Imjiziiic» ft¥M84 KAfiUl J« ?sau« Celje - skladišče D-Per glasilo podjetja v družbeni lastnini emo celje leto xl. - št. 11-12-20. september 1990 Preoblikovanje EMO v holdinško družbo Vse dosedanje analize o organiziranosti Ema kažejo, da je edini izhod iz sedanjega težkega položaja v temeljiti prenovi in prestrukturiranju naših proizvodnih programov, ki jih moramo konkurenčno usposobiti za vstop v tržno gospodarstvo. Hkrati je treba podjetje reorganizirati in ga prilagoditi za sodobnejši način poslovanja. Gre torej za programsko in kapitalno preoblikovanje Ema, kar je izredno zahteven projekt. Pri reševanju problema, kako iz krize oziroma v kakšni obliki organiziranosti v prihodnje, smo bili pred težko nalogo. Med možnimi prihodnostmi Ema je bilo na izbiro več variant, v ožji izbor pa so prišle tri, in sicer programiran stečaj, preoblikovanje v tri samostojna podjetja ali organiziranje v holdinško družbo. Za stečaj se nismo odločili zaradi neprecenljive škode, ki bi nastala na trgu oziroma pri poslovnih partnerjih, največje probleme pri ponovnem oživljanju proizvodnje pa bi povzročilo pomanjkanje strokovnih delavcev. Druga varianta je ponujala na videz ugodnejšo rešitev, saj bi iz sedanje oblike organiziranosti prešli v tri samostojna podjetja, in sicer podjetje za proizvodnjo energetske opreme, podjetje za proizvodnjo transportne opreme in podjetje za proizvodnjo izdelkov široke potrošnje. Slabost takšne organiziranosti je v tem, da Ema v prihodnje ne bi bilo več, vsi programi in izdelki pa so tržno povezani prav z Emom oziroma njegovo blagovno znamko. Vsa tri nova podjetja bi morala oblikovati lasten način poslovanja in nove službe, ker pa je sedanji kadrovski potencial organiziran še po starem načinu poslovanja, ko je Emo zaposloval (z obrati v Kruševcu in Bistrici pri Limbušu) še več kot štiri tisoč ljudi, tudi ta va- rianta ni bila sprejemljiva. Kot najprimernejše v tem trenutku se kaže organiziranje v holdinško družbo. Gre za preoblikovanje naših programov v nekaj manjših, pri-lagodljivejših in samo od sebe odvisnih podjetij, ki bi bila združena v lastniško zasnovan holding in prek njega proizvodno in poslovno povezana v še vedno harmonično celoto. Seveda pa morajo povezave med njimi obstojati samo na tržnih načelih. To pomeni, da bodo novoustanovljena podjetja organizirana kot popolnoma samostojni ekonomski-tržni subjekti, ki se bodo med sabo povezovala le na osnovi kapitala, svoj lasten razvoj pa naj bi gradila na jasno ugotovljenih skupnih ciljih, strategiji in viziji holdinga EMO. Vsako podjetje zase se bo torej moralo spoprijeti s trgom in na njem dokazati, kar ob dobrem vodstvu ponuja možnost preživetja. Enako kot za programe velja tudi za vse funkcije skupnih služb. Tisti, ki se ne bo mogel prilagoditi tržnim zahtevam, bo seveda propadel, vendar njegov konec ne bo onemogočil dela ostalim. Reorganizacija našega podjetja je torej eksistenčna nujnost. Tako bo Emo v prihodnje organiziran kot delniška družba, oziroma korporacija, na osnovah kapitalskega upravljanja in decentralizacije vodenja po vzorcu podobnih sistemov iz tujine. Gre za model HOLDING delniške družbe, v kateri trdnost in kakovost povezav posameznih podjetij temelji na tržnih, ekonomskih in kapitalskih interesih. Osnovne funkcije naj bi bile predvsem finančne, saj gre v bistvu za finančno združbo, in bi se kazale v usmerjanju in financiranju razvoja članic delniške družbe s pomočjo koncentracije kapitala, pridobivanja svežih sredstev in s pomočjo profe- sionalnega nepristranskega upravljanja. Torej ne bomo več združevali tržnih funkcij, razvoja, tehnologije in proizvodnje, vse to pa pomeni, da bodo vse naštete dejavnosti v celoti prešle v novoustanovljena podjetja, da bodo le-ta tržno in programsko avtonomna, s tem pa seveda tudi odgovorna za svoj razvoj in uspešno gospodarjenje. Iz programov Ema bomo tako ustanovili samostojna podjetja kot delniške družbe »hčere«, kapitalski vložek v novoustanovljenih podjetjih pa se bo prenesel v lastnino holdinškega podjetja. Pred nami je izredno zahteven projekt. Njegova uresničitev pa nam prinaša pozitivne učinke na razvojnem, tehnološkem in tudi tržnem področju, seveda pa tudi konec strahu pred negotovo prihodnostjo. Viki KLENOVŠEK Perspektiva in nadaljevanje sanacije EMO Če izhajamo iz obstoječih rezultatov ob bistveno poslabšanih razmerah na trgu (padec prodaje, drag denar do 50 % obrestne mere, neplačevanje, podcenjen tečaj marke) in ob predpostavki, da se bodo razmere na trgu še zaostrovale, realno ocenjujemo, da lahko EMO posluje pozitivno tudi v III. kvartalu, ko je za posodo tipična nesezona ob dveh predpostavkah: - realna obrestna mera v okviru priporočil ZIS (19,6 %), - zmanjšanje števila zaposlenih na ca. 2000 delavcev. Ob teh dveh predpostavkah se lahko ohranijo in nadaljnje razvijajo vsi programi. Notranji ukrepi, ki so usmerjeni predvsem v večanje obsega prodaje, v zagotavljanje likvidnosti in zmanjševanje stroškov poslovanja, se prenašajo na profitne centre. Tako danes poslujejo pozitivno programi Orodja in naprave, TIKO (kontejnerji) in Kemija (frite), Energetska oprema (kotli), je poslovala lani in letos z izgubo, kadrovska osvežitev pa že daje pozitivne trende (v prvem in de-lomadrugem kvartalu so dosegali okrog 50 % plana, vjuniju 72 %, in vjuliju okrog 90 %), predvsem zaradi pridobivanja ostalih del in novih naročil (Omnical - ZRN). Še nadalje je odprt program DOM (posoda, radiatorji), ki je zaradi drastičnega upada domače prodaje in podcenjene DEM (količinski izvoz posode na zahodni trg je blizu 50 % proizvodnje) največji zgubaš. Vodstvo podjetja je reagiralo tako, da je postavilo nosilca sanacije tega programa. Ukrepi za sanacijo so izdelani. Posebna pozornost je usmerjena na povečanje obsega prodaje tudi z direktno prodajo, ki smo jo pričeli prakticirati koncem julija. V avgustu ocenjujemo, da bo obseg direktne prodaje že dosegel 6-8 mio din in da bomo s to akcijo po vsej Jugoslaviji uspeli povečati tržni delež iz 19 na 25 %. Letos reorganizacijo izpeljujemo tako, da bi že v tretjem kvartalu postali programi samostojna podjetja. S tem prenašamo iniciativo in odgovornost na nižji nivo, damo programom oz. podjetjem platno in škarje, v skrajnem primeru pa lahko gre kakšno podjetje tudi v stečaj, brez večje nevarnosti za celotni EMO. Naložbe so v letošnjem letu usmerjene izključno v ekologijo (frite: odpadne vode, zrak, hrup) in bodo tekle približno v okviru planirane dinamike. Še vedno pa so odprti viri financiranja (ekološki dinar, sodelovanje banke). Z upoštevanjem predpostavk, da se razmere na jugoslovanskem trgu ne bodo izboljšale, da bo DEM obdržala kursno vrednost, lahko EMO posluje pozitivno ob realni vrednosti kapitala, ob notranjih ukrepih za povečan obseg prodaje in zmanjševanje stroškov poslovanja. Na tak način lahko EMO normalno preživi 2000 delavcev ob spoštovanju sindikalne pogodbe. (Konec na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE Jože TURNŠEK, dipl. oec. - di- Franc VRABIČ, dipl. ing. stroj- Jože JOŠT, dipl. ing. kemije - Branko VERDEV, ing. strojništ- Alojz HREN, ing. strojništva -rektor EMO - Inte ništva-direktor EMO-Vzdrže- direktor EMO - Kemija va - direktor EMO - Zastopstvo direktor EMO - Transportna in vanje in servis komunalna oprema SPREJETI AKTI O USTANOVITVI DRUŽB IN IMENOVANI DIREKTORJI Delavski svet podjetja je na svoji 8. redni seji 6. septembra 1990 sprejel akte o ustanovitvi naslednjih družb z omejeno odgovornostjo: EMO - Inte, podjetje za intelektualne storitve, d. o. o., EMO - Vzdrževanje, proizvodno podjetje, d. o. o., EMO - Kemija, proizvodno podjetje, d. o. o., EMO - Zastopstvo in servis, proizvodno podjetje, d. o. o., EMO - Posoda, proizvodno podjetje, d. o. o., EMO - Transportna in komunalna oprema, proizvodno podjetje, d. o. o., EMO - Hišna energetika, proizvodno podjetje, d. o. o., EMO - Orodja in naprave, proizvodno podjetje, d. o. o., EMO - Energetska oprema, proizvodno podjetje, d. o. o., EMO - Elektronsko računski center, proizvodno podjetje, d. o. o., V zvezi s sprejetimi akti so bili imenovani tudi direktorji podjetij oziroma družb. Ivan PRISTOVŠEK, dipl. ing. strojništva -direktor EMO - Posoda Branko CIRMAN, dipl. ing. Stanko STEPIŠNIK, dipl. ing. strojništva - direktor EMO - strojništva - direktor EMO -Hišna energetika Orodja in naprave Anton KREBS, dipl. ing. organizacije - direktor EMO - Energetska oprema Ferdinand LUPŠE, dipl. ing. -direktor EMO - Elektronsko računski center PO DELOVNEM ČASU NA ČELU, PO PRODUKTIVNOSTI PA NA REPU V Jugoslaviji opravi letno vsak zaposleni 2.184 delovnih ur, takoj za nami pa so Japonci, ki prebijejo na delu 2.173 ur letno. Ti podatki se seveda nanašajo na delovni čas v formalno pravnem smislu. Tu pa se podobnost z razvito Japonsko tudi neha. Kajti, kot so strokovnjaki že pred časom ugotovili, pri nas dejansko delamo vsega 3,2 ure dnevno oziroma okrog tisoč ur letno, medtem ko delajo Japonci efektivno prav toliko ur, kolikor znaša njihov delovni čas. Tudi v drugih državah je število dejansko opravljenih ur približno enako delovnemu času. Takoj za Japonci so