi V6N stale; 0) ziže obmolo, tak ka so samo ie Se ie sefkiiper fejst namočilo, pikala, ru;t"a vejs na kup prišla, ka bi njemi 1 ttrb.1?0^ n'kak Po falataj fkiip znosili, da tKik Za toy trbelo, je pa navola gratala. Kak ailt« ar°vin Vin6 ,mbu Pejnez, so tej naprejodeči ^at^dit trhCtk°n tak stanačivali, ka bi Klošeki Pelar S° se v ? ° na^'’ ka b’ nouv’ črejp kiipili-Post’’ °v' sntoavtoia spakivali pa se f Soboto zabita'ati- Pm.S.e pa Pa^ili tečas rušt na soje gor ttVte ’ s° se n • Veder'’ gda smo mij že late gor ^ina’ ^oklinirr1116'3'' domou čemerni kak vrago-Ptav? Uej ,n S0 pa tak’ ka je se vkup letel°-Wikaie Ki nika dobiti, seposejdi so njin tjbn aja> ka k' kred'tno sposoben, ka nega 'ttav' da '> ka m \ mogo Pejneze nazaj dati, če bi top ',Pa dvej k a 0 zemlei ma, fštali pa somo dvej v«ti fta^fto po'?'. Kasmo mogli fčiniti drugo kak žvoziu6) t-nrgovoj stari cigeu za pokrij- Pa srmaki pokrili. izoblikovali trije predlogi, in sicer za ureditev pločnika v ulici Mikloša Kuzmiča ali za zapisano v programu del za letos, ki je dokaj obsežen, ali pa za ureditev mestnega pokopališča. Po dolgotrajnem tehtanju vseh treh predlogov so se naposled odločili za slednjega. Gda smo pokrili, te je začno Vinci pripovedovati, kak nepošteno se ftoj našoj državi dela, ka srmak, da je vnavouli, ne dobij niti telko pejnez, ka bi si lejko driijgi pokrif kiijpo, vij poslanci pa ovi ministri ste pa za sebej lejko doubili tudi po stougezero mark posojila po ščista malon intereši. Tej pejneze ste, prej tak un pravo z državne gase zejli pa sten se tiste, šteri porcije plačujejo, okouli prnesii. Vej pa tou nikaj nej slaboga, pravi Miška, tej tuj majo pravico, ka si strejo nad glavof spravijo, ka nedo na vedrini, Vinci pa pravi, ka je tou ščista nači. Tej posojila so somo ništerni doubili, pa največ takši, šteri že majo svoje ijže pa stanovanja pa vikende pa neven ka se. Da je pa tou vo vdarilo, to so se fsi začali lejpi rejditi pa naednouk za tou nišče nikaj nej znal, samo eden minister de mogo odijtinikan vdriijgo državo fsliijžbo, tak kak je Jožica odišla. Gda san tou posliišo, san mislo, ka na rit spadnen, ka se mi je vidlo nejmogouče tou, ka vij Kovetke, štere bi mogli najbole pošteni lidgej biti pa somo takše pravice meti kak si driijgi, bi lejko pravo, ka ste vij glandalo ednoga naroda, zaj je pa tou glan-dalo gor počilo. Pa mij.mamo sefelej birovije pa tožilstva pa šandare, ge so pa te tej bilij, da se je tou delalo. Zaj, da Ti eto pijsmo pijšen, bi ščel, ka mi odgouvor daš, če Tij tudi doubo tiste marke, pa či si doubo, te be preveč lipou bilou, ka bi srmaki Klo-šeki, šteri je preveč velki kvar mdu, kakšeg djurdja kraj dal. Kelko mladi familij, šteri nemajo stanovanja, bi si stakšimi pejnezi pomagalo, ka bi do svoje streje nad glavof prišlo. Vinci pravi, ka so takše fal kredite najbole doubili tisti Kdveti, šteri so stranke v vladi, pa kak ges kak starejši človik, šteri že se tou žmetno pogriintan, bi te pijtal, f šteroj stranki si pa te zdaj Tij. Že stari lidgej so pravli indasvejta, ka je Boug najprlej sebi bradou napravo pa te ovin dru-gin, pa tildi tou, ka saki svejtec prste prouti sebi držij, pa bi te tuo tak vo prišlo, ka je tak moglo biti. Dosejgamo so tej stranke, štere so z ovi stari prišle, vsikdar gučale, ka s tistimi nemajo nika, ka so ščista nouve, eto ednouk so pa njuvi prejgnjejši obprvin vo povedali, ka so eni nasledniki Komunistične partije tej drugi pa Oslobodilne fronte, pa kak si ges f svojoj paverskoj sejroj glavi mijslin, ka kak so duga lejta fkiip delali tak, so eni zapovedavali, drugi pa delali, nede dugo trbelo čakati, ka pa fkiip stopijo pa se non te pa edno velko gostiivanje kaže zgoditi, pa kak so na gostiivanji fsi vesejli, de za-gviišno tak tudi znami sejmi. F čakanji na Tvoje odgouvore na eta moja pijta-nja Te preveč lipou pozdravla Tvoj Janči Borojčnjek ■ To pomeni, da bi najprej tlakovali glavno pot na pokopališču in uredili glavni vhod na zadnje počivališče Sobočanov. Po besedah direktorja podjetja Komunala Mirka Šabjana bi ta naložba stala 7 milijonov tolarjev. Na račun najemnine za grobove bodo pridobili 3 milijone tolarjev. Ker je tlakovanje poti zelo strokovna zadeva, podjetje Komunala ne more v celoti prevzeti vsega dela, zato bodo kmalu izbrali ustreznega izvajalca. Hkrati pa bodo za ureditev glavnega portala ob vhodu na pokopališče angažirali priznane arhitekte, ki jih bodo skušali pridobiti z natečajem. Zanimiv bo gotovo tudi drugi del ureditve soboškega mestnega pokopališča, o čemer naj bi do konca julija skupno s sekretariatom za varstvo okolja in urejanje prostora pripravili javno razgrnitev tega projekta. Dogovorjeno je, da bo vse aktivnosti vodil poseben gradbeni odbor, ki bo poskrbel tudi za javno popularizacijo te obsežne naložbe. Ob klasičnem načinu pokopavanja naj bi uredili tudi parkovni del z nišami za žare in upepeljeval-nico. Razširili naj bi tudi mrliško vežo in pridobili še nekaj prostora za dostojni pokop. Prav zdaj potekajo pogovori za odkup nekaterih zemljišč, čim-prej pa bodo skušali pridobiti tudi ustrezno dokumentacijo, predvsem lokacijsko dovolje- nje. MILAN JERŠE F Čurgovi, po vijeri 1994 s Čurgove ■ RADENCI - Člani zgodovinskega krožka na osnovni šoli so pod mentorstvom učiteljice Rije Červič pripravili raziskovalno nalogo o zgodovini Radenec in Zdravilišča Radenska. Z njo so pred kratkim sodelovali na državnem tekmovanju v Ljubljani ter dosegli 2. mesto v dokaj močni konkurenci osnovnošolskih zgodovinskih krožkov. (G. G.) (F. KI.) JUBILANT - Vdovec Imre Temar iz Črenšovec praznuje 80-letnico. Je prava dobričina, vedno dobre volje in pripravljen pripovedovati zgodbe, denimo tisto, kako je siromak prišel ob bogastvo. Pri vojakih se je naučil striženja in pozneje doma ostrigel kdo ve koliko glav. Ko je bil še mlajši in bolj zdrav, je ljudem rad pomagal tudi pri delih na polju. Zdaj mu ljudje dobroto vračajo. - Dr. Lado Nedeljkovič ODPADKI - Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora SO Murska Sobota in Komunala-Saubermacher iz Murske Sobote sta izvedla enodnevno poskusno zbiranje nekaterih »posebnih« odpadkov: odpadne ambalaže, onesnažene z ostanki barv in lakov, potem odpadnih olj, barv, lakov, topil in razmaščevalnih sredstev... Zbirali so tudi svinčeve in druge akumulatoije, baterijske vložke, odpadna sredstva za varstvo rastlin, zdravila in druge kemikalije. Odziv med prebivalstvom je bil zelo dober. - A. Lipko Vestnik vsak četrtek stran 18 vestnik, 14.ju(jj^ vestnik S Triglavom po Švici Ludvik Kovač (3) Čeprav je Švica pretežno industrijska država, ima tudi kmetijstvo zelo razvito. Razmere za kmetovanje so seveda različne in tako je poljedelstvo predvsem na nižjih območjih, kjer lahko vidimo tudi viono-grade in sadovnjake, na višjih območjih in v planinah pa je zelo razvita živinoreja. V planinah je še planšarstvo, visoko stopnjo razvoja je dosegla reja krav molznic, v svetu pa so znani predvsem švicarski siri. Med našim popotovanjem po Švici smo se ustavili na kmetiji v vasi Matte, ki je tipična družinska kmetija, usmerjena pa je v poljedelstvo in živinorejo. Ta kmetija ima večstoletno tradicijo, kot pravi sedanji gospodar, pa nadaljuje tradicijo svojih prednikov. To je čista družinska kmetija, saj vsi družinski člani delajo na kmetiji in živijo izključno le od dohodka z nje. Poleg očeta in matere sta še dve hčerki in dva sina, eden od teh otrok pa bo tudi prevzel kmetijo. Sodeč po prizadevnosti bo to starejša hčerka Uschi, ki študira agronomijo, vendar je zelo zavzeta za kmetovanje in tudi ob našem obisku nam je postregla s številnimi podatki o švicarskem kmetijstvu. Kmetije z dedovanjem ni možno deliti med otroke, lahko pa ostanejo na kmetiji in za svoje delo dobivajo plačo. Kmetija leži na nadmorski višini 450 metrov in je za švicarske razmere nižinska, ki se je usmerila v govedorejo. Zemlja je težka, ilovnata, letno pa pade tu okoli 1.100 milimetrov padavin. Kmetija ima v lasti 38 hektarjev zemlje, pa tudi 30 hektarjev poskusnih polj zveznega inštituta za poljedelstvo, ki opravlja mikropo-skuse strnih žit in travno-de- Na sončni in senčni strani Alp teljnih mešanic. Zemljo za setev pripravi omenjena kmetija, vsa druga opravila pa delavci inštituta. Lahko smo videli poskusne posevke več kot sto različnih sort pšenice in drugih žit, predvsem švicarskih. Nekaj je takih, ki so že v redni pridelavi, veliko pa jih šele preizkušajo. Posebno pozornost namenjajo poskusom trav in detelj, saj travno- deteljne mešanice predstavljajo v Švici osnovno krmo za govedo, njihov cilj pa je, da bi uvedli pridelavo takšnih mešanic, ki bi vsebovale 70 odstotkov trav in 30 odstotkov detelj. Ker so Švicarji usmerjeni pretežno v rejo krav molznic, iz mleka pa izdelujejo sire, si-laže živini ne pokladajo. Siliranja tukaj ne poznajo, s postopki dehidracije travo brike-tirajo, koruzo za zrno pa zmeljejo in s tem krmijo govedo. Kmetija, ki smo jo obiskali, Vas Matte leži na nadmorski višini 450 metrov, ob govedoreji pa je tudi dobro razvito tudi poljedelstvo. Zvezni inštitut za poljedelstvo ima tu 30 hektaijev poskusnih polj, kjer opravljajo mikroposkuse z novimi sortami strnih žit ter s poskusi trav in detelj. Dobršen del sort žit, ki smo jih videli na teh površinah, je šele v preizkušanju, nekaj pa jih že uvajajo v redno pridelavo. Na kmetiji, ki smo jo obiskali, redijo simentalsko svetlolisasto govedo. Na fotografiji je krava, ki je dala že več kot 80.000 litrov mleka in 12 telet. Gospodar pravi, dajo bo še obdržal, saj želi, da bi dosegla življenjsko količnino več kot 100.000 litrov mleka. sodi po organiziranosti med boljše na tem območju, redi 44 goved, nekaj manj kot polovica pa je krav molznic. V hlevu imajo krave simentalske pasme, ki dajo v povprečju letno od 6.500 do 7.000 litrov mleka, kmetija pa odda letno okoli 90.000 litrov mleka. Mleko oddajajo dvakrat dnevno v sirarno v vasi, ponašajo pa se z visoko kakovostjo mleka, saj le-to vsebuje manj kot 79.000 mikroorganizmov. Tudi z vsebnostjo maščobe se lahko pohvalijo, saj ta dosega 4 odstotke, medtem ko mleko vsebuje 3,3 odstotka beljakovin. S slednjim gospodar ni zadovoljen in pravi, da bo moralo mleko doseči vsaj 3,5-odstotno vsebnost beljakovin. Lastnik sirarne, v kateri izdelujejo ementalec, je prav tako kmet, drugi kmetje mu oddajajo le mleko, vsako leto pa se na zboru tudi dogovorijo za odkupne pogoje in ceno. Tudi Švicarji se ubadajo s presežki mleka, zato morajo dobršen del izdelkov izvoziti, država pa se aktivno vključuje v reševanje teh problemov. Čeprav morajo iz delke izvažati pod ceno, kmetje tega ne čutijo, saj dobijo za liter mleka 0,97 franka (nekaj manj kot 90 tolarjev). Še lani so za liter mleka dobili 1,07 franka, vendar se tudi nad sedanjo ceno ne pritožujejo. Za kilogram govejega mesa dobijo od 8 do 9 frankov in tisti, ki zna gospodariti, lahko z dohodkom na kmetiji kar dobro živi. Sodeč po tem, kar smo videli, tudi naš gostitelj dobro gospodari, saj poleg govedi na voljo vsem kravam v ® pri katerih umetno oplojen1? ni učinkovito. Prijazni gostitelji so nam F stregli z domačim jaboli^ sokom, sirom in drpgimi & brotami, ki so jih pM pripravili na kmetiji. To® gre še posebno dobro od mf gospodinji Annamarii. ptif pravi domačih dobrotpsfF maga tudi mlajša hčerka Kmetija sodi v vrsto takoj^ novanih mojstrskih so se v zadnjem času Kmetija JVaterja Ingolda je tipična družinska člani družine živijo izključno od dododka s kmetije-(za mizo) sta hčerki Uschi in Rita ter mati Annanum ■ uveljavljatitu^’ mui nekaj takjm > imamo. Gosperd> 1^ ne je opravila p ‘ tij8 < kmetico, zato ® jenlt( leto sprejme tudi sabljaJ° ( kleta pa setuug^ kmečki poklic T J tečaj, ki traja eno . iv3joPf pa na kmetiji A tično znanje iz z . spodinjstva, žele ( vrtnarstva. (Sena redi tudi bekone. Nekaj deset smo jih videli v pitališču, saj je osnovna dejavnost govedoreja. Mlajše živali, v glavnem telice, ima tudi na paši v planinah. V okoliških planinah je namreč še razvito planšarstvo, naš gostitelj je letos zaupal planšarjem 8 telic, za celoletno pašo v planinah pa je treba odšteti 250 frankov po živali. Čeprav je oplojevanje živali umetno, smo v hlevu videli tudi bika in gospodar nam je povedal, da je Novice od tu... Skupina New Swing Kvartet, ki je na glasbeni sceni že 25 let, ima veliko nastopov po vsej Evropi. Pred kratkim pa je bila tudi ena od predskupin B. B. Kinga, ki je nastopil v Zagrebu. Povsod jih zelo dobro sprejmejo, v hrvaški prestolnici pa so jim podarili tudi hrvaškega oskarja. *** Čeprav se je veliko govorilo, da bo skupina Spin, lani najbolj obetavna nova skupina, razpadla, se to ni zgodilo. Skupina je pred kratkim uradno registrirala svoje ime in že pripravlja nov material. ' *** V Odrancih pa vas bo v soboto r’, r’, r’... znameniti Magnifico. Pred kratkim se je pojavila kanadska skupina Crash Test Dummies s hitom Mmm Mmm Mmm Mmm, ki zveni precej originalno. Ne samo glasbeno, ampak tudi vsebinsko, saj poje o strahu in napačnem pristopu do otrok. V drugih pesmih z njihove plošče God Shuffied His Feet govori o pogostih obiskih v bolnišnicah, o življenju v pižamah po hodnikih bolnišnic, rentgenskih žarkih, bronhijih... Vse skupaj se je začelo pred šestimi leti v Winnipegu v Kanadi, ko je Brad Robert še študiral književnost in filozofijo. Brad je bil takarat še zagret študent in se je skupini pridružil le ob koncu tedna, saj so igrali bolj za razvedrilo. Ob kakšni priložnosti pa so tudi nastopili v klubih s svojim repertoarjem, ki je vseboval televizijske teme iz šestdesetih let, priredbe Alicea Cooperja in starih irskih pesmi. ...in tam Na podelitvi letnih glasbenih nagrad v Monte Carlu je dobil eno od nagrad tudi Ray Charles, ki je ob tem odpel tudi dve pesmi. Nagrado sta mu izročila Michael Hutchence in njegova prijateljica Helena Christian-sen. Helena je bila dobro razpoložena, Michael pa pijan, da je komaj stal. *** Duet Twenty 4 Seven je nedavno posnel spot za svoj hit Take Me Away. Pravijo, da je to eden najdražjih spotov, kar so jih kdaj posneli. Šnemali so v Južni Afriki, in to posamezne scene v radiusu 50 kilometrov. Ekipi pa so bili na voljo najboljša oprema za snemanje in helikopterji. Motili so jih samo neznosna vročina in nadležni škorpijoni. Crash Test Dummies seto. Že takarat se je pokazala nadarjenost mladih glasbenikov, še posebno so vzbudila Kasneje je začel Brad sam pisati pesmi in dummiesi so posneli svojo prvo demo ka- noviceee Pop pozornost, prej v negativnem kot v pozitivnem smislu, njihova besedila, ki so bila polna črnega humorja in ironije. Svoj prvi album so posneli 1991 The Ghosts That Hunt Me, ki je bil v prodaji samo v Kanadi. Njihov drugi album God Shuffied His Feet je izšel letos, z njim pa so,nameravali osvojiti Ameriko in potem še Evropo. Zato jih je še posebno začudil tako hiter uspeh v Evropi. Svoj singl Mmm Mmm Mmm Mmm pa so prodali v več kot miljon kopijah. Skupina, ki jo sestavljajo poleg Brada Robertsa še njegov brat Dan, ki igra bas kitaro, Ellen Reid na klaviaturah, Michael Dorge, bobni, in Benjamin Darvill, ki je specila-ist za mandolino, harmoniko in marimbo, je že na turneji z El-cvisom Costellom po Ameriki. Pripravljajo pa se že na samostojno turnejo in zanimivo bi jih bilo slišati tudi v Evropi. Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER Končan jazz festival Ljubitelji jazza, še bolj pa ljubitelji latino glasbe so se lahko v treh dneh res naužili dobre glasbe. Še posebno je drugi večer navdušil Mike Štern, ki je poslušalce z nežnimi pasažami in tudi z vložki metala tako navdušil, da so kar zaživeli, eni pa so ob njegovem igranju kar onemeli. Za njim je nastopil Djavan (na fotografiji), ki s svojim odličnim latino popom sploh ni mogel več predramiti publike. Tudi zadnji večer je bil v znamenju latino ritmov, poslušalce sta navdušila oba, Tania Maria s svojo skupino (tudi basist Eddie Gomez) in Ray Barreto, ki je s svojo skupino tik pred koncertom priletel iz New Yorka. Na festivalu pa so bili tudi mnogi glasbeniki s slovenske s s p b ii n i( P ti Sl Pomurje poje ’94 - rock festival Vabimo vse skupine iz Pomurja, ki bi želele nastopiti na tem festivalu, ki bo 9. septembra 1994. da združite svojo glasbo na rock festivalu. Nastopi lahko vsaka skupina, ki ima vsaj 20 minut programa. Gostje bodo Majke iz Vinkovcev. Skupine naj se prijavijo na naslov: Toro, d.o.o.. Gornja Radgona. Vse podrobnejše informacije pa lahko dobite po telefonu številka 61 650 od 12. do 14. ure. ,p^' glasbene scene: Toni celj. Vita Mavrič.^ njak. člani skupine A Kalifornija in tt.e Brane Rončel pa bo naslednje leto Ij"1^hl stival. kije v navez z skim, gotovo trajal (Foto: ANR) p lir Ut Ni julija 1994 stran 19 a.- j v # lojeva# na® P ibol* rimi # ay I# To# od# pri:* »a j# ta l®1 ko# 4’ za# poletna akcija: Spolnost po žici? Nespodobna dekleta: Pokliči me zdaj! Se^be,i,ni kitami c«** /' !Pit” -v«« kitami na prsih ne pleše. Sedi za mizo, nepremično s pogledom proti nam; kar domišljavo bi bilo reči, da gleda proti Opazim, kako se počasi, kadar se kdo premakne s klopi, sama premika proti nam, prav v našo bližino, kar p poeasi tud! pe' Zavrne pa slehernega, ki jo vabi na ples, kar mi na moč ugaja. ^'»Šariko S« me kličejo. SH1 bom no j?« rečem, zakimam in nepričakovano dodam: »Mi-bi^e hn°’kobom igral.« Stevan*1 ^eda'a’ m' odvrne. ‘Sivimi l ?ed igranjem pripoveduje o njej, vem, da nalašč: ‘ase 'ma? Skoraj čisto bele... in mehke, to že Tak«’ • ? mehki. Joj bi jih človek božal. Glavo bi stisnil golice. |n vedno dišijo, vetjemi mi - dišijo kot bele krnjene C Si opazi njene o«, he? V kotih so navzgor Migeta. In ne se zagleda vate, ti gre po telesu ščeget in srce kar je že vs SIk’in ustnice, in bradica - sinek moj zlati, povem fontana; 6 doz°relo kot bele črešnje. In kakšne ciceke ima, Mban’”* Vdn" v.rti šarik°’ revico, ki se mi je odmaknila, \v-ne b’ gledal v njenem poklecevanju... H Dob"?’ zaPr°si Šarika in se me dotakne, ko da bi J11?'Kite;; Vzdigne se, z rokami se nasloni na rob fU^stneoa V,ISe me P^redo- ‘tre!0 imeb S bJ^teS0"13 ženi-s 0 ko- Si s £ Šele tik pred Trditve, da zdaj zakonskih posrednikov ni, seveda ne držijo, le da »strta« srca hodijo v klube osamljenih, se skušajo spoznati prek časopisnih oglasov.. . Bogme, večkrat pa prav pride tudi kaka »coprinica«, ki poskrbi, da se poročita kaka vaška ločenca ali vdovca. Drugače je seveda z mladimi, ki imajo toliko možnosti in priložnosti, zato ne preseneča, da imajo že najstniki »vsak svojo« oziroma »vsaka svojega«. Strici so mi povedali »Strici so mi nekoč pripovedovali o svojih ženitvah, pripovedovala mi je tudi tetica Fili-pička ,Se z roko se me ni smel dotakniti... kolena sem tiščala vkup... kričala, če je kaj hotel z mano.’« Tako pohujšljivi Miško Kranjec v svojih Stricih. Od tam je tudi monolog strica Števana o svoji ženi: »Eh, kaj hočem. Saj je sirotika tudi nekoč imela le vimček če si ji ga prijel - je enega samega bila polna dlan. In trdi so bili, jagode na njih pa kot želod dolge - pik, pik... A kaj hočeš - pol ducata otrok jih je vlačilo kar poldrugo leto vsak-teri... dokler nisva napravila drugega. No in zdaj mi nosi same še take žačke, sirotika ...« Škoda, ker strica Števana ni več. So pa drugi strici, ki se jim prav tako toži po oblinah, zato prebirajo »nesramne« male oglase. Nekateri se ob njihovi vsebini zabavajo, drugi pa po nudbe jemljejo zares, kakšna je vsebina? In Spolnost za denar »Si sploh kdaj videl, kako se igrata dve mucki? Nežno, starstno, divje. Kmalu boš v njunem objemu doživel ekstazo. - Kdo si ne želi rdečela ske, za katere govorijo, da so najbolj vroče. Poskusite! - Močno poraščena, bujnih prsih in strastna vas s svojimi čari spravi do nebes. - Osamljeni fantje in gospodje. Iz dolgočasnega dneva vas v svet ljubezni in nepozabnih trenutkov popeljejo naša lepa dekleta. - Rja- volaska, lepa kot srnica, rjavih globokih oči, vas čaka, do jo pokličete. - Starejša dama pri 40., mladostnega videza vas zabava in krasjša čas ob večerih v svojem apartmaju. - Z nežnimi intimnimi prijemi in raznimi vzdihi vas naša dekleta po vašem izboru pripeljejo do vrhunca. - Zapeljiva, vroča in atraktivna dama črnih las in močnih oblin vas masira, zapeljuje in zadovoljuje v svojem apartmaju. - Očarljiva seksi mačka nežno poskrbi zate v svojem dišečem luksuznem apartmaju.« Svojih čarov pa ne ponujajo le mačkice, ampak tudi mački, in sicer zaradi srečanja z mačkicami in tudi - mački. Ti zadnji so seveda homoseksualci. Pa tudi vse mačkice si vselej ne želijo mačkov, ampak - mačkice. To pa so lezbijke. Vabila v apartmaje »z nežnimi intimnimi prijemi« so zaresna. Zavrteti je treba le telefonsko številko (in samo to je storil pisec te »packarije«), in sicer 061 14 08 238. Oglasila se je damica (vam pa se še bo) in povedala: »Cena za eno uro je 12.000 tolarjev. Pri nas si rezervirate termin. Čez čas vas bomo spet poklicali. Ob dogovorjenem času greste v določen apartma. Ti so za zdaj v Ljubljani in Celju, kmalu pa bo tudi v Mariboru. Tam tudi plačate za storitev.« Sprejmejo vsakogar? »Da, le pijani ne smete biti!« Seveda nisem čel. Slutim pa, da je med bralci kar nekaj takih, ki jim za nebeške užitke ni mar denarja, tudi ne za potovanje (po vas lahko pridejo tudi s taksijem), zato pričakujem (in vi, bralci, prav tako!) povratno informacijo: Se je splačalo, kako je bilo? Pokliči me zdaj! Glede na to, da imamo v Sloveniji kar nekaj »kupleraj-skih« agencij, javnih hiš, ki delujejo pod krinko zasebnih apartmajev... smo, vsaj kar zadeva to področje, v Evropi. Daleč pa tudi ni Amerika. Šaj ste v časopisju (oglasek je bil celo v Vestniku) že opazili »črne« oglase z razgaljenimi dekleti? Gesla oglasov: Nespodobna dekleta. Vzemi me! Hollywoodska dekleta. Pikantne zgodbice. Sanje. Po kliči me zdaj! Da pa tisti, ki zavrti telefon, ne bi klel zaradi računa za telefonske impulze, je na oglasih z mini črkami in številkami zapisano: strošek je le 288 ali 330 SIT na minuto. Pisec je zavrtel nekaj številk teh oglasov in tam daleč, onstran velike luže, je nekaj zapi skalo (kaj nekaj, vključil se je magnetofon) in oglasil se je tihi, vznemirljiv ženski glasek: »Hej, zdravo. Poznamo povsem nekaj novih avantur. Čakamo, da ti jih razkrijemo. Halo! Zdi se mi, da bi ti morala šepetati, saj so stvari, ki bi ti jih morala povedati, zasebne. Bilo je enkratno. Nikoli doslej še nisem doživela česa takega. Tudi ti bi moral tako poskusiti. Zgodilo se je na plaži... Moški je bil, kot si ti. Slekel mi je moje ljubke bele hlačke, nato nedrček...« Začetek druge seksi zgodbice: »Pozdravljen! Ali si pripravljen na doživljanje najbolj divjih in nepozabnih srečanj? Prijateljice kot sem jaz: visoka, svetlolaska, z dolgimi nogami ... Rada bi pripovedovala prav tebi (smeh). Imam zelo živahno domišljijo. Rada bi te popeljala na potovanje in želim poskusiti s teboj. Imam nekaj zate! Sem zabavno dekle. Moja koža je mehka in dišeča...« Nekaj časa sem še poslušal, potem pa odložil slušako in izključil magnetofonček, na katerega sem snemal. Seksi zgodbice, kakršne lahko beremo v Kaju, me niso navdušile, kaj šele vznemirile. Najbrž tudi ne zato, ker sem ves čas gledal na uro, štel minute in mislil na tefefonske stroške, ki pa jih k sreči ne bom poravnal iz lastnega žepa, ampak bo to storila moja firma. Očitno pa je, da pošta dobro služi na račun take telefoniade, kajti če za minuto zaračunajo 330 tolarjev, to pomeni, da stane urica poslušanja (ne)navadnih erotičnih zgodbic 19.980 tolarjev. Ura pravega seksa (V Ljubljani, Celju, kmalu pa tudi v Mariboru) pa stane komajda 12.000 tolarjev. Nič pa ne vem, kolikšna je tarifa v Prlekiji in Prekmurju, slišim pa, da je tudi tu mogoče priti na svoj račun, in sicer prek zvodnikov. Šarike ni! »Šarike ni; ko da se je pogreznila v zemljo. Zaman jo iščejo moje oči, zaman tudi kdaj pa kdaj stopim okrog senčnice, če bi jo našel s kom v pogovoru. In tako se še neme loteva ta žalost, ta nalezljiva otožnost, ki jo razlivajo po senčnici cimbale in flavta moji stricev.« Pa kaj bi stokal za Šariko, ko pa je še toliko drugih. Kaj bi naš človek hodil v »kucleraje«, plačeval visoke račune za »hol-lywoodsska dekleta«..., ko pa se je treba le ozreti naokrog, zbrati pogum... in že je tvoja. Čisto zares, ko pa se skoraj nobena preveč ne upira. Če pa se že, potem se samo pretvarja, dejansko pa si tudi Ona želi (vsaj tako kažejo raziskave) čimprej »v posteljo«. Vse bolj pa pobudo prevzemajo tudi dekleta in ženske same, kar je še kako koristno za sramežljive fante (in tak je tudi pisec teh vrstic). Še sam sveti oče se ukvarja s spolnostjo. Ob koncu julija je romarjem na Trgu sv. Petra govoril: »...Spolnost prevžema vso osebnost in je nekakšna govorica’ v službi ljubezni. Zato je človek ne sme živeti nagonsko, ampak jo mora kot razumno in svobodno bitje obvladovati. Spolnost ima namreč lastno psihološko in biološko strukturo, naravnano na občevanje med možem in ženo in na rojevanje novih oseb...« Ljubili so se tudi Kranjčevi strici in strine, čeprav: »Lepota pri ženski ni vse... Zdaj še lahko gledaš za belimi kitami, ko se boš pa ženil - vrag po laseh, lahko je šepava. Ker ti si siromak in če bo žena sirotika, se vama bo slabo godilo. Bogastvo je vse. Mi si-romačeki pa - delaj ves teden, v nedeljo pa igraj: na gostuva-njih, v oštarijah... familija pa je še vedno lačna, bosa, naga. Ženi ciceki gledajo iz strgane bluze, deca kažejo gola kolena in gole ritnice. Pa delam, ne zapravljam. Dve pipi tobaka pokadim na dan, pa še to si ponavadi nabašem iz tuje žačke. A kdo naj siromaku pomaga, sinek zlati? Država? Bog? Zakaj pa? Sta mar kaj dolžna?... Vidiš - ko je Bog ustvaril prva človeka, ju je komaj dva tedna pustil v raju, komaj sta se mu nekoliko po-šockala za grmom, že ju je pregnal iz raja: v potu svojega obraza naj si služita kruh...« Miško Kranjec je dobro poznal življenje malega kmečkega človeka. Poznal je tudi njegovo lepšo stran življenja. Ko mu je kdo očital, da v svojih romanih (kar zadeva ljubezen) pretirava, je odgovarjal, da so se nekoč ljubili še veliko bolj kot zdaj. Morda pa je mož, tudi sam veliki osvajalec ženskih src, imel celo prav! Tudi zato, ker se tedaj ljudje niso zatekali k nadomestkom, ampak je bilo vse bolj neposredno. Mar ne bi bilo lepo, ko bi spet bilo tako, pa ne bi bilo treba poslušati vzdihljajev prek žice, plačevati dragih mačkic... ŠTEVEN SPIELBERG pisma, mnenja, stališča Okupacija soboškega gradu v nadaljevanju Gospa Savlova! Uredite si družinske odnose ali pa prepovejte piti svojim nečakom - tega, kar sem napisala si nisem sama izmislila! Gospod Kišfalvi: pravite, da se niste še nikoli odzivali na »pisarjenja po lokalnem tisku« - oprostite, v prihodnje se bom obračala na Vas v osrednjih slovenskih časnikih. Pravite, da mi nimate časa odgovarjati, da bi se »veliko raje ukvarjali z načrtovanjem poletnega kina v gradu«. V Ljubljani gostilne (»oštarije« po vaše, da se bova razumela) prirejajo poletni kino brez ZKO-ja - in brez dolgih priprav. Toda, vi ste očitno vajeni počasi... Očitate mi 230.000 SIT, ki jih je dobilo DGP v lanskem letu - očitno imate res dober pregled nad občinskim denarjem, namenjenim za kulturo, ki ga ne dobite ne vi, ne vaše od vas ustanovljene frakcije, kot jih sami naziv ate. Pa se je tudi od teh 230.000 levji delež vrnil k vam - mi smo vam vračali tako: za najemnino kinodvorane: najprej 60.000 SIT, potem 500 DM in še enkrat 600 DM. Kako je to neokusno! V nos mi mečete ta drobiž, drobiž v primerjavi s svežnji denarja, ki ga iz občinske blagajne dobivate vi. Dobivate denar davkoplačevalcev, projektov, za katere ste ga dobili, pa nikjer! Če mi boste na neka način odgovorili še na to pismo, se mi bo zdelo vredno, da izbrskam podatke o vašem trošenju denarja! Gospod Kišfalvi, po krivem pričate, ko trdite, da Vam je DGP dolžno nek reflektor - kolikor vem, ste ta reflektor posodili podjetju Rupert Tremens d. o. o. - izstavite jim račun in naši spori se bodo tako zgladili. Vsako društvo mora imeti vsaj deset ustanovnih članov - DGP jih ima še več. Torej nisva predsednik g. Pravdič in jaz edina člana društva. Ste pa vi »eden redkih, če ne edini« v občini, ki je plačan za tisto, kar DGP dela zastonj, »oštarjaši« pa po principih tržnosti. Pravite, da DGP »zastira resničen problem soboške mladine« in to je »prostor, ki ga le-ta nima«. DGP se zavzema za prostor za mlade v Soboti in občinska ministrica za kulturo in mladino, ga. Bavčar, to dobro ve. DGP je edina organizacija ne samo iz Prekmurja, pač pa v Pomurju, ki so jo povabili k vseslovenski zvezi mladinskih organizacij, ustanovljeni 18. 6. 1994 v Kopru. Joj, kakšno čudno pismo ste mi napisali - sram naj vas bo! Valentina M. Smej Po tem srečanju smo začeli razmišljati o izletu po Gorenjski. Za lažjo izvedbo smo en dan zdravljenci in terapevti obirali jagode na plantažah v Savcih. Preostala potrebna sredstva so prispevale posamezne DO naših zdravljencev. 16. 6. 