namreč po dolžini delovnega časa v enem letu ZDA s 1.890 urami, nato Švica s 1.874 urami in Švedska s 1.808 urami. To so obenem industrijsko najbolj razvite dežele sveta. V zadnjem času je opaziti, da nameravajo nekatere države precej skrajšati delovni čas, zlasti Avstrija, Danska in Norveška. Če upoštevamo vse naštete države, delajo delavci v Veliki Britaniji samo 1.771 ur letno, Italijani 1.760 ur in Avstrijci 1.711 ur letno, medtem ko je najkrajši delovni čas na Danskem 1.699 ur in v Zvezni republiki Nemčiji 1.668 ur letno. Gledano splošno, delajo v azijskih deželah precej več kot v evropskih, seveda le po dolžini delovnega časa, medtem ko po produktivnosti in organiziciji dela prednjačijo Japonci in Nemci. Kaj pa mi? Po prvem merilu smo na čelu liste, toda po drugem, to je produktivnosti dela, smo na repu tabele. Zaostajamo pet do sedemkrat za najrazvitejšimi državami na svetu in lahko si le želimo, da bi s sedanjimi reformami dejansko pričeli loviti korak z njimi. PERSPEKTIVA IN NADALJEVANJE SANACIJE EMA (Nadaljevanje s 1. strani) Dokapitalizacija podjetja v višini 10 mio DEM s strani republiške agencije, omogoča tudi nov razvojni ciklus podjetja (elaborati so pripravljeni) in humanejši ter zakonit način čiščenja podjetja, saj je povprečna starost zaposlenega 44 let, velik del je ljudi z omejeno delovno sposobnostjo, kar se tudi kaže v veliki odsotnosti iz dela (bolniške so do 18 %). Perspektiva za EMO ni slaba, je pa v teh zaostrenih razmerah, ko dobri postajajo slabi, položaj EMA zelo ranljiv, ko ga lahko odnos banke, oblasti in sindikata pahnejo v vrtinec nekontroliranega stečaja. Zato je potrebna v tej fazi sanacije velika mera odločnosti, spretnosti in modrosti. Razmisli -Česa Marx ni nikoli rekel? »Na določeni stopnji proizvodnih odnosov mora biti ljudstvo malo tudi - lačno«. - Reorganizacija? Ah, ja. Vse enako - samo malo slabše. - Resnica škoduje, znanje mora biti nadzorovano in dozirano. V se, kar dreza v oblast je proti oblastno. Kaj je protiob-lastno - določi oblast. To je vse kar ni po njeni volji in vse kar to oblast ogroža. -Vsaka prisotnost razmišljajočih je stalni vir skrbi in težav oblastnikov. v industriji ne dopušča drugega kot padec proizvodnje Analitiki Narodne banke Slovenije o napačni gospodarski politiki - Rast napačne proizvodnje Zmanjševanje proizvodnje je zdaj eden najbolj trdili gospodarskih orehov. Analitiki Narodne banke Slovenije so ugotovili, da se je proizvodnja v naši državi zmanjševala že vse drugo polletje leta 1989, čeprav so se medletni indeksi industrijske proizvodnje iz rasti v padanje spremenili šele v prehodu v leto 1990. Od junija do decembra lani se je proizvodnja v Jugoslaviji zmanjševala, preračunano, povprečno 9 odstotkov na leto, tako da je bila decembra za 5 odstotkov manjša kot junija. De- le odlagala na kasnejši rok, pravijo analitiki Narodne banke Slovenije. Markovičev protiinflacijski program iz decembra 1989 zato ni povzročil zmanjševanja proizvodnje v letošnjem cembra se je to padanje zelo letu, temveč se je Markovič povečalo, saj je doseglo re- odrekel še enega katastro-kordno hitrost v zadnjih štiri- talnega poskusa, da bi izsilil deset letih - 20 odstotkov rast proizvodnje, ki že dolgo na leto. ni več možna. Kljub temu je Proizvodnja je v naši drža- zvezna vlada uporabila ne-vi sredi leta 1989 začela kaj ukrepov (zanje meni, da zmanjševati (glej grafikon), so potrebni), ki so očitno čeprav se ekonomska politi- vsaj sporni, ka ni spremenila; v vseh Jugoslovansko gospodar-bistvenih sestavinah je bila stvo je zdaj v stanju, ko je v tem času enaka kot leto prej, ko je ZIS proizvodnjo spodbujal z ekspanzivno denarno politiko, odpiranjem deviznega trga in uvoza, sproščanjem cen in plač. Analitiki Narodne banke Slovenije, pravijo, da rast proizvodnje sicer lahko zadušijo visoke stopnje inflacije, vendar je z njimi težko razložiti tako izrazit prelom in kasnejše naglo upadanje proizvodnje v drugi polovici 1989. leta, kajti skoraj identičen padec proizvodnje v prejšnjem ciklu ni bil v nobeni zvezi z inflacijo. Stanje v jugoslovanski industriji je že vsaj od leta 1986 takšno, da ne dopušča drugega kot padanje proizvodnje; rasti prek neke določene ravni je vedno sledil ponoven padec. Analitiki Narodne banke Slovenije menijo, da so se jugoslovanske vlade v 80 letih odzivale na splošno neravnovesje in krizo z najbolj napačno politiko: naslanjale so se na zatečeno proizvodno strukturo in od nje še naprej zahtevale rast proizvodnje. Zaradi tega so morale nasilno prikrojevati cene, stroške in dohodke. Rezultat te politike pa je bila rast napačne proizvodnje, povečeval se je zunanji primanjkljaj, polnila so se skladišča namesto trgovin, ali pa (v zadnjem času) te proizvodnje ni bilo več mogoče plačati. Naši gospodarstveniki so tako pretežni del rasti proizvodnje v 80 letih dosegli s sredstvi, ki so neravnovesje v gospodarstvu ohranjala ali ga celo krepila, njegovo neizbežno posledico (propad stare in nasilno vzdrževane proizvodne strukture) pa so tako padanje proizvodnje neizbežno, ker hkrati razpada star, etatistični proizvodni sistem. To padanje bo povsem neodvisno od letošnje gospodarske politike. To proizvodnjo, ki jo imamo, je mogoče pognati navzgor le z novim zunanjim zadolževanjem, novo inflacijo in novo vsakovrstno intervencijo države. Dejanski problemi, ki jih je treba rešiti, da bi proizvodnja spet začela realno naraščati, so drugje: v kontroli in obvladovanju procesa razpadanja, da rušilni učinki ne postanejo neznosni, in v vodenju procesa nastajanja nove proizvodnje, ki mora nadomeš-časti staro, so ugotovili analitiki Narodne banke Slovenije. 125 120 115 110 105 100 Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji — 1981-1990 l 1980-100) 1 1 1 ...J STAGN ACIJ A / J * r r* 1981 Vir: Zv 82 ezni za 83 vod za 84 Stot l st 85 ko 86 87 88 89 1990 V EMO SMO ZA NAPREDEK Kljub kriznim časom, ki jih prestajamo v EMO, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo pripravljeni inovirati, da se trudimo izboljšati obstoječe stanje in da se ne zadovoljujemo s starim. Iz preglednice množične inventivne dejavnosti za leto 1989 je razvidno, da je EMO v Celju na vrhu. Vseh novosti seveda nismo registrirali, tiste ki pa so bile, nas lahko samo vzpodbujajo in silijo k boljšim rezultatom. Inovatorji so s 86 predlogi ustvarili dohodek v višini 5.290,947 din (kar je veliko in malo) glede na število zaposlenih. UVEDBA IN POTEK DISCIPLINSKEGA POSTOPKA Disciplinski postopek se začne z vložitvijo pisne zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. Vodja poslovne enote oz. vodja službe mora takoj, najkasneje pa v roku 15 dni od dneva, ko je zvedel za dejanje in storilca, ali ko prejme pisno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka, vložiti pisno zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper delavca. Le-ta se obvezno vroči tudi delavcu. Temu sledi izvedba predhodnega postopka, katerega izvede strokovni delavec disciplinskih organov, bodisi po lastni odločitvi, bodisi na zahtevo disciplinskih organov. V tem postopku se opravi dejanje zaslišanega delavca, kateri je poklican na odgovornost, zaslišanja prič, postavitve in zaslišanja izvedenca ter izbiranja potrebnih listin. Po izvedenem predhodnem postopku sledi razpis javne obravnave, na katero je potrebno vabiti: delavca, ki je poklican na odgovornost, njegovega zagovornika, predstavnika sindikata, priče in izvedence ter tisti organ, ki je zahteval uvedbo disciplinskega postopka. Disciplinski organ ne more pričeti z javno obravnavo pred potekom roka 8 dni od dneva določitve obravnave. O odgovornosti delavca odloči disciplinski organ in sicer v. d. direktor podjetja oz. le-ta je svoje pooblastilo prenesel trajno in v celoti na delavce s posebnimi pooblastili in to direktorje programov ter v. d. pomočnika direktorja podjetja za kadre, organizacijo in poslovno informatiko. Direktorji oz. v. d. direktorja programov in v. d. pomočnik direktorja podjetja za kadre, organizacijo in poslovno informatiko odločajo o disciplinski odgovornosti delavca za storjeno lažjo oz. hujšo kršitev dolžnosti in delovnih obveznosti, za katere se lahko izrečeta ukrepa javni opomin in denarna kazen. O disciplinski odgovornosti delavca za storjeno hujšo kršitev dolžnosti in delovne obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanje delovnega razmerja pa odloča in izreče ukrep disciplinska komisija. Delavec, ki je bil poklican na odgovornost in organ, ki je zahteval uvedbo disciplinskega postopka lahko zoper sklep disciplinskega organa vložita ugovor in to najkasneje v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sklepa na delavski svet. Delavski svet mora o ugovoru delavca zoper sklep disciplinskega organa odločiti najkasneje v roku 30 dni. Sodno varstvo pa se lahko zahteva samo zoper dokončno odločitev, ki jo je sprejel delavski svet. Če gre za dokončno odločitev delavskega sveta, se lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 15 dni od vročitve sklepa delavskega sveta, če pa gre za molk delavskega sveta, potem se lahko sodno varstvo uveljavlja v 15 dneh po poteku 