1994 smo se z avtobusom odpeljati proti Gorenjski. Prva točka je bil ogled slapa Savice, čigar lepote so nas prevzele. Med vožnjo smo si ogledali Bohinj z jezerom, nato pa smo si v Stari Fužini ogledali Planšarski muzej. Manj sreče smo imeli z ogledom Bleda, ker nam je nagajal dež- Pri povratku smo si ogledali cerkev Marije pomagaj v Brezju. Na poti proti domu, smo si ogledali Tržič in obiskali Pekovo tovarniško prodajalno. Proti večeru smo se vrnili v bolnišnico polni prijetnih doživetij. Zdravljenci OBO Potrdilo Na prošnjo g. FRANKO Karla iz Puconec 140 potrjujemo, da imenovani prejema pri tukajšnjem Zavodu le starostno kmečko pokojnino in ne poslanske. Drirektor: Martin Glavač t najnovejših sklepov državnega zbora in njegove komisije, da se krivice, ki so bile storjene v številnih sodnih postopkih izrečene nai ških, nedemokratičnih postopkih v celoti, popraviti vsem. 1 vrniti v prvotno stanje in se preko javnih glasil opravičiti priZOdetitj1-malih in velikih bogov, ta misel mora prodreti tudi do jih je povozil. Kot nekdanji član občinskega sveta za tradicije A ■ ( v Celju in sedanji pridruženi član ZZB še zmeraj s pono^.f .M partizanski boj in OF. Da se razumemo javno sedaj preko e Svobodne misli izjavljam da mi je v izreno čast, da so moji starti v O F in udeleženci NOB. Se posebej, da je moj oče Ivan Horvatič' leta 1941 skupaj z družino Smolkovič varoval ter Lijiniof prvoborcu Ferdu Godini - Marku. Po vojni so mu bilo samo človeško dejanje. Še pomnite tovariši - tudi f 3 » JKJ človeško narodno dejanje. Lenart Hvala za »prijetno« vožnjo! Na veliko govorimo in imamo polna usta evropske unije. Na vse kriplje se trudimo, da bi nas sprejeli medse. Na žalost pa smo na marsikakšnem področju še daleč za Evropo. V pasjih vročih dneh potovali z Certusovimi dotrajanimi vozili v smeri Lendava - Ljubljana - Lendava - Maribor, pa tudi v drugih smereh, breh airkonditiona oz. klimatskih naprav, je že pravcato mučenje potnikov, če že ne kaj huje. Še posebej starejših občanov in invalidov. Gospodje direktorji Certusa imajo pač dostojne plače, da se lahko brezskrbno vozikajo z lastnimi avtomobili, skrb za počutje potnikov pa jim je očitno španska vas. Pri povišanju vozovnic jim pridejo prav vsi mogoči in nemogoči izgovori, čeprav z balkansko ruskimi uslugami. Zato se pa Certus boji zasebne konkurence? Imajo namreč vzrok, zakaj! Nikoli več v Certusovo vozilo! Jože KAUČIČ Lomanoše 6 GORNJA RADGONA Nemočni prepuščeni usodi Lepo je dajati pohvale, priznanja, težko je nekoga obrekovati, kritizirati, a ne morem mimo dejstva, ki sem ga doživel na Vestnikovem vlaku 18.6.1994. Bilo nas je okrog 500 potnikov vseh starosti, a večina starejše generacije, ki je potrebna pomoči, če jo seveda kdo potrebuje. Imeli smo se zelo lepo, prelepo, na vlaku vzdušje na vrhuncu, za katero se lahko zahvalimo Frančku Štefanecu, ki je z vso vnemo popestril vzdušje, saj je v svojem studiu s kolegi izoblikoval prelep program, ki ga je povezoval s potniki, ki so hoteli kaj povedati ali zapeti, da smo se iz srca nasmejali. Bilo nam je res lepo, prelepo. Med nami so bili potniki, ki so mogoče prvič in zadnjič videli lepoto in okusili slanost našega prelepega koščka morja. Z nami je potoval gospod iz okolice Jeruzalema, ki jih je krepko štel čez 80 let, ves navdušen se je vračal Z lepimi spomini in doživetji proti svoji izstopni železniški postaji Ivanjkovci. Nihče od organizatorjev pa ni pomislil, kako bo ta starček izstopil, ko se je pred njegovimi nogami pojavilo več kot meter globoko brezno in še to v popolni temi. Na naslednji postaji Ljutomer-mesto je ista usoda čakala cel vagon potnikov, ki so se po 3 metre globokem nasipu valjali v jarek. Kdo odgovarja za to početje, razmislite - premislite. Franček Jagrinec Izlet Bila sem na Vestnikovem izletu in to devetič. Z izletomin , popotovanjem po slovenski obali od solin, kjer smo začeli P“ Prignati moram, da nam je vodička predstavila celotno skega Primorja. Tudi s kosilom in zabavo je bilo vse dobro, M' ‘vlak‘ °Stala V pri’etnem sP°m‘^ hkrati pa se že pripravljam w Lahko tudi drugače Za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo na oddelku za zdravljenje bolezni odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Ormož je pomembna tudi ponovna pridobitev delovnih navad, fizične kondicije in bogatitev osebnosti zdravljencev. Zdravljenci smo gostovali na športno-kultumem srečanju v Psihiatrični bolnišnici Vojnik pri zdravljencih njihovega oddelka za zdravljenje bolezni odvisnosti. Pomerili smo se v različnih športnih disciplinah, vse to pa smo zaključili s prijetnim kulturnim programom. Rezultati sami niso bili pomembni, pomembno je bilo samo srečanje ljudi s podobnimi težavami, ter izmenjava izkušenj, mnenj ipd. Bratončani ali veste, za kaj plačujete krajevni samoprispevek? Za redke izbrance, da jim po dvoriščih asvaltirajo dovozne poti. Saj veste, da prah in rosa škodujeta avtu in čevljem. Da pa pijemo vsi zdravju škodljivo vodo ni važno. Posledice na zdravju se tako pokažejo z leti. Prah in rosa na avtu pa takoj. Dobronamerno svetujem članom sveta krajevne skupnosti Bratonci, nehajte zapravljati denar iz krajevnega samoprispevka, za asvaltiranje privatnih poti. Od posameznikov, ki ste jim že asvaltirali njihove privatne poti pa izterjajte denar in začnite urejati: vodovod, potok Črnec, kanalizacijo in drugo, kar bo v korist vsem prebivalcem. Dvorišče si naj vsak uredi, kot zmore. Prosim, da javno odgovorite, kako o tej zadevi razmišljate Vi in kaj boste ukrenili. A. L. »Sedaj je čas streznitve« Komentar na nizkoten in žaljiv članek ljutomerskih posameznih borcev, ki na primitiven način odgovarjajo na povsem odprta vprašanja gospodu Francu Tarči, ki se se na svojstven način vendar ravno tako kot jaz ih številni drugi bori za objektivno zgodovino teh dogodkov, ki naj sloni na arhivskih dokumentih in prvotnih udeležencih, ki so ves čas delovali na okupiranem ozemlju Prekmurja, slovenskega Medimurja ter ožje in širše Prlekije. Mislim, da bi bila edina prava rešitev streznitev in upoštevanje Mrtvi naj počivajo v miru Še zdaj včasih podoživljam grozljive zgodbe iz otro^‘\Le in sem jih, ko smo, ob dolgih zimskih večerih hodili »lupa1" . % perje. Poleg prepevanja narodnih in nabožnih Pesm^l in nismo poznali, so večere izpopolnjevale zgodbe vaš/a MjU1* V njih so imele svoje mesto prigode iz »vojske«. Koliko J. teh pripovedi. Moji vaščani »so bili« takoj za generali, 'č'golilir , Da ne omenjam čarovnic, ki so marsikaterega spremljale 0*. lendavskih goric. Posebno mesto pa so imeli v teh zgodbi1 L se otroci tudi najbolj bali. Vsak, ki je prekršil mir mrtv.i , '■ način kaznovan. Ste slišali zgodbo, ki je bila po PnP0Vnrinestis očeta resnična?! Fantje so stavili, kdo bo upal opolnoči p lišča križ in ga nato odnesti nazaj. Našel se je korenjak, I $11. Stavo je dobil. Ko ga je pa ob polnočni uri nesel nazajm predaj: roke od strahu tako tresle, da je s križem prebodel svoj k je sf in ga ni mogel izvleči. Prepričan, da ga mrtvi kaznuje) , njihov mir, je ob grobu, zadet od kapi, izdihnil. $ Zakaj pišem tako dolg uvod? Tako rada hodim n pokopališče. Ne samo zato, ker tam počivata moja star ( z neke sentimentalne navezanosti na vse moje sovaščan „0^» tam počivajo. Od mojih otroških let je to pokopališče do podobo. Krasijo ga urejeni grobovi, tudi ob delavni sveče, spomeniki več ne spominjajo na nekdanje revno P nimi križi. Moram reči, da so tudi ti imeli svoj čar. utr^ Vendar sem bila ob teh obiskih že večkrat zelo raZOpaSti z rožami zasajenih grobov izginja cvetje. Kdo upa *’■ pos“ zasajenih grobov? Kdo upa motiti mir mrtvih? Skru bivališča ljudi se mi zdi največje barbarstvo. ... I? Vem, da se to ne dogaja samo na našem pokopakša, manj splošen pojav v tem malem slovenskem prostoru. ‘ potrebno spregovoriti in ga preprečiti. Vem, da smo o te b .^i. i" v osnovni šoli. Odrasli bi naj obsodbo tega slišali s prtžnt . so jo že večkrat, pa še vedno ni zalegla. farni-1 Kdo bo čuval in urejal naše spomenike, če jih ne bom vsa zgodovinska in kulturna obeležja naših krajev. In P jn J najdražjih je naša velika vrednota, ki jo moramo čuvati. Morda ne bi bilo odveč opozoriti vaške odbore, ki. ^rip-ajj odvozov smeti in pokopališč, da to v najbližji prihod pokop odpadlega cvetja, trave, plastika od sveč, ki segajo prostor, nam vsekakor niso v čast in ponos. w višjo#"^6 Urejeni kontejnerji za odpadke bi dajali vasi in vaščan 10 vsem, kar smo že storili za ureditev okolja v naših mesti tako velik strošek, le k realizaciji je potrebno pristopiti- pjntet'1 Naj naj natakarica Bilo je vroče. Bila je gneča. Bile so tudi natakarice. Po ocenah nekaterih so bile najboljše natakarice. Predvsem pa - bilo je zelo veselo. Soboško kopališče je bilo v soboto skoraj premajno za vse, ki so želeli doživeti izbiro najboljše natakarice. Scena je bila obliko- vana kot že dolgo ne, zabave pa na pretek. Ansambli so se menjavali na odru, pevke so zamenjevale pevce. Pravzaprav ves večer ni bilo niti minute premora. Nekaj se je nekje dogajalo. In verjemite, soboško kopališče ni majhno. Tekmovanje za »naj natakarico« je potekalo v dveh smereh: strokovna žirija je ocenjevala nastop kandidatk, njihovo predstavitev, delo, skratka po tistih elementih, ki so pomembni za delo natakarice. In po teh ocenah so bile najboljše: Liljana Vogrinčič - Grili na soboški tržnici, Kristina Fifolt - bife Mercator Apače in Nada ------ froP'' in Sonja Bedeli cano, Bistrica- t In kaj. sedaj- Fje5efli oceni žirije s® bckega Foto: Lukovnjak - Janžev hram na Janževem Vrhu. Tudi publika je imela možnost izbirati svojo »naj natakarico«. In jo je tudi izbrala. Najbolj jim je prirasla k srcu Emilija Horvat - Bistro grill Horvat, drugo in tretje mesto sta zasedli Angelca Berden - Cafe bar Bolero Bistrica Bog nam pomagaj brez grelca za pivo! Vestnik svojo najnovejšo gostinsko pozornost sicer posveča alternativnim in antidržav-nim oblikam pitja, to je pintešem, vendar je želel svoja visoka merila preskustiti tudi na naj natakaricah. Preverjali smo jih samo z enim vprašahjem. Pripadajoče podvprašanje je odpadlo, ker je bil odgovor na glavno vprašanje nikalen. Cikali smo na gostinski pojav, ki je neob-hodni pogoj kakovostne gostinske ponudbe in obenem njeno zunanje znamenje. Gre za preprost predmet, ne večji kot je etui za toplomer, s katerim merimo telesno temperaturo. Ta majhna zadevica je neznana tudi našim naj natakaricam, kaj šele vsem tistim, ki so manj naj. Liljano Vogrinčič, Kristino Fifoid in Nado Lukovnjak smo vprašali, če vedo, kaj je to grelec za pivo? Nobena ni vedela. Kristina je rekla, da bi jim to morali poslati iz pivovarn Union in Laško, Liljana meni, da je pivo mnogim resda uspeha. ----------------------------- ■ ■ ... p1, • slišal premrzlo, vendar za grelec še n‘ {febiije’ j pa je izjavila, da ona tega n® l toči samo vino.--------teth-^li^ Nameravano podvprašanje o -0 ni » hovem lokalu grelec za piv0 1 smisla postavljati. . Ltf' Tako, vidite, v kulturi -j pleskanju o njegovi pomembn^ nju o njegovi nujnosti, 'd grelcev za pivo in naše vedo, kaj je to! Kot da bi bila k ui si zlivaš po goltu za pivo! Nisem nacionalno P0110' Jevic0^' da naj si gledo naši gostinci to ? Q ijoH1 dat v najbolj zakotno avstnj . .j A naj si jo gredo! .ata f>°y Kaj je greiec za pivo? Podolg ^je .v(). iz nerjavečega jekla, v katero , ^0 F’ is» voda in se potem vtakne v pol«0 čMjo Enkrat v prihodnje bomo v z evropskimi kriteriji obJaV„fl L grelca za pivo. Zanima nas P tekmovanju za naj natakarico P misija ... SOBOTA TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 JULU PONEDELJEK 10.40 Pasja pripoved -10.05 Murphyjev udarec, angleški Sim - 12.15 Že veste - 13.00 Poročila -16.05 Omizje -18.00 Dnevnik - 18.10 Vrtiljak, mehiška nadaljevanka - 18.30 Zgodbe o Polhcu - 19.30 Dnevnik - 20.05 Forum - 20.25 Korenine slovenske lipe - 20.45 Na begu, avstralski Sim - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, amer, nanizanka; Zgodbe Ruth Rendell, angl, nanizanka - 0.10 Brane Rončel izza odra Drugi program 13.00 Euronews - 16.40 Potni list za Pimlico, angleški film - 18.00 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.05 Podeželski utrip, angl, nadaljevanka - 21.00 Moški, ženske - 22.00 Posnetek koncerta iz Sarajeva - 23.00 Tenis za Davisov pokal HTV 1 Radovedni Taček - 10.50 Risanka - 11.15 Zmigaj se - 11.35 Zgodbe iz školjke - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 15.50 Na begu, avstralski Sim -17.25 Boj za obstanek, angl, serija - 18.00 Dnevnik - 18.10 Živ žav - 19.14 Žrebanje 3 x 3 - 19.30 Dnevnik - 20.10 Utrip - 20.30 Razgledi slovenskih vrhov - 20.55 Pred Igrami brez meja - 21.00 42. poletni festival - 23.05 Dnevnik - 23.15 Melodije morja in sonca - 1.15 Sova: Zgodbe Ruth Rendell. angleška nanizanka - 2.10 Plen, francoski film Drugi program 8.00 Euronews - 14.15 Turistična oddaja - 14.35 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka -15.25 Sova -15.55 Športna sobota -18.25 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Veliki zločini 20. stoletja - 20.40 Karaoke - 21.25 SP v nogometu -23.20 Sobotna noč i 7 JULU NEDELJA 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Otroški program - 10.35 Risana serija - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila -12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Monofon - 13.50 Murphy Brown - 14.15 Dokazi - 15.30 Ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Latinica - 21.00 Dunajsko prijateljstvo, ameriški film - 22.35 Poročila - 22.45 Slika na sliko - 23.45 Film Bruna Baretta HTV 1 8.55 Živ žav - 9.45 Čudovita leta, amer, nanizanka - 10.10 Ste se že kdaj sramovali svojih staršev?, angl, oddaja - 11.00 Revija pevskih zborov - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Slovenci v zamejstvu - 12.30 Boj za obstanek, angl, serija - 13.00 Poročila - 13.05 Podeželski utrip, angl, nadaljevanka - 15.25 Podzemski požar, amer, film - 17.00 Krila nad svetom, kanadska dokumentarna serija - 18.00 Dnevnik - 18.10 Jeeves in Wooster, angl, nanizanka -19.20 Loto -19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Igre brez meja - 21.55 Zgodovina evropskih držav - 22.30 Dnevnik - 22.50 Trije tenorji, posnetek koncerta ob zaključku SP v nogometu Drugi program 8.00 Euronews - 12.55 Športna nedelja - 18.30 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.00 Alpe - Donava - Jadran - 20.30 Evro vizija pri štiridesetih - 21.25 Nogomet - 23.30/0.00 Sova: Mestne zgodbe, amer, nadaljevanka; Zgodbe Ruth Rendell, angl, nanizanka. 10.15 Huckleberry Finn - 10.40 Korenine slovenske lipe - 11.00 Učite se z nami - 11.30 Film - 13.00 Poročila - 14.00 Umetniški večer - 15.25 Aliče, kulturni magazin - 16.20 Moški, ženske - 17.20 Dober dan. Koroška - 18.00 Dnevnik - 18.10 Otroški program - 18.40 Univerzitetni razgledi - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 TV-konferenca - 21.15 Minister v solzah, švedska drama - 22.05 Dnevnik - 22.30 Sova: Na drugi strani mavrice, angl, nanizanka; Zgodbe Ruth Rendell. angl, nanizanka Drugi program 13.00 Euronews - 15.40 Igre brez meja - 17.05 Forum, Utrip. Zrcalo - 17.50 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nežna izsiljevalka, nemška drama - 21.45 Studio City - 23.00 R & R. znanstvena oddaja - 23.30 Brane Rončel izza odra JULU TOREK SREDA Julu —“ ČETRTEK ___f TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV AVSTRIJA 1 8.00 Poročila - 8.25 Film za mlade - 10.UU Poročila - 10.05 Pojoča mladost - 11.00 Cirkus, serijski film - 11.30 Risanke - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 13.10 Prizma - 13.45 Poročila - 13.50 Dokumentarna oddaja - 14.40 Me je kdo iskal? - 15.25 Dirigenti in glasbeniki, dramska serija - 16.30 Hišni ljubljenci - 17.00 Beverly Hills - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Richard Benjamin, ameriški film - 21.00 Modri biser Rovinja, prenos - 22.00 Poročila - 22.05 »Desperate rescue« - 23.50 Slika na sliko HTV 1 HTV 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Dvojica v Avstriji - 10.15 Predsednik, politična kriminalka - 11.45 Inšpektor Hpopennan - 12.15 Domače reportaže - 13.00 Čas v sliki -13.10 Filip in modri angel, film -15.00 Otroški spored -16.10 Deklica v mestu -17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah -18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Zdravnik Trapper John - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Uradni zaznamki XY - nerešeni - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Safari smrti, pustolovski film - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Večerni šport - 23.35 Uradni zaznamki XY — odmevi - 23.45 Hlastanje za zrakom, komedija - 1.15 High Chaparral. TV AVSTRIJA 1 8.35 Poročila - 8.40 »Quicksand«. ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Daktari, serijski film - 11.00 Modri biser Rovinja - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Narodna glasba - 13.25 Mir in dobro - 14.05 Film za; mlade - 15.40 Opera Box - 16.10 Samostrel, serijski film - 17.05 Poročila - 17.15 »Burning, rate«, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30| Dnevnik - 20.15 Trije tenorji, posnetek koncerta - 21.35 Po vrnitvi, serijski film - 22.20 Poročila - 22.45 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška serija - 10.35 Risanke - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Monofon - 13.25 National Geographic, dokumentarna oddaja - 14.15 Murphy Brown - 14.40 Dokazi - 15.30 Ljubezenska loterija, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet - 21.00 Cymbalin - 22.20 Poročila - 22.30 Slika na sliko TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Am dam des - 9.45 Risanka -10.00 Ko pride mojster - 10.25 Poglej - 10.30 Safari smrti, ponovitev -12.30 Halo. Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Babji vrag, film - 14.35 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored -16.15 Beverly Hills -17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Alpe-Donava-Jadran -18.30 Kornelij pomaga - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Cirkuški festival v Monte Carlu - 21.45 Zlata dekleta - 22-10 Veliki lahkomiselnež, kriminalka - 23.45 Čas v sliki - 23.50 Nikar spolnosti, komedija - 1.15 High Chaparral. TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 10.20 Zgodbe iz školjke - 10.55 Ste se že kdaj sramovali svojih staršev?, angl.oddaja - 11.00 Univerzitetni razgledi - 11.30 Veliki zločini in procesi 20. stoletja - 12.00 Revija pevskih zborov - 13.00 Poročila - 15.50 Sobotna noč - 16.50 Alpe-Donava-Jadran - 17.20 Mostovi - 18.00 Dnevnik - 18.10 Vrtiljak, mehiška nadaljevanka - 18.40 Iz življenja za življenje - 19.30 Dnevnik - 20.10 Darilo za prihodnost - 21.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka - 22.00 Svet poroča - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angl, nanizanka; Zgodbe Ruth Rendell, angl.nanizanka Drugi program 13.00 Euronews - 17.05 Obzorja duha - 17.35 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dobra volja, švedska nadaljevanka - 21.25 Mednarodna obzorja - 22.15 Videošpon 9.20 Skok med zvezde, angl, nanizanka - 9.45 Iz življenja za živlljenje - 10.20 R & R - 10.50 Zgodovina evropskih držav - 11.20 Nežna izsiljevalka, nemška drama - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 18.00 Dnevnik - 18.10 Risana serija - 18.40 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.10 Iz parlamenta - 20.35 Film tedna: Gospodar zakona, angleški film (čb) - 22.05 Glasbeni utrinek - 22.30 Dnevnik - 22.35 Sova: Popolna tujca, amer, nanizanka; Zgodbe Ruth Rendell, angl-. nanizanka Drugi program 13.00 Euronews - 16.15 Minister v solzah, švedska nadaljevanka - 17.00 TV konferenca - 18.00 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Športna sreda - 21.45 Omizje HTV 1 9.45 Tudi to je Amerika - 10.15 En, dva, tri. kdo se vode ne boji - 10.25 Videošpon - 11.25 Kronika - 11.50 Dobra volja, švedska nadaljevanka - 13.00 Poročila - 16.30 Mednarodna obzorja - 17.20 Porabski utrinki - 18.00 Dnevnik - 18.10 Zmigaj se, športna oddaja za mlade - 18.40 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka - 21.05 Tednik - 21.50 Turistična oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.40 Sova: Gledališče Raya Bradburyjan, nanizanka; Zgodbe Ruth Rendell, angl, nanizanka Drugi program 11.30 Kinoteka: Ljubezenska zgodba, ameriški film (čb) - 13.00 Euronews - 15.30 Svet poroča -16.00 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka - 16.50 Darilo iz prihodnosti - 17.40 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Krila nad svetom, kanadska serija - 21.05 Umetniški večer HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 10.35 Risanke - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.15 Natinal Geographic - 14.05 Murphy Brown - 14.30 Dokazi - 15.20 Močni inn zločinci, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Župnik brez vernikov, dokumentarna oddaja - 20.50 TV parlament - 22.50 Poročila - 22.55 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 10.35 Risanke - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.25 National Georaphic - 14.15 Murphy Brown - 14.40 Dokazi - 15.30 Nadarjenost za umor, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvirja - 22.50 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 10.35 Risanke - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.10 Dokumentarna serija - 14.00 Murphy Brown - 14.25 Dokazi - 15.15 Osvojiti vrhunec, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 21.00 Zvečer z vami - 21.45 Poročila - 22.35 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera -10.30 Dallas - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Usode - 13.20 Bele sence, ital, film - 14.58 Turizem - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Moja knjiga o džungli - 16.31 Ženske in ljubezen - 17.00 Podeželske zgodbe - 17.30 Za upokojence - 18.00 Teka - 18.30 Okno, magazin s prilogo -19.30 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 Dallas - 21.40 Panorama, svetovna politika - 22.40 Konectedenski šov program - 23.10 Kubični meter zraka, gledališka igra - 0.32 Dnevnik BBC-ja 2. program 12.00 Siesta - 15.40 Za otroke - 16.35 Pop rock -17.00 Biografija, David Ben Gurion -17.25 Za otroke - 17.50 Lepo vedenje - 18.00 Regionalni program - 18.51 Kojak, kriminalka - 19.45 Preizkušnje življenja - 20.35 24 ur - 21.00 Minispoti - 21.15 Tiplista - 21.30 Dnevnik - 22.00 Da se ti bo zmešalo - 22.30 Telešport - 22.50 Monty Python - 23.20 Izpitni filmi študentov: Demantia 13, amer, čb film - 0.35 Posel, gospodarski poročevalec TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki - 9.05 Reportaže iz tujine - 9.40 Računalništvo - 10.25 Univerzum - 11.10 Vi- j soka kultura človeštva - 12.00 Tednik - 12.30; Orentacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta - 13.35 Roar, film - 15.10 Otroški spored - 16.35 Parker Lewis - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 X-Large, potovanja - 18.00 Čas v sliki - 18.05 X-Large, reportaže - 18.30 Florijan III, začetek razvedrilne nanizanke - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vaša visokost, gospa veleposlanica - 21.25 Nevidni tretji, kriminalka - 23.40 Sanje o ljubezni in smrti, tv-film - 1.00 Izzvenevanje. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Očarljiva Jeannie - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Babji vrag, ponovitev - 11.40 Glasbena skrinja - 11.55 Sporna vprašanja -12.15 Doba vesoljskih potovanj -13.00 Čas v sliki - 13.10 Boj gladiatorjev, film - 15.00 Otroški spored - 16.10 Deklica iz mesta - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki -18.05 Mi - 18.30 Florijan III. - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Športna arena - 21.07 Pogledi s strani - 21.15 72 ur v peklenskih plamenih - 22.45 The Naked Špur, vestern - 0.10 Čas v sliki. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Iz parlamenta - 10.30 Roar, ponovitev - 12.05 Glasbena skrinja - 12.15 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 V Koloradu je hudič prost, komedija -14.30 Pogledi s strani -16.10 Deklica iz mesta - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Florijan III. - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univerzum: Veliki dež - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Weissenthalčan - 21.50 Umor v Toskani, nadaljevanka - 23.10 Čas v sliki -23.15 Moji stari prijatelji, melodrama. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Zgodovina avstrijskega letalstva - 10.15 Panop-tikum - 10.30 Komedija - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Stan in Ollie, komedija -15.00 Otroški spored -16.10 Deklica iz mesta - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske - 18.30 Florijan III. - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Bjbmdalova dediščina, film - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Zdravnik, pustolovski film - 23.05 Čas v sliki - 23.10 Smrt, shrljivka. TV MADŽARSKA RTL 5.30 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Narodna glasba - 21.15 Pri krčmarju Stanglu - 21.45 Pod isto odejo - 22.15 Kako, prosim? - 23.10 Nočni šov - 24.00 Poročila - 0.30 Siegfried in pravljično ljubezensko življenje, film - 2.05 Nero in pocestnice rimskega imperija, film. 6.03 Jutranji program - 8.15 Za otroke - 12.00 Zvon - 12.05 Panorama - 13.05 Narodopisje na filmu - 13.37 Moja knjiga o džungli - 14.02 Madžarska polpreteklost, pon. - 14.54 Pokrajine... - 15.33 Pod pariškimi strehami, franc, film - 17.05 Zgodovinska slikanica, Poljska - 17.35 Loto - 17.40 Napovednik programa - 19.00 Kolo sreče - 19.32 Štorije - 19.42 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.39 Telešport - 21.00 Kviz o Madžarski, 9. del - 22.30 Minispoti -22.47 Carstvo strasti, francosko^aponski film 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Zmagati v Indianapolisu, amer, film - 12.57 Koledar - 13.05 Familija, pon. - 13.35 Zabavnoglasbene novitete - 14.00 Čudovite živali - 14.20 Natura magazin - 14.50 Živijo med nami - 15.00 Leto družine - 15.45 Spominska drevesa - 16.00 Pesem doni - 16.55 Avtomagazin - 17.25 Za otroke, Smrkci, Novi Lassie - 18.25 Policijski dnevnik - 18.40 Podobe izginulega sveta - 19.01 Familija, zabavna serija - 19.37 Delfinov zaliv, serija - 20.28 Ljubezen tu, ljubezen tam, nemška serija - 21.25 SP v nogometu, prenos tekme za 3. mesto - 23.25 Amor, erotični šov TV MADŽARSKA 6.45 Vaška TV - 7.30 Za otroke - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Za otroke - 12.00 Zvon - 12.05 Tv-magister, izobraževalni program - 13.40 Ka-iserbal, nemški film - 15.20 Pesem doni - 15.50 Superkros - 16.35 Reformatorski verski program - 17.00 Disneyjeve risanke - 18.05 Mag-num kriminalka - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Teden - 20.30 Dnevnik - 20.50 Zvezdniki rocka, Vangelis - 21.25 SP v nogometu, prenos finalne tekme 2. program 7.30 Tv-shop - 8.02 Julijin program - 8.35 Računalništvo - 9.15 Za otroke, Čarovnik iz Oza, Huckleberry Finn - 10.05 12 mesecev v gozdu - 10.30 Nova Gvineja, 2. del - 11.20 Lutkarji - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.10 Shramba - 13.45 Tovarnar dr. Meleghy - 14.35 Izraelski mozaiki - 14.55 Orli, serija - 16.25 Odškodnina - 16.45 Delta - 17.10 Madžarska v sedanjem času - 18.00 Regionalni program - 18.40 Za otroke - 19.00 Glasba - 20.25 Igre brez meja - 22.15 Cry Fre-edom, amer. film. RTL 5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 11.15 Junak Atlantisa - 11.40 X-Men - 12.05 Power Rangers - 12.25 Hary in Hendersonovi - 12.50 Major Dad - 13.20 Princ iz Bel Aira - 13.50 Polna hiša -14.20 Družinske vezi - 14.50 Knight Rieder - 15.50 Skupina A - 16.45 Pomorska raziskava DSV -17.45 Beverly Hills - 18.45 Poročila - 19.15 Melrose Plače - 20.15 Prevaranti za alimente - 22.00 Včasih se vrnejo - 23.55 Sobotna noč na RTL - 0.55 Oswald Kolle: Za-konolomstvo - 2.00 Včasih se vrnejo. RTL 5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 7.35 Mala morska deklica Marina - 10.00 Solo za UNCLE - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Tropska vročina - 13.00 Major Dad - 13.30 Operacija Petticoat - 14.00 Pacifiško ladjevje - 15.00 Bojna zvezda Galaktika - 18.45 Poročila - 19.10 Mini Playboy šov - 20.1'5 Hans Meiser - 21.25 Potres, film - 23.35 Prime Time - 0.00 Kanal 4 - 1.15 Prijazna družina. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.30 Dokumentarna reportaža - 11.30 Mobilnost 2000 - 12.15 Teleskop - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pustolovščine Huckleberya Finna. film - 15.00 Otroški spored - 16.10 Deklica iz mesta - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki -18.05 Mi -18.30 Florijan III. -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Iris in Violeta - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 MacGyver - 22.00 Umor v Toskani - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Film - 1.10 High Chaparral. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 6.30 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Disneyjeve risanke - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 VVelcome to Hungary - 15.30 Turizem - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Hišna blagajna - 16.42 Zbirka po 40 letih, pesnik Peter Kuczka - 17.02 Zrcalo - 17.15 Zunanje zadeve, serija - 17.45 Dimenzije, znanstvene raziskave - 18.25 Simboli - 18.30 Za otroke - 19.05 Kolo sreče - 19.27 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Columbo. kriminalka - 22.01 Usodna vprašanja, politični debatni program - 22.46 Resnice, dokumentarec - 23.51 Dnevnik BBC-ja 2. program 14.05 Teden - 15.00 Zasedanje parlamenta - 17.05 Za otroke - 17.25 Civilna korajža. Ilona Bayer - 17.50 Lepo vedenje - 17.56 Begavčki, po sledeh izginulih otrok - 18.00 Regionalni program - 18.35 Open University - 19.05 List o ljubezni, francoski film - 20.38 Minispoti - 20.55 Naši stiki - 21.30 Dnevnik - 22.00 Koncert treh tenorjev - 0.15 Posel 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Philip Marlowe, kriminalka - 11.30 Igra - 12.07 ZOOM, Your English Magazine - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.11 Televideo - 16.16 Centi, obrambni magazin - 16.49 Zunanje zadeve, serija - 17.18 Zenski magazin - 17.43 Za boljši jezik - 17.53 Za otroke - 18.26 Maček v Žaklju - 18.53 Rock - 19.27 Katoliška kronika - 19.44 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 College, serija - 21.45 Gospodarski magazin - 22.25 Madžari - 23.10 Čar športa - 0.20 Dnevnik BBC-ja 2. program 10.00 Zasedanje parlamenta - 16.05 Koliko je vreden podeželan? - 16.20 Koledar - 16.25 Za otroke - 17.15 Minifestival - 17.25 Open Uni-versity - 17.50 Narodopisna zakladnica - 18.00 Regionalni program - 18.45 Zelena točka, rekreacijski šport - 19.38 Policisti, serija - 20.05 Studio '94 - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Dnevnik - 21.57 Policijska poročila - 22.00 Znanstvena tv-revija - 22.30 Dvoglavi orel, fr-nac. film - 23.55 Posel 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Hotel Paradiž - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Sotrpini - 12.22 Pomoč v duševni stiski - 15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba, magazin z igro, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.28 Domoznanstvo - 16.42 Hišna blagajna - 16.58 Zunanje zadeve, serija - 17.30 Zrcalo - 17.40 Prostozidarstvo - 18.15 Odgovarjamo na telefonske klice - 18.20 Za otroke - 19.00 Maček v Žaklju - 19.27 Vprašanja kristjanov - 19.34 Otroški kotiček - 20.00 Dnevnik - 20.40 Črno-belo - 20.55 Glasba... - 21.45 Iz oči v oči, Ferenc Pavlics - 22.33 Nenavadni agent, tv-film - 0.09 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.25 Videostrani - 15.35 Za otroke - 16.40 Koledar - 16.45 Mena, magazin za starejše ljudi - 17.15 Družinsko potepanje - 17.45 Fotoreporterka Eva Keleti - 18.00 Regionalni program - 18.45 Medicina, zdravstvena tv-revija - 19.00 Kratki filmi: Klasično oblikovanje, Potepanje po morju, Skrivnost norih krav - 20.25 Kdnon - 21.00 Kviz - 21.30 Dnevnik - 22.00 Omizje pravice - 22.30 Supercros - 23.10 Španska dežela, dokumentarec - 24.00 Posel - 0.05 Amor, erotični šov TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.00 Sanjska ladja, serija - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 16.00 Dnevnik - 16.12 Vaška TV - 16.32 Telešport - 17.02 Nacionalna zakladnica - 17.20 Zunanje zadeve, serija - 17.50 Zrcalo - 18.00 Zodiak, serija - 18.30 Za otroke -18.59 Stavimo, šov s stavami - 19.26 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Sosedje. 