30 dnevnega roka. Ob posluhu vodstva za stalno inoviranje imamo vse možnosti za čim širše vključevanje vseh delavcev v ta proces. Pripravljamo nov pravilnik, ki bo iz dosedanjih 1,95 % nadomestil avtorjem omogočil 4-5 % nadomestilo od gospodarske koristi predlogov. Tabela uspešnosti na področju inovacij v Celju za leto 1989 izgleda takole: INOVACIJSKI DOHODEK IN POSEBNA NADOMESTILA INOVATORJEM V CELJU ZA 1989 LETO Tek. št. PPODJETJE IZRAČUNAN OCENJEN SKUPAJ POSEBNO NADOMESTILO V % 1. EMO CELJE 5.080.534,00 210.413,00 5.290.947,00 103.568,00 1,95 2. KOMUNALA CELJE 2.834.025,00 - 2.834.025,00 88.478,90 3,12 3. CINKARNA 2.605.929,65 - 2.605.929,65 52.666,86 2,02 4. METKA - 2.200.000,00 2.200.000,00 883,00 0,04 5. ŽELEZARNA ŠTORE 2.122.913,00 - 2.122.913,00 101.766,00 4,79 6. AERO CELJE 815.408,40 - 815.408,40 34.072,50 4,18 7. KOVINOTEHNA 312.104,00 73.590,00 485.694,00 39.325,00 8,10 8. LIBELA 366.602,00 - 366.602,00 11.473,90 3,13 9. GIP-INGRAD CELJE 326.454,00 - 326.454,00 26.939,80 8,25 10. MLINSKO PRED. POD. 120.350,00 1.839,00 122.189,00 2.659,00 2,18 11. KLIMA-PE-4P CELJE 80.910,90 - 80.910,90 3.489,40 4,31 12. PTT CELJE 34.623,50 - 34.623,50 6.277,10 18,13 13. GRADIS CELJE 5.449,00 25.000,00 30.449,00 7.810,60 25,65 SKUPAJ: 14.805.303,45 2.510,842,00 17.316.145,45 479.410,06 2,77 POROČILO O POLLETNEM POSLOVANJU PODJETJA Kako smo gospodarili V poslovnem poročilu podjetja se kažejo značilnosti poslovanja v preteklih mesecih. Izmed zunanjih dejavnikov bi ocenili inflacijo, ki se je sicer v drugem kvartalu 1990 umirila, za prvo polletje znaša 73,8 %, zamrznjen tečaj DM, padanje kupne moči, uvoz izdelkov široke potrošnje, izredno visoke marže v trgovini, splošna finančna nedisciplina in nizka investicijska dejavnost. Med notranjimi dejavniki pa so: nepokrita izguba iz leta 1989 v znesku 37 mio din, tehnološka zastarelost opreme in nekaterih programov, neustrezna organiziranost podjetja, ki ne pogojuje rezultatske naravnanosti vodstvenih struktur. Navedeni pogoji poslovanja so vzrok izgube, ki je nastala v drugem kvartalu in je tako izničila pozitivne premike v prvih treh mesecih. Analiza poslovanja na ravni podjetja PROIZVODNJA - Plan proizvodnje je bil fizično dosežen 86%. Nedoseganje plana je izrazito v programu DOM in programu KEMIJA. Navedena odstopanja od zastavljenih planov so posledica prilagajanja proizvodnje prodajnim možnostim, v programu KEMIJA pa je proizvodnja zmanjšana (za polovičen obseg) tudi zaradi ekoloških problemov. Nedoseganje planov se odraža v padcu produktivnosti, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta padla za 5 % in v zmanjšanju števila proizvodnih ur. Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje je bilo v drugem kvartalu približno 110 delavcev na »čakanju«. Na področju kakovosti izdelkov smo v prvem polletju dosegli bistvene pozitivne premike, ki so v precejšnji meri posledica stimulativnejšega nagrajevanja kvalitete. Na področju inovacijske dejavnosti je bilo prijavljenih 67 novih predlogov, gospodarske koristi za 2,4 mio din ter izplačano inovatorjem 103 tisoč din. Investicijska dejavnost je bila usmerjena predvsem v pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za postavitev čistilne naprave, v tem obdobju pa je bila nabavljena oprema za 1,9 mio din. - PRODAJO (eksterno) smo realizirali le 70 % na plan oz. ca. 8,4 mio DM mesečno. V prvem kvartalu je bilo to doseganje 9,8 mio DM v drugem kvartalu pa le 7 mio DM. Doseganje planov prodaje seje iz meseca v mesec slabšalo. Glavni razlogi so: popolna recesija pri prodaji blaga široke potrošnje, potrošniki so blago kupovali v tujini zaradi visokih cen v trgovini, splošni padec kupne moči, zaradi finančne nedis- cipline je bila prekinjena prodaja nesolventnim kupcem. - IZVOZ-celoten smo uspeli povečati glede na enako obdobje v lanskem letu za 22 %, nismo pa realizirali planirano višino izvoza za 3 %, predvsem zaradi izpada kontejnerjev v Italijo, kjer je bil posel prekinjen po krivdi kupca; ta izpad smo delno nadomestili z izvozom v Avstrijo. Kljub temu, da je izvoz v primerjavi z domačim trgom nezanimiv, se stanje izboljšuje. Uspeli smo doseči višje cene, izločili države oz. kupce z nizkimi cenami, koristili možnosti uvoza zaradi izvoza, v precejšnji meri pa večali izvoz tudi zaradi pokritja negativnega stanja (salda) na kooperacijah. V cilju pospeševanja pro- daje smo pričeli v drugem kvartalu z različnimi akcijami v mesecu juliju pa z direktno prodajo »na domu« v mesecu avgustu pa s skla- diščno prodajo. Pri obeh oblikah se kaže velik odziv, so pa v pripravi še druge akcije. - UVOZ je realiziran le 69 % glede na plan in je bistveno nižji od lanskega zaradi omenjenega odpiranja akreditivov in zmanjšanega obsega proizvodnje. -BILANCA USPEHA-Poslovni prihodki so v primerjavi s planom doseženi 74 %, od tega na domačem trgu 65 % in na tujem trgu 90 %. Delež izvoza v poslovnih prihodkih predstavlja že 27 %, kar je posledica večanja izvoza zaradi izpada prodaje na domačem tržišču. Odhodki so v primerjavi s planom doseženi 90 %, kar pomeni na dosežen nivo prodaje povečanje stroškov na enoto, kar skupaj z visokimi maržami v trgovini (ki nadomeščajo izpad prodaje s povečanjem marž) onemogoča konkurenčnost naših proizvodov. V strukturi odhodkov predstavljajo največji strošek delež materiala, ki je 43 %, bruto osebni dohodki 25 %, stroški financiranja 9 %, izredni odhodki 9 % ter izguba 9 %. Izkazana izguba je praktično na višini odhodkov financiranja; obrestne mere so glede na tekočo inflacijo previsoke, saj znašajo v banki do 50 %. V tem obdobju smo morali odpisati zapadlih terjatev po računih in obresti (po 60 dnevih) v znesku 37,3 mio din. Vzroki za poslovanje z izgubo, ki je v celoti nastala v drugem kvartalu 1990 so predvsem: 1. Nedoseganje planov proizvodnje in prodaje za 161 mio din kot posledica: - padanja kupne moči na trgu široke in investicijske potrošnje, POSLOVNI REZULTAT PODJETJA EMO CELJE (v 000 din) Podatek 30. 6. 1989 30. 6. 1990 Str. v % Ind. 1 2 3 4 Proizvodnja 44.103 535.600 1214 Eksterna prodaja 32.710 352.477 1077 Izvoz v 000 USD 6.976 8.533 122 Uvoz v 000 USD 7.252 4.514 62 Prihodek skupaj 383.422 100 Odhodki skupaj 419.855 Bruto dobiček 1.706 -36.433V odhod. 9 % Davki in prispevki iz rez. 944 601 Skupna poraba 185 - Akumulacija oz. izguba 572 -37.034 - nekonkurenčnost naših proizvodov v trgovini, -proizvodnja se še vedno striktno ne prilagaja zahtevam tržišča, - trganje blagovnih tokov zaradi slabe likvidnosti, - tehnološka zastarelost opreme in programov. 2. Pospešena rast fiksnih stroškov na enoto pi ZAPOSLENOST a) Stanje zaposlenih 30. 6. 89 2758 din prihranka mesečno samo na račun bruto OD). 5. Visoki odhodki financiranja. 6. Odpis zapadlih terjatev in obresti. 7. Prevelik razkorak med nabavno-prodajnimi plačilnimi pogoji. Ostali kazalniki poslovanja so neposreden odraz po- 31.12.89 30.6.90 2807 2645 b) Fluktuacija Stanje zaposlenih 31. 12. 89 Prišli l-VI 90 Odšli l-VI 90 Stanje zaposlenih 30. 6. 1990 c) Povprečno število zaposlenih 2749 2807 65 227 2645 da, zaradi krčenja obsega proizvodnje, slabe izkoriščenosti kapacitet. 3. Prepočasno uvajanje novih izdelkov in dizajnov v proizvodnjo. 4. Preveč proizvodnih in režijskih delavcev na obstoječi nivo prodaje. (Če bi zmanjšali število zaposlenih za 700, pomeni to 5 mio slovanja v prvem polletju. Kazalec finančne zanesljivosti je v rahlem povečanju, medtem ko sta kazalnik splošne likvidnosti in stopnja kreditne sposobnosti v upadanju. Povprečno število zaposlenih je znižano za 103 delavce. Naš povprečni čisti OD na delavca v prvem pol- letju znaša 3,5 tisoči din in je za ca. 25 % nižji od povprečja v gospodarstvu v republiki. Zaradi zakonskih omejitev in slabega poslovanja smo že dalj časa primorani izplačevati OD na osnovi Zakona o zajamčenih OD. - Nelikvidnost podjetja je, tako kot v celotnem gospodarstvu, največji problem, s katerim se srečujemo v letošnjem letu. V sedmih mesecih letošnjega leta smo imeli 98 dni blokiran žiro račun, kar je nedvomno izredno oteževalo tekoče poslovanje. Trgali so se nam blagovni tokovi, povečevalo se je nezaupanje pri poslovnih partnerjih, vse to nam je povečevalo stroške poslovanja. Večino naših aktivnosti smo morali preusmeriti v zagotavljanje golega preživetja, ne pa v potrebno smer organizacijske in razvojne sanacije. Nelikvidnost je predvsem posledica nepokrite izgube iz lanskega leta (37 mio din), ustvarjene tekoče izgube 37 mio), nedoseganje mesečnih planov prodaje, monetarne politike (visoke obresti, nerealen tečaj dinarja ipd.) in zlasti finančne nediscipline. Kljub pospešeni izterjavi imamo še vedno 110 mio din odprtih terjatev, od tega kar 88 mio zapadlih. Povprečni dnevni gotovinski prilivi znašajo le ca. 700 tisoč din, kar ne zadošča za nujna gotovinska plačila (OD, uvoz, carina, energija, zavarovanja, ipd.). Tako je prihajalo do zamika izplačila osebnih dohodkov in nezadovoljstva zaposlenih delavcev. Na koncu ugotavljamo, da smo kljub relativno uspešnemu poslovanju v prvem kvartalu izničili dosežene rezultate, saj so ustvarili izgubo v višini 37 mio din, ker nismo realizirali: - plan prodaje (doseganje real. v II. kv. 7 mio DEM, v prvem kvartalu 9,8 mio DEM oz. za 19 % manj), - plana proizvodnje, saj je izvršitev nižja za 30 % v primerjavi z doseganjem v prvem kvartalu, - zniževali produktivnost in slabše koristili delovni čas, - prepočasi uvajali nove proizvode v proizvodnjo. Realizirali pa smo: - povečevali izvoz, - izboljšali kakovost naših izdelkov, - fizično zmanjšali nivo gotovih izdelkov, - zmanjšali število zaposlenih, samo v II. kvartalu za 133, v polletju pa za 162, - obdržali delež lastnih virov poslovnih sredstev, - oblikovali revalorizacijske rezerve v višini 66,5 mio din. Ker sta mesec julij in avgust za nas nesezonska, bodo potrebni maksimalni napori v zadnjih mesecih, da bomo nadoknadili izpad realizacije in končali poslovno leto pozitivno. Zato smo sprejeli še dodatne sanacijske ukrepe za program DOM in program energetske opreme. PROIZVESTI - PRODATI - ZASLUŽITI DOSEZIMO TA CILJ SKUPAJ! Izvajanje sanacijskih ukrepov Ukrepi na področju samoupravne in poslovne organiziranosti - Leto 1990 začenjamo kot podjetje v družbeni lastnini EMO p. o. Celje pod vodstvom v. d. direktorja Marjana DREVA, dipl. ing. kemije, organizirani v pet proizvodnih programov (DOM, KEMIJA, ORODJARNA IN NAPRAVE, TRANSPORTNA IN KOMUNALNA OPREMA ter PROGRAM ENERGETSKE OPREME) in štiri poslovna področja: Marketing, Razvojno tehnično področje, Ekonomika in Področje za kadre, organizacijo in informatiko. - Volitve v nove samoupravne organe so opravljene v aprilu. Organ upravljanja je centralni delavski svet s 25 člani, imenovan je tudi izvršni odbor, disciplinska komisija, komisija za delovna razmerja, komisija za stanovanjske zadeve in družbeni standard. - Mežo in mikroorganizacija z razvidom del in nalog parira statutarnim spremembam. - V juniju je opravljeno imenovanje v. d. direktorja Marjana DREVA za dobo še šestih mesecev. -Opredelitev dohodkovnih oz. podjetniških odnosov znotraj podjetja se planira za III. kvartal. - V Programu dom in Energetski opremi se izvaja intenzivna sanacija. Ukrepi na področju organizacijske kulture Strukturne spremembe v podjetju spremljajo spremembe v vrednostnem sistemu po sugestijah iz ocene obstoječe organizacijske kulture EMO (ZOP). Poudarek je na osebni Iniciativi ključnih strokovnih kadrov in podjetniški naravnanosti ter osebni odgovornosti. V okviru podjetniške usmerjenosti, se izvaja tržna akcija ponudbe naših izdelkov v vsako gospodinjstvo (intenzivni stik s potrošniki). Posebno pozornost posvečamo informiranosti, da bodo lansirane vrednote tudi vzete za svoje (informator vodstva, informator sindikata, interno glasilo Emajlirec, zbori sindikata). Ukrepi na področju pridobivanja kadrov V prvih dveh kvartalih smo zaposlili 62 delavcev: - 35 se jih je vrnilo iz JA, - 5 je strokovnjakov VI. do VII. stopnje, - ostale smo zaposlili v Programu dom, PE emajlirnica za določen čas. Ukrepi na področju zmanjševanja fluktuacije in krepitve pripadnosti z motivacijo V prvem polletju se je na novo zaposlilo 5 strokovnjakov. V primerjavi s preteklim obdobjem se fluktuacija umirja. Razlogi so zmanjšano kadrovanje v okoliških podjetjih in naša prizadevanja v izvajanju ugotavljanja delovne uspešnosti - osebnega ocenjevanja (vzpodbujanje iniciative -odgovornosti), izvajanje napredovanja in pospešeno usmerjanje v strokovno izpopolnjevanje kadrov. V prvi polovici smo dogradili sistem stimuliranja delovne uspešnosti z enotnimi kriteriji na nivoju podjetja, katerih vplivnost se je povečala v razponu 20 %. (Nadaljevanje na 6. strani) Izvajanje sanacijskih ukrepov (Nadaljevanje s 5. strani) Ukrepi na področju izobraževanja Izobraževanje strokovnega kadra V prvem polletju se je intenzivneje izvajal že v letu 1990 izdelan program izpopolnjevanja tehnično tehnoloških kadrov s pomočjo strokovnjakov Tehniške fakultete Maribor. V posamezne vsebine izobraževanja je bilo vključenih 40-60 strokovnih delavcev EMO. V začetku leta je bil osvojen tudi program strokovnega izpopolnjevanja vodilnih delavcev, ki se izvaja po terminskem planu. Poseben poudarek pri izpopolnjevanju strokovnega in vodilnega kadra je v tem letu na jezikovnem področju, in sicer z intenzivnimi in drugimi oblikami tečajev. Splošno izobraževanje na področju proizvodnje Izobraževanje za proizvodnjo je potekalo v sklopu letnega rednega plana izobraževanja in kot proces preusposabljanja presežnih delavcev. Prevladovale so oblike internih tečajev za upravljanje kemijskih strojev in naprav, za luženje in pocinkanje, upravljanje viličarja in žerjava, varjenje v serijski proizvodnji ter obdelava pločevine z vlaganjem in rezanjem. Ukrepi na področju aktiviranja notranjih rezerv, kadrovske mobilnosti in fleksibilnosti. - Na osnovi projekta z RCC je bila v letu 1990 že izločena dejavnost čiščenja prostorov s prezaposlitvijo osmih delavk v podjetje LESK. V pripravi je še izločitev vrtnarske dejavnosti. Poleg tega je v ustanavljanju mešano trgovsko podjetje EMOENKA. d. o. o. - Na osnovi projekta reševanja tehnoloških viškov je bila opravljena analiza na nivoju podjetja, ki je izpostavila 96 neustrezno zaposlenih delavcev, katere kontinuirano razporejamo na ustrezna dela. -V mesecu marcu so se prvič pojavili večji viški delavcev zaradi ekonomskih težav, katere smo začasno razporejali v druge programe in jih interno usposabljali (do konca leta je predvideno število 168 delavcev). Prav tako smo sklenili Samoupravni sporazum s podjetjem ALPOS, AU-REA, KRESNIČKA o začasni zaposlitvi naših delavcev pri njih. V drugem kvartalu smo bili primorani poslati delavce tudi na čakanje na domu z 80 % nadomestilom OD. Število le-teh se iz meseca v mesec spreminja (povprečno 100 na mesec), ker jih po potrebi kličemo nazaj na delo. Zmanjšanje zaposlenosti Do konca junija se je upokojilo 82 delavcev, od tega 20 redne upokojitve, 48 predčasne, 4 starostne, 6 invalidske in 4 delavci so umrli. Čista fluktuacija znaša 112 delavcev, 30 delavcev je odšlo v JA. Skupaj s prihodi - odhodi smo uspeli število zaposlenih v polletju zmanjšati za 162 delavcev. Stanje zaposlenih 30. 6. 1990 je 2645 delavcev. Ukrepi na področju informatike Na področju informatike smo nadaljevali s tekočim razvijanjem poslovnih in tehničnih aplikacij ter s samim vzdrževanjem informacijskega sistema. Najpomembnejši projekt na področju tehnične informatike je bil izpeljan na relaciji ERC - Orodjarna, kjer smo s pomočjo grafične postaje in ostale opreme indirektno krmilili ČNC stroj v orodjarni. Prva zelo zahtevna naloga je dala željene rezultate tudi v praksi. UKREPI NA PODROČJU MARKETINGA - Proizvodno-prodajne programe smo delno selekcionirali (predvsem pri posodi) - Spremljanje in obvladovanje zalog gotovih izdelkov je stalna naloga, potrebno pa bo še bolj prilagajati oskrbo trenutno zmanjšanemu obsegu poslovanja. - Strategija izvoza in možnosti vključevanja v nekatere večje poslovne sisteme je bila izvedena relativno zelo uspešno, saj imamo višji nivo izvoznih cen, zaradi česar se nam je fizično zmanjšal izvoz, vrednostno pa smo pri konvertibilnem izvozu ostali skoraj na isti ravni. - Prodajne in plačilne pogoje smo prilagali spremembam na trgu in pozitivni zakonodaji, vendar pa je praksa drugačna. Prešli smo iz maloprodajnih cen na proizvajalčeve, s čimer se je okoristila trgovina, ki je namesto prejšnjih 24-28 % rabata skupno, sedaj na naše cene pribila 24 + 40 % marže, s čimer je trenutno naše blago v prodajalnah res predrago glede na kupno moč brebivalstva. Rešitev tega problema vidimo predvsem v organizaciji alternativnih načinov prodaje kot so lastna prodajna mreža, privatne trgovine, sindikalna prodaja in podobno, saj je nujno potrebno ustvariti konkurenco našim trgovskim podjetjem odnosno organizacijam. - Selekcionirali smo dobavitelje, predvsem kupce glede na kriterijih poravnave zapadle obveznosti, saj je nelikvidnost trenutno največji problem, izterjava dolga pa ena izmed najpomembnejših nalog. - Naročanje surovin iz uvoza in domačega trga je otežkočeno zaradi nelikvidnosti, situacijo rešujemo s kompenzacijami in preko kooperacij s tujino. - Realizirano je bilo vrsto operativnih ukrepov v cilju znižanja stroškov, naštejemo jih nekaj: - znižanje domačih nabavnih cen, - zmanjšanje porabe materiala v proizvodnji (5 %), - poenostavitev ažuriranja tehnoloških postopkov. - S programom energetske opreme smo se v letošnjem letu aktivno vključili v izvoz tako na zapadno kot na vzhodno tržišče in beležimo že lepe rezultate. UKREPI NA PODROČJU TEHNIKE - Pospešeno angažiranje delavcev razvojne službe v delu tehnoloških teamov s ciljem, da se čimhitreje spravijo v življenje izdelki, ki so se do sedaj že več let uvajali v proizvodnjo in osvojilo izdelki predvideni v sanacijskem programu. -Aktivnosti so pospešene na vseh programih, omenimo samo nekatere: - osvajanje super težke posode, emajliranega ekonoma, ekskluzivne posode SAVNIK, posode za m ikrovalne pečice, kombiniran bojler, pretočni izmenjevalnik, furgon za kruh, hladilni kontejner, aplikacije kotalnega prekucnika ter strmoramenska kolesa. - V okviru podjetja smo izdelali kriterije za ugotavljanje