189. poglavje tv-romana - 21.20 Apropo - 22.30 Madžarska polpreteklost, 37. del serije - 23.15 Zaklad grofa Chamarčja, češki film - 0.38 Dnevnik BBC-ja 2. program 16.10 Videostrani - 16.20 Dekle iz prihodnosti, serija - 16.45 Za otroke - 17.25 Hišna blagajna - 17.55 Koledar - 18.00 Regionalni program - 18.45 Igre brez meja - 18.55 Igra v dvorcu, trodejanka -21.00 Kviz - 21.30 Dnevnik -21.57 Policijska poročila - 22.00 Onstran Lune, poljudnoznanstveni film - 23.03 Razgovor v studiu - 23.20 24 ur - 23.45 Posel televizijski spored od 15. do 21. julija RTL RTL 5.30 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Lepi in bogati - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poročila - 19 10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Quncy: Smrt v kazinu - 21.55 Vroči stol - 22.45 Deset pred enajsto - 23.15 Nočni šov - 0.00 Poročila - 0.30 Prijazna družina -1.00 Tracey Ullman. RTL RTL 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Columbo - 22.10 Quincy - 23.10 Nočni šov - 24.00 Poročila - 0.30 Prijazna družina -1.00 Šov Tracy Ullman - 1.30 Kdo je tukaj šef? 5.30 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Inšpektor Beck: Moški na balkonu - 22.10 Sternov tv- magazin - 23.10 Nočni šov - 0.00 Poročila - 0.30 Prijazna družina - 1.00 Šov Tracey Ullman - 1.30 Kdo je tukaj šef? 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 12.00 Opoldanski magazin - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukajšef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno: Telegram - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.45 Straža - 23.10 Nočni šov - 0.00 Poročila - 0.30 Prijazna družina -1.00 Šov Tracey Ullman - 1.30 Kdo je tukaj šef? Vi M stran 22 Trgovina ŽIŽKI 61a, tel. 70211 VERA HORVAT Trgovina z mizarskim in gradbenim materialom GRADMAT, Nemčavci, BTC - telefon: 21 813 s > h S’1 5< S t I h Predno se odpravite na dopust, nas obiščite! • v zalogi oblačila vseh vrst za vroče dni za vso družino • za najmlajše različne igrače za igre v vodi, peskovniku ali na domačem dvorišču Za osvežitev v vročih dneh vse vrste pijač in vsi prehrambeni izdelki za vaše gospodinjstvo. NAŠA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JE DOBRO ZALOŽENA, OBIŠČITE JO! TERMOIZOLACIJSKI OMETI - CEMENT, APNO - opečni izdelki - SIPOREX - armaturne mreže, betonsko železo - nosilci, preklade - barve za les in beton - bavalit, ju pol - ves drugi gradbeni material UMETNA GNOJILA Cene zelo ugodne. 5.980 SIT TRGOVINA druga kmetijska Vse izdelke lahko kupite na 5 čekov brez obresti! Telef®11 31321 BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM’ Vse iz uvoza! PONUJAMO VAM: - vodovodni in toplovodni material - belo tehniko - akustiko barve, lake - čistila - orodja - drugo železninsko blago telefon: 76078 -nahrbtne škropilnice - vrtne kosilnice - enološka sredstva - vse za kletarjenje - razna krmila «,A. • preproge • tapisoni • itisoni • topli podi • umetne trave ■ PECICA ZA CVRENJE TBISKOP 69220 LENDAVA na debelo in drobno Zdaj je čas za ugodne nakupe. AGROSERVIS -vaš Murska Sobota Ugodna prodaja vozil RENAULT v juliju. CLIO že od 1.409.160,00 SIT RAZLIČNI MODELI - IZBIRA BARV KONCESIONAR VOZIL RENAULT POSEBNA PONUDBA clio S STREŠNIM OKNOM PO AKCIJSKI CENI Renault 5 FIVE - IZBIRA BARV - DOBAVA TAKOJ Renault 19 RT 1,4 - različni modeli - IZBIRA BARV - DOBAVA TAKOJ POSOJILO NA 4 LETA BREZ POLOGA. V račun vzamemo rabljeno vozilo. Ob nakupu novega vozila Renault v juliju dobi vsak kupec DARILNI BON. Obiščite nas v Kroški58 v Murski Soboti, tel. 069/21 630 RENAULT priporoča clf RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA ■ TT T1 T odslej pa tudi ŽELE Ah Ju V7 Jj V INDUSTRIJSKI Ul Mladinska 60, Murska Sobota DELOVNI ČAS: 7.00-19.00 nasproti tovarne 7.00-16.00. S: IŠČEMO MLAJŠEGA UREJENEGA ČLOVEKA Z VESE^ DO AVTOMOBILOV KOT SAMOSTOJNEGA PRODAJA PROGRAMOV VW in AUDI. POGOJI: - srednja šola ustrezne smeri - dve leti delovnih izkušenj - komunikativen in samoiniciativen - znanje tujega jezika Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili na spodaj naslov. Povabili jih bomo na pogovor. Audi POSEDI Ljutomer, d.o.o. p. o. AVTOSALON IN TRGOVINA 69240 Ljutomer, Prešernova 7 Tel. telefaks (069) 81 166 UGODNO POSOJILO IN LIZING b^JKOIEHNr TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE, d.o.o. V PUCONCIH IN DOKLEŽOVJU - telefon: 45-011, 45-012 ...—......PONUDBA MESECA - vrvica za baliranje - pocinkani žlebovi (4 in 6 m) - potopne črpalke že od - ročne črpalke za studence kg m 275,00 SIT 344,00 SIT 9.360,00 SIT 8.950,00 SIT V ZALOGI POSODE ZA VINOGRADNIKE PRI NAS SO NAKUPI VEDNO UGODNI • MARKETING • PROIZVODNJA • TRGOVINA Skakovd^ ! 69261 Ca%fl । telefon: 40' UGODNO: - GRADBENI MATERIAL - IZOLACIJSKI MATEP1 - ARMATURNE MREŽE - izotekt - KRITINE: - bramac - novoterm - bobrovec - stiropor - kritina - dvojni zareznik - kombi plošče - salonitne plošče - OKNA, VRATA LESNE SLOVENJ GRADEC - ladijski pod - IZKOPALNIKI ZA KROMPIR - ŽITNE SEJALNICE - TEHNOSTROJEVE PRIKOLICE - MULČARJI MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO! objm Skupščine občine Murska Sobota ■ iuliia ion. stran 23 LETO XXX Murska Sobota, dne 14. julija 1994 VSEBINA 16. Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1994 18. Natečaj za sofinanciranje lokalnih javnih glasil na območju 17. Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za občine Murska Sobota. gradnjo vodovoda Beltinci - Ižakovci in osnutka lokacij- skega načrta za gradnjo vodovoda Ižakovci - Melinci 16. Na podlagi 3. in 14. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. list RS, št. 48/90) in 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 06. 1994 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1994 I. SPLOŠNE DOLOČBE .. 1. člen S proračunom občine Murska Sobota za leto 1994 (v nadaljevanju besedila: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občini. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1994 v višini 1.958.265.000,00 SIT se razporedijo za - tekoče obveznosti 1.243.306.000,00 SIT - investicijske obveznosti 714.959.000,00 SIT Izvršni svet občine v okviru obstoječih virov prihodkov med letom usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov s splošnimi gibanji. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Od izvirnih prihodkov občinskega proračuna za leto 1994 se 0,25 % izloči na rezervni sklad občine Murska Sobota. Uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v bilanci odhodkov, ki je sestavni del tega proračuna. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom enakopravno in v skladu s potrebami delijo med vse nosilce oz. uporabnike do višine doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine ali njenega izvršnega sveta, oz. v pogodbi med skupščino občine in nosilcem oz. uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 5. člen Kot sredstva za delo državnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) se zagotavljajo: - sredstva za bruto osebne dohodke - sredstva za prispevke delodajalca - sredstva za druge osebne prejemke - sredstva za materialne stroške - sredstva za amortizacijo. 6. člen Sredstva za delovanje organov se med letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije, vendar v odvisnosti od zapadlih obveznosti, ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna. 7. člen Sredstva za osebne dohodke delavcev, se organom zagotavljajo mesečno glede na število delavcev in funkcionarjev, koeficiente za določanje osebnih dohodkov za posamezne skupine delovnih mest oz. funkcij, osnovo za obračun osebnih dohodkov, ki jo določi republiška vlada, dodatno obremenjenost oz. uspešnost in delovno dobo. 8. člen Sredstva za materialne stroške in amortizacijo se določijo v okviru možnega obsega proračuna pri čemer se v ta namen uporabljajo tudi lastni prihodki upravnih organov, ki jih te zaračunavajo za opravljanje svojih storitev drugim in se vplačujejo direktno na račune upravnih organov. Med te prihodke spadajo: - Prihodki od opravljenih storitev komisije za vozniške izpite in prostovoljni prispevki pri porokah - Sekretariat za notranje zadeve - Prihodki od storitev za opravljanje tehničnih prevzemov - Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora - Prihodki od geodetskih storitev - Geodetska uprava - Prihodki od povprečnin ter stioškov postopka - Občinski sodnik za prekrške in drugi prihodki. Št.: 5 Odgovorni urednik: MARIJA MATJAŠEC 9. člen Če se med letom spremeni delovno področje ali pristojnosti, obseg ali narava nalog, ter pogoji za njihovo izvajanje, se organom lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 10. člen Organi kot uporabniki občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge in skrbeti za financiranje dejavnosti, ki spadajo v njihov okvir, do višine sredstev, ki so jim za te namene odobrena v občinskem proračunu. Na račun občinskega proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegla za ta namen določena proračunska sredstva. 11. člen Vsi drugi prihodki razen prihodkov iz 8. člena tega odloka, ki jih ustvarijo organi s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna. 12. člen Uporabniki so dolžni Odseku za finance v okviru sekretariata za občo upravo občine (v nadaljnem besedilu: Odsek za finance) predložiti predračune in finančne načrte za leto 1994 in zaključne račune za leto 1993 najpozneje do 31. marca 1994. 13. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja odseka za finance. 14. člen Izvršni svet je pooblaščen da odloča: 1. O prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna določenim v bilanci odhodkov. 2. O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve 3. O razporeditvi in uporabi rezerviranih sredstev. 4. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. in 3. točke 31. člena Zakona o financiranju javne porabe. 5. O odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek občinskega proračuna. Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala: - za naloge za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in, ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine - za naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. 15. člen Odsek za finance je poobleščen da opravlja nadzor: - nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov po namenu, obsegu in dinamiki porabe - nad financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo v občinskem proračunu. Odsek za finance poroča o ugotovitvah po prvem odstavku tega člena izvršnemu svetu. 16. člen Odsek za finance je pristojen, da: - opravlja med letom preračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb števila zaposlenih pri uporabnikih - odloča o začasni uporabi sredstev rezerv za premeščanje likvidnostnih sredstev proračuna - odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov, zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna - na podlagi sklepa Izvršnega sveta dodeljuje organu sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev - daje soglasje k pogodbam za financiranje investicijskih objektov in opreme večje vrednosti od 1.000.000,00 SIT. Pogodbe, ki so brez tega soglasja, ki je vezano na tekočo likvidnostno možnost proračuna, so nične. Odsek za finance poroča o odločitvah iz prvega odstavka tega člena izvršnemu svetu. 17. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet. tariat za obrambo m geodetska uprava 19. člen Sredstva posebnega dela občinskega proračuna - bilance odhodkov proračuna za izgradnjo lokalnih cest, lokalnega vodovodnega omrežja in komunalnih objektov v krajevnih skupnostih se delijo v razmerju: 1. 75% sredstev vsem krajevnim skupnostim v občini po naslednjem kriteriju: - 60% sredstev po številu prebivalcev v krajevnih skupnostih - 40% sredstev po številu naselij v krajevnih skupnostih 2. 25% za prioritetne programe manj razvitih krajevnih skupnosti. Sredstva iz prejšnjega odstavka se do končnega koriščenja za navedeni namen vežejo pri banki, s čimer se ohranja njihova realna vrednost. PLAN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1994 Zap. št. BESEDILO PLAN 1994 L SREDSTVA ZA DELO DRŽAVNIH ORGANOV IN ZAVODOV 01. Sredstva za delo državnih organov 413.341.000.00 01.01. Sredstva za delo upravnih organov 333.496.000.00 20. člen Krajevna skupnost na katere območju se gradi občinska cesta mora z lastnimi sredstvi zagotoviti delež, ki ga dogovori z izvršnim svetom skupščine občine vendar najmanj 5% predračunske vrednosti investicije. Pri investicijah v primarno-komunalno omrežje in primarno vodovodno omrežje mora krajevna skupnost na območju katere se to izgrajuje zagotoviti lastno udeležbo v skladu z izhodišči, ki jih v ta namen sprejme izvršni svet Skupščine občine. Krajevna skupnost je upravičena do sofinanciranja izgradnje lokalnih cest, v kolikor sama zagotovi najmanj 70% del sredstev po predračunski vrednosti. Tovrstno sofinanciranje je vezano na možnosti proračuna v okviru nerazporejenih sredstev na posameznih segmentih odhodkov, ki zajemajo investicije v gospodarski infrastrukturi in ceste. 21. člen Izvršni svet lahko ustavi porabo sredstev proračuna posameznim uporabnikom proračuna, če ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namen za katere so bila odobrena v skladu s 4. členom tega odloka. II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Finančno računovodska opravila za vse krajevne skupnosti razen za mestne krajevne skupnosti se tudi za leto 1994 vodijo v okviru Odseka za finance občine. Delavci krajevnih uradov opravljajo tudi za krajevne skupnosti še naprej administrativna opravila in tekoče finančne transakcije. Krajevne skupnosti se lahko odločijo, da še naprej vodijo finančno računovodske posle samostojno, za kar pa se ne zagotavljajo dodatna sredstva v proračunu. 23. člen Krajevne skupnosti lahko z namenom ohranitve realne vrednosti sredstev tekoča neporabljena sredstva krajevnega samoprispevka in druge lastne prihodke združujejo na posebnem depozitnem računu pri Sekretariatu za občo upravo. Združitev tovrstnih sredstev bo potekala po posebni pogodbi. 24. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občine M. Sobota, uporablja pa se od 1. 1. 1994 dalje. Datum: 28. 06. 