stimulacije in nagrajevanja delavcev v službi poslovnih enot. S stimulacijami pri kakovosti smo dosegli zmanjšanje slabo proizvedenih izdelkov. V pripravi imamo aktivnosti za EVROPO 92. - Pripravljeno je bilo pet študij za nove naložbe, ki se lahko v kratkem preuredijo v investicijske programe. Pristopili smo k vsem aktivnostim v zvezi s postavitvijo čistilne naprave za frite. Pripravljen je tudi terminski plan izgradnje ter podpisane vse pogodbe za izvajanje posameznih del. - Ekološka služba je bila aktivno vključena v reševanje ekološke problematike frit, prav tako pa tudi ekološke sanacije EMO v obliki izdelave raznih pravilnikov ter pri izvajanju raznih zahtev inšpekcijskih organov. UKREPI NA PODROČJU EKONOMIKE Izvajanje sanacijskih ukrepov notranje in eksterne narave za naše področje, je tudi v letošnjem letu potekalo z različno uspešnostjo. Tako smo: - zagotavljali sprotno informiranost kolektiva in okolja o tekoči problematiki poslovanja preko utečenih načinov obveščanja; - rast BOD usklajevali z veljavno zakonodajo in rezultati poslovanja, vendar nismo uspeli znižati zaostajanja za povprečjem v gospodarstvu republike. To je seveda povzročalo nezadovoljstvo zaposlenih, še posebej ob ugotavljanju presežkov zaposlenih glede na obstoječi obseg poslovanja; - na področju izterjave neplačanih terjatev dosegli nekatere pozitivne premike, vendar zaradi neustrezne strokovne zasedbe in povečanega obsega dela v finančni službi (saldakonti) z izterjavo še vedno nismo zadovoljni; - dodatno, mimo zastavljenih sanacijskih ukrepov, razpisali v začetku letošnjega leta 13 mesečno posojilo in od 966 posojilodajalcev (delavci EMA, upokojenci, zunanji), zbrali 520 tisoč dinarjev. V mesecu maju smo tudi odprodali del trgovine, ki smo jo dajali v najem; - konec lanskega leta uspeli, s pomočjo banke in občine, odprodati del stanovanj občini za 95,3 mio din ter z izkupičkom znižali našo zadolženost, dohodkovni efekti (obresti), pa učinkujejo šele v letošnjem letu; - s pomočjo Sklada skupnih rezerv gospodarstva R Slovenije, vsaj delno, to je v višini 3,5 mio din, pokrili izgubo iz leta 1989 s kvalitetnimi, nepovratnimi sredstvi; - bili v prvem polletju zadovoljivo kreditirani s strani naše poslovne banke, čeprav je bila stalno prisotna stroga kontrola tekočih rezultatov poslovanja. Odnosi z banko so se zaostrili v mesecu juliju, ko je pričela banka zniževati obligo naše zadolžitve in to v obdobju nesezone in padca potrošnje v celotnem gospodarstvu. Dolgoročni ukrepi v smeri povečanja trajnih virov poslovnih sredstvih, na osnovi tesnejšega povezovanja s poslovnimi partnerji, še niso dali ustreznih rezultatov, predvsem zaradi negotove usode našega podjetja in nedorečenosti v zvezi s titularjem lastnine. V prihodnje bo potrebno še bolj postaviti nabavo v službo prodaje in s tem povečati obseg prodaje ter znižati odlive. Skratka, vsi naši napori morajo biti usmerjeni v pocenitev poslovanja in znižanje zadolženosti. Pri tem mislimo na ustreznejšo organizacijo podjetja v smeri ustanavljanja samostojnih podjetij, znižanje števila posrednikov (nabava, prodaja) skrajšanje proizvodnega ciklusa, znižanje števila zaposlenih itd. V zaključni fazi je tudi zahtevek za kapitalizacijo naših dragih kratkoročnih virov (kreditov), ko naj bi s pomočjo izdaje obveznic (delnic) pridobili namenska sredstva republike, banke, naših poslovnih partnerjev in delavcev. O POHVALI IN KRITIKI V PODJETJU Tudi pohvaliti je treba znati Zaškripa lahko že pri tako samoumevnih stvareh kot sta izrekanje pohvale in kritike. Za pohvalo (skoraj) nihče noče izgubljati časa in besed (kljub pozitivnim učinkom), kritike pa navadno nadrejeni nočejo izrekati zaradi strahu pred zamero, čeprav jo primerno izrečena kritika le redko povzroči. Kritika, izkričana v jezi ali izrečena na način, ki poniža kritiziranega, pa seveda ne more imeti pozitivnih učinkov, saj rojeva le strah in (ali) upor. Kako, kje, kdaj je primerno (potrebno) izreči pohvalo in kritiko si lahko preberete v tekstu, ki ga povzemamo iz povzetkov dela znanega Centra za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju: POSTOPKI PRI IZRAŽANJU POHVALE Večina ljudi rada sliši pohvalo. Zato je lažje izgovoriti pohvalo kot kritiko. Kljub temu naj bi upoštevali nekatere vidike, da bi pohvala delovala v smislu navedenih funkcij: KDO? Pohvala naj bi prišla od neposredno nadrejenega, ki pozna prispevek svojega sodelavca. Če prihaja pohvala »dobrodušno« od daleč zgoraj, je to v najboljšem primeru poteza, ki ne deluje zelo verodostojno in spodbudno. KAJ? Pohvalo zasluži željeno obnašanje osebe, ne pa oseba sama. Pri tem pa naj ne bi pohvalili le učinka, temveč tudi drugo željeno obnašanje (npr. kolegialnost), pa ne le vrhunske dosežke, temveč tudi zanesljive trajne prispevke. KAKO? Pohvalo zasluži željeno obnašanje osebe, ne pa oseba sama. Pri tem pa naj ne bi pohvalili le učinka, temveč tudi drugo željeno obnašanje (npr. kolegialnost), pa ne le v vrhunske dosežke, temveč tudi zanesljive trajne prispevke. KJE? Pohvalo naj bi praviloma izrazili med štirimi očmi, razen če gre za dosežke skupine. Pohvala posameznika pred skupino lahko deluje spodbudno za ostale, neprijetno in negativno pa na pohvaljenega. KAKO? Napačno je stališče: »Če ne rečem ničesar, je to že dovolj veliko priznanje.« Priznanje mora biti izrecno; omeniti moramo konkretno tiste oblike obnašanja, ki jih ocenjujemo kot pozitivne. Pohvala mora biti v primernem obsegu in ustrezna dogodku, ki ga hvalimo. KDAJ? Čim prej po obnašanju, ki ga želimo pohvaliti, ker je učinek tedaj največji, sodelavec pa se točno spomni, za katero konkretno obliko obnašanja je bil pohvaljen. NATO? Verbalno priznanje je dragoceno, kljub temu pa naj bi premislili, kako lahko sodelavca, ki vedno znova zasluži priznanje, še dodatno motiviramo z usmerjenimi ukrepi kot so napredovanje, možnosti za nadaljnje izobraževanje, bolj odgovorno dejavnost itd.Torej: slediti morajo dejanja! POSTOPEK PRI KRITIKI: Kritike ljudje večinoma ne slišijo radi. Torej so kritični razgovori težji kot pohvalni. Zato mora biti cilj razgovora jasen: sprememba obnašanja, degradacija, nadaljnje izobraževanje ali še kaj drugega? Poleg tega si moramo za kritičen razgovor vzeti čas, ko je razgovor možen na »enakopravnih« sedežih in v miru (navodila tajnici in telefonski centrali). KDO? Kritiko naj bi izrazil nadaljeni, ki točno pozna učinkovitost svojega sodelavca. Ni pravilno, da sami izgovarjamo le pohvalne besede, kritiko pa prepuščamo drugim. KDAJ? Kritizirali naj bi nezaželeno obnašanje in ne osebe same. Izhajati moramo iz dejstev in ne govoric. Pri tem naj ne bi omenjali karakterja, lastnosti sodelavca, temveč izključno dejavnosti, ki so bistvene za poklicno dejavnost. Razloge napačnega obnašanja moramo analizirati pred ocenjevanjem. Po obsežnih pripravah in nemalo zapletih pri pridobivanju potrebnih soglasij in dovoljenj smo v mesecu maju letos dobili lokacijsko dovoljenje za postavitev čistilne naprave za čiščenje dimnih plinov, ki nastajajo v proizvodnem procesu frit. Začetek aktivnosti za posodobitev, razširitev in ekološko sanacijo proizvodnje frit sega v leto 1987. Izdelana je bila vsa potrebna dokumantacija in na podlagi mednarodnega razpisa izbran najugodnejši ponudnik čistilne naprave-firma LUHR iz Zvezne republike Nemčije, ki je v lanskem letu napravo tudi v celoti dobavila. Od celotnega projekta v prvi fazi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izvajamo samo ekološko sanacijo z delnimi posodobitvami brez količinskega povečanja proizvodnje. Za izvajanje gradbenih del smo kot najugodnejšega ponudnika izbrali gradbeno podjetje INGRAD iz Celja, ki je v juliju že začelo, s pripravljalnimi deli. Izdelavo potrebne opreme za posodobitev tehnološkega procesa in montažo uvoženih komponent čistilne naprave je skupaj s svojimi subizvajalci prevzel program energetske opreme. Elektro dela izvajajo strokovnjaki vzdrževalne službe. Trenutno potekajo dela po predvidenem terminskem planu. Predračunska vrednost investicijskih del znaša slabih 20 milijonov dinarjev, v kar pa ni zajeta vrednost uvoženega dela čistilne naprave. Sem spadajo gradbena dela, izdelava in montaža toplotnih menjalnikov - rekuperatorjev za izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov pred vstopom v čistilno napravo in njihova povezava v zaključen sistem, recirkulacija hladilne vode in naprava za še dodatno izkoriščanje preostale toplote dimnih plinov za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode bližnjih obratov. Pomembno pri tem projetku je, da poleg reševanja ekološke problematike proizvodnega procesa kar v največji meri rešuje tudi ekonomske efekte proizvodnje. Vedeti je namreč potrebno, da bomo prihranili približno milijon kubičnih metrov zemeljskega plina oziroma 30 % na leto manj ob polni proizvodnji in okoli 120.000 m3 industrijske vode, ki jo bomo vračali v proces. Poleg tega bo bistveno znižan tudi nivo hru- KJE? Kritiko naj bi (razen če je namenjena skupini) izrazili med štirimi očmi. Prostorski pogoji morajo biti takšni, da omogočajo nemoten, miren razgovor. KAKO? Obnašanje, ki