1994 Številka: 401-3/94-2 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA Andrej GERENČER, 1. r. PLAN PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1994 Zap. št. BESEDILO PLAN 1994 I. IZVIRNI PRIHODKI 1.320.683.000,00 1.1. Prihodki od davkov prav, in fizičnih oseb od prom, storitev 1.191.984.000,00 1.1.3. Dohodnina 1.183.113.000.00 1.1.4. Davek na promet nepremičnin 8.871.000,00 1.3. Davki na premoženje, takse, denarne kazni 128.699.000,00 1.3.1. Davek od premoženja 1.3.2. Davek na dediščine in darila 10.000.000.00 1.3.3. Davek na dobitek od iger na srečo 4.345.000.00 1.3.7. Upravne takse 76.217.000,00 1.3.8. Takse na igralne avtomate 4.199.000,00 1.3.9. Denarne kazni 33.938.000,00 II. DRUGI PRIHODKI PRORAČUNA 75.000.000,00 2.1. Turistične takse 19.500.000,00 2.2. Pristojbine za uporabo stavb, zemlj. 32.400.000,00 2.3. Odškodnine za spremembo namembnosti 17.700.000.00 2.4. Odškodnine za izkoriščanje rudnin 3.100.000,00 2.5. Drugi prihodki upravnih organov 2.31X1.000,00 01.01.1. 01.01.2. 01.01.3. 01.01.4. 01.01.5. 01.01.6. Bruto plače delavcev in funkcionarjev Prispevki na plače delavcev in funkcionarjev Materialni stroški za delo upravnih organov Sredstva za nagrade neprofesion. funkcion. Sredstva za amortizacijo osnovnih sredstev upravnih organov Poračun plač 221.433.000.00 48.753.000.00 42. 410.fl00.00 900.000.00 20.000.000.00 01.02. Sredstva za delo drugih držav, organov 74.191.000,00 01.02.1. Sredstva za delo sodnika za prekrške 23.500.000.00 01.02.2. Sredstva za delo občinskega javnega pravobranilca 4.290.000.00 01.02.3. Sredstva za delo inšpekcijskih služb 46.401.000.00 01.03. Drugi stroški na področju državne uprave 5.654.000,00 01.03.1. Sredstva za vzdrževanje objektov policije 1.265.000,00 01.03.2. Stroški reprezentance 1.029.000,00 01.03.3. Stroški uradnih objav 444.000.00 01.03.4. Drugi skupni stroški 2.916.000,00 02. Sredstva za delo zavodov 382.190.000.00 02.01. Sredstva za plače in skupno porabo osnovnih 10.585.000.00 šol 02.02. Materialni stroški osnovnih šol 117.888.000,00 02.04. Sredstva za plače in skup, porabo vrtcev 239.643.000.00 02.05. Materialni stroški vrtcev 4.110.000,00 02.06. Sredstva za plače centra za socialno delo 7.608.000,00 02.07. Materialni stroški centra za socialno delo 2.356.000,00 SKUPAJ sredstva za delo državnih organov in zavodov 795.531.000,00 II. TRANSFERJI. DOTACIJE, SUBVENCIJE 03. Socialni transferji 114.433.000,00 03.03. Refund. oskrb. stroškov v social, ustanovah 72.869.000.00 03.04. Začasne in enkratne denarne pomoči socialno ogroženih 2.432.000,00 03.05. Sofinanciranje tedna starejših občanov 1.719.000,00 03.06. Stroški skrbništva, pogrebni stroški soc. ogrož. 1.127.000.00 03.07. Subvencije za stanarine 1.736.000.00 03.09. Sredstva mrliških ogledov 2.880.000,00 03.10. Javna dela 5.000.000.00 03.11. Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov 26.670.000.00 04. Dotacije 64.367.000.00 04.01. Sredstva za delo ZKO 6.240.000,00 04.02. Sredstva za delo Glasbene šole 325.000,00 04.03. Sredstva za delo Ljudske univerze 1.974.000,00 04.04. Sredstva za delo Športne zveze 15.294.000,00 04.05. Sredstva za delo ZOTK 2.494.000.00 04.06. Sredstva za delo Rdečega križa 1.441.000,00 04.07. Sredstva za delo Aerokluba M. Sobota 1.940.000,00 04.08. Sredstva za delo Pokrajinske in študijske knjižnice 28.795.000,00 04.09. Sredstva za informativno dejavnost 2.170.000.00 04.11. Društva in organizacije 2.046.000,00 04.12. Sredstva za društvo slušno prizadetih 1.648.000,00 05. Drugi skupni stroški na področju družb, dej. 83.672.000,00 05.01. Prevoz šolskih otrok 54.000.000,00 05.02. Sofinanciranje letovanja otrok in drugo 1.000.000,00 05.03. Stroški vzgoje v času bolnišničnega zdrav. 414.000,00 05.04. Razširjena dejavnost osnovnih šol 3.254.000.00 05.05. Nagrade amaterskim delavcem v teles, kulturi 280.000,00 05.06. Stroški uporabe večnamenske telovadnice 2.459.000.00 05.07. Skupni stroški na področju telesne kulture 3.146.000.00 05.08. Kadrovske štipendije 400.00,00 05.10. Sofinanciranje uvajanja v znanost 4.000.000.00 05.11. Sredstva za nakup igral v vrtcih 1.668.000,00 vobiniK, 14. julija 1994 a _________________________________________________ SKUP Al transferji, dotacije, subvencije 2&1 -Q36,QQ m. DRUGE JAVNE POTREBE IN REZERVE 07. Sredstva za druge javne potrebe 119.825.000,00 07.01. Sredstva za požarno varnost 16.876.000,00 07.02. Sredstva za potrebe obrambe, zaščite in reševanja 7.662.000,00 07.03. Financiranje političnih strank ■ 8.307.000,00 07.04. Financiranje delovanja kraj, skupnosti 13.104.000,00 07.05. Stroški občinskega praznika 457.000,00 07.06. Stroški geodetskih meritev v k.o. 6.330.000,00 07.07. Stroški urejanja prostora 2.014.000,00 07.08. Stroški prostorskega planiranja 133.000,00 07.09. Stroški Pokrajinskega arhiva in Zavoda za naravno in kulturno dediščino 628.000,00 07.09.1. Stroški Pokrajinskega arhiva 289.000,00 07.09.2 Stroški za varstvo naravne in kulturne dedišč. 339.000,00 07.10. Vzgoja in varnost v cestnem prometu 500.000,00 07.11. Sofinanciranje stroškov javne razsvetljave 15.469.000,00 07.13. Stroški urejanja kmetijskih zemljišč 20.800.000,00 07.14. Sredstva za dejavnost ZZB NOV 518.000,00 07.15. Namenska sredstva - turistična taksa 19.500.000, 00 07.16. Sredstva za informatiko na področju varstva okolja 127.000,00 07.17. Druga javna poraba - javne prired. in drugo 7.000.000,00 07.17.01. Druga javna poraba - javne prireditve 4.000.000,00 07.17.02. Drugi stroški UO - reorganizacija uprave 3.000.000,00 07.18. Vzdrževanje zaklonišč 300.000,00 07.19. Manipulativni stroški 100.000,00 08. Sredstva rezerv 40.914.000,00 08.01. Tekoča proračunska rezerva 37.631.000,00 08.01.01. Tekoča proračunska rezerva 2.963.000,00 08.01.02. Rezervacije 34.668.000,00 08.02. Stalna proračunska rezerva 3.283.000,00 SKUPAJ drugi odhodki in rezerve 160.739.000,00 SKUPAJ TEKOČE ODHODKI 1.243.306.000,00 IV. INVESTICIJSKI ODHODKI LETA 1993 09. Investicije v gospodarski infrastrukturi 285.546.000,00 09.01. Izgradnja primarnih komunalnih objektov 20.671.000,00 09.01.1. Vodooskrba 7.896.000,00 09.01.2. Objekti za odvajanje, čiščenje odplak 2.250.000,00 09.01.2. Sofinanciranje prioritetnih programov KS 7.025.000,00 09.01.4. Sofinanciranje drugih objektov komunale 3.500.000,00 09.02. Izgradnja m obnova lokalnih cest 264.875.000,00 09.02.1. Dokončanje začetih del v letu 1993 194.830.000,00 09.02.4. Vzdrževanje L cest 9.614.000,00 09.02.5. Tehnična dokumentacija za izgradnjo cest 897.000,00 09.02.7. Sofinanciranje krajevnih cest 59.534.000.00 10. Investicije na področju družbenih dejavnosti 49.177.000,00 10.01. Investicije v osnovnošolske objekte 46.894.000.00 10.01.01 Izgradnja telovadnice pri OŠ Bogojina 20.098.000,00 10.01.05 . Osnovna šola II. M. Sobota 26.796.000,00 10.02. Investicije na področju kulture 2.283.000,00 11. Vzdrževanje komunalnih objektov 2.215.000,00 11.01. Vzdrževanje mestnih ulic 1.856.000,00 11.02. Ureditev zelenih površin v mestu 359.000,00 SKUPAJ prenešene investicije - odhodki 336.938.000,00 preteklega leta V. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 12. Investicijsko vzdrževanje na področju 35.000.000,00 družbenih dejavnosti 12.01. Amortizacija osnovnih šol 30.000.000,00 12.02. Amortizacija v vrtcih 5.000.000,00 13. Investicijsko vzdrževanje na področju gospodarske infrastrukture 95.633.000,00 13.01. Vzdrževanje lokalnih cest 66.455.000,00 13.02. Vzdrževanje komunalnih objektov 29.178.000,00 13.02.01. Vzdrževanje mestnih ulic - proračun 10.000.000,00 13.02.02. Vzdrževanje mestnih ulic - SSZ 14.000.000,00 13.02.03. Ureditev zelenih površin v mestu 3.618.000,00 13.02.04. Investicijsko vzdrževanje v mestu in krajevnih 462.000,00 središčih 13.02.05. Vzdrževanje zelenih površin ob gradovih 475.000,00 13.02.06. Vzdrževanje zelenih površin v KS zunaj mesta 423.000,00 13.02.07. Druga vzdrževalna dela na komunalnih 200.000,00 objektih 15. 16. InNesticije n \ufx^tru\ktnxi Investicije na področju družbenih dejavnosti "79.349.000,00 SKUPAJ investicijski odhodki 244.151.000,00 SKUPAJ vsi investicijski odhodki 714.959.000,00 SKUPAJ VSI ODHODKI PO ODLOKU PRORAČUNA 1.958.265.000,00 17. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 in Ur. list RS, štev. 18/93 in 56/93 in 56/93) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, štev. 20/ 80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 06. 07. 1994, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Beltinci - Ižakovci in osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Ižakovci - Melinci I. Javno se razgrneta osnutka lokacijskih načrtov za gradnjo vodovoda Beltinci - Ižakovci ter Ižakovci - Melinci, katera je pod štev. LN - 01/94 in LN - 02/94, v maju 1994 izdelalo Podjetje »ARPS« Murska Sobota. II. Osnutka lokacijskih načrtov se razgrneta v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Slovenska ulica) ter v prostorih Potrošnikovih trgovin v naseljih Beltinci. Ižakovci in Melinci. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Po potrebi bodo v času javne razgrnitve organizirane tudi javne razprave, kraji in časi le-teh bodo naknadno določeni. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku lokacijskih načrtov Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota, Kardoševa ulica št. 2. Številka: 352-6/94-4 / 352-7/94-4 Murska Sobota, 6/7-1994 Podpredsednik Izvršnega sveta SO Murska Sobota Janko HALB, dipl. oec. Janko HALB, 1. r. 18. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA OBJAVLJA NATEČAJ za sofinanciranje lokalnih javnih glasil na območju občine Murska Sobota iz sredstev občinskega proračuna v letu 1994, v višini 2.170.000,00 SIT. I. PREDLAGATELJI Za sredstva iz občinskega proračuna, namenjena informiranju, lahko kandidirajo vsa lokalna javna glasila na območju občine Murska Sobota, ki so registrirana pri pristojnem republiškem organu in imajo pridobljeno frekvenco za radiodifuzijo. II. POGOJI IN KRITERIJI Izvršni svet bo sredstva iz občinskega proračuna, namenjena za informiranje, dodeljeval na osnovi predloženih programov: - ki imajo najmanj 30 odstotkov informativnih, kulturnih in izobraževalnih vsebin (ter največ 15 odstotkov, plačanih ekonomsko propagandnih sporočil, oglasov in obvestil); — ki pomenijo vsebinsko dopolnitev že obstoječih programov; - v katerih prevladuje lastna produkcija in pokriva vsaj 30 odstotkov območja občine Murska Sobota in ima vsaj 30 odstotkov potencialnih uporabnikov; - ki so namenjeni obveščanju prebivalcev soboške regije o političnih kulturnih, športnih in gospodarskih vprašanjih. III. PRIJAVA PROGRAMOV Predlagatelji pošljejo izvod predloga, iz katerega morata biti razvidna koncept in finančna konstrukcija programa (v SIT), na naslov Občina M. Sobota, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kardoševa 2. 69000 Murska Sobota, v 15 dneh od objave razpisa. Na kuverto pripišite »Za program informiranja 1994«. Predloge bo obravnavala posebej za to imenovana komisija, na podlagi njenega mnenja pa odločal IS. O izboru bodo predlagatelji obveščeni v zakonskem roku. IZVRŠNI SVET SO M. Sobota Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed enot /O Pomurske banke d.d. Na posebnih okencih -INFORMACIJE O CERTIFIKATIH-boste izvedeli vse o Pomurski investicijski družbi. Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce. VIRGO bil dl I ■ MM. ....iiii ■ § IFoknct S bi Zveza organizacij za tehnično kulturo M. Sobota, Borovnjakova 1, M. Sobota RAZPISUJE tekmovanje oračev občin M. Sobota, Lendava, Ljutomer In G. Radgona za pokal Kmetljsko-žlvilskega sejma G. Radgona Tekmovanje bo v soboto, 20. avgusta 1994, v Dobrovniku na parceli KG Lendava, EE Zitkovci. 1. Tekmovanje bo na strnišču z dvo- ali tribrazdnimi plugi. 2. Traktor in plug si zagotovi tekmovalec sam. 3. Tekmovanje bo po pravilniku ZOTK Slovenije - kmetijsko tehnične komisije. 4. Na tekmovanju lahko sodelujejo dvočlanske ekipe in posamezniki. 5. Trije najbolje uvrščeni tekmovalci dobijo pokale in denarne nagrade. PRIJAVE POŠLJITE DO 5. 8. 1994 NA ZTKOS M. SOBOTA, BOROVNJAKOVA 1, 69000 M. SOBOTA (TEL. (069) 21116). IB senčila i 4 / 31 z^ont. stene 1 z Prenovo oken, za nakup nad 70.000 SIT obročnega odplačevanja ajna mesta SOBOTA, Cankarjeva 25, ‘el/faks: 069/22921 — naslednje prospekte: — — stanovaniske in počit, hiše ne stene in poslovni objekti vrat Tel.: tol.: 062/653-351 ZASTAVO 128. letnik 1990, prevoženih 32.000km, prodam za 4500 DEM. tel.: 86 017. m6926 prodaja, montaža, servis, posojilo kmetijska mehanizacija TRAKTOR TORPEDO z kabino, letnik 87, prevoženih 1200 delovnih ur, prodam. Tel.: 57 045. m41 TRAKTOR IMT 542. star 3 leta, in enoosno prikolico. 5 ton, prodam. Tel.: 43 396. m47 KOSILNICO MULČAR l,25m širine, za traktor, prodam. Tel.: 79 245. m50 BALIRKE. uvožene, Welger, John Deere in Newholand ter dvoosno, 5 ton, prikolico s poviški ugodno prodam. Tel.: (069) 82 580. 81 487. mna TRAKTOR TORPEDO 4806, dobro ohranjen, prodam. Franc Kranvogel, Sp. 118, pošta Voličina, tel., (062) 724 559. M17 TRAKTOR TORPEDO 6006 . 1700 delovnih ur, letnik 1984, prodam za 6000 DEM, tel.: 68 706. m7502 BALIRKO WELGER, za seno, prodam. Tel.: (069) 60 503. mgr TRAKTOR ZETOR 2511, koso, obračalnik in puhalnik, prodam. Tel.: 87 144. 3993 TRAKTOR STEYR T180, prodam. D. Bistrica 153a. m3996 i »n®»i2 I® »IJS ; »M®»Ml VELETRGOVINA 69000 Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2 Veletrgovina POTROŠNIK M. Sobota, Arhitekta Novaka 2, objavlja na osnovi sklepa 7. seje sveta delavcev z dne 27. 6. 1994 javno dražbo naslednjih sredstev: Zap. Izklicna cena št. Vrsta sredstva Letnik 1. Osebni avto R-4 TLS IMV, nevozen 1981 30.000,00 2. Tovorni avto TAM 110T10, nevozen 1979 80.000,00 3. Tovorni avto TAM 110T10, nereg. 1978 150.000,00 4. Tovorni avto TAM 125T12, nevozen 1977 40.000,00 5. Moped tehnika 600, nereg. 1985 20.000,00 6. Moped tehnika, nevozen 10.000,00 7. Ogrodje trikolesa 3.000,00 8. Spojlerji za tov. avto TAM 5 t, 6 kosov 8.000,00 9. Spojlerji za tov. avto TAM 5 t brez nosilcev, 2 kosa 5.000,00 10. Viličar INDOS-DIESEL, nevozen, 1972 80.000,00 Javna dražba bo v soboto, 16. 