ga kritiziramo, naj bi konkretno analizirali v jasnem jeziku, ki ne pušča dvomov. Uvodni kontakt naj bo pozitiven in tudi pozneje naj ton ostane stvaren; ne sme postati oseben ali afektiran. Vsebina naj bo nedvoumna, vendar predstavljena v obzirni obliki. Po analizi vzrokov in oceni naj bi skupaj s sodelavcem izdelali željene drugačne oblike obnašanja, zato da sodelavec konkretno ve, kako naj dela od zdaj naprej. KDAJ? Čim bolj neposredno po obnašanju, ki ga želimo kritizirati, paziti pa moramo, da bo res nemoten pogovor na štiri oči, in da je morebitna jeza nadrejenega že splahnela. NATO? Kritični razgovor naj bi imel pozitiven zaključek: še naprej delamo skupaj, vendar od jutri naprej drugače. Ali smo bili uspešni, ugotovimo v razgovoru, ki mora slediti čim prej. Starega napačnega obnašanja naj ne bi stalno omenjali in oponašali. pa, ki bo poslej v še sprejemljivih in dovoljenih mejah. V številkah znaša skupni letni prihranek po trenutnih cenah do 2.500.000,00 din, kar predstavlja občutno znižanje proizvodnih stroškov. Proizvajalec čistilne naprave zagotavlja, da se bo vsebnost fluorov v dimnih plinih zmanjšala za 150 krat, prahu pa za prbližno desetkrat. Zavedamo se, da predstavlja izgradnja čistilne naprave v tem trenutku za naše podjetje veliko finančno breme, vendar moramo vedeti, da brez tega že letos ni več možna nadaljna proizvodnja, ki že tako poteka količinsko okrnjena. Vendar pa vemo tudi, da je ta proizvod dohodkovno zelo uspešen in perspektiven in da bo lahko konkurenčen v bodoče na svetovnem in domačem trgu samo tisti proizvajalec, ki bo imel poleg kvalitete in konkurenčnih cen tudi ekološko neoporečno proizvodnjo v skladu z mednarodnimi predpisi. Vodja investicijske službe Zvone Markovič, dipl. ing. GIP Ingrad iz Celja je v juliju že pričel s pripravljalnimi deli in če bo šlo vse po sreči, bo čistilna naprava zgrajena v predvidenem roku. Ekološka sanacija in posodobitev proizvodnega procesa programa Kemija Evropska skupnost in Bela knjiga V članku Evropska skupnost in Evropa 92 v 7.-8. številki Emajlirca smo že povedali, da ustvarjanje skupnega oz. enotnega evropskega trga ni potekalo čisto tako, kakor so si podpisnice Rimske pogodbe I. 1957 in kasnejše pristopnice predstavljale. Skupno carinsko tarifo so sprejele pred predvidenim rokom, v sistemu posrednih davkov enoglasno tudi direktivo o davku na dodano vrednost leta 1977. Nato pa je zagon ponehal, deloma zaradi nezaupanja in deloma zaradi recesije. Recesija je poleg splošnega zastajanja gospodarstva povzročila tudi izigravanje tistih določil ustanovne pogodbe, ki izrecno govore » ... o odpravi carinskih omejitev med državami kot tudi o odpravi kvantitativnih omejitev in vseh drugih ukrepov z istim učinkom ...«. Države so namreč ščitile svoje gospodarstvo z raznimi skladi (regresi, stimulacije, dumping) in tako ohranjale konkurenčnost (in življenje) sicer nesposobnih podjetij. BELA KNJIGA Po letu 1980 pa se je ukrepanje za enotni trg poživilo in pripeljalo do izdaje Bele Knjige. (Tu naj povemo, da je »bela knjiga« - White book -White paper - publikacija, s katero vlada (ali parlament) kakšne države seznanja javnost o določenem pomembnem dogodku ali o dejavnosti državne uprave na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov ipd. Bela knjiga priča o posebnih razmerah). Iz celotnega naslova: Bela knjiga Komisije Svetu ministrov Evropskih skupnosti Junij 1985 je razvidno, da se gradivo v njej nanaša na razmere izpred petih let; vendar gledano tudi z današnjimi očmi zelo jasno opredeljuje problematiko, ki je bila medtem v precejšnji meri rešena, deloma so nastale tudi nove okoliščine. Bela knjiga iz izkušenj preteklosti (neuspehi, počasnost) narekuje ukrepe za dosego cilja, to je popolne enotnosti skupnega trga do 31.12. 1992. Da bi uresničili PROST PRETOK BLAGA, STORITEV, OSEB IN KAPITALA znotraj vseh dvanajstih držav Evropske skupnosti, je v Beli knjigi zahtevano, da je treba med državami odpraviti vse - fizične prepreke, - tehnične prepreke in - davčne omejitve. Za lažjo predstavo o teh preprekah bomo navedli glavna poglavja in točke za vsako od teh treh področij: Odprava fizičnih preprek I. Uvod II. Kontrola blaga - Trgovinska in ekonomska politika - Zdravje - Promet - Statistika - Zaključek in koledar aktivnosti III. Kontrola oseb Odprava tehničnih preprek I. Prost pretok blaga - Potrebna je nova strategija - Izbrana strategija - Usklajevanje / nova metoda - Preprečevanje novih preprek - Medsebojno priznavanje - Nuklearni materiali II. Naročila javnega (državnega) sektorja III. Svobodno gibanje delavcev in pripadnikov svobodnih poklicev IV. Skupen trg storitev - uslug - Tradicionalne usluge - Finančne usluge - Promet - Nove tehnologije in usluge V. Gibanje kapitala VI. Ustvarjanje pogojev, ki bodo olajšali industrijsko sodelovanje - Ustvarjanje pravnega okvirja, ki bo olajšal sodelovanje med podjetji - Intelektualna in industrijska lastnina - Obdavčevanje podjetij VII. Uporaba prava Skupnosti - Prekrški - »Prozornost« prava Skupnosti - Politika na področju konkurence in državne subvencije Odprava davčnih omejitev I. Uvod -Trgovinski promet in davek na dodano vrednost - Potnik kot privatna oseba - Davki na porabo II. Približevanje - Splošne pripombe - Davek na dodano vrednost - Davki na porabo III. Predlogi komisije - Davek na dodano vrednost - Davki na porabo - Uporaba - Izjeme Zaključek Seveda si tudi po tem pregledu ni mogoče podrobneje predstavljati, kaj vse je našteto v tistih okrog 300 ukrepih Bele knjige. Kasneje si pa bomo kakšen primer ogledali. Nova strategija Pomembna pri sestavi Bele knjige je bila »nova strategija«, ki jo je narekovalo dotedanje prepočasno sprejemanje direktiv. Svet ministrov Evropske skupnosti je lahko sprejemal direktive samo soglasno, kar je zahtevalo poprejšnje dolgotrajno in mučno usklajevanje oz. izenačevanje vseh detajlov direktive. Nova strategija je zastavila drugače: 1. Vse zadeve je treba razdeliti na take, ki jih je potrebno izenačiti za ves skupni trg in jih torej potrjujejo organi Skupnosti, in na take, ki jih lahko sprejemajo posamezne države in jih je mogoče medsebojno priznavati. To vključuje seveda tudi delitev nalog na pravni in tehnični del ter njih neodvisno sprejemanje. 2. Uskladiti, to je izenačiti je treba osnovne zahteve glede varovanja zdravja in življenja. Podrobne tehnične specifikacije za zagotavljanje gornjih zahtev opredeljujejo evropski stan-dardi._ 3. Čim širše je treba izenačiti industrijske standarde kot evropske standarde. Dokler pa vsi evropski standardi ne bodo sprejeti, bo potrebno medsebojno priznavanje nacionalnih standardov po ustreznem postopku. Za odpravo tehničnih ovir se (vsaj začasno) zapostavlja, vendar ne opušča, pojem usklajevanja v korist pojma medsebojnega priznavanja in ekvivalence. (Z ekvivalenco je mišljeno dejstvo, da je osnovni cilj zakonodaj v vseh državah Evropske skupnosti isti, namreč varstvo ljudi, dobrin, okolja, cenejša proizvodnja, da pa se ta cilj dosega v različnih državah z različno strogimi predpisi). UKREPI BELE KNJIGE Prvi del Bele knjige je opisan in zajema - razdeljeno na tri področja - vso problematiko, kakor je podana v prejšnjem pregledu. V tem delu gre predvsem za njeno kvalitativno obdelavo. Drugi del Bele knjige je pravzaprav aneks k njej in že podrobneje opisuje, kaj in v katerem obdobju je treba kaj urediti. V njegovem spremnem besedilu piše: »Specifični ukrepi, ki so opisani v rokovniku, so naravnani tako, da odpravijo vse ovire (fizične, tehnične, davčne). Neposredno ali posredno bodo vplivali na življenje vseh državljanov Skupnosti in na delo vseh podjetij Skupnosti. Leta 1992 se bodo lahko državljani Skupnosti svobodno gibali v Skupnosti, ne da bi sistematično preverjali njihovo identiteto ali pregledovali njihovo prtljago; proizvajalci v Skupnosti bodo lahko svobodno prodajali vse svoje blago na osnovi skupno sprejetih norm po vsej Skupnosti; podjetja bodo razbremenjena sedanjih preprek pri opravljanju storitev na drugi strani meje...« Nemogoče in nesmiselno je, da bi podrobneje navedli vse načrtovane naloge, dve pa bomo opisali kot primera: Del I. - poglavje III.: Kontrola oseb Ena od nalog v tem poglavju pravi: »Direktiva o koordiniranju predpisov o statusu državljanov iz tretjih držav 1988 - 1990.« To pomeni: Na predlog Komisije Evropske skupnosti iz leta 1988 bo Svet (ministrov) Evropske skupnosti I. 1990 sprejel direktivo -smernico, ki bo obvezovala vse članice Skupnosti, da morajo uskladiti svoje zakonodajo o statusu državljanov iz tretjih držav z zahtevami direktive. Iz dela II. - poglavje I.: Prost pretok blaga »Sprememba obstoječe direktive o varnosti strojev, aparatov pod pritiskom, opreme za gradnjo cest - 1987 - 1987/1988« očitno zahteva, da morajo vse članice (glede na nova spoznanja) uskladiti svoje predpise o varnosti naštetih strojev z zahtevami direktive. Bela knjiga je bila izdana I. 1985 in iz nje je mogoče razbrati takratno stanje na posameznih področjih načrtovanega skupnega gospodarstva in enotnega trga. Danes, pet let po izidu Bele knjige, je seveda že marsikaj spremenjeno. Komisija Evropske skupnosti kot korporativni avtor Knjige in glavni strokovni organ Skupnosti vsako leto najmanj enkrat poroča Svetu Evropske skupnosti o poteku izvrševanja nalog. Pri tem pride do sprememb načrta iz I. 1985, nekatere naloge so končane prej, druge zamujajo, pojavljajo se tudi nove. Brez dvoma pa bo do 31.12.1992 večina nalog uspešno končanih. Vse naloge Bele knjige urejajo zadeve znotraj Skupnosti in sicer tako, da bodo vse države -članice med seboj enakopravneje tekmovale, lažje in bolje gospodarile in državljani v teh državah bolje živeli. Vsaka od nalog Bele knjige pa se na tak ali drugačen način tiče tudi vseh drugih držav in vseh drugih prebivalcev Zemlje. Kar bo olajšano, izboljšano, poenostavljeno znotraj Skupnosti, bo ostalo težko, neurejeno in zapleteno, torej dražje in manj konkurenčno za države izven nje. Huda preizkušnja čaka zlasti nerazvite. Rafko AJDNIK Opomba: Gradivo je zbrano iz raznih člankov v Gospodarskem vestniku in iz prevoda Bele knjige. TRDO DELO SE OBRESTUJE PRODOR PROGRAMA ENERGETSKE OPREME NA SVETOVNA TRŽIŠČA Zaostrovanje pogojev gospodarjenja na domačem tržišču je številne firme pripeljal do kritične točke, ko je investiranje in s tem razvoj skoraj v celoti ustavljen. To se je odrazilo pri prodaji naših izdelkov iz programa energetske opreme, ko je plasman v celotni Jugoslaviji (ne le v Srbiji zaradi blokade) drastično upadel. Koncem leta 1989 in v prvih štirih mesecih letošnjega leta je bil izplen le še ca. 30 % povprečne prodaje preteklih let. Takšna situacija je narekovala korenite spremembe pri nastopanju na zunanjih tržiščih. Povečanje agresivnosti pri trženju, jačanje ekipe ter prilagajanje kvalitete, dobavnih rokov ter cene svetovnim trendom nam je prineslo prve opazne premike v letošnjem prvem polletju. Najprej smo izvozili 10 kotlov v Indonezijo preko firme EUROASIATIC Hamburg. Bistveno so se ojačale tudi aktivnosti pri sodelovanju z našim kooperacijskim partnerjem OMNICAL. Tako smo v tem letu izvozili 2 cik-lonska odpraševalca, 5 kotlov po sistemu Lohn-arbeit ter lesni kotel, komplet s prekuriščem. Ta kotel smo tudi montirali v firmi Schlot-terer v ZRN in je prvi lesni kotel narejen in zmontiran ter zagnan s strani EMO na zahodnem tržišču. Za izvedbo celega posla smo imeli na razpolago izredno kratek rok - od podpisa pogodbe, do izdobave 2,5 meseca, pri čemer se je vsa dokumentacija pripravila v naši konstrukciji, po nemških normah in nemškem jeziku ter bila odobrena v ZRN pri TUH, Hessen. Kotel je bil tudi prevzet v EMO s strani nemškega inšpektorja. Montiralo se je v času kolektivnega dopusta v tovarni. Kotel je pričel z obratovanjem 17. 8. 1990. Izpolnitev te zahtevne naloge je predstavljala vstopnico na zahteven zahodnoevropski trg. Na osnovi kvalitete izdelanih kotlov in pozitivne ocene inšpektorja parnih kotlov iz ZRN, nam je OMNICAL že naročil novo serijo trovleč-nih kotlov. Dva sta že izdelana, naslednjih 12 kom. pa je v izdelavi in bodo sukcesiv-no izdobavljeni v septembru in oktobru. Pred podpisom so tudi kontinuirane izdobave po 5-7 kotlov mesečno. Tako je neglede na trenutno še v primerjavi z izvozom programa posode relativno nizkih pogodbenih zneskov (tudi zaradi dela posla, ki se dela po sistemu Lohn-ar-beit) narejen prvi premik pri osvajanju zahtevnih tržišč in ustvarjene reference za uspešnejše trženje v bodoče. Skupaj z vzhodnim trgom je v programu energetske opreme vrednost izvoza v prvem polletju že dosegla 1,2 mio $. Vrednost pridobljenih naročil iz konvertibilnega trga za drugo polletje pa je že ca. 0,8 mio DEM. Transport lesnega kotla s kompletnim predkuriščem za zahod-nonemškega kupca - firmo Schlotterer. Prav tako so premiki pri sodelovanju z avstrijskimi firmami, kjer sodelujemo pri programu tlačnih posod, silosov, ipd. V strategiji izvoza so prioritetne naše sosedne države ali kar članice skupnosti ALPE-JADRAN. Tako pričakujemo tudi preboj na italijanski trg, kjer že več mesecev pripravljamo dokumentacijo in prilagajamo norme skupaj z italijanskim partnerjem in resnim potencialnim kupcem naših visokotlačnih trovlečnih kotlov. Z združevanjem obeh Nemčij se je za nas odprl tudi velik trg v DDR-u na katerega bomo šli skupaj z vzhodnonemškim partnerjem VEB VERMEANLAGEN-BAU s katerim smo že navezali poslovne stike. Samo velika poslovnost in agresivnost ter fleksibilno prilagajanje projektive, konstrukcije, tehnologije in proizvodnje je garant definitivnega preboja na zahtevno svetovno tržišče. To spoznanje in prvi vzpodbudni rezultati omogočajo programu energetske opreme nadaljnji boj za dokončno sanacijo tega programa. Tomaž MILAC, dipl. ing. EMO na obrtnem sejmu v Celju Osrednja sejemska prireditev drobnega gospodarstva na območju skupnosti Alpe -Jadran je letos pritegnila k sodelovanju preko 2 tisoč razstavljalcev (od tega 260 tujih). V desetih dneh si jo je ogledalo več sto tisoč obiskovalcev. Tudi na letošnjem sejmu smo organizirali prodajo izdelkov iz našega programa široke potrošnje in izdelkov iz programa firme WEISHAUPT, ki jo zastopa naše podjetje. Po neuradnih podatkih je bil izkupiček kar dober. Naš razstavni prostor je bil tudi letos lepo in domiselno urejen. Ker je bilo naše izdelke mogoče kupiti s popustom, je bila pred stojnico skoraj vedno gneča. Po pričakovanju je bilo največ zanimanja za posodo iz BIO programa. Kurilna sezona je pred vrati, oljni in plinski gorilci VVEISHAUPT kvalitetni, možnost nakupa ugodna, kar vse je bilo zadosten razlog, da so imeli naši sodelavci iz zastopstva VVEISHAUPT ves čas sejma veliko dela. Degustacije, organizirane vsako popoldne med 15. in 18. uro so pritegnile številne obiskovalce sejma. Ti so se lahko na »lastne« oči prepričali o uporabni vrednosti naše posode, »praktično« pa so tudi poizkusili kvaliteto hrane pripravljene v njej. Dušan VERŠEC, priznani kuhar iz hotela Evropa je že naš »star« znanec. S svojim znanjem in izkušnjami nam pomaga že kar nekaj časa. Po številnih demonstracijah naše posode po večjih jugoslovanskih mestih in nastopih v oddaji ZDRAVO, je poskrbel za praktičen prikaz uporabe posode iz BIO PROGRAMA še na letošnjem sejmu obrti. Upokojili so se PANTNER Terezija (26.9.1939) - Program DOM, poslovna enota emajlimica, oddelek dekoriranja. Zaposlena v EMO od 31. 8. 1957 do upokojitve 31. 8. 1990. MIRNIK Magdalena (17. 3. 1936)- Program DOM, poslovna enota emajlimica. Zaposlena v EMO od 1. 3. 1965 do upokojitve 12. 8. 1990. KRAJNC Adi (8. 6. 1931) - Razvojno tehnično področje, poslovna enota vzdrževanje in energetika, strojni obrat -garaža. Zaposlen v EMO od 1962. leta do upokojitve 31.7. 1990. SKALAR Milan (5.8.1933) - Program DOM, poslovna enota emajlimica, oddelek montaže. Zaposlen v EMO (s prekinitvami) od 7. 1. 1948 do upokojitve 31. 7. 1990. LAMPE Franc (4. 9. 1933) - Program orodij in naprav, poslovna enota orodjarna. Zaposlen v EMO od 24.9.1947 do upokojitve 17. 7. 1990. Sporočilo sodelavcev Ob odhodu v pokoj se sodelavcem prototipnega oddelka programa transportne opreme (TOZD KONTEJNER) in ostalim iskreno zahvaljujem za darilo in izrečene čestitke. Želim jim še veliko delovnih in življenjskih uspehov. Alojz KOSABER ZAHVALA MAUER Daniel (3. 7. 1930) - Program orodij in naprav, poslovna enota orodjarna. Zaposlen v EMO od 24.9.1947 do upokojitve 17. 7. 1990. Peter DUKIČ (24. 1. 1936) - Razvojno tehnično področje, služba kontrole kvalitete. Zaposlen v EMO od 1.6.1963 do upokojitve 30. 4. 1990. Anica ULAMEC (13. 3. 1940) - Področje za kadre, služba družbenega standarda in splošnih zadev, storitvena dejavnost. Zaposlena v EMO od 5.1.1967 do upokojitve 29. 6. 1990. Ob izgubi dragega očeta Jakoba KLENOVŠKA se vsem sodelavkam in sodelavcem skladišča gotove posode in TOZD Orodjarna iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerke Ema, Jožica in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo Emajlirec Glasilo podjetja, v družbeni lastnini EMO Celje, ki ga prejemajo vsi člani tega kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22.5.1973). Tisk in klišeji AERO Grafika Celje. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina Rudija ŽNIDARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustovaliz nami, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, nam denarno pomagali in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti ter s prelepim cvetjem počastili njegov spomin. Posebna hvala delavcem kadrovske službe, obrata kovinske predelave, oddelkoma temeljnega emajliranja in univer-zal obrata emajlimica, govorniku Pavleku GORIČANU za ganljive poslovilne besede, godbi na pihala EMO ter Francu RAMŠAKU za odigrano tišino. Žalujoča mama ANICA z družino Naše črne točke Dne 4. in 5. 6. 