7.1994 ob 9.00 uri v M. Soboti, ulica Štefana Kovača (prej avtobusne garaže). Ogled vseh sredstev, razen viličarja, je mogoč med 8.00 in 9.00 uro. Ogled viličarja je mogoč v PE Železnina v Gornjih Petrovcih v času, ko je trgovina odprta. Dražba za viličar bo v M. Soboti. Kavcije na dan dražbe na kraju dražbe od 8.00 do 9.00 ure, in sicer 20% od izklicne cene. Kupci morajo plačati kupnino najkasneje v 3 dneh, sicer kavcija zapade. Sredstva prodajamo po sistemu »videno-kupljeno« in poznejših reklamacij ne sprejemamo. Prometni davek plača kupec ob prevzemu vozila. Pošteno in Pridno! OKUŽBA ZA UMUVUANJK D.D. OOSPOSVETMCA 5, LJUBLJANA Gradim si Življenje po Svoji Volji Svoj certifikat bom vložil v investicijsko družbo, ki jo upravna S HRAM, ker ji zaupam. V S HRAMU bodo moj certifikat vrednotili kot kapital, z enim samim namenom - povečati vrednost moje odločitve in s tem mojega premoženja. Strokovnost, izkušnje in etika so tiste vrednote, ki so ustanovitelje zbrale v S HRAMU - družbi za upravljanje. V S HRAMU nam je skupen interes, da bi čim uspešneje prispevali k blaginji Slovenije in njenih ljudi. S HRAM je moja družba. Informacije dobite: S HRAM, Gosposvetska 6 teL 061/ 133 40 29; SVEMA, Ljubljana teh 061/ 126 62 93; Medvešek Pušnik, Ljubljana tel 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, Ljubljana tel. 061/ 126 80 01; Consulting Koper teL 066/ 61 690, 67 272, 67 273; ABE Marketing, Trbovlje teL 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, Ijutomer teL 069/ 83 116 stran 26 vestnik, 14. julijaJ994 'GOSPODAR DOBREGA NAKUPA" Komerc oglasnik ; 9 000^ 1Z PKEKNHJRJA ( WiVWv Koroške Odslej v vsaki številki: ŽEJNI FRANC in njegova VROČA zgodba j križanka, humor, avtomobilske novosti j NA VSEH KIOSKIH. CENA 80 SIT.; PRIKOLICO, dvoosno. prekucno, s poviški za prevoz si laže in repe, novo, prodam. Vadarci 34, tel.: 49 069. m3 PREŠO za baliranje slame za kombanj Epple 211 in kombanj Massey Fergu-son, širine kose 1,80, in puhalnik za seno prodam. Križevci 114 v Prek-muiju. mlO PLUG, DVOBRAZDNL 14-colni, in tribrazdni, 12-colni, ter polžni transporter za zrnje prodam. M. Petrovci 13, ali tel.: 46 396. m3985 GOSTINSKI LOKAL, večji, s stanovanjsko hišo na Hotizi, prodam. Tel.: 76 041. m45 HIŠO, opremljeno, v Brezovcih št. 40, prodam. Ogled v nedeljo. m46 NJIVO, 57,8 ara, III. razred, prodam. Kolesarska 68, Tropovci. Informacije po 15 uri. m49 HIŠO v M. Soboti za 150.000 DEM kupimo. B.I.K., d.o.o., M. Sobota, Kardoševa 1, tel.: 21 049, od 8. do 16. ure. mna MENJAVA STANOVANJ, večjega za manjše in obratno ter prodaja oziroma nakup. B.I.K., d.o.o., Kardoševa 1, M. Sobota, tel.: 21 049 od 8. do 16. ure. mna 50 arov njive, 10 arov sadovnjaka, možna gradnja v G. Slavečih, prodam. Tel.: (061) 728 838. mpp živali posesti DVE NJIVI IN DVA TRAVNIKA na Vaneči, Iha. prodam. Tel.: 31 193. m3995 HOftEDIVER^ ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tel.: 061/5718 75 VSELJIVO STAREJŠO HIŠO v M Soboti ali bližji okolici kupim, tel.: 26 351, po 20. uri. mfp DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v M. Soboti kupim, tel.: 26 351, po 20 uri. mfp DVE NJIVI, 18 arov in 36 arov, v Krogu, prodam. Informacije, Trubarjeva 67, Krog, ali tel.: 22 865. ml4 POSLOVNI PROSTOR v pritličju stanovanjskega bloka v Cvetkovi ulici v M. Soboti v izm. 34m2, primeren za trgovino, sedež podjetja ali podobno dejavnost dajem v najem. Informacije dopoldne telefon 75 671, zvečer pa 21 455. mle POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4, M. SOBOTA NOVOGRADNJO, komunalno PRAŠIČA iz domače reje, prodam. Kupimo pujske ali menjamo za koruzo. Tel.: 26 500. m3994 KRAVO, prvesnico s teletom, ali brez njega prodam. Breznik, Stavešinski Vrh 43, 69245 Sp. Ivanjci. m5 KUNCE za zakol in za nadaljnjo rejo, prodam. Kočar, Tešanovci 8. m8 KOZE različnih starosti prodam. Tel.: 48 359. m9 KRAVO, staro 6 let, prodam. Brezje 10, Moravske Toplice. ml8 PUJSKE prodam. Trubarjeva 92, Krog. m21 PUJSKE prodam. Kolesarska 51, Tropovci . m3987 ZLATI PRINAŠALCI, VRHUNSKO LEGLO, odličnih staršev, kvalitetna domača vzreja z rodovniki, naprodaj. Limbuš pri Mariboru, Lackov odred 18, tel.: 062 631 251. m3988 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): 3 mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; 4 mesece stare jar-čice po 350 SIT; 4 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393 Gostilna Benčec^ Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mPP NESNICE, MLADE JARČICE, sive in rjave, pripeljemo tudi na dom. Naročila tel.: 82 401. m6921 KRAVO, staro 8 let, 8 mesecev brejo, prodam. Ižakovci 65, tel.: 41 871. m26 NEMŠKO OVČARKO, čistokrvno, staro 8 tednov ter mlade koze in kozlička, srnaste pasme, poceni, prodam. Nedelica 145a. m28 TRI KRAVE, stare 8, 9 in 10 let, prodam. Žban, Radmožanci 114. m39 PEČ za etažno centralno kurjavo Emo Central 23 prodam. Tel.: 31 504. m32 PREKLIC - preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 8. razreda OŠ 17. oktober Beltinci, izdanega leta 1994. Katarina Režonja, Gregorčičeva 17c, Beltinci. m35 SLAMO v balah z njive, večjo količino, prodam. Berglez, Puževci 4. m37 GOSTINSKO KUHINJO in vrtno garnituro ter počitniško prikolico prodam. Tel.: 76 041. m45 RDEČE SALONITNE PLOŠČE, manjše, rabljene, prodam. Šulinci 50, tel.: 56 017. m3952 SEME mnogocvetne ljuljke ugodno prodam. M. Petrovci 9, tel.: 46 407. m48 BOROVE DESKE, suhe, debelina 5 in 8cm, prodam. Tel.: 46 101. m51 SEME LJULJKE in rdeče detelje prodam. Vanča vas 7, tel.: 46 566. m44 VINO, šmarnico, prodma. Tel.: 72 147. mle delo Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljala, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustila naša draga in dobra žena, mama, tašča, stara mama in sestra EXPORT - IMPORT Finančni Ingenirlng ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri In kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069)32848 KV-TRGOVKO in natakarico išče tr-govsko-gostinski lokal. Informacije po tel.: 21 051, popoldan tel.: 22 751 ali Gederovska 18, Čemelavci. ml2 INTERESENTE za samostojno dejavnost pri delu z ljudmi vabim k sodelovanju. Informacije po tel.: 81 656. m6924 DELAVCA, pridnega, takoj zaposlim. Rugelj, Gederovska 11, Čemelavci. m42 FRIZERSTVO »PICOLO« , Prežihova 5, M. Sobota, tel.: 24 652, se priporoča s svojimi storitvami: »trajna2 od 3.000 do 3.500 SIT, »fen frizura« od 800 do 1.000 SIT, »vodna« od 800 do 1.000 SIT. m42 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE - izdelujemo in montiramo, Roletarstvo Rugelj, Čemelavci, Gederovska 11, tel.: 32 920. m42 Jolanka Albert roj. Janič, iz Ivanjševec sosedom ' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, trenutkih > znancem in vsem, ki so nam v težkih cvetie o. S-ta 1 °b strani- nam izrazili sožalje, darovali vencem osehin inf J° PosPremil> na njeni zadnji poti. Posebna hvala Dourihn oddelka v Murski Soboti, g. župniku, pevcem, pogrebmštvu Banfi iz Veščice ter kolektivu Avtobusnega prometa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči, mož Elek, sinova Elek in Oskar z družinama ter sestra Vsak četrtek Vestnik 5. julija smo se poslovili od naše drage mame, omame in sestre Gizele Gomboši roj. Korošec, iz M. Sobote Na njeno željo smo se poslovili od nje v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: sinova Anton in Ludvik z družinama ter drugo sorodstvo Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, kruta smrt te vzela je prerano, a v naših srcih večno boš ostal ZAHVALA Nepričakovano nas je v 43. leto ^l® stil naš dragi sin, brat in stric Milan iz Velike Polane Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem soro botrini, sosedom, prijateljem, znancem in fantorn za svde besede tolažbe, podarjene vence in cvetje ter zamar jjvala maše in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji P jn sosedovi družini Petek, ki mu je prva priskočila na F^^ala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Po tolažilne dekanu g. Francu Kodilu za pogrebni obred ter za 1 gy|ostir>ke' in poslovilne besede. Hvala tudi pevcem za odpete Velika Polana. 20. 6. 1994 Žalujoči: mama, brata in sestri z družinami in vsi, ki s® S radi iiiid' opremljeno z 8 ari vinograda in 8 ari vrta v Lendavi ugodno prodam. Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: (069) 76 197. mle VELETRGOVINA POTROŠNIK Murska Sobota, p.o., Arhitekta Novaka 2 daje v najem kompletni objekt v Brezovcih, in sicer: gostinski lokal, 133m2, trgovski lokal, 53m2, skladiščno lopo, 300m2, najugodnejšemu ponudniku po dogovoru za primerno ceno. Prijave pošljite na gornji naslov do 1. 8. 1994. mOp HIŠO v Beltincih, takoj vseljivo, s centralnim ogrevanjem na 7 arski parceli prodam. Tel.: (069) 42 402. m23 POSESTVO, kompletno, na Petanjcih prodam ali dam v najem s preužitkom. Petanjci 116a. m24 DVE POSESTI na zelo mirnem kraju prodam. Cena po dogovoru. Stročja vas 34a pri Ljutomeru. m34 TROSOBNO STANOVANJE, opremljeno, konfortno. mansardno, v M. Soboti dam v najem. Informacije po tel.: 32 193. po 21 uri. m40 TELICO, visoko brejo, prodam. Filovci 112. m43 A > A_________M M I GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. KRAVO IN TELICO, 8 mesecev brejo, prodam. Dolina 84, tel.: 77 072. mle MLADIČA, nemško boksarko, rodovniško, odličnih staršev, prodamo. Informacije in ogled: Cankarjeva 34, M. Sobota, tel.: 22 435. meh razno Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi tnož, oče, brat in dedek Jožef Barbarič pismonoša v pokoju iz Dolenec 13 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, posebno g, župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, domačim gasilcem, ki ste ga pospremili, ter gasilcem iz sosednjih društev; vsem, ki ste darovali za sv. maše ter vence in cvetje. Hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi g. dr. Kiršnerju ža mnoge obiske. Žalujoči žena Ana, hčerki Slavica in Irena z družinama, sestra Ana z družino in drugo sorodstvo ■^"8^ Kako bi dihal rad, gledal, ! Posluša/, med vami posedel, / katero vmes povedal. • ■ i k? ZAHVALA 5 ■ — ir ' V 71. letu nas je za vedno zapusri ”;’ —~ \ I dragi tnož, oče, dedek. tast 'n Štefan Hozjan iz Velike Polane U7 ko^^osedom1” “ 'Skreno zahvaljujemo botrini, vsem soro^1 Zvezi Puljem, društvu uP°Wff fenkcija za darov avcem'z Lekopa-Kovinoplastike. m ■ 0 sožalje. Hvala Vence- sveče, maše m nam kakorkoli ?te ga P°sPtemiU na njegovi Posebno družiti p^31' ga ob'skovali v bolnici ah na Francu Kotili?, P°Vrzenič * Ljubljane. Hvala g-Stefanu Žerdinu f T pogrebn’ obred, pevcem in go ° jj. Edit Hadjmaš in zahva,° za vso Pomoz &>vci. *■ Kološevi in dr m medminskim sestram iz ZD Črenšo ’ internega oddelka U^je,Vi’ meclicinskemu in strežnemu . v Rakičanu in hematološki kliniki Jane. Vsem še enkrat hvala! aruz.no, sestra Bariča z družino, brat Franc Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV Panasonic PREKLIC - Preklicujem veljavnost listka za vpis mleka za mesec junij 94 v hranilno knjižico št. 12908-0. Hermina Gomboc, Nuskova 25. m3998 SLAMO, OTAVO IN GOZD prodam. Frančiška Miller, Dragotinci 16. ml PREKLIC - Preklicujem veljavnost spričevala II. letnika, izdanega leta 93, Srednja živilska šola v Mariboru. Aleš Sabotin, Cven 80. m4 SEME OLJNE REPICE prodam. Cena 200 SIT za kg. Gradišče 31, Tišina. m7 ŽITNO SLAMO z njive prodam. Informacije po tel.: 24 865 m3992 STRUŽNICO TNP, Prvomajska, delovne dolžine Im, zelo ohranjeno, prodam. Tel.: 81 404. mpp ČOLN MAESTRAL 9S, z vso opremo in motorjem ter toki-voki (1 par), prodam. Informacije po tel.: 21 091, od 17. do 20. ure. m30 ZAHVALA vsem, ki so se poklonili spominu SILVE HRADIL, ne le številnim piscem žalnih telegramov in pisem, pogrebcem ter darovalcem cvetja - pomoči soboški bolnišnici, v kateri so se s tako predanostjo borili za njeno življenje - pač pa enako tudi mnogim, ki so le onemelo podoživljali nežno stkane besede v nekrologu Silvinega prijatelja in dolgoletnega ravnatelja, ter vsem, ki so zaživeli s slovesnim obredom, ki ga je znal gospod župnik opraviti s krščansko sugestivnostjo pa tudi z izrazi osebne hvaležnosti, ki jo je občutil do svoje srednješolske profesorice. Zahvala naj ne seže le do omenjenih, temveč v enaki meri tudi do vseh tistih, ki so se v teh bolečih dneh morda celo kje na samem s hvaležnostjo spomnili nanjo. Silvini najdražji Ko prišli na domek smo tvoj, na pragu čakala st si se- od sreče in vesela raz) ,a Zdaj tebe več tam nl, nam le solza je spomin^ Zakaj ta pot bila ti J v SPOMI^ J6.jul'ia Z bolečino v srcih se0 1993. ko nas je zapu. jn tašča babica, prababic Helena roj. Svetec, iz Na polju žitno v vasici mali hišica samev Občutiš luč, a do go‘e z ^lo, le cvetje g^do žolostn ob spominu oko se o ■ f 1,0 27. aprila je minilo 8 in‘aSt zapustil dragi oče, Nikolaj ^Markovec Tiho in žalostno je ob vajinem grobu, a polno lepih ^etje in P Hvala vsem za lep spomin na njiju, za prinese svečko. Žalujoči vsi njuni najdražji stran 27 Ostali Vse je zaspalo, ljudje so odšli, a kraj moj domači še vedno stoji. Kje stari so časi, kje sreča je vsa, ko skupaj na vasi bili smo doma. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 9. julij pred desetimi leti, ko nas je za vedno zapustil dragi ati Štefan Kolar iz Gornjih Petrovec a praznina in bolečina. Hvala vsem, ki postojite ob Jegovem grobu in mu prižigate sveče. Zalujoči: hčerki •Suzana z možem Vilijem in vnukinja Staša, ___ konja z Milanom in sin Simon Počivaj mimo, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi, a srce naše bol mori, ker te več ni, ker te več ni... ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je v 33. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, boter, zet, stric, svak in dobri prijatelj Martin Sraka iz Lipovec bole^j Skleni, zahvaljujemosorodnikom, botrini,sosedom, Pnt x ? bolnice v o° •lzdravstvenemu osebju kirurškega in internega daU . ovi> dr N x-x a.nu’ so mu lajšali bolečine in mu stregli, dr. ® a, • ® kropit t°r™u 'n sestri Lidiji. Hvala vsem, ki ste ga od blizu in ob ter za SVe.r ®a PosPrem'l' na njegovi zadnji poti, darovali vence goto • °$teniu in Hvala častitim duhovnikom za lep pogrebni pojtetkoni 2a je Zenskemu pevskemu zboru iz Lipovec, gasilcem, letiu Agroinerk Sede s'ovesa- prijatelju Stanku za odigrano Tišino, ur - Transport, tovarni Mura in vsem sodelavcem. — tast’ lašča0?^’ Tine, mama, bratje in sestre z družinami, ~_________’ ak ln svakinje z družinami in drugo sorodstvo Dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni, truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA V 93. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Jožef Sobočan feleči i2gub. . “Lipe21 sta|j*nj; kancem' Se *skren° zahvaljujemo vsem sorodnikom, svet.°“ strani n ln.sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih Poti u^e>ndrani *2re^' sožalje, darovali vence in cvetje, za hVajj Va|a gosn^H natnene ter 8a pospremili na njegovi zadnji ^ajle 0<}U $uPn'ku za pogrebni obred, še posebno ^ala dOSPoc'u Zadravcu in Krajevni skupnosti Lipa. ka v Rakič ravn'^emu in strežnemu osebju kirurškega i Žalost ?U' Hvala 'ePa pevskemu zboru za odpete ^UjoS • lnke' ^sem enkrat iskrena hvala! S lil Mir L z drujjn • hčerke Vera, Marta, Marija in Cilka a,n', snaha Marta, vnuki in pravnuki ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je zapustil naš dragi papa, opapa, pra-opapa, tast in brat Feri Šarkanj t^1*1, PrijatJi^’ Se ’skren° zahvaljujemo vsem sorodni-sm . ih stal6"1 ln znancem> ki so nam v teh težkih na a'je> darov'p0*3 s*ranL nam ustno ali pisno izrekli njegovi z d lcvetje, vence in sveče ter ga pospremili aiJOnaŽni s a Poti • Posebno zahvalo želimo izreči ko]U °h odprt^1 g°sPe Cvetki, gospe Majdi Jug, govor-Otji^hvu 8r°bu, gospodu dr. Alojzu Slaviču in '&an0 .j.j 'ja Murska Sobota. Lepa hvala tudi za °- Hvala za lep cerkveni obred in odpete žalostinke. z drji' * Majda z možem Milanom, vnukinja vnuk Boris, pravnuka Matej in Saška er sestra Milika z družino 6. avgusta minevajo tri leta, ko je tiho zaspala naša draga 9*. 