1990 so bili obravnavani naslednji kršitelji delovnih obveznosti: RAZVOJNO TEHNIČNO PODROČJE PAVLIČ Edvard - vstop v podjetje na nedovoljen način - javni opomin. PROGRAM KEMIJA KLEMENC Milan - malomarno opravljanje dela, vračanje na delo v vinjenem stanju - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev; RUPNIK Edi - predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe - javni opomin. PROGRAM DOM LUŽAR Srečko - kršenje predpisov o požarni varnosti - javni opomin; TEPEŠ Boris - kršenje predpisov o požarni varnosti - javni opomin. LAPORNIK Marija - vinjenost na delu in predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev; KOMERIČKI Darko - neprimeren odnos do sodelavke - javni opomin; KLAJNŠEK Jožefa - kraja - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev; LAPAN Ivan - povzročitev zastoja v proizvodnji - javni opomin; KOŠTOMAJ Viktor - prihajanje na delo v vinjenem stanju - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev; CESTNIK Miro - zamujanje na delo - javni opomin; BENEDEJČIČ Srečko - zamujanje na delo - javni opomin; ZALOKAR Izeta - neopravičen izostanek z dela - javni opomin; MESARIČ Božo - prihajanje na delo v vinjenem stanju - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev; HAJNŠEK Dragica - vinjenost na delu - preklic pogojne odložitve izvršitve ukrepa prenehanje delov, razmerja za dobo 12 mesecev z dne 29. 6. 1989. Dne 10.7.1990 so bili obravnavani naslednji kršitelji dolžnosti in delovnih obrez-nosti: Viktor Hostnik - Osemindvajsetega julija je praznoval pomemben življenjski jubilej -petdesetletnico življenja in dela naš sodelavec Viktor HOSTNIK, zaposlen v skladišču gotovih izdelkov poslovne enote Hišna energetika programa DOM. Pot ga je zanesla v našo tovarno že leta 1963, zvest pa nam je ostal vse do danes. Svojo delo opravlja vestno in marljivo, s polno mero odgovornosti in čuta do dela. Med sodelavci je priljubljen, saj je vzoren in sočuten tovariš, ki nikoli ne stoji ob strani, kadar je komu potrebna pomoč. Takšen je torej naš Viktor in takemu ob tej priložnosti, po tej poti že- petdesetletnik limo še veliko zdravja in dobrega počutja v krogu svojih sodelavcev, kakor tudi v krogu svojih najdražjih. Pri nadaljnjem delu pa mu želimo še veliko delovnih uspehov. PROGRAM TRANSPORTNE IN KOMUNALNE OPREME HUNSKI Štefan - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja. PROGRAM KEMIJA RUPNIK Edi - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja. PROGRAM ENERGETSKE OPREME KAVKA Cveto - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja; AMON Drago - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev. Sporočilo sodelavcev Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem skladišča polizdelkov programa DOM za dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin. Vsem v podjetju želim v prihodnje še veliko delovnih uspehov. Pavle JESENIČNIK PROGRAM DOM VEBER Ivan - predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe - javni opomin; OSTROŽNIK Martin - fizični obračun - javni opomin. S kolesi v Logarsko dolino Za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj in dragoceno darilo, se prisrčno zahvaljujem ožjemu krogu sodelavcev storitvene dejavnosti službe družbenega standarda in splošnih zadev. Posebna zahvala velja tudi Jožefi KOSA-BER. Vsem v kolektivu pa želim v prihodnje še veliko delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva. Marica TERŽAN Izlet s kolesi v Logarsko dolino v lanskem letu je našim kolesarjem očitno ostal v lepem spominu, saj si drugače ni mogoče razložiti množične udeležbe na letošnjem izletu (30. 6.) in to kljub dejstvu, da nam finančno ni nihče pomagal. Zaradi varnosti smo krenili na pot v dveh skupinah. Prva je startala ob šestih, druga pa ob sedmih zjutraj. V Logarsko dolino smo prikolesarili okoli desetih. Po kratkem počitku smo se preoblekli ter vsi razen Staneta Odlazka in Matjaža Kavčiča krenili naprej, proti Okrešlju. Medtem, ko smo mi »grizli« kolena, sta Stane in Matjaž pripravljala žar, kajti priprava malice je bila njuna skrb oziroma zadolžitev. Med tistimi, ki so si ob povratku z Okrešlja najbolj zaslužili malico je bil nedvomno Črtomir Kos, ki je v svojem nahrbtniku v dolino »pritovoril« tudi precej težak kamen. Prijatelji, ki so mu ga podtaknjli, so bili pač mnenja, da Črt za dober trening potrebuje tudi primerno obtežen nahrbtnik. Po dokaj dolgem počitku smo se okoli šestnajste ure Iskreno se zahvaljujem za dragoceno darilo, ki sem ga odločili za povratek v Celje, dobila ob upokojitvi. kamor smo prispeli varno in Darilo mi bo drag in lep spomin na sodelavce iz skladišča brez nezgod. Bili smo zado- gotovih izdelkov, še posebej na moje ožje sodelavce izde-voljni, vreme je bilo lepo, lovne skupine. sončno, brez najmanjšega Vsem Emovcem želim pri nadaljnjem delu mnogo delov-oblačka, tako, da tudi Oto nih uspehov in osebne sreče. Planko ni imel pripomb, pa Marija KNEZ tudi Valentin Govek, ki se je na poti izgubil, je bil srečen, ker je bil spet z nami. ob odhodu v pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sode- Na koncu pa smo si dejali: lavcem iz nakladalne hale In skladišča gotovih izdelkov Nasvidenje čez leto dni. programam DOM, za dragoceno darilo, ki mi bo trajen spo-Udeleženci letošnjega ko- min na preživete dni med vami. lesarskega izleta v Logar- Obenem pa vsem v kolektivu želim še mnogo delovnih sko dolino so bili: Črtomir uspehov in medsebojnega razumevanja. Kos, Srečko Smeh, Erna To- Jožica KOTOŠEK mine, Ivan Tominc, Oto Planko, Drago Perkovič, Silvo Potočnik, Rudi Jurc, Matjaž Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem iz Orod-Kavčič, Franc Zimšek, And- jarne, kakor tudi ostalim, ki so prispevali za tako dragoce-rej Zimšek, Miran Vengust, no darilo, ki me bo vedno spominjalo na dneve, ki smo jih Valentin Govek, Zmago preživeli skupaj. Ivančič, Vili Selčan in Ivo Vsem v kolektivu pa želim obilo sreče ter medsebojnega Gostečnik. razumevanja. R. J. Franci LAMPE Humor »Ali veš, kaj je izmenjava mnenj?« »Ne...« »Če te šef pokliče na razgovor in greš k njemu s svojim mnenjem, ven pa z njegovim ...« X »Kdo so bili prvi sindikalni funkcionarji?« »Sveti trije kralji, kajti v Svetem pismu piše: odložili so delo, nadeli so si lepa oblačila in šli na pot...« X Mihec gre k uri violine. Ko odpre kovček za violino, namesto instrumenta opazi veliko pištolo. Ogorčeni učiteljici reče: »Tako sranje! Zdaj je moj oče namesto tega nesel v banko neumno violino!« X Brane pripoveduje Zvonetu: »Ne bodi presenečen, zdaj pišem spomine.« »Saj nisem, zanima me pa, če si že prišel do tistega leta, ko sem ti posodil tisoč mark?« X »Tovariš poslovodja, vi ste mi rekli, da je tista jopica, ki sem jo kupil iz čiste volne, na listku pa piše, da je iz čiste sintetike.« »To napišejo samo zaradi moljev, da bi jih prevarali, drugače bi jo nam že v trgovini požrli.« X Dva prijatelja: »Oprosti, ali si ti že kdaj seksal z gumico? »Ne trapaj! To je ravno tako, kot če bi z gasmasko vijolice vohal, ali pa če bi si šel z nogavicami noge umivat!« X Majhen deček kakšne pol ure jokaje opazuje mimoidoče, potem pa stopi k prometnemu miličniku in ga vpraša: »Ali ste mogoče videli neko gospo, ki je šla brez mene?« X »Ana, ali misliš, da me bo Vlado še imel rad, ko bova poročena?« »Jasno, saj je čisto nor na poročene ženske.« X »Pijača se je tako podražila, da si jo privoščim le še za konec tedna,« se pritožuje Brane. »Pa hrana, pa obleka tudi,« pritrdi prijatelj. »No, ja,« ugovarja Brane, »to zadnje me toliko ne prizadene. Hranim se pri ljubici, oblači me pa tudi ona.« X »Vsi dedci so prave svinje, prav vsi po vrsti hočejo samo eno!« »Meni se zdijo pa prav krasni!« »Zakaj?« »Ravnozaradi tega: resje, vsi hočejo samo eno, a jaz imam srečo, da ravno to imam.« X »Imate kaj posebnega za večerjo?« vpraša gost natakarja. »Da. Turški golaž!« »Zakaj pa mu rečete turški?« »Ker je bilo psu ime Sultan!« X »Bolje bi bilo, če bi se poročila s hudičem, kot pa s teboj,« se huduje žena. »Mislim, daje poroka z ožjimi sorodniki prepovedana ...,« mirno odvrne mož. »Včeraj je očka našel v postelji pri mami nekega moškega. Ta pa je potem očka vrgel ven.« »Zakaj pa ste imeli danes zjutraj pri vas tako razgrajanje in vpitje?« »To je bil očka, ki je hotel v stanovanje.« »Vesna, ali vas lahko povabim na kavo in pecivo?« »Ja, ampak nekaj pazite -jaz sovražim drobtine v postelji.« X Tovariši, mi moramo 1 spremeniti miselnost^ ! J »Vaš sin kaže izredno veliko žejo po znanju...« »Da, da... Žejo kaže po očetu, znanje pa po meni.« »Vas je poškodoval, ko vas je povozil?« sprašuje miličnik možaka, ki leži na tleh. »Ne, šele potem, ko sem mu rekel, da je osel.« Šef kadrovske do lepe kandidatke: »Vaša spričevala so vzorna. Znate tudi računati?« »Ja, seveda.« »No, dobro, potem pojdite v sosednjo sobo, se lepo slecite in računajte na to, da bom takoj pri vas.« Šef oddelka preseneti uslužbenca s svojo tajnico pri vročem flirtanju. Jezno mu zapiha: »Ampak za to ne boste plačani od mene.« »Ah, to rad storim zastonj.« X Tone je zalotil svojo drago v postelji z drugim. Razburjeno je vprašal: »Kaj delata?« Nato ona ljubimcu: »Vidiš, kakor sem ti že rekla, on nima pojma o pojmu!« Polde je potožil svojemu kolegu: »Mislim, da se staram. Prvo že osvojim, ampak po drugi sem popolnoma brez sape!« »V naših letih mora človek po prvi nehati in drugo preložiti na naslednji dan.« »Kako, če pa stanujem v tretji etaži?« Koliko ljudi dela v tem oddelku?« »S šefom vred 18.« »To se pravi, da brez šefa 17?« »Motite se, kadar šefa ni, nihče ne dela!«