4 Šarika Šarkanj roj. Moreč ni’ J° ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Nekoč sta še na pragu stala, nam vsem lep nasmeh dajala, a zdaj nasmeha ni, hišica sameva, vse prazno, tiho je, ker vaju ni. Hvala za vse, kar sta nam dala... v srcu ljubečih spomin bo ostal. V SPOMIN Matiji in Kristini Gjergjek iz NAnčavec 7. in 10. julija je minilo 10 let od smrti dragega očeta in 3 leta žalosti za našo drago mamo. Žalujoči: sin Štefan z družino in vsi, ki smo vaju imeli radi V SPOMIN 13. julija sta minili dve leti, ko me je mnogo prezgodaj zapustila draga, dobra in skrbna žena Marija Marika Fujs Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob, prinašate rože in prižigate sveče. Žalujoči mož Alojz Noč se je stemnila in ostal je tvoj pogled in tvoj nasmeh, praznina. ZAHVALA V 56. letu starosti me je zapustil moj dragi brat Alojz Ošlaj iz Filovec 46 Ob boleči izgubi našega dragega Alojza se iskreno zahvaljujemo g. župniku Stanku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste darovali vence, cvetje in za svete maše ter v dobrodelne namene. Posebna hvala Jožetu Ošlaju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji Tvoje pridne roke in pridno srce so naš ponos in lep spomin nate. V SPOMIN 13. julija minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Alojz Ferko iz Doljnih Slaveč 56 Ne čas ne solza nas ne moreta potolažiti. Pogrešamo te vselej in povsod. Zato živiš med nami in ne boš nikoli pozabljen. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče, prinašate rože in se ustavite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Nekoč, ko osuše se nam zate solzne oči, pridemo k Tebi počivat, draga nepozabljena. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mame, babice in tašče Irene Gomboc roj. Gergar, iz Apač 73 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pospremili našo drago pokojnico na njeni mnogo prerani zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in v dobre namene ter nam ustno in pisno izrazili sožalje in besede tolažbe. Hvala sodelavcem kolektiva Radenska Radenci in sodelavcem kolektiva Splošne bolnice Rakičan. Posebna hvala g. duhovniku Evangeličanske cerkvene občine Gornji Slaveči za ganljive besede slovesa in opravljen cerkveni pogrebni obred ter govornici gospe Mariji Perpar za lepe besede ob slovesu, mešanemu pevskemu zboru iz Apač za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino; hvala tudi pogrebnemu podjetju Vrbnjak za pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ludvik, hčerka Vlasta, vnukinja Miranda, zet Slavek, sin Ludvik, vnukinja Andreja, snaha Mira in sin Branko, vnuk Alen in snaha Dragica ter brat Vlado Rože in sveče ti grob krasijo, solze po licih nam grenke teko. Štiri leta te že črna zemlja krije, v srcih naših žalost še ne mine. V SPOMIN 14. julija minevajo 4 leta, odkar nas je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in tašča Marija Žokš iz Kovačevec Hvala vsem, ki se je kakorkoli spominjate, se ustavite ob njenem grobu, ji prinašate rože in sveče. Vsi njeni najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka Alojza Šebjana iz Osredka 22 v Dokležovju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, svete maše in izrečeno sožalje. Hvala internemu in kirurškemu oddelku v Murski Soboti in Bolnici Maribor. Hvala dr. Potočnikovi in dr. Carju za pomoč. Hvala gospodu župniku, pevcem in govornici Mariji Zver; hvala tudi Tovarni lahkih oblačil Mura. Žalujoči otroci, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo Za vse si skrbel, le zase časa nisi imel, zato v naših srcih vedno boš živel. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 82. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast Ludvik Gomboc iz Borejec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše. Iskrena hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala g. župniku, pevcem in pevkam ter vsem gasilcem, še posebno GD Borejci. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Nekje v tebi bila je bolečina, a zamahnil si z roko -zmogel bom, močnejši sem! Pa vendar... ZAHVALA Z globoko bolečino sporočamo, da nas je v 47. letu nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil Alfonz Kolenko iz Črenšovec, živel je v Domžalah, Ljubljanska cesta 88 Ob boleči izgubi našega brata, strica, ujca in nečaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ali za svete maše. Zahvaljujemo se g. kaplanu Ivanu Kranjcu za pogrebni obred in izbrane besede med sveto mašo, pevcem in pevkam mešanega pevskega zbora za odpete poslovilne pesmi in vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našega Fonzija. Črenšovci, Mala Polana, Lendava, 29. 6. 1994 Žalujoči: brata Matija in Vinko ter sestra Ivanka z družinami in drugo sorodstvo Zdaj mirno spiš, več bol s teboj ne hodi. Prešeren V SPOMIN 13. julija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša mama, mamca, sestra in soseda Katarina Kolenko iz Črenšovec Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate, molite za njo in obiskujete njen grob. Vsi njeni Čeprav so peli litanije vseh svetnikov, služili črno mašo in ponovno sklicali partijski sestanek, se učiteljem soboške Srednje kovinarske in tekstilne šole, zbranim okrog zdaj že prejšnjega ravnatelja Janeza Obala - Janeza Sramežljivega, ki je vse obrede vodil, ni posrečilo, da bi preprečili namestitev novega ravnatelja Ludwiga Sukiča - Ringu kills people for not-hing. Profesor Ringo si je kot nekdaj veliki Neron krono nataknil sam. Izjavil je: »Naše veličanstvo bo vladalo brez podrepnikov!« * * * Milka Fišer - Mica je ogorčena. »Kako lahko kdo v imenu ženskega sveta izjavi: Vsaka ima svoj faktor!« * * * Človek, ki ga zaradi sramotenja imena in lika našega velikega maršala tukaj ne omenjamo več z imenom, saj njegova duša biva v najglob-jem pritličju, je naredil nadaljnjo svinjarijo. Devalviral je ceno, ki jo je potrebno plačati za omembo v tej rubriki. Od zdaj bo potrebno plačati samo še kakih 800.000 slovenskih tolarjev - kot doslej še naprej na račun protestantskih in papinskih župnijskih uradov, ki za tako zbran denar služijo maše na čast Svetemu duhu, da bi se tipom, kot je neomenjeni, presvetlila pamet. S tem ko je pred sodiščem zmanjšal svoj odškodninski zahtevek — naj vas ljubi pametni državljani Prekmur-sko-Prleške republike spomnimo, da je neomenjeni Pre- zidij tožil zaradi žalitve! - je vrgel tudi nadaljnje prgišče mušjih drekcev na Titov lik. Naj vas, ljubi pametni državljani Prekmursko-Prleške republike, spomnimo, da smo neomenjnega prvič omenili kot Titofila. Tega ni bil vreden! In kot da to ne bi bilo dovolj, je mladega perspektivnega sodnika, bodočega neperspektivnega advokata Igorja Vinčeca-Berijo, ki je v imenu ljudstva razsodil o količini duševnih bolečin, kar se doslej ni posrečilo še nikomur, obrukal pred zgodovino in mu za advokatsko klientelo določil samo zarjaveli partijski kader. - Smetišče zgodovine zategadelj zaudarja - tako nam bog pomagaj! * * * Haitski predsednik Papa Doc, ki je zadnje volitve pred padcem svoje diktature dobil s 104 odstotki, je za nedoločen čas najel penzion v gostišču Kokot (po madžarsko: Muška kokoš) Emilijane Horvat - Done. Ko je zvedel, s kakšno večino je bila izvoljena za najkelnerco po okusu publike, je zagledal možnost, da se demokratično vrne na oblast, če mu bo zaupala, kako je vodila predvolilno kampanjo. * * ♦ Slavko Švenda - Castro se je vrnil na javno sceno. Njegova prva izjava: »Naš največji pisatelj Feri Lainšček - Clio ima vse, kar imajo veliki pisatelji. Tudi svojo gasilsko četo.« KEŠEMA KOKJ Radgonski mehurčki Lepo pozdravljene, ljube moje. Vroče/kih, predvsem na Partizanski ulici (ozi-je v Radgoni. :Pa^utr^so sedaj hladna, roma na lepjh pločnikih). Ja, da ne poza-tako da je kar'malo znosneje. Veste, bim! Kot sem rekla, gaA Radgoni zopet vročine ne prenesem, pa čeprav je vročMHfct)jemo oziroma so ga dvakrat v enem poletje in je še kakšnih deset dni do pas’ tednu. AmjJak neuspešno. Mišim na jih dni. V Radgoni pa ga že sedaj prav po nSfe »sendvič« poslan®. To se jim lepo pasji se(r)mmo. Najprej sem bila hudo godi, pridejo vsak če'f^Ek,- posedejo žalostna. Veste, kaj seje zgodilo? V Rad- v klopi, ugotovijo, da so nesklepčni, nagoni so padle! Pokončne iti ponosne so se valijo na sendviče, poplaknejo s »špricar-dvigale! Podnevi in ponoči nad našo avtd- jem« (upam. da si ga sami plačajo, menda busno postajo. Pa so padle! Lepe smreke so sendviči zastonj). Haska pa nič, od namreč! Pa ne za našo svobodo, ampak, nobenega na čelu z županom. Za konec kot je nekdo izjavil (kdo, naj glasno in jasno pove?če ima jajca!?), da smrekami avtohtono (!?) drevo za naše mesto. Ali nekaj podobnega! Jaz, ljube moje, tega ne razumem! Pa tako so lepo dihale - pozimi in poleti! Pravijo, da bodo kmalu zrasle lipe! Upam in želim, da bo kaj iz tega in da bo nastal »tam zgoraj« lep in koristen parkirni prostor. Se vzgojo voznikov bi potrebovali, da ne bi parkirali na pločni- mojega nja (tudi jaz bi rada malo zlobna do župana. ialnega pisa-iopust!) bom je (ožita in po oonJ velJa!) :mu »velikemu« županu, ine z naslovom »Kaj sem v štirih letih« in zlobneži bi dodali, da bpta knjiga _____ ~W^trani, vendaf praznih! Oprostite, župan, ampak tako se govori! Lep dopilŠTvaftCžcIi vsem skupaj roma že več' moji, ženski pa predlagam i da napiše sr koris (moš imela (topa S V' RADGONSKA KLEPETULJA Prejšnjikrat smo objavili sliko, posneto v maju na soboškem srednješolskem centru. Na njej se je prepoznala naša naročnica Vilna Lovenjak iz Vadarec 5. Dobila je 10.000 tolarjev. NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! Pa v Vestnik poglejte! Če se najdete »zaokroženi« na sliki, pridite po nagrado, vredno 10.000 tolarjev. NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! iny Veščica d.o.o Veščica 4e, tel.:069/23 507, lax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci v nedeljo pripeljali 50 vozil, prodali pa 3. Znamka avtomobila Letnik Prevoz, km Cena Mercedes 200 D 1978 140.000 7.000 DEM Citroen AX 1990 44.000 8.700 DEM Toyota Corrola 1990 65.000 16.500 DEM Golf JX 1989 39.000 14.000 DEM Renault 5 1990 50.000 8.500 DEM Lada Samara ■ 1987 96.000 320.000 SIT Fiat Regatta 1985 130.000 6.500 DEM Jugo 55 1990 40.000 4.500 DEM Opel Kadett 1.3 1985 69.000 8.500 DEM Fiat Uno 45 1990 46.000 8.300 DEM Skoda Favorit 1993 4.800 10.500 DEM Zastava 101 1984 96.000 1.700 DEM Wartburg 1989 80.000 3.000 DEM Reanult Clio 1.2 1992 7.883 1.330.000 SIT Ribe s trebuhi navzgor V Murini nekdanji strugi in pozneje rokavu na Dolnji Bistrici, ki je znan pod imenom Bobri, sicer pa mu domačini pravijo Berek, so v nedeljo priplavale na površje poginule ribe. Ribiči, ki sojih odstranjevali, menijo, da jih je bilo kakih 600 kilogramov. Menijo pa, da vseh mrtvih rib še ni na površje, ker so potem, ko so začele poginjati, najprej potonile in šele pozneje priplavale navzgor. Poginile so ščuke, težke tudi poldrugi kilogram, veliko je bilo tudi letošnjih mladic; največji ploščiči so tehtali okrog dva kilograma; najtežji poginuli som je tehtal 6 kilogramov. Ustrezna komisija je vzela nekaj mrtvih rib in jih poslala na raziskave v Ljubljano, od koder pričakujejo rezultate v soboto. Velik pogin rib je bil tudi v Selnici na Hrvaškem, kamor hodijo naši ribiči pogosto na ribolov. Tam naj bi ribam pokali mehurji in menda so se tamkajšnji Cigani z ribjim mesom dobro založili. šsm Cene sadja in zelenjave Tržnica Osred. Murska ljubljan. Tržnica Gornja Radgona Sobota tržnica Jabolka 160,00 150,00 140,00 Pomaranče 140,00 120,00 150,00 Limone 160,00 100,00 160,00 Slive 260,00 200,00 200,00 Lubenice 120,00 80,00 120,00 Banane 150,00 90,00 150,00 Nektarine 320,00 280,00 250,00 Breskve 280,00 250,00 230,00 Marelice 280,00 250,00 230,00 Krompir 80,00 50,00 80,00 Paprika 300,00 200,00 300,00 Paradižnik 230,00 150,00 230,00 Kumare 250,00 180,00 150,00 Zelje Čebula 90,00 160,00 80,00 130,00 100,00 150,00 Česen 510,00 450,00 400,00 Korenje 140,00 100,00 150,00 Jajca 14,00 13,00 14,00 Lendavski pM iutrded-1 ^r‘baja v mojo občino kičast vdžj ki ga vlečejo samo d Jh- ^‘tr° r,azdirHa in ljudje so hiteli k cesti kot redkeip / Vldeb to čudo. Je če tako, da tudi na vasi ce zakoZ^^ Vpre8°’ razen seveda pri prav tako ref jarmu ’ katere Pravijo, da dobro vozijo v zakonskem I / Hare Krišna 1 Krišna KrRna Hare H“'r nenov^ama HaK Rama 1 Rama Rar™ Hare Hare,rso^ sovrarn P°Potniki- Moji soobčani sploh niso bili do nji se v ver k Sa-u° P™1™ kupovali njihove knjige. Ustavili* z ^udke soiih vabili v hiše, da bijimpostj ied len M.l?deniči in mladenke, ti suhci, pa so tako gre to Diiač nen°dkl°nili’ sai so vegetarijanci. Tudi alkoh^ drueem Pdei°’ s(m)o zvedeli od popotnikov. Še marsde takrat S°t, S* odPovedah. denimo spolnosti, no ja, tat 1 X; Ceta °na in On zaploditi ^roka. , Kad!^0™^ naše junca, ki sta vlekla tempelj^ občine 8a’,rta bda P° mnenju občudovalcev iz lendav nare^nnM^ pr,emočna- Soseda Mariča je dejala, da J bila bnf cda’ ker 50 tema Živinčetema izrezali jajca,* I I Kazimiri °!lS‘na kot plodilca- Verjetno se R žen zn J rZ ^lyinorejsb°-veterinarskega zavoda, k‘pl sama ne aj.tlsoe Potomcev. Prav gotovo sta jo slišal?) I biko v ni p T° nič’ kersta P«č junca. Pri nas, kjer oznake -.vkaPl SO,nxavduiilL Še zdaj, ko so večni popovi dobrot tU m tam brundanje Hare Kr^T^j navdudr0 OcRli’ saj bi s svojim boemstvotn še amoak ‘t e tlSte moR so°bčane, ki jim delo ravno dS m °ni ki v teh vročih (tudi deževnih) dneh I Pa Ut M^rmleP° Potovati, četudi z voli, širiti sporol P nad mU ^,,reba biti’ boš jedel, pil. • - Sicer pa) Žanieio ‘ ° k deZUS Rristus dejal, da ptice ne se/ejo dord°’ akl]ub temu niso lačne... Ob vsem tef J drete ’»da Se Še naib°lje godi tistim, ki se pr ; Vedri ' Pd vendarle: Le kaj bi se zgodilo, če bi bih^ toliko kkd lmam° ,oliko in '0‘iko upokojencev, že 7 rt n' 0 CeV zaPosbtve (ki pa je v večini sploh ne 0 in vte A /• Pravi čudež, da sploh še živimo, napn! dedvnimdmemO V Evr°P°- Kai neki bi Šele bi,°d iUndd ČaS°m ne zapuščali tovarn, polj. • - in hod^P jih soodZdt^ ampak bi se zapičili v tiste mednarn ‘r[ot p dbudih k poslušnosti in delu? Hitro bi bili na kon) > P vdh napredovanju. nnBllslila tudi ° Ra Se m‘ dozdeva, da je delovna vnemal1 moriuldd°fiem sorodniku Naciju, ki dopustuje nek) tet m™!t °Je ,ak° len’ da ni mogel napisati mt Škoda ke Pa ]e,m°ž ob ves denar, ki ga je dobil tudi lahk ' Sa n!i vp°Piti in bi tako dobil junc ’ ki t t P°S,°d Večn,m Popotnikom, saj je eden ^i ki so se pomikali skozi mojo občino in dalje tjapro« S v Dolgi vasi, šepal. Jo ejszakdt! Turnišče: cene „ * . 7^ pujsK0 20 Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem do so bili stari od 7 do 10 tednov m tez 9.000 kilogramov. Kupci so morali za par od p 12.000 tolarjev, kupili pa so le 20 Živah- pa in Sejem v Turnišču je vsak četrtek, pr0 ' imeti s sabo veljavne živinske potne hste. Pomurska banka -----2 ; Moja domačs^^t npdmsk, tečajPomurske 1.7- 1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 12. junija |iia 1994 od d0’00' Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1,131.6736 2,316.2849^ 7,960.5625 8.0004 9,459.5364 123.3489 Nakup 1.030.IH' ^žOO.Od 7,640.00 558 9.020.00 121-4*’ jj4^. L 1 nej§ein Potovanje v tujino bo veliko yečjif1 sproščeno, če ne boste imeli s sa zneskov v tuji valuti. Namesto gotovine vam svetujemo varnei plačevanja v tujini: - s potovalnim čekom - zevročekom vkater (evroček izpolnite sami v valuti drža ■ plačujete ali dvigate g°toVI d - s plačilno kartico Euroca d (možno plačevanje v hotelih, restavr^nkab) možen tudi dvig gotovine v Da {j \$ Podrobnejše informacije dobite v svoj' - Pomurske danke, d.d. I